GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. N a ; r e i j i slovenski dnevnik"^! ▼ Združenih državah jjj Velja za vse leto - . - $6.00 | Za pol leta.....$3.00 m Za New York celo leto - $7.00 ji! Za inozemstvo celo leto $7.00^|| i The largest Slovenian Daily io 11| the United States. □ Issued every day except Sundays J H and legal Holidays. II 75,000 Readers. I! - ------------^—.- - --- ----- TELEFON: CORTLANPT 2876_Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT o876 NO 174. — ŠTEV. 174.___NEW YORK, MONDAY, JULY 27. 1925. — PONDELJEK, 27. JULIJA 1925. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXITI POLOŽAJ V ANTRACIT. INDUSTRIJI Pogajanja med delavci in delodajalci so bila odgo-dena do torka. — Pogajatelji se hočejo posvetovati s svojimi strankami. — Višji življenski stroški. — Delavci pa vztrajajo trdno n a svojem stališču. — Zastopniki delavcev so obnovili svoje zahteve. Poroča John J. Leary. ATLANTIC CITY, N. J., 26. julija. — Čeprav so delodajalci prejšnji dan odločno povedali, da ne bodo pod nobenim pogojem pristali v check-off ' sistem in "closed shop", so delavski član antracit- ] ne mezdne konference obnovili svoje zahteve. Razprava o tem vprašanju se je še vedno vršila, ko je bila konferenca odgodena do torka. Voditelji premogarjev bodo skušali izvedeti, : kakšno je mnenje premogarjev in kaj si mislijo o « pogajanjih, ki se vrše sedaj. Delodajalci pa se bodo med tem časom posvetovali s svojimi družabniki. ] Ne prva, ne druga skupina ne bo mogla sporočili svojim ljudem, da je kak napredek v pogajanjih, kajti na temelju pravil konference ni nobena stvar rešena, dokler ne bo uravnano vse skupaj, in vsaka • stran lahko ob kateremkoli času povzroči sveže razprave o tem ali onem predmetu, neglede na to, kako natančno je bilo dotično vprašanje ventilirano že poprej. ( i Tekom zadnje seje so uveljavljali premogarji argument, da bi bilo s pomočjo check-off sistema dosti lažje izvajati disciplino v takih zadevah kot so nedovoljene stavke, ne da bi imeli delodajalci pri tem stroške, dočim bi unija na drugi strani prihranila denar, ker bi ne bilo treba plačevati stroškov komitejev, ki prisilijo člane, da plačajo unij-ske pristojbine. — Razventega, — so izjavili, — deluje check-off sistem tako uspešno v poljih mehkega premoga, da bi ga delodajalci ne hoteli izločiti, tudi če bi mogli to storiti. To so temeljne trditve, katere so navajali še v vsaki antracitni mezdni konferenci izza prvotnih dni John Mitchella. Delodajalci pa so se zanašali na prav tako stare argumente, — da je check-off sistem neameriški in nepostaven ter razven tega še namigavali, da si možje v rovih in krog njih dejanski ne žele te novotarije. Negotovo je, kaj bo pravzaprav prinesel prihodnji teden. Znak, da se bodo premogarji vrnili k svoji prvotni zahtevi, — deset odstotnemu po vi- | šanju plače kontraktnih delavcev ter en dolar na dan več za dnevne delavce, — je opaziti v ugotovi-lu Filipa Murraya, mednarodnega podpredsednika. — Visoko odstotno povišanje, katero omenjajo antracitni delodajalci, — je izjavil Murray, — je posledica stradalnih plač, na katerih je to povišanje temeljilo. Izvanjanja so popolnoma varljiva raditega, ker ne kažejo dejanskih povišanj v zaslužku, do katerih so antracitni premogarji upravičeni. , — Leta 1 924 je znašala plača do $1.50 na dan, dočim je bila maksimalna plača za izurjene delavce vedno dosti nižja kot ona, katero plačujejo delodajalci v drugih industrijah za isto vrsto dela. — Pravilo, da se uporablja odstotno povišanje kot se ga poslužujejo antracitni delodajalci, je le slaboten poskus z njih strani, da pospešijo svojo zadevo potom varljivih metod. Leta 1923 so se poslužili istega procesa, ko so predložili svoj slučaj governer ju Pinchotu, a naš odlični governer je v priznanje dejstva, da so trditve delodajalcev zgrajene na varljivi podlagi, dovolil našim ljudem desetodstotno povišanje plač. — Kakšna so pa dejstva glede povišanih življen-skih stroškov izza leta 1923? Statistike delavskega departmenta, objavljene pred par dnevi, kažejo, da so življenski stroški od maja leta 1924 pa do maja I 925 v eno in petdesetih večjih mestih Amerike poskočili za več kot sedem odstotkov, dočim so poskočili življenski stroški v Scrantpnu, srcu- Izpremeinbe v suhaški službi. Novi suhaški pogon se bo pričel dne 1. sept. Stari prohibicijski agenti bodo odslovlje-ni, in službe bodo nastopili administratorji, katere je imenoval general Andrews sam. WASHINGTON, D. C., 26. juL Prohibieijski reorgraiiizaeijski načrt bo uvt ijavljen krog 1. septembra mesto 1. avgusta, kot je brio preje objavljeno. — Izpreviideli smo, da je bolj; za žel j i vo izvesti naie»*t v celoti in po vsej ozn:tr.a krivim za -trupljevanja svojega sina Walter ja. nakar je 'bila obsojena na dosmrtno ječo. Obtožena je priznal«, da je zastrupila Tri sinove in eno hčerko. Država jo je obdolžila tudi za-strupljenja moža. Pri obravnavi je zavrnila svoje prejšnje- prizna nje. Ob času aretacije so našli v njenem domu velike množine arzen i k a Njen sin David, ki je bil njena zadnja žrtev, je bil rešen v neki •čikaški bol?iici. a je paraliziran. rova. Ena teh skupin je spravila na porremo dva premogarja. Oeividno sta bila na mestu ubita. Reševalci -so izjavili, da je vrgla eksplozija njih tnupia nia razdaljo osemsto ocivljev. Belgija bo plačala svoje dolgove. Belgija je pripravljena plačati, a bo opozorila na obljubo Wilsona, da bo Berlin odplačal bruseljske upnike. BRUSELJ, Belgija, 26. julija. Belgija je podpisala versaillwko mirovno pogodbo na temelju pisanega dogovora med predsednikom \Yil soi'om in David Llovd Geor- I ge-om. da bo orala Nemčija po-Mniti belgijskim upnikom ves denar, katerega so izposodili za nadaljevanje vojne. To bo pojasnila belgijska komisija za fundi-ranje dolga, ki bo prišla v Washington koncem julija. Belgija pa ni mnenja, da so Združene države \ezane vsled tega dogovora, ker ni ameriški senat ratificiral mirovne pogodbe, sklenjene v Versailles. To bo dvorljiv migljaj, koje-ga namen je opozoriti ameriški narod, da je odklonil, odgovornost za dejjatnja svojih agentov. K.omisija bo izjavila, da je pripravljena pogajati se glede plačila, da pa ne bo dovolila, da bi Washington le za *m trenutek pozabil, da smatra Belgija za iz-vrševateljieo častnega čina. Prejšnji belgijski minister za zunanje zadeve. Hvmans, ki je zastopal Belgijo na mirovni kon-crenei, je nakratko obrazložil stališče Belgije. R kel je. da nebo Belgija niti za trenutek skušala zanikati, dr. dolguje denar, da pa bi Belgija gotovo ne i>odpisala mirovne pogodbe. če bi ne bilo dogovorjeno, da bo Nemčija povrnila ves denar. katerega si je morala Belgiji. izposoditi tekom vojne in si eer kot kazen, ker je Nemčija kršila njeno nevtralnost. Belgija dejanski ni hotela podpisati versaillske mirovne pogodbe. -dokler ji niso Wilson. Llovd Gt-orge in Clomenceau v zadnjih dnevih sestave mirovne pogodhe obljubili, da ne Ibo dobila le prioritete pri reparacijah, temveč da bo Nemčija tudi plačala njene dolgove. Resnični vzroki premogar. boja. ATLANTIC CITY. N. Y., 26 julija. — Pod kritjem antraeitnih mezdnih pogajanj igrajo politiki v Pen-vlvaniji zelo spretno igro za sedež v senatu Združenih držav, katerega zavzema sedaj senator Pepper. Iz te igre upajo dobiti premogarji del svojih zahtev, ali potom intervencije predsed. Coolidga. vsled katere bi trp i politični u-gled Pepperja. ali potom osebne intervencije govemerja Pinehota. Javno se nista oglasila niti senator Pepper, niti governer Pin chot. Povs nn tiho in neopaženo pa "oifcijehni opaizovalci" delavskega .departmenta proslavljajo senatorja ter opozarjajo, kako je interveniral lota 1922, dočim opozarjajo "oficijelni opazovalci" državnih departmentov v Penn-sylvaniji one. ki hočejo po/luša-ti. da je gjvernrr Pmehot pr^sl dvroii leti dodal .4^0.000.000 k plačam premogarjev. Poleg teh pa je opaziti tukaj veliko število Pennsylvania nor. ki izjavljajo, "da imajo delavske gla »o ve v svojih žepih*'. Preko konca tedna so " ofieijel-ni opafcovwlci" odsotru. kajti zv-sa. ni apawovalkn so V Washmfltomi, da sporoee, kar so euii. antracitne premogarske industrije še bolj kot drtt-god po deželi. — Povišanja večjega obsega kot je poročal o njih delavski department, so se završila v pokrajini antracitnega premoga. Znane avtoritete pa splošno napovedujejo še nadaljna povišanja živ-ljenskih stroškov. — Pred zakl j učenjem sedanjih pogajanj bomo brez dvoma dokazali, da povišani življenski stroški izza sklenitve dogovora leta 1923 presegajo povišane mezde, katere zahtevamo tekom sedanjih pogajanj. Major W. W. Ingl is, ki načelu je pogajanjem, je izjavil, da še ne ve, kdaj bodo delodajalci predložili svoje argumente za skrčenje delavskih stroškov. — Unija je v tem slučaju tožitelj v sodnijskem procesu, — je rekel. — Upravičena je ob vsakem času predložiti svoje dokaze in argumente. Upravičena je do mirnega, smotrenega zaslišanja. Ko bo zaključila svoje argumente, bomo< mi predložili svoj slučaj. _____________ PRETEČA STAVKA V ANGLIJI V Angliji zahtevajo podporo za premogarje. — Unijski voditelji pravijo, da je to edina rešitev, z izjemo nacijonalizacije rovov. — Stavka določena na dan 1. avgusta. — Poseben sestanek strokovnih unij. — Težkoče pri importiranju. LONDON, Anglija, 26. julija. — Angleško delo nadaljuje s pripravami, da pomaga premogar-jem v industrijalni vojni, koje izbruh je določen na dan I. avgusta, razven če bo konferenci med premogarji in delodajalci, ki se bo vršila v sredo in katere se bodo udeležili tudi vladni uradniki, sledilo premirje in neprekinjeno obratovanje rovov tekom nadaljnih naporov, da se doseže sporazum. V nekem poročilu, ki je krožilo danes, se je glasilo, da bo W. Bridgeman, prvi lord admiralitetc, ki bo presedoval, objavil voljo vlade, da podpira premogarsko industrijo, zagotovi premogarjem primerne plače ter lastnikom primerne dohodke iz njih lastnine. Ta načrt, izjavljajo delavski voditelji, je edina rešitev, z izjemo nacijonalizacije, v sedanji prenio-garski krizi. Včeraj zvečer je bilo objavljeno, da je Herbert Smith, predsednik premogarske federacije, že stavil Bridgemanu predlog, naj podpira vlada rove z reparacijskimi plačili iz Nemčije, na temelju Dawesovega načrta. Včeraj se je vršil tukaj poseben sestanek strokovnih unij, na katerem je bilo dogovorjeno, da se bo v slučaju stavke storilo primerne korake, da se prepreči prevoz premoga po deželi. Uradniki unije transportnih delavcev, ki se niso mogli udeležiti sestanka, so brzojavno sporočili, da bodo sprejeli katerikoli sklep konference. To pomenja, da se bodo pojavile velike težkoče pri importiranju premoga v Anglijo, če se bo za-vršilo preteče izprtje v rovih. Včeraj je bilo opaziti tudi vznemirljiv dokaz razpoloženja premogarjev, ko je bil škof iz Dur-hama skoro pretepen ter vržen v vodo na letnem sestanku Durhams Miners Association, katerega se je udeležilo kakih 200,000 ljudi. Kot lansko leto, je bilo določeno, da bo govoril škof o zmernosti. Kakor hitro pa se je prikazal, so pričeli ljudje žvižgati in vpiti in ljudska množica ga je pričela potiskati proti reki ter pri tem upi-la: — V vodo žnjim! Namočite ga! Predno pa se je ljudem posrečilo storiti to, je policija komandirala neki motorni čoln ter odvedla škofa. Med banderi je bilo tudi eno z napisom: — To hell with Bishops and Deans. We intend to get a living wage. (Vrag naj vzame škofe in te-hante. Hočemo dobiti plačo, ki bo primerna za življenje.) DENARNA IZPLAČILA t jugoslaviji, italiji in zasedenem ozemlju. Dumi ao nafta e«n« sletofej JUOOILiTIJA : 1000 Din. — $18.60 2000 Din. — $37.00 5000 Din. — $32.00 Pri nakazilih, Id znaAajo manj ko« kot tm tM itanrjev raiiuk« »mm lft Motov za po&tnjno in drage stroike. Raspaiilja na zadnje po*te la tsplatnje TofttnI iekmrmi ara*". IT. ZJJA IN ZASEDENO OZEMLJBt 200 lir .......... $ 8.50 500 lir..........$20 25 300 lir .......... $12.45 1000 lir..........$39.50 :n naročilih, Id caaiiaje mtam: ko« »M Ur ntnuM »oMfcoJ po lft mtor n poštnino In drage stro&ke. Razpošilja aa zadnje pošto la Izplačaj« LSaMJaaika kreditna hanka 9 Trata. Ta potil Ja tre, ki presegajo PETTISOO DINAJUHTV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poeeben popust, fredaee* Dtnrrjev la Llraa» sedaj al stalita, aseaja se večkrat la ftakorans; la tega razlaga aam al aiagata padati natančne eena laapnv ralanaan pa eeoi tistega dne. ke ua pride psslaal denar v roka. roftlliJATVE PO BRZO..AVNE* PISMU IZVRŠUJEMO JI NAJKRAJŠEM ČASU TEB EAČUNAMO EA STROŠKE Mar mmm Jo poslati aaJMJe pa PiatdH raaial Haa*r Order all pa New York Bank Draft. FRANK 8AX3EB STATE BAJTE ~ A OartUndt Strto« Naw York, N. T. Telefon: Corilandt 4687. GLAS NARODA, 27. JUL.. 1925 _ J - " " " 1 '' ■ ■ I L GLAS NARODA I I (SLOVENE DAILY) Owned and PuMUked by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) y»ak Bib«, preeideni_Lonia Benedik, treasurer pum of brnlBMi of the corporation and addresses of aboyo officers: M OofUaadt St., Borougk of Manhattan, Now York City, N. Y. M G LAS NARODA« ___"Voice of the People"_ _Issued Every Day Except Sunday* and Holiday._ la eeio leta velja Ust ta Ameriko Za New York ta celo leto _ $7.00 in Kanado_______$6.00 Za pol leta________ $8.50 Za pol leta _______ 13.00 Za nioeemttva ta celo leto _ $7.00 ga četrt lata ___........... $!JfO Za pol leta__________$3.50 _Svbtoripiion Yearly $6.00._ _Advertisement on Agreement._ "Plot Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in prandkom. Dopisi brei podpisa in osebnosti se ne priobčnjej>« Denar naj se blagovoli pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam t odi prejinje bivališče narnani, da hitreje najdemo naslovnika. "O LAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. __Telephone: Cortlandt 3876.___ ANGLEŠKI DELAVCI Iz Londona je dospelo kabelsko sporočilo, ki je g'led'o svojc-pa učinkovanja ie dosti večjega, pomena kot pa je bila izvolitev A. A. Purceila v aiiffle.vki parlament. i Sklep, katerega p.i .storila konferenca strokovnih Voditaljev, da sklenejo veliko ofenzivno in defenzivno zvezo, je dal voditeljem levega krila angleškega sitrokovn iga giba:nja v roko instrument, s katerim laiiko ZHipoenejo delavci Anglije velike Stvairi ter jih tudi izvedejo. ču se jim powretei pritegniti k sebi mase delavskega prebivalstva. Ntkdo pa več ne dvomi, ta to lahko stere, če bodo iinc4i trdno voljo. Sklep je krona prizadevanj rud i kad noga premcuga.rskoga voditelja Cooka, da se spoji največje m najbolj vplivne tftrolkovne organizacije. Temelj te zvez? naj bi biia trazveza premogarjev, transportnih delavcev in železničarjev, ki se je leta 1921 vsrled izdajstva Thomu*a, kolonajalnega ministra v vladi Macl>onaJda izjalovila. Dne 4. junija od treh organizacij izivoljtini eiksekutivni komitej, se je d*ne 16. junija sestal k svoji prvi seji. Uspeh pa je bil nepovo-Ijc-n. Tedaj pa se je postavilo na noa je prišla sedaj. Ko je dne 4. julija tekočega 'leta za^opniška konferenca zvez premogarjev, transportnli delavcev, ■rcfc°fcn i carjev in strojnikov izročila vprašanje pod:komiteju, so vriskali sovražniki bojevitega de-; lavskega gibanja. Načrt Cooka naj bi se položilo k "večnemu, dobro zasluzeucami počitku". Prišlo pa je drugače. Članstvo se je iupr-lo ter izsililo, česar ni hotela strokovna birokracija prostovoljno nuditi. Angleško strokovno gibanje je, prav kot ameriško, razcepljeno v številne dele. Industrijska zveza obstaja š.fle v svojih osnutkih — in vspričo Irktro napredujoče koncentracije ve-bdndustrije —t jc bilo občutiti potrebo združenja stotin in wtotin majhnih organizacij v mogočne industrijske zvaA* ceilo v konservativnih delavskih krogih. Močni notranji odpori proti velikim strokovnim zvezam so naravnost zahtevali novo formiranje angleškega istro/kovnega gibanja, čepran- »o se temu upirali vodilni, konservativni birokrati k strahu pred levim krilom. Sedanje uveljavljen je 4 'delavske alijance"' po pomen ja še več kot pa le spojitev velikih angleških delavskih strokovnih organizacij. Ta "alijanca" je namreč javna vojna napoved kapitalističnem«! razredu Anglije, -ki je v zadnjih iletih zoqx-t In zopet izzval angleško delavstvo. Dokler je bil organizirani angleški proletariat razdvojen in razcepljen, 'toluko časa ni bilo mogoče misliti na to, da se s protiofenzivo odgQvori na izziv moči pijane buržuaiziije. V sled sklenjenja zvez ali "aliance" pa se je vse to izpretaienilo. V velikanski akcijski komitej združene najbolj pomembne in za celo angleško gospodarsko življenje neizmerno važne delavske strokovne HVrfce obsegajo petdehet odtfoflkov angleškega unijskega dels, •brez katerih ni mogoče ohraniti v toku nobene -temeljne industrije v Angliji. Brez premogarja počiva 'ndiwJrija. Brez premoga ne obratuje niti najmanjši motor. Brez železničarjev in prometnih delavcev bi bila Anglija izstrada na, kajti živila bi ostala na deželi in mesto i oi ne dobilo na mleka, ne masa. ne moke in kruha. Brez mornarjev bi ne bilo mogoče pasti delavnem v hrbet s premogom iz Belgije, Amerike m Poljske iter z živili iz Francije. C'e ne bo ostala ta ofenzivna in defenzivna zvftiza na papirju, potem je vstal angleškim izikoriščevaQccm na-sprotnik, s katerim bodo morali računati že v prihodnjih par mesecih. Cook, Purcell. Bern Tillelt in par drugih voditeljev je delovalo za uveljavljenje "delavsike alijance" in če je slednja danes dejstvo, se jc treba zahvaliti za to v prvi vrsti njim. Da pa se je dosegel tako pomemben napredek v tem oziru, so bile odgovorne v prvi vrsti angleške gospodarske in politične razmere v Angliji. Brez velikanske nezaposlenosti, ki prtha delavstvo v nadaljno bedo in brez krutega izkoriščanja vladajočih, bi bil tak napredek v tem oziru nemogoč. Visoki »vet se zabava... . ~ - ■T DEATJVILLE, Francija, 26. jul. Rumunski kralj Ferdinad je med onimi, ki so izgubili par tisoč frankov ob prilika otvoritve igralne ^ezij** v Deauville. Kralj je prišel v Kazino incognito, v spreoneitvu par prijateljev ter stopil k igralni mizi, kjer je takoj iKgufoil 50,000 frankov. Čeprav ni izguba velika za razmere v Deauvile, so bile oči ravh oprte t romunskega kralja, ki je Največ je izigubil neki ameriški bankir, ki pravi, da se piše Her-zog, ki pa ni i> vanž misleče javnosti ugotavlja i često z gotovo škodoželjnostjo, da 1 je Angleška pod pritiskom raz- I mer čedalje bolj -detrinteresirana na problemih Srednje. Vzhodne 1 in Jugovzhodne Evropr. Nemci ' pravijo, da ima Angleška danes si čez glavo dela, ker se mora bre- J < gati za svojo Indijo, Egipt in dru'] ge kolonije, v katerih st- zdaj kom ' binrrajo ideje in težnje boljševiz- < ma in nacionalizma. Amgieži. naši najopasnejši neprija.telji — tatko i rc7onirnjo Nemci — morajo ču- i vati streho nad svojo glavo in za- i to na^ ne bodo ovirali a- našem po-slu. v najfalabšftm slučaju pa v sr- i čl an jih rasancraii ne moerjo Lzva- > jati strožje kontrole nad našimi'* akcijami in načrti. Boljševiška Rusija je za Nemec ' tnd'i po voljni čin itel j. Oni se za • njo skrivajo ko-t za steno in smatrajo, da utegnejo boljševiske akcije prizadejati vedno več |>re-glavic Angležem Ln ostalim zaveznikom, neigo njim m premaganim driTgim državam. Tu leži -vzrok, da -tta Nemčija in Avstrija v du-pličnih, dokaj čudnih stikih z bolj ševišiko Moskvo in da odobravata Celo javno nekatere njene korake v zunanji njeni politiki. N(tnško - avstrijski tisk se je odkrito pridružil upornikom v Maroku in na Kitajskem. Nedavno se je "Neue Freie Pres+se" izjavila o voditelju marokaaiskih u-pornikov Albd E1 Krimu!, da j<- to' po etični kvaliteti največji možt' • • !1 zadnjega (k^setlotja. Vif-ji je — pravi ta lisit — nego Olemenceau, j Mu^olini Ltd. Celo na.jreakiconar- j nejši a\>4trijMki listi, organi enr-j 'ga dela ja\niOsti. ki nikoli ne priznava naeionainnga principa niti samoodločbe narodov, se je zdaj pridružil kolonialnim narodom m odobrava njihove akcije češ, da so "povsem naravna osvetfa'' . . . Z dogiodlki na Daljnem Vzhodu in a- drugih kolonijah, v kolikor ogrožajo interese zapadnih zavezniških držav, se ta tisk z obširni mi 'komentarji na doligo in široko peča ter jim pripisuje ogromen pomen, kar bi bilo nerazumljivo. če bi ne vedeli, da vidi relvanžno- . . . . J reviziotfiistiona Srednja Evropa v ( teh dogodkih velik korak k uresničenju svojih maščevalnih načrtov. "Vi ste v vojni zmagali, za to ste pa izgubili mir" — tako kaj radi govore Nemci in Madžari zaveznikom. Pri tem mislijo, da jim j bo v bodočnosti lažje Lzizvati novo vojno, nego zaViznikom ohraniti mir. V slučaju te nove vojne računajo seveda z eventualno zmago. V tej akciji izrabljajo premagane srednje-evroipske države s polno paro vprašanje odgo- j votmostfi za svetovno vojno, za j vojno, ki jo izgubili in ki jim je i bila "krivično" vtsiljnna. Kakor j vse druge pojave in probleme, tako tretirajo tndi to akcijo s -tro- i go političnega -stališča, v katerem j je zapopadena misel za revanžo in i revizijo. T^iira pa žal ne vidijo, ali nočo-lio videti merodajni zavezniški kro gi misleč, da jim je dovoljeno raz pravi jati o tem problemu navzlic temi*, da govore o njem z zgodovinskega stališča. Na revanžo misleča fsrednje-evropsika javnost je zabeležila v zadnjih časih pol?^ znanih očitkov Mišk Darhiunove še nekaj knjig in publikacij o tem vprašanju in to gradivo izrablja do skrajnih mej, toda ne v interesu izgod o vinske istine. marveč V jsvrho revanže irn revizije. Nemčija in Avstrija sita že mnogo dosegli, če sta s tem defeiti<#ičnim o-kožjem utrdile na Bvojih tleh pre- pričaaije o lastni nedolžno-1 i in če le >?ta svojemu ljudstvu vsilile prepričanje o krivienosti vojnih re- j zultatov in čut. ila je osveta potrebna. Zavezniki bi morali. imeti to. JL vedno pred očmi. zlasti š glede na dejstvo, daje bil velik del ja- t v nega mnenja v poraženih državah svoj čas trdno prepričan, da t so sretl,nje-e»\T(/ps3ci pr-litični m j vojaški krogi izzvali imperialistično vojno in da je bila kazen za to vojno povsem naravna. Zave*- ,' iiiiki 1»i se marali zanimati za to ; akcijo t-.m bolj. ker jt» v njih last- 1 nem intiTrsu splošnega miru v Evropi. da tako prepričanje v Srednji Evropi no »ivi da:lj«» ' nego tudi, da >-e uirjuje in defini-l1 tivno odstrani iz političnega živ- 1 1 jen j a elementu lvvanža in revizi- ( je s pojmovanjem politikov in os- ' talili krogov iz leta llJ14. Z raznimi defetističnimi publikacijami in 1 I napačnim t rt t i ranjeni vprašanja t' j odgovornosti za vojno so dosegli v pristaši revanža to. da je niirolju- ( bnih in uvidevnih elementov če- 1 daljo manj in da je zavladala v premaganih državah fanatično- 1 maščevalna atmosfera. In ko -i e- i konomsko pomorejo. ko temeljito I i/'pi-d'kopljejo o>novc sedanjeira > stanja v E\-ropi in na drugih celinah, se ne bodo več brigali za aka- j demsko in .zured o vinsko diskusijo » 0 vprašanju od govor nositi za sve- ■ tovno vojno, ikakor >e ne brigajo si daj gotovi defetistični in ome- . jeni krogi v premaiganih državah. | Kadar aovore trezno misleči krogi in bojazljivi pacifisti o novih svetovnih vojnah, opozarjajo navadno na avijatiko, plin«, razna električna morilna sre-l-tva in druge vrste orožja, ki jp bilo zadnje čase izumljeno. Nam se zdi. da od te strani ne preti posebna opasnost nove vojne. To ni ono izdatno sredstvo, ki bi ■ obetalo novo krvoprelitje, kar je } razvidno že iz tega. da pola&rajo ! bojeviti krogi premaganih držav večjo važnsot na druge reči nego na te nove izume. S tem seve ni r<--čeno, da Nemčija ne izdeluje ke-inričnrh sredstev za vojno in d.t -• jih ne bo v mrodnem trenutku no-I 1 ^ _ _ _ 1 i 'služila. Nemčija in njeni zavezni-■ki iz svetovne vojne skrbe v prvi j vrst i za ekonomsko okrevanje. Raz jvijajo industrijo, industrijalizira-jo ves ekonomski aparat in skušajo vse sile do skrajnosti izkoristiti. Njihov cilj je, da pride do veljave vsaka vodna sila. vsak košček zemlje. Na ta način si hočejo pomagati čimprej na noge. da bi uresničili svoje naklepe, ko pride čas za to. V duhu reva n že živeča Srednja Evropa goji v ljudstvu trenotno posebno vrsto nacijona-lizma, čigar pravo ozadje je zopet revanža. Veliki nemški narod je u-žaljen in ponižan — tako pravijo apos/li tega nacijonalizma —njemu so postrižena krila, dasi mu je od Boga dana veličina in moč. Nemci žive po vsem svetu, njih je 90 milijonov! Njim ne smejo biti v nobeno državo zaprte meje. mi zahtevamo samo zraka za dihanje, : sicer se zadušimo in s tem p ropa-j de evropska civilizacija, ker ni E-vrope brez nas. Mir v Evropi bo šele takrat zasiguran. kadar bodo Nemci v nji prva sila in gospodar-ji. Take ideje se širijo danes s polno paro, potom tiska, neštetih or-Jganizacij, društev, klubov in drugih ustanov. Sama Avstrija, ki se 'Ijo zelo približala Nemčiji vodi del j te revanžno - revizionistične takti-|ke. Ona ribari v kalnem in intrigi-'ra, varuje in osvaja tej ideji pot \ na Vzhod in Jugovzhod. Parole ' "priključitve" ali proti "priključitve" so postranskega in lokalne-■ ga pomena v veliki politiki revan-i že, ki veže Berlin. Dunaj. Budini-: pešto in žal še vedno tudi Sofijo. • Isto je tudi z legitimisti in z nji- • hovimi "nasprotniki" na Madžarskem. Prapor revanže in revizije. > to je edini pravi prapor, ki je in-t tegralen in ki bo zbral v ugodnem • trenutku v.-se elemente premaganih i držav ne glede na krajevne razme-i re in politično prepričanje. Ce po-- tuje uaš državljan po Madžarski, t Avstriji ali Nemčiji z odprtimi oe . mi, dobi vtis, da se premagana . Sfrednja Evropa pripravlja na re-. vanžo in da izrablja v ta namen .jvsa sredstva. | Peter Zgaga | "William Jennings Bryan je nenadoma uiurl Bil jc izrazita osebnost, bil jc značilen Amerrkanee, četudi ni svojih velikih zmožnosti pravilno uporabil. Zadnje dni svojega življenja j" postal zagovornik in bojevnik sv. Pisma. V znanem procesu v Davtoitu ie izrecno povedal, tla veruje vse, kar je v svetem Pismu napisano in da se znanost moti. kadarkoli je s svetim Pismom v navskrižju. Vse velike može od Aristotela do Einsteina je smatral za krivo-verce. in če bi vladale v deželi še \cdno srednjevJ-ške metode, bi c::i 1 vse broz ugovora in pomisleka na grmadi sežgati. Nad štirideset let je ivral veliko vlogo v javnem življenju. (Zadnjih dvajset let se je pa začel smešiti, v Davtonu se je pa tako r.s;n<'ši!. da mu ni kazalo drugega, kot zavedno umolkniti. Mor.bi >e je z-avršilo -ojrln>-no z božjim: ;sli /. na turnim i postavami. da 2.1 je Velika Previdnost. 1j:jš v tem Jiipu pozvala s življenj-sV ' po/oriiice. j Ce s«> liaziranja nogoslovcev pravilna in če človeški duh res živi po smrti, ve danes Brvar. | marsikaj, česar ne bosta niti See-nil i Darrow vedela toliko ča-jsa. dokler ne bosta šla za njim. Da ne postanejo ljudje preveč ckbjestni, s,, pojavi med njimi o 1 "at»a do časa človek, ob ko.j"Lr."' velikosti lahko merijo svojo malenkost. Župnik je stopil na prižnico t•*v začel priuigovat i: — Predragi molji faraui, li po je. du prihajate ko mnogoštevilno v božji luani in lepo je. da se človek za tak obisk tudi prinfrrno obleče Toda če v.is po*rh-dam. se mi zdi. da s',, j prerazkošno oblečeni. Vsi v novih oblekah, zlate verižu-e se vam le-skečejo na prsih, prsti s(> vam vsi okovan«. i:i ženske! V>»e st. v svili in žametu. Clovt/k bi res mislil ko vas opazuje, da ni nobenega reveža več na svetu. Ko pa po božji službi pres e.jem vsebino nabiralnika. bi skoro mislil, da ni nn svetu nobeni iga bogatega <"loveka \ eč. Ronauwld kralj Ferdinand j« odpotoval iz Romunskega prek« Jugoslavije v Pariz. \a I »ledu so mu priredili prebival-i navdušene d«*monsfraei / • Kakorhitro je pa uospel v Pariz se je lotil igranja in takoj firvo n< č zaigral petdeset tisoč frankov. Po tej veliki izgubi je smej zapustil iirralnico. Zal: ij bi se ne smejal, zakaj bi ne bil vesel. I>a je zaslužil tistih petdeset tisoč frankov mu ni bilo treba trdo delati, niti duševno niti telesno. * Na pov 3je predsed. Coolidge-a l.».o dne 1. septembra ameriška prohibicija že vdesesetič popoino-1'oma uveljavljena. Kar uveljavijo naj jo. Samo pijače nam ni potreba vzeti po i. septembru. Deset amriških zrakoplovcev je tako navdušenih za demokracijo, da so šli in se udeležili vojne v Maroku. Škoda. •• t. -.v. ./.i. i ■ i•. •. \■ |>:-••- stobmaslednik. I ZANIMIVI iN KORISTNI PODATKI j (^c-eiQn i-anguau« lofTrr.ition S^'-vIc«. — Juqo«I»v Bureau.) DRŽAVNI URAD 2A ŽENSKE I.N OTROKE V PENNSYLVA NIJI V pcnnsvlvan jsk";:> d.-n.-i;- - inent u za »lelo in .n- i i • . • •• začenši od meseca ji'. >*•. -Jgcn "oddelek za žr Naloga teu'a novega državnc^?a ura la l>o pri .-km ;•;! ■ : pod katerimi d. : •• :i ■- . iu upr.i \ ,i :ijf \ s. h drž.iv-i.ili z.-ikonov. •• ' • •;<• • i>k iu . .M -s t'l<,".r!iiu i"iir*. k! je bila služit--. v wyorskem IV ■:i 1!' :i< I /:<. ž. llske v iu-••■•si je !■:'.; i •:.•!••» .•••na /:. lia- MGRTALITETA OTROK V AMER. TIESTIH. Ameriško udruž- nj-* / i • j» ot rok je ra ■• : :.••!'< . -litno poročilo o mor"iil,f c-n^k v ameriških mestih, k.it«- prebivalstvo pr šcltu 10.000 \* Z !*• •!-ženili dr/av.'h 7(!' . dajo v t;i ra/red. n- r •!.■:• -a le poroi la : C21I tak ims'. Povprečna ili 'in,'-:; ' mor::»':!: frazmerje -.!!!••'; /'uel ' siv." ot rok pod >•: u '• • šala je za 1- to lf>24 : 72 2 n : - ;' 78 v letu 1!)23. Xajm - "f • - mer.:" sjh;--; j.. hj]< •_•■> - m, . l;any. naj več j- pa "!.">:: (" h ari est on. S. (T » p ■!•• v i. •! sta v Albany " -d v-..• ^ , vorojenih otrok umrla 1< ' prodno -ta dosejrla 1 ar sr en • • leta. dočim /'t ie l ; r umrlo č. < lr, ;,-■. . >: ; ineil m *st. ki ' : 2".()a ; :) pr bivalcev. dna S'at!, m • šo mortal i rc to (-15 • vsakih ti soe),največio pa Pitt '• :•••;'■ (92 Izmed me-t s pr«'5-.; :-'v :v <• 100.000 do 250.(X^O najm::u;; razmerje smrti znu ! otr i; p . ' < nini li toni ima Cambvi-' •• M a- •a >n!'■•■'• 42 za vsakih, l is,,.- . nnj-\ .' i.- ;>. S- n, \:l; u« o. T X.'!s, n:• -m reč !-'.'> j Lothar T-I^g-^endorfer umrl. i ;«'k«'r :.■•••••.:., > Mnnaknvo-••a. je umrl v Monatkovem znani ( !;' mnrNt. ri-a- in ^lik ir I.othar Ike^pndorfcr. ki je znan po svo-»!:imo»'sij.-ni-m li-fu. k' je j r.;::Vrjen po v- -.m svetli. lJil je -tr Unirli v Ljubljani, j M • !' • •'••:•. a 1 c■ t • ovarnar« I', i Ti ' nii-.a. (»S bta; Ijjud- : il:: l;.«b: ••• (■ ne boj, bo že šlo! Ce ne dobro, pa slabo! Kregar je trenil ob brivčev vrček. — Bog te živi. Kruno, pa glej, da svet ne izumre! Splošen krohot, trkanje. Janko je sedel brez pijače. Hode je z nožem bil po časi. — Postrežba, kje si! Iz kuhinje je prišla Slavica z novim predpasnikom — več je bilo čipek na njem nego platna — za pasom cvetko, v laseh rdečo peti jo. — Jlola, nevesta! — je kričal Kod t in tolkel s čašo po mizi. — Nevesta, ali misliš, da smo v Iva-nigalilcji, da nas puščaš kar suhe. Janko že tako zabavlja — pazi, da te ne raztrga po listih ! Janko je stopil k Slaviei in ji dal roko. - (Josjpodična Slavica, prav od srca vam čestitam, — je rekel in nekako milo se mu je storilo. Že dolgo jo jr pač poznal. Beseda od srca je našla pot v sr-ee. Gorko mu je stisnila roko in se mu zahvalila — on je bil prvi. ki ji je čestital brez žaljive primesi. Pa tudi gospodu Krunoslavu se j«' zdelo dobro in obraz nut je vidno zlezel v naljubeznivejše poteze. Slavica je pobrala prazno posodo z mize. — S čim vam postrežem, gospod Podržaj — Vrček prosim, gospodična, vrček! — Poulej ju živ človek, — je Krcsrar pogreval stari dovtip in gledal Slavico hi gleda1! Bčrtica, — ali ni to imeniten par? To bodo otroci! Slavica je zbežala v kuhinjo, Krunoslav r>a je prosil: — Nikar! Kadar smo sami med sabo in si delate norea dz mraio — jaz sem tega vajen! Ali gospodično Glavico taki? šale bole, to vidim, jaz to vidite vil Nikdo nima rad. da se ga žali, jaz nimam rad, iti vi, gospoda, nimate radi, pa nima niti gospodična rada — zakaj bi se jo žalilo! Prosim vas, gospoda ! Kregar se je otresaJ teh. besed. — Kakor želiš, Kruno, tako pa bo! Bom jia od jutni naprej prihajal s cilindrom, -saj ga imam še od maškarade. in z belimi ro-'kavicami. ako bom hotel čašo piva. Bog te živi, brivska duša! Tako se ii? po muh lepo in oifra.sto zahvaljujem na napitnici in »ploh na vseh čestitkah. Jaz ni«*em dovti-pen človek, zato se dovtipnomu govoru gosjKida prederovornika in vsem drugim dovtipom tudi ne morem odzvati enaiko dovtipno. Zato se zadovoljite z resno be-do! Gospoda, da sem se zaročil z gospodično Slavico. to ni nikak slab dovtip. ampak je istina! — Iti zaroeil sem ise. ker mi je tako ukazalo srce, ne pa za'to. da ima slavna gospoda pri pijači svoje burke. Ako prav sem brivec dušo imam pa le. Hvala letpa! Mojdnnaj! Ta poper je brl hud! Tako uničujočega odpora gospod Batič pravzaprav mi naiwtravail že odkraja, pa se je bil .spotoma ob lastnem govoru bolj in bolj razburil. Taka je bila moč njegove , beaede. Usedel se je in tresla se mu je roka, ko je nesel vret?k ik ustom. Slavica je tiho vstala in izginila od mize v kuhinjo — nikdo je ni zadrževal. Komaj še, da je ochies-la suhe oči. Mučni molk je prekinil jTuipan : — Čudim se. . . čudmi se. . . in majal je z glavo. Potem se je. hotoč rešiti položaj, ojunačil daear iai udaril po šaljivi struni. — Beži no. beži, šalobarda! — je rekel, — kaj ti pa je ? Ali so se ti možgani prismodili, kaj, ko si zjutraj si žgal tiste svoje lepe kodre, ti mila Jcra ti, neumna! Dacarja so gotovo navdajali najboljši nameni, učinek nj-eo ga pokadili k osrnjišču. mama so skuha-Ji vina s cimetom in sladkorjem in Krunoslav se je polagoma umiril in tudi dar prejšnje zgovornosti se mu je zopet vrnil, hvala ^ogu! — V gostilni je pa tisti večer stregla le še Miea, kuhinjska. Zunaj je bila lepa noč. X bo temno brez meseca; na severnem delu neba so živo migljale zvezdice. ob jugu so se vozili oblaki. Okoli ogalov hiš. ob vrlieh dreves se j:- lovil mchaik veter in dišalo je po pomladi. Janko iz gostilne ni šel naravnost domov. Prijazna noč ga je zvabila po trgu. Sel je nocoj z doma, da se poslovi — pii se ne bi poslovil od trga, njegovih ulic, neštetih kotov. ogalov, ovinkov, od cerkve in od olepševalne klopi, od Žabjega potoka, od mostu, od kap'-fa-<*e. . . Koliko spominov mu jc bilo združenih z vsakim prostorčkom ! Rad je imel ta svoj Muliolbor. kakršen je bid: ni si kaj mogel — v-e se mu je zdelo tako važno im imenitno, kar se je tu godilo. — Nad Muhobor ni kraja na svetu! e bi sc r s kdaj uresničilo, da dobi Muhobor sodmijo in bi naneslo. da pride on semkaj za sodnika : večje sreče si ne more želeti, ne misliti. — Kako bi ga častili Muli oborei. o. tudi župan, in kako bi bili nanj ponosni starši! Nikdar se ne bi gomil odtod! Očetovo hišico bi vzdignil in sveta prikupil; v Mik sad on osni k bi si vzgojil. s samim plemenitim sadjem, v vzgled sosedom; kokoši bi redil za izvoz in s hmeljem bi poskusil — hmelj bi nemara uspeval na terfi svetu. . . Da je delokrog sodnika pravzaprav nekoliko drugačen. mu ni prihajalo na misel. Tako so ga grele prijetne sanje. ko sta ga zamišljenega nosili nogi po ulici med vrtovi. IZ YELLOWSTONE PARKA , m: m^ UNOINWOODJA lllOCDWOOD. H V. V Yellowstone parku je tolmun, ki je znan pod imenom '"Handkerchief Pool". Izletniki se zabavajo s tean, tla mečejo vanj svoje umazane robce. Ena struja vode potegne umazan rob e v 1 glotino. druga stnuja ga pa prinese popolnoma osna žene ga na površino vode. fDali* nrihAdnjiX. 'GLAS NAHODA", TTO' BE8PT JUGOSLAV APVE&TTSING lignitu ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH "DRŽAVAH II. SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO s paruikom " Preside n te Wilson" dne 18. avgusta 1925. V Trstu bo potnike čakal naš uradnik, ki Ito skrbel za prilaga in potnike spremil do Ljubljane; vsi potniki III. razreda bodo nastanjeni v kabinah po 2., 4. in G. skupaj. Ctna do Trsta jc $100. z vojnim davkom; tja in nazaj $162. in vojni davek. Za vsa tozadevna pojasnila pišite na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Gortlandt Street New York, N. 7. Obravnava proti morilcu osmih oseb. V pondeljek G. julija se je pri - f^ čela pred porotnim sodiščem v č iiiiuburgu ob Lalnii razprava pru * ti znanemu večkratnemu morilcu j Fricu Angersteinti, prokuristu m v pisarniškemu predstojniku pri , k jKistajniei velike industrijske j t tvrdke v Haige.ru. 'j Angi'rstein je nzvršil osem umo- I rov, več poneverb, skupno 13 zlo- r činov in deliktov. Tvrdka Zvpen- > VVissener Eisenhueten ima v Ilai-gerju svojo podružnico, kjer je it- l služben polttg večjega števila do- r lavcev t'lidi potrebno število ura- < dnikov. Angerstcin je bil skupno Š y. nekim Xixom u-lužben kot knji- i govodja 7. obsežnem! pravicami. ( Imel je prosto stanovanje in mr- i sečno plačo v znes>ku mark. V soboto 29. novembra lani je 1 Nix sporočil ravnatelju, da v bla- 1 gajni ni vse v redu. Prihodnji i pondeljek naj bi se izvršila rev i z i- i ja. ki naj hi ugotovila Angerstei- 1 novo krivdo. V zvezi s tem je za- ) krivil Angerstein eelo \T>to umo- ■ rov. Zjutraj ob štirih je vdrl v ' spalnico svoje žene ter jo na uit s'. < tu zabodel z lovskim nožem. Žena je 'bila takoj mrtva. Nato je izva- ' bil svojo taščo v kopalno sobo. i kjer ji je s sekiro razklal glavo. Ko je pritekla na pomoč domača ' uslužbenka, jo ie pobil do smrti. Takoj nato je umoril v kuhinj: svojo svaikmjo. osemnajst letno Elo. ki so je ravnokar vrnila v. o-bi^ka. Morilec je imel v svoji službi 24-lotnega vntnarskecra po-' močnika Geie ^ le izdal ter so ga zaprli. V ječi je o #< bil kljub svojim groznim deja-njem vedno miren in je bral sve-l* to pismo. Morilca so pripeljali v dvorano vklenjenega na rokah in nogah ^ Pri zaslišanju je izjavil, da je živel s svojo ženo zelo srečno. Glede poneverb se zagovarja, češ da — je moral dati denar ijudem. ki so T £»a prisilili z grožnjami oziroma 0 da je v interesu tvrdke izvršil ra-'zna naročila. Pri pripovedovanju i rgrozniii dogodkov je morilec ve- ; i činoma miren. Pravi, da je umoril , svojo ženo. ker ga je pro>ila, naj jo ustreli. Baje je padel v neza- , ve>t. nakar je prestrašeni bežal v , klet, kjer je zaslišal glasove svoje j ! tašče, ki je klicala na pomoč. Ko .je za-srledal taščo. ga je polasti- i la jtv.a, ker jc- ta-šea baje grdo • ravnala z njegovo umorj-no ženo. Sploh se zagovarja zelo previdno. Xa predsednikovo vprašanje, f kakor in zakaj je umoril svojo ženo. ki jo je po lastni izjavi vendar ljubil, odgovarja morilee obširno ter navaja okoliščine, ki so neposredno upi i vale nan jI Par j dni pred umorom je našel v žeifc-ni omari med .perilom njeno poslovilno pismo, iz katerega je sklepal o njenih samomorilnih namenih. Baie m i je žena že 1. 1021. pisala, la s<> hoče usmrtiti, ker it* more biti zanj to. kar mera biti v>aka žena svojemu možu. Zvečer pred umorom je zavžil dve aspirini in i/pil dva kozarčka žganja.] Kurilu po polnoči je vstal, ker je dobila žena srčni napad. "Ril je še bolj vznemirjen, ko; mu j" tašča povedala, da je eden i svakov sifilitičen in da more zboleli na tej bolezni vsa družina. Vse to era je silno vznemirilo, zla-j st' še. ker sam boleha na ietiki., ■ Zato jc sklenil, da se poslovi od, > /i vi ji m ja skupno s svojo ženo. . Sropil je v sosedno sobo. kjer v* . vzel samokres. Ko se je Vrnil v . spalnico, je opazil, da se je žena .j medtem osvestila in mu vzela samokres. nakar je padla ponovno j i v nezavest. i Nato je videl v sosedni sobi lov - ski nož in je stopil ž njim zopet v - spalnico. V tem trenutku pa .]c - žena odprla oči in ker se mu ;e zdelo, da še ni mrtva, jo je zabo- - pomoči. Oblo- n žrnec Ko sem jo opivzil. me .Te P polastilo veliko razburjenje. V z- x dignil sem s tkiro. in ker je beža-;n la. strni tekel za njo po stopnicah, u jo zgrabil in jo udaril s s^kfiro po jt glavi, naikar je padla na tla. d Morilec je šel potem v kuhinjo. P kjer je uuiil sekiro. očiščeno sr- v kiro se je vrnil v spalnico te je d ponovno udrihal po umorjeni že- " ! ni in po tašči. To svoje dejanje -j utemeljuje naravnost z zločinskim ~ izgovorom, češ. da >e je nenadno Sl odprlo okno in se mu je zdelo, da y s • je žena zopet prebudila. Ko je l' ponovno uniil sekiro. ,i»' šel v ku-jo ihinjo. kjer je zaspal ter se je zbu-1 S dil šele rano v jutro. Odšel je v j pisarno, kjer je opravil neke po- > sle. V j Končno je priš: 1 vrtnar Geist v|z kuhinjo, da popije svojo običajno \1 kavo. Angei-stein trdi. da se »e ( sqiomnil nočnih dogodkov še le pri l njegovem dohodu in ko je opazil. 1 da v ognjišču še ne gori. Ker se je bal, da je vrtnar morda videl trn- ' pla. ga je krartikomalo pobil. Se 1 med ubijanjem je vstopil urad- 1 nik Ditthardt. ki se je silno pre- 1 strašil ter je zbežal v sosedno -o- 1 i>o. kjer sa je Anirerstein tudi pobil s sekiro. Ista usoda je doletela • tudi Ivi'da. katerega je morilec ' večkrat ranil tudi z lovskim no- • ženi. Na predsednikovo vnraša-1 • • nje, ako je po vsakem umoru umii 1 sekiro, je odvrnil obtoženec: Ne v^a'k ikra t. temveč po vsaki periodi. Predsednik: koliko period razlikujete? Obtožence: Najprej je' 1 prišla moja žena. moja mati tu moja sestra, nato Geist. Ditt-^ hard t in Kiel. Truplo svoje svakinje je pokril, vsa druga pa je pustil, kakor so bila. Po končanih grozodejstvih je imel službeno telefonski pogo vor. Nato je srečal na >topnieah š«? 'knjigovodjo Darra. ki ga je tu-i c 1 i ubil, ker ie mislil, da je videl r j njegovo krvavo početje. Predvsem so bile zeslišane nri-i- * če, ki so prve našle Ansrersteina. ki se je ]io požigu hiše sam javil z namenom, da bi -.varal, češ, da so ^ roparji napadli tudi njega. Med j tem je tudi ravnatelj podjetja. r ki je med požarom tekel v hišo. I od koder se je takoj vrnil z besa; dami To je strašno! V hiši >n vsi 1 • i . mrtvi! Zaslišanje brata umorjenega Geista j" bilo zelo dramatično. ri; On pravi - Ko sem z druginji sto-i ]iil v gorečo hišo. so že prinesli po ^ stopnicah prvo truplo. V bližnji sobi smo videli zooet mrliča. Ko sem mu posvetil v obraz, sem vi-i-i . . . j I del. da .ie moj brat. Priča ni mo- ,' £el nailaljevati vsled preveliketra d j ^ tanotja. Med zasliševanjem pric se je obnašal Angerstein zelo apatično. v 14. iulija je bila razglašena in sodba. Obtožence je bil radi u-t- . ^ .. mora v osmih slučajih obsojen na io i . smrt in na dosmrtno izgubo vseli državljanskih pravic. Morilna orodja so bila zaplenjena. Stro-v „„ . ... s;ce postopanja nosi obsojenec; Angerstein je obsodilo sprejel "C . . "... pripraviien. Izjavil je. da jc mo- o- „ .' ... t , .. goci- niegovo dejanje plačati sa- ei ran s krvjo. POLJAK PRED SODIŠČEM --!_ Kruta usotda, v kateri igra vojna "svoje kruto vlogo, je spravila Poljaka Ladislava Rifeesa pred sodišče v {'urihu. Zanimiv je potek [njegovega življenji. On je sin u-gledne družine. V stari Avstriji je bil kadet, pa je imel nesrečo, da je padel > konja in se nevarno poškodoval. Ta padec je bil prvi vzrok njegovi poznejši živčni raz-ilražeuosti, ki mu je vzela v>o e-nergije. V vojni je služil koma j *2i) It-1 star kot prostovoljec v p »l.l->kih legijah, bil je v Ru-.ijr. kjer se je tialezel malarije. Napol zmrznjen in izstradan je prišel iz Ka-npatov v bolnie.o. Pote.m je bii oficir v avstnij>(ki armadi. Zasula ga je bila granata in mesecev je bil v zdravniški oskrbi. Potmi se je udeleževal spiritisričrrih sej. ki -o Lra Tako zmotile, da je prišel ! za ut-kaj ča~a eelo v Iwlaznioo. Po | miro\-!nem času je nekaj časa štit diral potem je zope-t ]>risoefltvoval pri spiristističnih >ejah iii je pričel igrati. Nato je bil po raznih službah, šleskem premogovnem koneernu se ie po\"zpel tlo zatrp-nega uslužb-jica mesta ali plači pa ji' bila slaba. Bolehen je bil ve dno. Tu je dozorelo v njem nag-nenje za goljufijo, ki ira je spravilo ipred sfnlišče. Imenom tvrdke ! je sfo])il s jionarejeninii pmlpisi v . zvtizo z neko banko v ("'urihu, kjer je dvignil vsoto sd.oOO frankov. Potem je pri. Ni pa imel, kakor j pravi, namena napraviti tvrdk; , škodo, niarviič samo radi slabe plače ji je liotel pustiti spomin. Mislil je, da če pojde v Monte 4 ( arlo. da tam lahko veliko pri-j igra in bi z lahkoto vrnil < nili s4..">()() frankov. Sami) boljše življenje sj j., hotel ustvariti tem potom. šel je res v Monte Carlo, ali tam mu -reča ni bila mila in s ^ preostalimi PUMH) frankov jc /bežal iz Monte Carla. se peljal skozi Avstrijo "m Nemčijo in bil končno i ... v Švici prijet t<>r postavljen pred j sodišč-«. Sodniki so bili mnenja. da pri obfože.neu zločinski name nikakor ni bil velik in da j«' bil v 1 odločilnih trenutkih pod vtiskom a'kohola. Priznal je tinkoj in 1 tekom preiskovalnega zapora se 1 ie držal brezhibno. Obsojen je na dve leti za.oora. i, ___ L SKRIVNOST PRINCA d__ World piše: — Razkrijmo ven->• dar konečno naslednjo skrivnost : )- — po kakšnem uradu hrepeni o princ iz Walesa ? On mora biti kan ji didat za nekr> stvar. Prišel je v A-o meriko, se vozil v jtodulični želez-l- niči, poljuboval majhne otroke, v prepeljaval ''Tin-Lizzy" po na-:a pravah Forda in to je izgledalo ič precej sumljivo. Sedaj pa pomaga v Juž. Afriki gasiti požar v stepi in vsled tega ne more biti nobenega a dvoma več. Ce postane človek, sto-j- ječ v javnosti, prostovoljni gasilec. ia je gotovo kandidat. On mogoče to h taji, a je vendar kandidat ter ča-ia ka. da ga prično njegovi prijatelji obdelovati, naj "rona" in preje »' ali pozneje pride todevna ponižna ei novica v javnost. d. i Za kaj pa kandidira princ? Tukaj v tej deželi bi rekli, da želi postati župan ali pa mogoče ob-— činski svetovalec. Vspričo obstoje-čih okoliščin pa to ni verjetno. Za-^ kaj se ne lotijo inozemski poroče-V valci naloge ter rešijo to skrivnost? GLAS NARODA, 27. JUL. 1925. Kapitan Morryat: JOSEPH RUSHBROOK Za "Glas Naroda" priredil G. P. BOJ MED ZNANOSTJO IN SV. PISMOM 2 (Nadaljiervanje.) — Prijatelj Bvrcs, moje mnenje je, da u-strajarte pri marsičem, lc pri molitvi ne. V \aiem .sedanjem stanju pa hočem biti popustljiv z \ami. Naprej, primite «ia. kajti drugače bom moral zavleči domov kar dva. Primite £a pod pazduho na eni strani in jav na dinijri. Le še četrt milje je do njt-govega doma. Byros. ki je bil, kot že rečeno, najbolj trezen med tremi, ni smatral vredno odgovoriti šolmoštru. Oba sta prijela svojega tovariša,' ga vzravnala ter >e napotila naprej. Pijaiu je to. kar se je vršilo krog njega, vsaj toliko razumel, da je mehanično stopical. Po kratkem času so doispeli do neke koče, na koje vrata je pričel šolmošter tolei. dokler se niso odprla. Na pragu >e je prikazala velika, lepa ženska, ki je držala svečo v roki. — Sem si mislila, — je rekla ter zmajala z glavo. — Stara povest! Sedaj bo zopet celo noč stokal ter ne bo mogel vstati pred poldnem. Kakšno življenje! Spravita ga noter in hvala za vajino prizadevanje. — Bilo je tv.lzko in vroče delo, — je reikel šolmošter, ki je sedel na >tol potem ko sta o'ba položila svojega tovariša na posteljo. — Vrjamem, — je odvrnila žona. — Ali vama smem ponuditi malo piva. Mr. Furne>s? — Da. ee ste tako prijazna. Škoda, da se ne more vaš mož držati lahkega piva. — Rc> je. — je odvrnila žena. odšla tur se kmalu vrnila z vrčem piva. Šolmošter je izpraznil posodo na polovico ter dal ostalo Bvresu. — In moji mali prijatelj -Joe.' — Gotovo že spi. — Da. ubogo dete in jaz -ok, pokončen mož, ki ni kazal niti najmanjšega znaka pijanosti! — Draga Jane. — je rekel. — ne bo lahko zopet najti tako noč ter moram hiteti, ne da bi izgubljal čas. Ali je moja puška pripravljena 1 — Vse v redu. Joe leži na svoji postelji, a je olbbičen ter pripravljen vsaki trenutek. — Pokliči ga, kajti čas je dragocen. Ta pijani tepec Furness me je hotel vreči preko mostu. Sn iča za <>ba. da sta opustila poskus, kajti drugače bi moral napraviti z obema drug obračun ter jima zagreniti klepetanje. Kje je Mum? — V pralnici. Takoj pokličem njega in Joe-a.. Žena je zapustila sobo, dočim je vzj i Ru>hbrook puško ter milnici jo in st pripravil za svoj izlet. Kmalu nato je priletel v .sobo ovčarski pes ter legel k nogam svojega gospodarja. Kmalu nato se je vrnila Mr.s. Rushbrook z Joe-om, drobnim, slabot.no izgledajočim dvanajstletnim dečkom, ki j-* bil zelo majhen za svojo starost, a oči-vidno uren in spreten kot mačka. Nikdo bi ne zapaizil na njem. da se je ravnokar prebudil iz spanja. Nikakega zdehanja. mkakega sle lu lenobe. Njegove oči so blesti le kot oči orla. ko je vrgel preko brlita vrečo ter posegel po zvitku -ukanea. Žeina je ugasnila luč. odprla yalahno hišna vrata, se ozrla skrbno na okrog ter se vrnila nato k svojemu možu. ki j« zapustil iii.Šo z lahnim žvižgom, služečim kot signal za dečka in psa. Nobene besede se ni izgovorilo. Vrata so >e zaprla za njimi in trojica se je neslišno oddaljila. Drugo poglavje. Pred.no nadaljujemo s svojo povestjo, hočemo pojasniti čita-feljem to. k ir se jim mogoče dozdeva čudno. Joseph Rushbrook. katerega smo vidoli v zadnjem poglavju oditi iz koče s dečkom in psom. je bil rojen v va-i. v ka.un je takrat stanoval. V svoji mladosti, nekako štirideset let pred dobo. v kateri se pričenja naša povest, so bile postave proti divjim lovcem manj strop- in odredbe manj popolne. Takrat j«> imel puško, kot oče piv i njim, in potem ko je več let plenil po gozdovih ter -e oznanil s slehrnim kotičkom v okoli« i. j" >topil na nakem sejmu v bližini med vojake. I*e tri mesece je o>tal v domaei deželi, nakar je bil njegov zbor poslan v Indijo, kjer je moral ostati enajst let. predno se je vrnil domov. Pa tudi v Angliji mu ni bilo dolgo ča-a usojen počitek. Po šestih mj-secih je dobil njegov polk povelje, naj odide v službo v Sredozemskem morju in zopet je poteklo dvanajst let. Koncem te dobe je dobil težko rano v glavo in bil je odpuščen s penzijo. Sklenil je vrniti se v svoj domači kraj ter se tam nastaniti, kajti upal je pošteno izhajati s -vojo penzijo in kakim stranskim zaslužkom. V domaČem kraju so ga komaj še poznali, kajti številni njegovi tovariši >o izselili, dočim so bili drugi deportirani radi kršenja lovskih postav. Zdelo ^e mu je vsJed tega, da je tujec, dočim je pričakoval, da bo našel obilo prijateljev in znancev. Tudi grajščina s posestvom je prešla v druge roke. Bila je last bogatega tvorničarja, ki je sedel k počitku. Vse to je bilo za Rushbrooka novo ter se vsled tega ni mogel počutiti domačim. Jane Alev. zelo lepa mlada deklica, ki je služila v neki gosposki hiši ter bila hčerka onega njegovih tarih prijateljev, je bila med o: hni maloštevilnimi, ki redrzen divji lovec v okolici. Pogosto so ga imeli na sumu, a še nikdar zasledili in sicer raditega, ker so ga smatrali za pijanca. N.jllgova žena mu .fc svetovala, naj se poslnži te ma.ske, ker je zatpazila, da ne bo nikdo iskal v pijancu divjega lovca. (Dalje prihodnjič.) LEPA DVOJICA V»D£IUC0OD_«_UNDCRWOO3. *•-*>' Ko sc je vršila v Davtonu, Toni., značilna obravnava proti procesorju Scopesu. so si omislila .-koro vsa dav'tonska dekleta male, iz blaga napravljene opice, katere so prenašale po mestu kot pn.tnašajo deklice svoje punčke. * V MORSKIH GLOBINAH Večja britanska znanstvena ckspedieija se je podala lan-ko leto v britanski Honduras v namenu. da preišče t a mošnje globine morja. E k sped iciji na-čoljuje.ta dr. Thomas Grami in F. A. J\Iit<-hel-Hedges, ki je poslal iz mesta Water Cay zanimivo pismo, ki ga je priobčil "Daily Mail." * Pisec naglasa, da si ljudje še danes ne morejo predstavljati skrivnostnega življenja, ki se odr-grava v globinah oe ana. Ekspr-dieija je naletela na oceansko džunglo (g<»Ščok5er rastejo p<»d , morska drevesa, celili čevljev ! visoka, z velikanskimi praprotmi : in neŠtevilnimi drugimi rastlinami. Po tej gošči in okoli nje pla vajo čudovite ribe. vsak drug centimeter njih telesa je drugačne barve, svetijo pa se tako kot. bi bile iz emajia. Raziskovalci so nadalje ujeli velikega morskega pajka, katerega non dolsri kakih cm in so neprestano i^premi-njali svojo obliko. (V zapazijo ii" varnost izpušča jo tekočino, ki pobarva vodo okoli njih in tako postanejo nevidni. Eno žival te vr-ste je ekspedieija hotela ohranf-ti. ko pa so jo dali v špirit, s..- je v njem raztopila. Njena glava je ogabna. Ima S lovk dolgih po S em. Opazili so, k;?ko je zajela z njimi ribo 6 cm dolgo, jo ovila in potegnila v svoja sesalna u nagloma umrl. (io-vori se dalje o dveh slučajih, kako je neka bolniška sestra in neka prostitutka umrla na posledicah ran z bodalom, ki jili je povzročil omenjeni zdravnik. Ugotovilo se jo v teli in drugih slučajih, da so izginili večji denarni zneski ali dragocenosti. O doktorju Bourgatu pripovedujejo oni. ki ga poznajo, da je veljal za zelo odličnega zdravnika, ki je vžival povsodi velik ugled in je imel polno prijateljev. Dr. P>o-urgjit je eleganten mož in dober govornik. Po dnevi je hodil okoli in se gibal kot ugleden zdravnik, ponoči pa je zahj'Jal često med navadne apaše in se ž njimi udeleževal pijančevanja in orgij. Tako življenje seveda je zahtevalo mnogo denarja, še toliko bolj. ker je !>il zapustil svojo prvo ženo in se i poročil z drugo precej veseljaškega I značaja. Pripoveduje se o njem vedno nove stvari in razkrili fe bodo najbrže še številni slučaji, ko je s pomočjo injekcij okradel svoje kli-jente. V preiskovalnem zaporu se drži povsem mirno in študira razne medicinske knjige. Bourgat je bil v vojni ranjen štirinajstkrat in je kazal večkrat tudi duševno zmedenost. Vojne rane so najbrž vplivale na spremembo njegovega značaja. Ena rana je bila tako huda. da je bil 5 mesecev skoro slep. Svoje zločinsko početje je izvrševal tako previdno, da uiti njegov sluga Bcauveau ni ničesar slu-jtil, vsaj kakor pripoveduje pred i preiskovalnim sodnikom. Ko je ležalo truplo zdravnikovega prijate-I Ija blaganika Rumede na divanu i v ordinaeijski sobi, je mislil, da je to pacijent, ki mu je prišlo"morda slabo, nikakor pa ni mislil, da bi bil mrtev. Žrtve eksplozije. Trije otroci so se igrali z gra-u-ato v bližini Proseka. Našli sr jo v nekem grmu Granata je ek splodirala in ubila 11-letnega Andreja Kanteja in 13-letno Justine Milič. 13-leitni Alojzij Gustin jc težko ranjen. Inženir Machnitsch, častni fašist V Tolminu je služil pred vojne politični oblasti dodeljen inženii Machnitsch. Ostal je tam tudi pc vojni in je sedaj še vedno na svo jem mestu. Prikupil je faši slom tako, da so mu te dni na slo vesen način izročili fašistovsko lz-kaznieo ad honorem. Ob tej pri liki je ini^nir Macthnitseh pro sla vl ja l fašist o vsko idejo. Potem so mu dali piti\ vermouth, to jf pel i novec. Pred kratkim je dobila budlm-peštanska policija ovadbo, da je žena nekega Ronava. ki jc z možem občevala v elegantni družbi in imela vse polno zvez, pod raznim pretvezami izvabila potidi-jjim precejšnje zneske in jih potem poneverila. Policija je vsled tega prijela Ronayevo in jo vtaknila poviti kazenski register njegovih grehov. Splošno do-•%nnev,ijo. da je Ronay-Rosenbaum pri vseh svojih sleparijah pobrskal svojo ženo v osrpred^e, ker jr m-^lil. da si bpotiee z burno pr»*-leklostjo. ki ima svoje zveze v naj višjih, zlasti galantnih krogih, ne bo nihče upal ovaditi. Ronay. ki ga je policija sedaj prijela, seveda taji, da bi se bil prej pisal Rosencbairm. Toda kon-frontirali so ga z nekim njegovim 'prejšnjim tovarišem, ki era je 7 vso gotovostjo spoznal in dejal, da jr bil s^ojčas krojač, kar sr. tudi drugi potrdili. Izkazalo >e je tudi. da jc Ronay-Ros«nbaum vee let delal skupaj s proslulim že-parjem Aleksandrom Veitom. Na vesti ir a razne vlome, goljufije in žepne tatvine, ki jih je zairre-i šil v Lipskem, Karlovih Varih. Dunaju. Berlinu in drugih večjih mest ih. Budimpeštanska policija je izročila vse spise državnemu praT-dništvu in ga zaprosila za formalno napoved aretacije Ronay-Ro-senbaumu. Kretanje parnikov * Shipping News Brez konca in kraja. 25-lotnega mizarja Alojzija Plesničarja s Trnovega je težko ranila granafta. ko je odkrival streho baraike. Sedaj .se nahaja v gorLški bolnici. Po goriških vaseh srečaš vsak trenutek pohabljenega mladega človeka, ta ima odstrel je,ne prste, oni niana roke, tretji nima noge, četrti hra^faa-praskan obraiz itd. Vidi se, kalko .malomarno se je izvršilo očiščenje /zemljišč. Treba »bi bilo novega očiščenja. ROLE za PIANO SLOV. m HRVATSKE dotrita pri: navinSek-potokar Ml Cwmtgj. CUM—imi—K. •CM ^.Udmk mm rW v AwrkL PIŠITE PO NOVI CENIK. 88. julija: Resolute. Hamburg; Bremen, Bremen. 29. Julija: ' Aquitanla. Cherbourg; La Bavole, Havre. 30. julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. I. avgusta: Pres. Iioosevelt. Bremen; Andanla, Cherbourg In Hamburg. 4. avgusta: Pres. Harding, Bremen. 5. avgusta: Berengjirla, Cherbourg; De Gra-se, Havre. 6. avgusta: Deutschlajird, Hamburg; Lapland, Cherbourg. 8. avgusta: George Washington, Bremen; Orbita, Hamburg. II. avgusta: Reliance, Hamburg; Columbus, Cherbourg In Bremen. 12. avgusta; Mauretania, Cherbourg; Republic, Bremen. 13. avgusta: Pittsburgh, Cherbourg. 15. avgusta: Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Orca, Hamburg. 18. avgusta: Presidente Wilson, Trst. 19. avgusta: Aquitania, Cherbourg. Suffren. Havre; America, Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg. 20- »vgusta: čtclgenland, Chertrourg; Cleveland, Hamburg. 22. avgusta: Majestic. Cherbourg: Orduna. Hamburg; Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 25. avgusta: Roeulute, Hamburg; Sierra Venta-na, Bremen. 26. avgusta: Berengaria, Cherbourg: Kocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen. 27. avgusta: Zeeland, Cherbourg; Ohio. Hamburg. 29. avgusta: Olympic, Cherbourg. 2. septembra: Maurctania, Cherbourg; DeGraane. Havre; IYes. Hard-ng, Bremen. 3. septembra: Columbus. Cherbourg In Biemen; Lapland, Cherbourg; Albert Ballin, Bremen. 5. septembra: Paris, Havre: Leviathan, Cherbourg: Orb.ta, Hamburg. 8. septembra: Martha Washington, Trst; Reliance, Hamburg. 9. septembra: Aquitania, Cherbourg, Georg« Washington, Bremen. 10. septembra: Pittsburgh, Cherbourg. 12. septembra: Majestic, Cherbourg; 15. septembra: Republic, Bremen. 16. septembra: Berenpai'Ui, Cherbourg. 17. septembra: Belgenland, Clierbour Deutsch-land, Hamburg. 19. septembra: Olympic. CherbourE: Rotterdam, Rotterdam: Suffren, Havre: Orduna, Hamburg; America, Bremen. 22. septembra: Resolute, Hamburg. 23. septembra: Maurctania, Cherbourg: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 26. septembra: Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen. 30. septembra: Aquit.uiia. Cherbourg: Pres. Harding. Bremen. PREDRZNI ROPARJI Pri Lenrtini se .jc izvršil drzen rop. Okoli poldne so prišli štirje neznanci, oboroženi z revolverji v hišo senatorja Ren even t an o in prav prijazno rekli njegovemu n-pravmlju, tla naj jim izroči vse vrednosti, katere ima v hiši. I'-pravLtclj Antonio Kusso je ostal popolnoma hladen jn se zavedai položaja. h>cl je in izročil roparjem okoli 1000 itr rekoč, New Torku pred odpotovanjeni. te» se pofflje prosilcu v stati kraj gla som nanovejSe odredbe. kako dobiti svojce iz stabega kraja Kdor fell dobiti sorodnik« «1 svojca is starega kraja, naj nairi prej piSe em pojasnila. Ia Jagoela vije bo prlpufičenih v prihodnji! treh letih, od 1. julija 1924 naprs vsako leto po 671 priseljencev. AmeriSkl državljani pa aamorej dobiti sem žene In otroke do 13. Is ta bres, da bi bill Rteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne itejeje kvoto. Starldl in otroci od 18. d« 21. leta amerigklb državljanov p imajo prednost v kvoti. Piliti tf pojssnlla. Prodajamo vosne liste aa vsi £9* ge; tudi preko Trsta aamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortl&ndt St., New York ADVERTISE in GLAS NARODA Prav vsakdo— kdor kaj iiče) kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —. mali oglasi ▼ "Glas Kar oda'9 Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y.