Splošni vestnik. Državni proračun. »Narodnr Listy« poročajo z Dunaja, da vlada sestavlja državni proračun za čas od 1. julija 1916 do 30. junija 1917. Misli ga objaviti z vseini podrobnostmi. Dosedaj med vojno nismo vedelii za državni; proračun. Važen odlok glede užigalic Družbe sv. Cirila in Metoda. »Edinost« z dne 20. junija 1916, št. 170, piše: Meseca julija leta 1915. je vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v Opatijii zvedelo privatik>, da tvrdka »Aolo« ne sme več izdelovati in razpečavati Družbinih užigalic z znano etiketo. 17. avgusta leta 1915. se je obrnilo vodstvo Družbe na imenovano tvrdko in prosilo obvestila ih prepis dotične prepovedi. Tvrdka je odgovorila 25. avgusta, da nima pismene prepovedi v stvari, temveč da se ji je prepoved sporočilo ustno pn c. kr. policijskem ravnateljstvu na Dunaju 2. junija 1. 1915. in se je sestavil o stvari zapisnik. Razlog te prepovedi da je ruska trobojnica (bela-modra-rdeča), oziroma srbska (rdeča-modrabela). Ko je Družbeno vodstvo prejeto' ta odgovor, je pisalo c. kr. policijskemu ravnateljStvu na Dunaju, da ni mogoče, d;a bi se bila taka prepoved izdala glede Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, da je tvrdka »Aolo« gotovo stvar razumela napačno, ker so barve, ki se nahajajo na etiketah Družbenih vžigalic, hrvatske narodne barve, drugače razpovrščene kot pa ruske in srbske. Z ozirom na to ter z ozirom na dejstvo, da se je Družbi zaradi tako tolmačene prepovedi napravljala velika škoda, je prosilo Družbeno vodstvo dunajsko policijsko ravnateljstvo, da naj pouči tvrdko »Aolo«, da se ona prepoved ne nanaša na Družbene užigalice. 24. septembra 1. 1915. je o stvari pisal Družbeni predsednik, drž. poslanec prof. Spinčic ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu in ga prosil, da bi ukrenil potrebno, da se razveljavi ona popolnoma neutemeljena prepoved dunajskega policijskega ravnatelja. Pisal je, da se na škatlicah CM. užigalic nahaja etiketa s trobojnico hrvatskega naroda, ki že nad leto dni preliva kri1 za cesarja in monarhijo, s trobojnico, ki je bila nedavno pri slavnostih na Dunaju, katerim je prisostvoval tudi ministrski predsednik, izobešena na več uradnih poslopjih ter po ulicah in dvoranah. Ministrski predsednik je na to pismo odgovoril Družbenemu predsedniku, da se je sporazumel v stvari z ministrom notranjih stvari in da mu je sporočil le-ta, da je c. kr. dunajsko poli>cijsko ravnateljstvo 2. dne meseca junija 1916. leta potom zapisnika obvestilo avstrijsko družbo za razprodajo užigalic o prepovedi, da se na etiketah ne sme uporabljati belo-modro-rdeče, oziroma rdečemodro-bele trobojnice. Potemtakem se prepoved nanaša na ruske in srbske narodne barve, užigalice z etiketami, kakor i*h daje v promet hrvatska družba sv. Cirila in Metoda za Istro, pa ne spadajo pod to prepoved. — v Avstriji dovolj v zalogi. Če bo to sredstvo kaj vredno, kar pokaže preiskava, bomo ob priložnosti natančneje poročali. Zanemarjena mladina. Sedaj je po vzoreu drugih krajev tudi nižjeavstrijski cesarski namestnik izdal naredbo, ki mladini pod 16. letom prepoveduje kadenje na javnih prostorih, nadalje obisk kinematografov in podobnih zabavišč, obisk žganjarn in prodajalnic opojnih pijač. Tudi brezdelno postopanje po 9. uri zvečer po uiicah je prepovedano. V gostilne in kavarne sme taka mladina po 9. uri zvečer le v spremstvu odgovornih nadzorovalnih oseb. Kazen: do 200 K ali do 14 dni zapora, in sicer ne samo za mladino, arnpak tudi za dotične obrtne imetnike. Kako se napravi iz semena buč in solnčnic olje za domačo porabo? Vodja R. Dolenc piše: Vsi časniki priporočajo zaradi že strašanske draginje olja setev buč in solčnic ter napravo olja iz njihovega zrnja. Kako naj se to vrši, tega pa ne pove nihče. No, na Štajerskem, Ogrskem i. t. d. nesejo kmetovalci zrnje buč in solnčnic v najbližnji mlin. Čez par ur nesejo pa že iz tega napravljeno olje \<n ostali trop domov. Na Kranjskem pa naši mlinarji1 za napravo takega olja nimajo priprave. Kako torej priti do olja? Enostavno tako-le: Zrnje solnčnic in buč se dobro posuši, to pa v senci1, ne na solncu. Potem se seme buč olupi, ono soinčnic pa kar celo stolče v kuhinjskem možnarju kar le mogoče fino, t. j. drobno. Stolčeno zrnje se potem v kotlu ali1 loncu na čisti vodi par ur kuha. Končno se tako skuhano tvarino precedi skozi sito in čisto tekočino par dni na miru pusti, da se na njenem površju nabere olje, ki ga je le posneti ter porabiti. V situ ostali trop se lahko še odtisne. Kako se more zabeliti solato, ako ni olia? Olje je že kar strašansko drago, pa se še podraži; in končno ga bo gotovo popolnoma zmanjkalo. S čitn naj torej solato belimo? Vodja Rihard Dolenc odgovarja v »Gostilničarju«: No, da je s slanino zabeljena solata izborna, je stara reč. Slanine pa tudi že prhnanjkuje in še bolj jo bo. Čehi beli>jo solato namesto z oljem s kislo smetano, da, siromaki še celo le s kislim mlekom. Dobro, toda nam Slovencem bi tako< zabeljena solata gotovo ne dišala. O, prav dobro dišala nam pa bo še gotovo s siTovimi jajci1 zabela, ki se tako-le priredi1. Za dve osebi se vzame sveže sirovo jajce ter se ubije in raztepe z vilicami na krožniku v kolikor mogoče enakomerno gosto rumeno tekočino. Tej tekočini se doda končno potrebno množino kisa, vse skupaj se iino pomeša ter zlije na že osoljeno solato in zmeša. Ako se doda tako zabeljeni solati še potrebno množino fino razsekljanega česna, tedaj diši res solata tako dobro, kakor z oljem zabeljena. Sida-med dosedaj pri nas ni bil znan, v Šleziji pa, kjer se proizvaja, je ni družine, da bi ga ne imela vedno doma. Samega kruha n. pr. ne je tam nihče, ampak ga vedno namaže s Sida-medom, in tudi drugim močnatkn živilom ga primešavajo. Ker je ravno v sedanjem času kruh precej slabši in je Sida med že zaradi primesi sladkorja jako redilen, zato bo že zaradi nizke cene vsakomur dobrodošel. Novo sredstvo zoper peronospero. Listt poročajo, da je tvorničar Czapek na Dunaju izumil novo sredstvo zoper peronospero. To sredstvo se zove »AntiSporin« in se izdeluje iz sirovin, ki jih imamo