TRST, sobota 5. januarja 1957 Lelo XIII. . Št. 5 (3510) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 91-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. I, II. nad. — TELEFON 9J-«e« IN 94-01 — PoStnl predal 559 — UPRAVA: 1JL. SV. FRANČIŠKA St. 10 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tol. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSine v širini 1 stolpca: trgovski 80, flnančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10- "l^ečno 210 d . PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozDa siovei ij. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 • izdala Založni štvo tržaškega tiska u. z,uz, - i r Pred objavo Eisenhoiverjevega programa za Srednji vzhod Deljena mnenja diplomatov in parlamentarcev o doktrini Nasprotovanje Indije, arabskih držav in Jugoslavije Francija zadovoljna z «Ikovo doktrino» - Neuraden sovjetski predlog za sestanek šestih: Velike Britanije, Francije, ZDA, SZ, Egipta in Indije - «Izvestja» obtožujejo ZDA vračanja k hladni vojni kiONDON, 4. — Sovjetski diplomati v Londonu so da-"es. kot poroča U.nited Press, izdali neuraden poziv za konferenco šestih (Velika Britanija, Francija, ZDA, SZ, E-0*Pt in Indija) o Srednjem vzhodu. Neki sovjetski diplomat je v razgovoru z nekim zahod-mm novinarjem izjavil med uuigim: «Lahko pride do plod-n'h stikov za rešitev napetosti na Srednjem vzhodu z izgovori na najvišji ravni velikimi državami ob u-elezbi Egipta in Indije«. Izjavil je tudi, da bi argument eh. razgovorov bil priprava emeljne formule kot prvi ko rak za obširnejša pogajanja ■a rešitev sedanjih nasprotij ha tem področju: arabsko-iz-aelsko vprašanje, vprašanje ueza in lastnina petrolejskih , .eev. Taka konferenca ne “i iskala končne rešitve vpra-‘fnJ Srednjega vzhoda, pač Pa bi postavila temelje za do. končno rešitev. Dan pred predložitvijo no-ega Eisenhoiverjevega pro- danes Prepuščamo besedo o najvitalnejših političnih dogodkih Branku Draškoviču, u čemer nam poroča nas beograjski dopisnik sledeče: Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve “Tanko Draškovič je izjavil današnji tiskovni konferenci, da se zadnje čase ha raznih straneh in ob raznih priložnostih govori u stališču Jugoslavije gle-ue odnosov med socialistič-huni državami in o njenem “tališču o nekaterih aktual-hih vprašanjih mednarodnega razvoja. V zvezi s tem Je Draškovič poudaril, da gleda Jugoslavija na odno-?e med socialističnimi državami v duhu moskovske fn beograjske deklaracije. »Razlike v stališčih so normalen pojav. Konstruktivna diskusija je koristna, medtem ko neobrazložene moralno-politične ocene ni-0 koristne. Dejstvo je, je nadaljeval Draškovič, da seciaj z Vzhoda in Zahoda, uejansko z blokovskih pozi-9, ugovarjajo naši politi-rn našim posameznim Političnim stališčem, ki se napačno tolmačijo. Takšno nepravilno gledanje je po tasem mnenju posledica Propagandne borbe, ki se k^hes vodi med bloki in v vrsfh se ponovno v prvi ,i ?ti Poudarjajo kruta ideo-s*ta stališča in motivi. Za has Je to razlog več, da li^K^ jerh° politiko miro-cp he aktivne koeksisten-in’ u edina lahko zagotovi ohrani mir.« v zvezi z novim progra-gOJh ameriške vlade za uznji vzhod je Draškovič poudaril, da je izvajanje - Politike še bolj zapletlo na e občutljiv položaj » Srednjem vzhodu. Jugo-Vanska vlada ima za .napačno in škodljivo spri-t° sedanjega položaja na «n Področju govoriti o rP£aznini», s čimer se od-nro • arabskim narodom p »vica, in sposobnost, da l1i o darij° na 'astni zem-k • S tem se tudi legalizira ePitev nasprotij in mož-siio ,sP°Pada med velikimi aini na tem področju.« nu najnovejši poslanici Predsednika ZDA Eisenho-orja Bulganinu je Draško-dlc 'zjavil, da je bistveno, neh obstaja na obeh Stranah Pripravljenost, da se “Oaljuje v katerem koli žity} razprava o razoro- . draškovič je dalje izjavil, mo nobenih novih mo-entov v zvezi z obiskom ns,ala Tita v ZDA-Sert- ie izjavil, da je do vipJ pribežalo v Jugosla-skih skuPno 2236 madžar-s n beguncev, od katerih vj le 132 vrnilo v domo-m °. medtem ko jih je sa-in r?9 odpotovalo v Italijo Francijo. kital vprašanje, ali pisanje B&a ega lista *Jen Min ^ *• da »stališče maršala doa lahko pripelje do raz-med sočialtstičnimi avami», pomeni, da je 5v Kitajske spremenila vii» stališče do Jugosla-Hl.1 je Draškovič odgovo-o . T L.«.«,. 7Pm pnot.nost zunanip nnliti- ja tako do razcepa v Livornu kot pozneje do maksimalistič-ne stranke. Nadalje očita Tanassi Pertiniju, da ne razume notranjih ideoloških in političnih bojev mnogih članov KPI. ki se še niso odrekli članstvu partije samo iz nekega slabo razumevane-ga ((patriotizma partije«. Najhuje pa je po Tanassiju to, da Pertini ne razume, da je zem, enotnost zunanje politike arabskih držav pa bo okrepila vpliv teh držav na usmerjanje mednarodne politike tako v OZN kakor tudi izven ts organizacije. Za odpor proti napadalnim političnim spletkam, zaključuje lisi, je Sabri Asali pustil odprta vrata vsem svobodnim arabskim državam od Perzijskega zaliva do obale Atlan*skega oceana.« Egiptovski listi pišejo tudi, da se bodo predsednik Naser, predsednik sirske republike Kuatli, jordanski kralj Husein in kralj Saudove Arabije sestali konec januarja v Riadu. Egiptovski list «A1 Ahram« poroča tudi. da bodo mednarodne sile OZN izročile v torek kraj El Arish ob izraelski meji egiptovskim oblastem. List dodaja, da so se izraelske čete deloma že u-maknile iz tega kraja. V El Arishu Eta se danes gen. Burns in načelnik izraelskega -glavnega štaba gen. Dajan razgovarjala o tehničnih vprašanjih v zvezi z izraelskim umikom s Sinajskega polotoka. Egiptovska agencija za Srednji vzhod pa javlja, da bo glavni štab mednarodnih varnostnih sil premeščen v El Arish, takoj ko se bodo izraelske čete umaknile. Agencija pravi, da bi moral biti umik zaključen 7. januarja. V zvezi z egiptovsko odpovedjo pogodbe z Veliko Britanijo piše indijski tisk soglasno, da je Egipt po angle-ško-francoski akciji popolnoma upravičen sprejeti ta sklep. «Hindustan Standard« piše, da je Naserjev dekret samo zaključek izvršenega dejstva, ki ga je ustvarila angleško-fiancoska vojaška akcija. «Times of Indiaii piše, da je treba enostransko razveljavljenje sporazumov sicer obsojati, toda niti pravni niti moralni argumenti ne morejo prepričati, da žrtev napada mora še dalje imeti svoje odnose z napadalcem za normalne in nespremenjene. «Hindu-san Times« pa poudarja, da mora britanska vlada popolnoma razumeti, da je z vojaško akcijo v Egiptu hkrati porušila mostove za seboj in da se ne more v sedanjih okoliščinah vrniti v Egipt. Vesli iz Madžarske BUDIMPEŠTA, 4. — Popol-dnevni časopis «Esti Hirlap« poroča, da bo Kadarjevi vladi 8. februarja predložena reorganizacija delavskih svetov pri poštnih uradih, železnicah, prevoznih podjetjih in drugih sektorjih. Ministrstvo za livarne in stroje je izdelalo posebna načela, na podlagi katerih naj bi se odpuščali delavci V smislu nove Kadarjeve gospodarske politike. Ta načela v prvi vrsti zahtevajo, da ostanejo na svojih mestih najboljši delavci, odpustijo pa naj se starejši, ki bodo lahko živeli od pokojnin, upoštevati je treba dalje socialne činitelje kot na primer matere, ki vzdržujejo svoje družine, odpustijo naj se tisti, ki se lahko zaposlijo v kmetijstvu, odpusti naj se od zakonskega para e-den. če sta oba zaposlena itd. Neki drug list pa poroča, da bo nov Kadarjev program objavljen čez nekaj dni. Partijsko glasilo «Nep Sza-badsag« poroča, da je madžarska policija zaplenila veliko količino orožja v Karpaloti v zahodni Madžarski tei da sedaj išče reko tolpo izsiljevalcev. ki si je dala ime »Male-terieva skupina«, ker so zahtevali od neke osebe, naj položi na določenem mestu 6000 forintov. Fo nekaterih vesteh je general Maleter v budim-peštanskem zaporu, po drugih vesteh pa naj bi bil svoboden in načeijuje skupini upornikov v bakoniiskih gozdovih. Radio j>- sporočil, da je vojaško sodisce obsodilo na smrt nekega mladinca, ki je protizakonito nosil orožje, nad katerim je bila smrtna »obsodba tudi izvršena. Obsojeni je priznal, da ie streljal na sedež KP v Budimpešti, kjer je padlo več oseb. Sindikalno glasilo *Nepaka-rat« piše, da bi morala Madžarska prejemati od OZN tehnično pomoč podobno kot 'jo prejema Jugoslavija, ki je v okviru te pomoči poslala številne strokovnjake v inozemstvo. Madžarska naj bi prejemala tudi opremo za znanstvene laboratorije, pri Kralj Saud obišče ZDA? NEW YORK, 4. — Kakor poroča «New York Times«, je verjetno, da bo kralj Saudove Arabije še to zimo obiskal ZDA. Liri pripominja, da so se neuradno informirali pri Saudu, ali bi bil pripravljen priti v ZDA na razgovore z Eisenhowerjem. Letalska baza ZDA na Formozi WASHINGTON, 4-— V Pentagonu potrjujejo, da bodo ZDA v kratkem zgradile važno letalsko oporišče na Formozi za Cangkajškiovo letalstvo. Oporišče, ki bo v središču otoka, bo stalo okoli 25 milijonov dolarjev in bo ____________________________ ,... prvo modernejše letališče na čemer naj bi posredoval Med-Formozi. I "orodni Rdeči križ. PRIMORSKI DNEVNIK 5. januarja 1957 Vreme danes: Oblačno vreme z delnimi razjasnitvami, veter, temperatura bo nekoliko padla. Vreme včeraj: Najvtšia temperatura 9,6. najnižja 6,5, zračni tlak 1024,2. vlaga 50 odst., temperatura morja 9 stopinj. _________ Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 5. januarja Telesfor, Grozdana Sonce vzide ob 7.46 In zatone ob 16.35. Dolžina dneva 8.49. Luna vzide ob 9.39 in zatone ob 21.14. Jutri, NEDELJA, 6. januarja ^£rn^>iB^^ Primerjava s prometom ostalih italijanskih pristanišč Trst padel na raven drugovrstnih pristanišč Prepočasen razvoj prometa v tržaškem pristanišču kaže na njegovo dejansko propadanje - Znižanje valutnih dohodkov Poročali smo že o prometu Javnih skladišč tržaškega pristanišča v preteklem letu in ugotovili, da se je promet v številkah sicer relativno povečal vendar izključno na račun masovnega blaga — premega in železne rude. Želo pa je zanimiva primerjava s prometom drugih italijanskih pristanišč, čeprav je zaradi pomanjkljivih podatkov ni mogoče za vsa pristanišča narediti za celotno preteklo leto, temveč se mora omejiti na prvih devet mesecev preteklega leta Promet Genove je od januarja do septembra preteklega leta dosegel 10.335.000 ton in je bil za 17 odstotkov višji od prometa v istem razdobju 1955. leta, pri čemer je treba še posebej podčrtati visok delež bogatega blaga, zaradi česar je pristanišče preseglo dosežen dohodek vseh preteklih let. Tudi v zadnjih dveh mesecih se promet na osnovi podatkov biltena, ki ga izdaja «Consorzio Autonomo del Porto«, ni kljub sueški krizi poslabšal, tako da računajo, da bo skupni promet tega pristanišča dosegel 14,5 milijonov ton. V Neapelj so v prvih devetih mesecih pripeljali 4 milijone 706.000 ton blaga, m odpeljali 1.971.000 ton, tako da je skupni promet tega pristanišča dosegel 6.677.000 ton in je bil za 7,8 odst. višji kot leta 1955. Promet Benetk ie v omenjenem razdobju dosegel 5.295.000 ton in je bil za 7,8 odst. višji kot v prvih devetih mesecih 1955. leta. Promet Livorna se je pigvečal za 7,6 odst. in je dosegel 3 milijone 210.000 ton, promet La Spezie pa je dosegel 3 milijone 121 000 ton in se je povečal za 6,5 odst. Promet tržaškega pristanišča je v obravnavanem razdobju dosegel 3.789.000 ton ir. je porasel samo za 3,3 odst. Nižji odstotek je doseglo samo pristanišče Savona, kamor so pripeljali in odpeljali 3.632.000 ton, torej le 2,8 odst. več kot v letu 1955. Na osnovi teh podatkov se lahko podčrtata dva pomembna zaključka: 1. Tržaško pristanišče je padlo na raven drugovrstnih italijanskih pristanišč, kot so Savona, Livorno in La Spe-zia, saj Je promet Trsta le neznatno višji od prometa teh pristanišč in istočasno mnogo nižji od prometa Genove, Neaplja in Benetk. Pri tem je treba pripomniti, da je bil nekdaj promet Trsta le nekaj manjši od prometa Genove ter večji od prometa Benetk. 2. Tudi promet tržaškega pristanišča raste, vendar zelo počasi in kar je najvažneje, znatno počasneje od pro. meta drugih italijanskih pristanišč, tako da se razlika med njimi in med Trstom stalno spreminja na škodo Trsta. Tudi prepočasen razvoj pomeni v gospodarstvu nekega mesta, pokrajine, države ali cauge zaključene gospodarske enote dejansko propadanje. Ta pojav pa nedvomno opažamo v Trstu, čeprav bi ga hoteli na osnovi nekaterih optimistično' sestavljenih podatkov določeni krogi zanikati. Končno j* treba pri vseh teh ugotovitvah ponovno pomisliti na dejstvo, da gre za obravnavanje podatkov o celotnem tržaškem prometu, pri čemer je treba poudariti, da je prišlo do povečanja prometa izključno na račun višjega prometa s premogom in železnimi rudami, medtem ko se je znižal promet z raznim bla-gom. Dejansko znižanje zaslužka tržaškega pristanišča odraža-na svojevrsten način tudi drugi podatki, ki na prvi pogled nimajo nobenega opravka s pristaniščem, saj se nanašajo na valutne dohodke in izdatke našega ozemlja, ki gredo v okviru nakupov in prodaj trdnih valut tržaških bank na račun italijanskega menjalnega urada. V vseh povojnih letih je namreč Trst predstavljal pomemben rezervoar tuje valute. ki se je stekala v Trst in katera ni bila izkoriščena v korist tržaškega gospodarstva, temveč je odšla v centralne banke v Rimu. Dolarski dohodki Trsta pa so se v preteklem letu prvič po vojni znižali, saj so dosegli v razdobju november-decem-ber 1955 in januar-oktober 1956 15.837.000 dolarjev, medtem ko so znašali v razdobju november-december 1954 in januar-oktober 1955 17.370000 dolarjev. Prav tako se je znižal skupni obseg čistega zaslužka, če upoštevamo tudi dohodke in izdatke v dolarski m funt-šterlinški valuti. Vse te negativne plati so nedvomno posledica nerešenih pristaniških vprašanj, med katerimi so vsi tržaški pristanišč krogi podčrtali na prvem mestu prav vprašanje trgovinske mornarice. Tudi v preteklem letu je tržaško pristanišče namreč le v neznatni meri okrepilo svoje trgovinsko brodovje, čeprav sta se število in tonaža ladjevja pod italijansko zastavo prav lani mečno povečala. Statistični podatki ministrstva za trgovinsko mornarico govore, da je Italija razpolagala 31. 12. 1955. leta z ladjevjem v skupni tonaži 4 946.000 ton in da je razpolagala 30. 9. 1956. leta s 4 334.00Q tonami. Tonaža ita- lijanskega ladjevja se je'torej v prvih devetih mesecih preteklega leta povečala za 288 tiso. ton. Lahko pričakujemo, da se bo ta ugoden razvoj v letošnjem letu še nadaljeval, saj so splovili v vseh italijanskih ladjedelnicah v prvih devetih mesecih preteklega icta 285 tisoč ton ladjevja in dosegli trimesečno povprečje 95.000 ton, medtem ko je znašalo to povprečje 1955. leta 42 tisoč ton, 1954. leta 41 tisoč ton in 1953. leta 66 tisoč ton. Vse to novo ladjevje bo pa le v neznatni meri prispevalo k rešitvi tržaške pomorske krize, saj so le redke ladje, katere grade v italijanskih ladjedelnicah za okrepitev rednih pomorskih zvez iz Trsta, da niti ne govo-rimo o ladjevju PIN, katerega naj t; gradili zato, da obnove tradi-c.onalne tržaške pomorske zveze. Splovitev v Tržiču V ladjedelnici CRDA v Tr-žiči bodo 9. januarja ob 11. uri splovili minolovec «Sandalo», ki spada v vrsto sedmih enakih vojnih ladij naročenih v okviru NATO za italijansko vojno mornarico. Takoj po splovitvi bodo izročili vojaškim oblastem minolovec «Mo-gano», katerega so splovili v isti ladjedelnici 3. maja lani. Da ne bi bilo večje škode Najnujnejša dela na nebotičniku Da ne bi zaradi vremenskih neprilik utrpel škode nebotičnik, ki ga gradijo v Ulici Carducci, a so dela zastala zaradi stečaja podjetja, je sodišče pooblastilo stečajnega kuratorja odvetnika Codelli-ja, da peekrbi za dovršitev nekaterih del. Pooblastilo se nanaša zlasti na postavitev oken in vrat. Predvčerajšnjim je skupina strokovnjakov pregledala nebotičnik, da bi ugotovila, v kakšnem stanju je po dveh mesecih, odkar to prenehala dela. predvidevajo, da bo do konca tedna podjetje iz Milana. ki je dobilo zadevna naročila, dobavilo prvi del kovinskih vrat in oken, tako da bodo lahko že v ponedeljek začeli najnujnejša dela. Pri teh delih bo lapo-ilenih približno 20 delavcev za dva meseca. Glede na juridično plat zadeve in pravic lastnikov, ki so kupili stanovanja ter razne lokale, ni še nobene novosti in je treba čakati na eodno razpravo za ugotovitev pasivnosti, ki bo 31. t m. Ker to francotke oblasti zasegle vse ladje Tržaškemu Lloydu izročeni le 2 v Franciji kupljeni ladji Zaradi tega bo v januarju odplula iz Trsta proti Daljnemu vzhodu le ena Lloydova ladja MimiiiiiiitiiiiinitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiinrttittliftMtiMiiiiifiiitiiiiMiiiiifHHiiiiitHiiiiitiimiiittitiiiiHimiiiiitifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmimiiiiMiiiiiiii Sestanek podkomisije za Vanonijev načrt Vprašanja, ki se lahko rešijo v okviru Vanonijevega načrta Razširiti bi bilo treba dejavnost IRI, povečati zveze z zaledjem, zgraditi termoelektrarno, napeljati metanovod itd. Včeraj sc je na županstvu sestala podkomisija občinskega sveta za Vanonijev načrt. Podkomisija je razpravljala o vseh vprašanjih, ki pridejo v poštev v okviru izvedbe Va-nonijevega načrta za obnovo tržaškega gospodarstva. kot je to obljubil predsednik vlade Segni predstavnikom tržaške trgovinske zbornice. Kot za sestanke ostalih občinskih podkomisij, tudi za včerajšnji sestanek nismo mogli dobiti nobenih podrobnosti o posameznih vprašanjih, ki so bila v razpravi. Sicer pa to ne predstavlja nobene skrivnosti, za katero javnost ne bi smela zvedeti Gre samo za sklep članov vseh podkomisij, da ne bodo delali posebne reklame svojemu delu, dokler ne bodo vse gradivo, ki ga bodo pripravili, piedložili v razpravo občinskemu svetu. Sicer pa ni težko uganiti, kaj nai bi več ali manj razpravljali na sestankih teh občinskih podkomisij, saj ima vsaka svojo specifično nalogo in svoje področje dela, ki je vsem znano. Komisija za ,a7 nonijev načrt mora pripraviti občinskemu svetu konkretne oredloge za izvedbo tega načrta v našem mestu. Jasno je da od Vanonijevega načrta ni mogoče zahtevati luno. Tud: ni mogoče pričakovati kot smo to zc napisali, da bo izvedba tega načrta resi a vse tržaške gospodarske tezaVf' Vanonijev načrt je bil pripravljen z namenom, da z državnimi iniciativami na gospodarskem področju pomaga pri naporu za čimvečjo zaposlitev v industriji kmečkih brezposelnih delavcev. Te državne iniciative pa bi mora e dati pobudo 7i sebni iniciativi za razvoj industrije na gospodarsko nerazvitih in pasivnih področjih, kjer je treba nujno za-posliti veliko število brezp„-selnih. „ , . Čeprav ima Trst ze kovano gospodarsko strukturo in ne pozna vprašanja kmečkih brezposelnih delavcev, pa vendar potrebuje odločne u-krepe za poživitev teh dejavnosti, ki preživljajo danes veliko krizo in so vir vseh gospodarskih težav. Po našem mnenju bi v o-ltviru Vanonijevega načrta lahko reševali naslednja vpra. šatija. ki zanimajo Trst; 1. raziiritev dejavnosti IRI: v ta okvir spada potenciranje livarn ILVA. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da spada V IRI tudi Finmare. to je državna ustanova, ki odloča o podržavljenih pomorskih družbah. Zato menimo, da Trst lahko zahteva obnovo svoje trgovinske mornarice v ekviru Vanonijevega načrta, v okviru potenciranja dejavnosti IRI v Trstu. Del novib ladij za povečanje trgovinske mornarice naj bi gradili v tržaških ladjedelnicah in • tem zapoblili vso ladjedelni-ikr, industrijo, vključno ladjedelnico Sv. Roka, ki je popolnoma brez dela. Poleg tega pa bi IRI lahko zgradila v Trstu tudi nova industrijska podjetja: 2 zveze z zaledjem: v Va-r.onijev načrt spada tudi gradnja cest, železnic in letališč Tržaško pristanišče pa nujno potrebuje boljše železniške, cestne in zračne zveze s svojim zaledjem. V tem okviru bi lahko zgradili še en tir na trbiški železnici, novo avtocesto z Avstrijo in mednarodno letališče O teh vprašanjih se razpravlja že desetletja in predstavljajo pogoj za povečanje pristaniškega prometa ir. pomorstva; 3 termoelektrarna: za razvoj industrije Je treba tudi zagotoviti zadostno količino e-lektričnega toka. Gradnja termoelektrarne bi nudila industrijskim podjetjem gotov vir električnega toka tudi v času. ko hidroelektrarne nimajo dovolj vode; . 4 vodovod: razvoj industrije in pristaniške dejavnosti potrebuje tudi več vode. Trst razpolaga z vodovodom, ki v poletnih vročih dneh komaj krije vse potrebe. Zato je tržaška občina že izdelala načrt za nov vodovod, ki naj bi stal okrog 4 milijarde lir. Ta vodovod bi lahko zgradili v okviru Vanonijevega načrta; 5. metanovod: napeljava me-tanovoda v Trst bi omogočile uporabo zemeljskega plina v industriji, kar bi gotovo predstavljalo velik napredek na trm delovnem področju. Zato spada tudi ta gradnja v okvir Vanonijevega načrta; 6. tobačna tovarna: gradnja te tovarne spada izključno v okvir državnih iniciativ. Si-cei pa so že večkrat obljubili, da bodo zgradili v Trstu tobačno tovarno. Pri tem pa moramo poudariti, da samo državne iniciative v okviru tega načrta ne bodo mogle rešiti gospodarske krize. Tem iniciativam bi morale takoj slediti iniciative za. sebnikov, iniciative velikih zesebnih industrijskih in pomorskih družb, ki bi morale vzporedno z državnimi ukrepi graditi v našem mestu nove tovarne, ladje, ustanavljati podružnice pomorskih družb ir nove pomorske proge. Potenciranje zvez z zaledjem, gradnja termoelektrarne, vodovoda in metanovoda, vse to ne bo dovolj, če ne bo zasebni kapital imel zaupanj j v Trst in če bo celo tržaški denar bežal iz Trsta in šel v druga mesta. Menimo piš, da jc država dolžna, da napravi prvi korak pri obnovi tržaškega gospodarstva. Država mora prva pokazati, da ima zaupanje v naše mesto, ki naj se izkaže z odločnimi ukrepi pri obnovitvi pomorstva, pomorskih prog in ladjedelniske industrije. Hkrati pa ne sme pozabiti, da Tržačani že dalj časa zahtevajo prosto cono, ki b: gotovo pritegnila na naše področje mnogo novih industrijskih in trgovskih dejavnosti. «»------- Sporočilo kvesture Tržaška kvestura sporoča: Dogodilo se je, da so te nekateri do sedaj se neidentificirani elementi predstavili lastnikom javnih obratov z zahtevo, da zbrišejo telefonsko številko za nujno obve-ščevanje polioije, verjetno z namenom, da s tem zakasnijo morebitne hitre nattope njenih agentov. Medtem ko preiskava za identifikacijo teh elementov še traja, kvestura opozarja, da je telefonska številka za nujni poklic policije še vedno 223. «»-------- O Oddelek za špedicijo madžarskega ministrstva za zunanjo trgovino je sporočil, ča sta pričeli jronovno poslovati madžarski cpedioijski podjetji «Masped» in «Ma-fraehit«, ki bosta skušali predvsem odpremiti zastale pošiljke. Kot poroča tržaška gospodarska agencija Astra, so samo dve izmed štirih ladij, katere je Tržaški Lloyd kupil v Franciji, do sedaj premestili iz Francije in vozita pod italijansko zastavo. Preostali dve ladji pa še niso izročili Tržaškemu Lloydu. ker so francoske oblasti zaradi sueške krize zasegle vse ladjev- je zato,, da zadoste civilnim in vojaškim prevozom. Tržaški Lloyd predvideva, da bo v kratkem lahko razpolagal tudi s tema dvema ladjama, tako da bo lahko dokončno uredil svojo progo med Trstom in Daljnim vzhodom. Iz zgoraj navedenega razloga pa bodo odhodi ladij Tržaškega Lloyda proti Daljnemu vzhodu v tem mesecu o-mejeni samo na ladjo «Por-torosen, ki bo odplula iz Trsta 21. januarja. Pričakuje se, da bosta v februarju odpluli dve ladji, in to «Onda» in «Bertani». Druga lacja spada med štiri bivše francoske ladje in bo odplula do Japonske, medtem ko se bo ladja «On-da» ustavila le v pristaniščih Indije in Pakistana ter bo odplula do Chitapgonga. Zastoj pomorskih zvez z deželami onstran Sueškega prekopa kot tudi nezadosten razvoj rednih pomorskih zvez iz Trsta na sploh je predmet ostrih kritik v avstrijskem zaledju, kjer ugotavljajo, da Trst še vedno ne razpolaga z zadostnim številom rednih pomorskih zvez. V tej zvezi so tudi zanimive vesti, da nameravata po m o reki družbi »Norddeutscher Lloyd» in ((Hamburg Amerika Linie» u-stanoviti nove pomorske zveze z Daljnim vzhodom s pomočjo novih hitrih ladij. «»------ IZPRED KAZENSKEGA SODISCA V odsotnosti obsojeni Novembra 1954. leta je Vin-cenzo Ruffolo, lastnik podjetja «Radio Ruffolo« s proda- jalno v Ul. Imbriani, vložil na policiji prijavo z obtožbo 32-letnega Ernesta Zippa iz Ul. Oriani prisvojevanja materiala in tudi tatvine 9 e-lektronk vrste «Philipps» in »Fivre«. Nadalje je v isti prijavi obtožil 23-letnega Rocca Pellegrinija z Vrcele št. 400 tatvine 25.000 lir, katere naj bi mu ukradel iz prodajalne, kamor je prišel kot odjemalec. Ruffolo je policijskim organom tudi pojasnil, da je bil Zippo pri njem uslužben kot čistilec in da je na obroke kupljene predmete, kot na primer sesalec za prah in podobno zastavil v zastavljalnici, še preden jih je izplačal. Medtem ko Pellegrinija ni bilo mogoče zaslišati, ker je neznano kam izginil, so poklicali na zagovor Zippa, ki je ticer priznal, da je predmete zastavil, vendar je odločno zanikal tatvino elektronk, sklicujoč se, ca jih je hotel le prodati nekemu ra-diotehniku iz Ul. Madonnina. Med zasliševanjem pa je Zippo pojasnil, da je police tržaške zastavljalnice prodal svojemu 32-letijemu znancu Domenicu Carusu iz Ul. Ros-setti in s tem povzročil tudi slednjemu nevšečnosti. Policija je namreč obtožila Carusa nakupa ukradenega blaga in ga skupno z ostalima dvema prijavila rodnim organom za nadaljnji postopek. Prva Zippova obtožba, to je prisvojevanja blaga, je že med sodno preiskavo očpadla zaradi amnestije, ostala pa je druga obtožba tatvine, ki je veljala tudi za Pellegrinija. Na razpravo pa ni prišel nihče od obtoženih in tako je sodišče vse tri obrodilo na 1 mesec in 15 dni zapora ter na 4500 lir globe. Kazen pa so Carusu popolnoma pomilostili, medtem ko jo bosta morala ostala dva presedeti. Preds. Fabrio, tož. Maltese, zap. Urbani, obramba odv. Pačovani ■ II Illlllll MIMI I.................................... Illlltllllllllllillllllllltllll Za ureditev položaja uslužbencev bivše ZVU V parlamentu so razdelili poslancem besedilo vladnega zakonskega načrta Od poslancev je sedaj odvisno, da se zakonski načrt spopolni in izboljša, upoštevajoč zahteve prizadetih Včeraj smo na kratko orisali namere obeh sindikatov v zvezi z zakonskim načrtom za ureditev vprašanja uslužbencev bivše ZVU, ki ga je sprejela in odobrila vlada. Sinoči pa je prišla iz Rima vest, da so v poslanski zbornici ’ razdelili poslancem besedilo tega zakonskega načrta. Zakonski načrt spremlja poročilo predsednika vlade Se-gnija, ki pravi, da je predmet členov tega zakonskega načrta dokončna vključitev osebja, ki ga je sprejela v službo bivša ZVU, v državno upravo z jamstvi, ki jih daje italijanska državna ureditev. poročilo tiskovne agencije pravi, da je sestavitev zakonskega načrta terjala izčrpno proučevanje številnih in raznovrstnih vprašanj in precejšnji napor za vskladitev raznih predpisov z željami prizadetega osebja. Seveda pa m ... niiiiiiiuitimnn«iiHiiiiiiiii|iiii'iiiii,iiiiiiii,ii,niii,iiii Smrtna nesreča delavca v Tržaškem arzenalu Med delom na parniku je zaradi zadušitve umrl Nekemu zidarju je padel na glavo tram in so ga morali s pridržano prognozo sprejeti v bolnišnico Nesreče res nikoli ne počivajo in te se največkrat ilo-psjajo na cestah kakor tudi pu delu. Nešteio delavcev je že izgubilo življenje v borbi za obitoj in kruh, nešteto pa se jih je moralo zateči v bolnišnico. Včeraj se je zopet pripetila smrtna nesreča v Tržaškem arzenalu oziroma na italijanskem parniku ((Nova Fides«, ki je tam v popravilu. .... Okoli 14. ure so biti agenti pomorskega odteka poLicije obveščeni, da so čuvaji Tržaškega arzenala našli na parniku nezavestnega moža. Preiskovalni organi so nemudoma odšli na mesto skupno z Zdravnikom Rdečega križa vendar ta čelavcu m moge nič več pomagati, ker je bil že mrtev. . , , Ugotovili so, da je 25-letni delavec Corrado Bo-nazza iz Ul. Liberta v Turjaku, delal v prostoru pod ladijskimi stroji in da je med delom o-magal zaradi zadušitve. Fo končani preiskavi so truplo nesrečnega delavca z dovoljenjem sočnega organa odpeljali v mrtvašnico splosne bolnišnice. V jutranjih urah pa se je pripetila huda nesreča '"danemu Brunu Voriču iz D An-nunziovega drevoreda, ki je moral v epremstvu brata V bolnišnico, kjer so ga tudi pridržali. Vorič, ki je bil zaposlen na račun gradbenega podjetja »Leonetti in Ragone« pri popravilu bivše vile Holt v novi Ul Segantini, bi moral skupno z drugimi delavci podreti del zidarskega odra. Nepričakovano pa mu je z višine dveh metrov priletel prav na glavo velik tram. Možno je, ča je bil ta slabo zabit, kakor tudi, da ga je premaknil močan sunek vetra Dejstvo je, da je tram podrl moža na tla, kjer je nezavesten obležal. . Sodelavci t-o mu takoj priskočili na pomoč in 8a nato z delodajalčevim avtom in v spremstvu brata Kazimira poslali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili sicer le majhno podplutbo na glavi, vendar so spoznali, da je njegovo ctanje zaradi možganskega pretresa precej resno, kar jih je prisililo, da so si pridržali prognozo. • • » S prič ržano prognozo so morali včeraj nekaj minut po 18. uri sprejeti na ortopedskem oddelku 64-letno Marijo Romano Scopizzi iz Ul. Pera-rolo, ki se je zatekla z rešilnim avtom po zdravniško pomoč. 2enska, ki ima zlomljeno stegnenico desne noge, je izjavila zdravnikom, da je hodila po stopnicah, ki peljejo z notranjega dvorišča v hišo, kjer stanuje, ko je iznenada omahnila, pri čemer je izgubila ravnotežje in padla na, tla. je bilo pri tem treba spošto- _ bodo morali obiskovati dolgo- vati osnovna načela državne upravne ureditve. Nato navaja poročilo kratko vsebino členov zakonskega načrta. Clen 1 in 2 urejujeta vključitev uslužbencev v posebne prehodne staleže, ki so jih sedaj nadomestili z dodatnimi staleži. Clen 3 govori o osebnem dodatku za izravnavanje prejemkov. Člena 4 in 5 raztegujeta v celoti zakon o juridičnem položaju državnega mezdnega osebja na delavce, ki jih je sprejela na delo bivša ZVU. Členi od 6 do 12 dajejo bivšim policistom, financarjem. članom upravne policije itd. možnost izbire obiskovanja posebnih tečajev z vključitvijo v državno policijo ali pa možnost vključitve v skupine civilnih državnih uradnikov z začasno službo in kasnejšo vključitvijo v dodatne staleže, kakor velja za vse civilno osebje bivše ZVU. Omenjeno poročilo ne prinaša pravzaprav nič novega, saj smo skupno z drugimi listi že objavili v glavnem vsebino vladnega zakonskega načrta in orisali njegove pozitivne in negativne strani. Sedaj torej kaže, da bodo o tem zakonskem načrtu kmalu razpravljali v parlamentu. Razen vladnega zakonskega načrta pa obstaja še načrt, ki ga je predložil parlamentu v razpravo liberalni poslanec Col-litto in ki mu je v Trstu botrovala Zveza uslužbencev vladnega komisariata. Ta načrt pa je prepovršen, saj osebja bivše civilne policije neposredno niti ne omenja. Vprašanje pa j0. 8® bo sploh vsa liberalna poslanska skupina sploh podprla. Pričakuje pa *e tudi, da bodo odločno posegli v diskusijo in postavili svoje predloge za rešitev vprašanja uslužbencev bivše ZVU tudi levičarski poslanci, sindikalisti CGIL. Na vsak način bo treba predloženi vladni zakonski načrt temeljito spo-polnlti in mu dodati razne spreminjevalne predloge. Nekaj takih predlogov je že pripravil sindikat uslužbencev, ki je vključen v staro Delavsko zbornico. Toda razni uslužbenci očitajo sindikatu, da ne ščiti dovolj odločno njihovih interesov. Nihče ne oporeka, da je . zelo težko ustreči vsem, saj j ni mogoče uvrstiti v zakonski načrt kak člen za vsakega uslužbenca posebej in njihov položaj je re.s raznolik. Vsi tudi priznavajo, da deluje državna uprava po določenih načelih, ki jih ni mogoče kršiti. Toda za Trst je treba upoštevati posebni položaj ki terja s številnimi • praktičnimi nasveti in bogato zabavno vsebino. Cena samo 100 lir. ( GLEDALIŠČA ) Dospela je pričakovana knjiga »VINOGRAD RIMSKE CESARICE«, ki jo je spisal naš rojak Alojz Rebula. Dobite jo v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20. uri prva predstava Wagnerjeve opere (iNuern-berškl mojstri pevci«. OD VČERAJ DO DANES KOJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dn« 4. januarja 1957 se le v Trstu rodilo 11 otrok (1 mrtvorojen), umrlo ie 7 oseb, porok pa je bilo 10. POROČILI SO SE: cvetličar Achllle Weis in cvetličarka Na-talia Bodigoi. prodajalec Antonio Sekll in gospodinja Mira Slava Renko, sodnik Aroldo Romanelli in Študentka Annamaria Rudo, mizar Marino Guglia in gospodinja Albina Umari, uradnik Giorgio Zane in frizerka Eva Barbaro, zobotehnik Francesco Guerrino Benedetti in uradnica Gina Cesanelli. Šofer Silvano Delbello ln gospodinja Rosalla Deluca, uradnik Giuseppe Vasta in uradnica Glullana Campitelli, električar Seirgio Mahne in gospodinja Nives Plet, mehanik Bruno Delben In gospodinja Maria Sferco UMRLI ŠO: 48-1 etn a Maria Cu-car por, Glavina, 53-letnl Gio-vanni Bonetti, 59-letni Dornentco Aogellllo. 83-letna Ivana Bajec vd. Kalister, 73-letna Ivana Vo-grig vd. Volarič, 85-letna Maria Perchinlg vd. Toliov Marija Fer-lu*a. stara 2 dni, • «» ------ NOČNA SLUŽBA lekarn Davanzo. Ul. Berrilni 4: Glustl. Strada del Friuli 7 .Greta): Milih. Ul. Buonarrotl 11; Mlzzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri. Ul. Dante 7. V R A. P 1 O ) SOBOTA, 5. januarja 1957 TRST POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri: 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar ne-k&.l: 12.45 V svetu kulture: 12.55 Dalmatina*e pesmi; 13-30 Pestra erna Rlastoa; 14.00 Gerahvvin: Rapsodija v modrem; 14.45 Slovenske ritmične popevke; 15.00 Dohnanyl: Variacije p« otroiko temo: 15.38 Slavni pevci: 16.00 Utrinki iz tehnike in znanosti,, 16.15 Slovenski motivi: 16.40 Orkester Pacchiori; 17,00 Elgat: Morske slike; 17.24 Plesna čajanka; 18.00 Grieg: Koncert za klavir In orkester: 18 30 Glasba zn naše malčke: 18.45 Melodije iz revij: 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport: 20.05 Kramer in Žuccheri: 20.30 Orkester Silv« Tamše: 20.50 Dvorak: Karneval, uvertura; 21.00 Teden v Italiji: 21.15 R. Strauss: «Saloma». opera v enem dejanju; 22.50 Južnoameriške popevke. TRST I. 19.00 Borodin: Simfonija 5t. 1 v e-molu: 21.00 Glasbena fanta-; zija: 22.45 Igra orkester Arman-do Fragna. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00. 7.00, 7.15. 13.30, 14.15, 15.00. 19.00, 22.00. PoročMa v italijanščini: 6.30, 12.30. 19.45. 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane:. 6.15 Jutranja glasba: 7.00 - 7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro, vm.es ob 7.30 Koledar: 11.00-12.00 Spored iJ Ljubljane: 13.45 Za konec tedna: ritem: 14.30 življenje ob našem morju: 14.40 Lahka glasba: 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Vesele in poskočne; 14.40-16,00 Spored it Ljubljane; 16.00 Ritmi in popevke; 16.45 Od melodije do melodije: 17.15 Tržaške popevke; 17.40 Lahka glasba: 18.00-19.30 Spored Iz Ljubljane: 19.30 Valčki in polke: 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00, 6.00. 7,00. 13.00. 15.00. 17.00. 19.00. 22.00 11.00 Igra trio Dorka Skober-rveta; 11.30 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli: 12.00 Opoldanski koncertni spored: VV. A. Mozart: Rondo za klavir in orkester, C. M. von VVeber: Simfonija št. 2 v C-duru; 12.40 Operetne melodije: 13.15 Pred mikrofonom so Zadovoljni Kranjci; 13.30 Od arije d® arije (»rije iz oper »Moč usode«. «Bori* Godunov« in «La Gioconda«)! 14.35 želeli ste — poslušajte!: 15.40 Novi filmi; 16.00 Glasben« uganke; 17.30 Zabavna In plesn> glasba na tekočem traku: 18.00 Okno v svet; 18.15 Umetne in narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet: 18.30 Jezikovni pogovori: 18.45 Igra tamburaški orkester Matka Sijakoviča- 20.00 Veseli večer: 21.00 Iz naših javnih zabavnih prireditev v letu 1956 . II. del. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke: 18.20 Ne igral se z ognjem!; 20.45 Vesti; 21.15 Glasbeni variete; 22.00 Pesmi sreče. KINO J Excelsior. 13.30: »Vojna in m.r». A. Hepburn. H. Fonda. Vista-vision v barvah. Nepretrgan« predstave Zadnja predstava ob 21.10. Femce. 15.30: »Prepovedan planet« <11 piapeta proibito), Wal-ter Pidgeon, Anne Francis. Čudovita dogodivščina v svetu prihodnosti. Eastmancolor. Nazionale. 15.00: #Metro» predstavlja Toma in Jerr.va. dve zelo zabavni osebi, v #2ivahl)l fantaziji M. G. M.» (Fantasia animata M.G.M.). Techmcolof' Filodrammatico. 16.00; «Orna zemlja«, Vistavision - Technico-!or, Anthony Steel. R. Sindeb. A. M Sandri. Superc‘nema. 16.00: «Montecarlo». Technirama in technicolor. V-De Sica, M. Dietrich. Arcobaleno. 15.30: «Montecarlo», V. De Sica. M. Dietrich ln H-Rascel, Astra Rojan. 16.00: «Altair». An-tonella Lualdi in Franco lb-terlenghi. Capitol. 16.00: «Suor Letizian- Čudovita interpretacija A n n« Magnani in A. Clfariella ter E. R. Drago. Cristatlo. 15.30: James Stevvan in Doris Day sta odlična izvajalca v filmu: »Človek, ki j« preveč vedel«. Film vam b« vzel dih. Režija Alfred Hik ckoch. Paramount - Vistavisio11 in technicolor. Grattacielo. 15.30: «Mešana kri*' A. Gardner, S. Graoger. Izkaf-nice neveljavne do 6. januar)* Alabarda. 16.00: James Stewaf* in Doris Day sta odlična izvajalca v filmu: »Človek, ki i* preveč vedel«. Film vam b« vzel dih. Režija Alfred Hit-ckoch. Paramount - Vistavisio« Ariston. 16.00: »Pogum Lassija* Technicolor. Elisabeth Tavlot Frank Sinatra in Tom Drak«' Armonia. 15.00: #Kongo». Super-technicolor. V. Mayo, P. Lof-re. Na odru zelo komična komedija »El vecio cotoler«. Aurora. 15.45: «Mihael Strogo V*' C. Jurgens in S. Koščina. P« romanu G. Vernea «Carski sel* Cinemascop v Eastmancolo* Fox. Garibaldi. 16.00: «Jaguar», SabU' Chiduita. Borton Mac Lan« Avanture v predelih, ki s« najbolj nedostopni za človek* Ideale. 16.00: «Zavojevalec». V«" lik cinemascope v technicolo1. John VVa.vne. Susan Haywaf“ In Pedro Armendariz. Im pero. 16.00: «Piknik» z W. Hol-den in K. Novak Cinemascop* v technicolor. Zadnji dan. Italia. 16,00: «Ob času počitnic* (Tempo di villeggiatura). Z* bavna komedija. Giovanna Ral' 11, Abbe Lane in Vittorlo P* Sica. Zadnji dan. S. Marco. 16.00: »Zenska z reke* Najlepši film Sofije Lore«' Technicolor. Kino ob morju. 16.00: »Pustolovščina na dvoru«, Marianb* Koch in Michael Cramer, O nemascope. Moderno. 16.00: »Umetniki In modeli« Zelo zabaven technicoloh vistavision. Dean Martin. Jer«' Lewis, Dorothv Malone in A nita Eseberg. Savona. 16.00: »Na morjih Alj*" ske«. Robert Rvan in Jan Štetji ng, Viale. 16.00: «Velika jetnišnlcu* Tom Toll.v, Silvia Sidnev. Fliv prikazuje skrivnosti ječ. Pt* miera v Trstu. Viale. Jutri dopoldne ob 10. (f in 11.30: Pick in Puck »Kontno poročen« Topollno, Vitt. Veneto. 15 30: «Jokala boi* jutri«. Susan Hayw»rd. Metru-scope. Prva nagrada na festivalu v Cannesu. Belvedere. 15.30: «Ognjenl P* ljub« («11 bacio di fuoco«l Pustolovski Technicolor. J. P*" lance in B. Rush, Marconi. 15.00: «ZavoJeva!ec». V«-lik cinemascope v technicolo* T. VVa.vne. S. Havvvard. P. Af’ mendarlz. Massimo. 15.30: »Zakrinkani Konjenik«. Napeta pustolovSčK’; najboti popularnega junaka ; Zahoda. VVarnercolor. Cl»ytn mu preprečili uresničenje njegove zamisli. Lopatkin mora celo ugotoviti, da so njegovi nasprotniki nasproti njemu «dobro razpoleženi« in da bo Drozdov utegnil postati celo pomočnik ministra... V diskusiji, ki jo vodijo moskovski književniki o tem delu, se je slišalo tudi mnenje, da je Dudincevov roman «prva bitka z Drozdovom«. To je med drugim rekel vidni ruski pisatelj Konstantin Pau-stovski. V polemiki z nekaterimi pripombami Faustovskega je urednik mesečnika kNo-v- svet« Simonov pobijal trditev, da se vsi oni «ki potujejo samo v prvem razredu in uživajo določen privilegiran položaj« smatrajo za Druzdo-te, ker bi ta način ocenjevanja mogel nepravično ožigosati precejšnje število ljudi, dočim bi znaten del takih ljudi bilo nezasluženo amnesti-ranih. V že prej omenjenem članku uLileraturnaje Gazete« od 15. decemb % očitajo Dudince-vu med drugim, da mu manjka etočen. širok pogled na življenje» in da ni mogel »vsestransko prikazati procesov, ki se dogajajo v družbi«, to-dc med književniki prevladuje prepričanje, da je roman »Ne samo kruh« važna in v naj mu omogočijo izpeljati | marsičem »nova beseda v so-njegove načrte. Drozdovi cilji ‘ vjetski literaturi». ■■iiKiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiisniiiiiiiiiiniiiiiiirtiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiihiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiniitiiiHiitiiiittiiuiiiHiin DANES ZVEČER V GLEDALIŠČU «VERDI» Hans Sachs in njegova družba vWagnerjevi operi Hans Sachs, ki je zgodovin, ska oseba, bi najbrž nikoli ne postal kdo ve kako popularen, če si ga ne bi Richard Wagner izbral za osrednjo o-sebo svoje opere «Mojstri pevci nuernberški«. V času nem. ške reformacije je bil Nuern-berg največji nemški kulturni center. Veliki slikar Albrecht Duerer se ni branil prijatelj stva ljudskega pesnika Hansa Sachsa, ki je bil prijatelj tudi drugih velikih umetnikov v začetku šestnajstega stoletja. Segavi Hans, ki je med drugim delal n. pr. take verze Mein Vater war Schumacher in Diechter dazu, je napisal veliko Število pustnih iger (Fastnachspiel), ki jih je zajel iz srednjeveških legend in od drugod. Poleti 1845, ko je končal Tannhaeuserja, je bil Wagner na odmoru v Marienbadu. Pravzaprav se je tedaj že u-kvarjal z Lohengrinom, pa je skoraj slučajno v Gervinusovi zgodovini nemške literature naletel na omembo nuernber. ških mojstrov pevcev. Takoj se mu je porodila misel, da bi ne bilo napak, če bi bilo nekoliko presledka v vrsti njegovih samih strogo resnih si-žejev. Sklenil je, da napravi komično delo, v katerem bi si tudi privoščil kakega svojega nasprotnika. Takoj je napravil osnutek opere in celo pre. kinil delo z Lohepgrinom. Vendar je potem to opero še odložil in prej dokončal druge stvari. Doživel je še tudi marsikatero bridkost (n. pr. grozoten neuspeh Tannhaeuserja v Parizu), toda junija 1866 je bilo končano prvo, februarja 1867 pa tretje, zadnje deja. nje Mojstrov pevcev. Prva u-uprizoritev je bila 21. junija 1866 v Muenchenu. Komičen značaj, snov iz zgo- dovine namesto iz mitologije in široka koralnost so tudi, poleg drugih, zunanji elementi, ki dajejo Mojstrom pevcem v celoti Wagnerjevega dela njihovo posebno značilnost. Sploh pa so se zdeli Mojstri pevci Wagnerju samemu nekaj podobnega kot satirska igra v starem grškem gledališču, ki je po tragični trilogiji neko. liko razvedrila duhove gledalcev. Wagner je v tej operi tudi naslikal visoko-nemški viteški in meščanski ambient. Končno je v delu še polemič. ni, zelo osebni motiv; maščevanje umetniške svobode proti topoglavemu nerazumevanju pedantov, ki se oklepajo pravil in navad. Mladi vitez VValther von Stolzing pred. stavlja svobodno inspiracijo viteškega «Miennegesanga» v borbi proti trmasti pedantnosti meščanskega «Meisterge-sanga«. Za praznik sv. Ivana bodo mojstri pevci tekmovali; tisti, ki bo zmagal, bo dobil hčer bogatega zlatarja m mojstra pevca Veita Pognerja. Eva je zaljubljena v viteza Waltherja, ki pa ne ve ničesar o pra- vilih, o «tabulaturi», o tradicionalnih načinih petja. On poje, kakor ga je naučila na. rava in pa tudi verzi starega nemškega «Minnesingerja» (lju-bavnega pevca) Waltherja von der Volgelvveide. Nič mu torej ne pomaga, če se v naglici površno nauči nekaj pravil: Beckmesser, občinski pisar, ki ima nalogo, da beleži na tablo napake, ki jih delajo pevci, neusmiljeno trešči Waltherja. Smešni starec je pri tem še sam zaljubljen v Evo in se boji tekmeca, ki ga ima Eva rada. Toda pesem VValtherja je ganila Hansa Sachsa, obrt-nika.pevca, ki je simbol preproste ljudske pesmi, ki ima RICHARD VVAGNER sicer spoštovanje do tradicije a je tudi odprta vsakemu glasu nove lepote. Z njegovo pomočjo bo končno uspelo, da VValther — potem ko ga je Sachs prepričal, da so pesniška pravila potrebna če so prav uporabljena in ne predstavljajo slepe sužnosti — na drugi tekmi zmaga in dobi Evo. Wagner je Hansa Sachsa povzdignil v poosebljenje «pesnikujočega ljudstva«, ta. ko da je Hans Sachs poetika v dejanju, poetika svobodnega zanosa in globoke poštenosti čustva. Toda čeprav je slikovita podoba nastajanja poe. zije, pa vendar ne preneha biti pesnik-čevljar iz Nuern-berga, obiskovalec obrtniških delavnic, gostiln, kjer se v obilici toči pivo med klobasami in zeljem, ter oratorijev, kjer komentirajo svetega Pavla in kjer odmevajo Lutrove himne. Tudi sam je v svoji notra. njosti zaljubljen v Evo toda odpove se tej ljubezni (»die Entsagung« pogost motiv pri Wagnerju) v korist mladega VValtherja. * * * Današnjo predstavo je glasbeno pripravil dirigent Capua-na, ki ga potem še čaka delo z «Nevidnim mestom Kite-žem« Rimski-Korsakova, PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 5. januarja 1SŽ7 (iArI§ko-benešbi dnevnik Poslanec PSI prof. Marangoni obiskal prefekta in šolskega skrbnika Levičarske sile na strani Slovencev za pravično uzakonitev našega šolstva Potrebna nam je tudi avtonomija in otvoritev, m uzakonitev šol v Beneški Sloveniji V četrtek je videmski poslanec Italijanske socialistične stranke prof. Marangoni obiskal goriškega prefekta de Zerbija in šolskega skrbnika za goriško pokrajino prof. De-veVto, s katerima se je razgo-vsrjal o vprašanju uzakonitve slovenskega šolstva, o če-, mar je bil pred dnevi objavljen sklep ministrskega sveta r Rimu, Poslanec se je sestal tudi s predstavniki Italijanske komunistične partije ter z njimi izmenjal misli glede tega važnega vprašanja, ki se tiče obstoja naše manjšine. Čeprav še ni znana vsebina zakonskega osnutka in zaradi tega tudi ne moremo ob. vestiti javnosti o točnosti namer italijanske vlade, so predstavniki levičarskih sil v skladu z načeli o dolžnostih socialistov do manjšin napravili že prve korake, da se na kraju samem prepričajo, kakšne mnenje imajo o tem važnem vprašanju predstavniki oblasti in šolstva. Slovenska in demokratična italijanska javnost z zadovoljstvom pozdravlja te korake, ker nudijo možnost za organizacijo širokega gibanja, ki bo zajelo slovensko in demokratična italijansko javnost, proti sprejetju zakonskega osnutka, ki ;e že po prvih vesteh diskriminacijsko dejanje proti naši manjšini in v nasprotju s crko in duhom ustave. Podlaga takega gibanja morejo biti sledeče tri temeljne zahteve; 1. dejanska uzakonitev slovenskega šolstva na Goriškem v skladu s členom 6 ustave; 2. priznanje avtonomije slovenskemu šolstvu; 3. otvoritev in uzakonitev slovenskih šol v Beneški Sloveniji v skladu s členom 3 in 6 republiške ustave. Kongres inlernirancev v Nemčiji Na sedežu v Ul. Garibaldi 5 bo v ponedeljek 7. januarja ob 17. pri pri prvem ter ob 17.30 pri drugem sklicanju pokrajinski kongres članov Vsedržavne zveze političnih deportirancev v Nemčiji. Na dnevnem redu je splošno ter finančno poročilo predsedstva, obnovitev društvenih funkcij ter imenovanje pokrajinskega delegata na vsedržavni kongres. «»------ Spomladansko vreme s 13 stopinjami nad ničlo Ko je na Silvestrovo pričelo deževati in se na Novo leto vreme ni spreobrnilo na boljše, so pesimistični vremenski napovedovalci, ki so tih pod vplivom novoletnega praznovanja napovedali deževno leto. Toda že po nekaj dneh se je izkazalo, da napovedi povsem ne držijo: prišla je precej močna odjuga. Najprej je bilo precej vlažno vreme, pozneje pa se je raz- jasnilo, tako da smo preživeli nekaj dni s prav spomladanskim vremenom. Temperatura se je dvignila do okoli 13 sto. pinj nad ničlo, kar je nedvomno precej za januarske dr.eve. Vsi brez razlike se sedanjega vremena veselimo, ker bi lahko bilo slabše, pa bi ga prav tako morati prenašati. Se posebej pa so z njim zadovoljni tisti, ki so na tesnem z denarjem in zaradi tega tudi s kurivom. Kar bedo sedaj prihranili, jim bo lahko prišlo prav pozneje, ko ho pritisnil nov mrzli val. Zima še ni pri kraju! «» ------ Dolge vrste pred trgovino «A1 Corso> Ze nekaj dni je naprodaj večja količina konfekcijskega blaga po znižanih cenah Ze vse dni po Novem letu je pred trgovino konfekcije «A! Corso« v Gorici opaziti dolge vrste ljudi, ki čakajo, de jih prodajalka spusti v trgovino, kjer je lastnik začel z razprodajo velikih količin najrazličnejše konfekcije od moških površnikov pa do ženskih kril, površnikov in c-troških oblek. Vsekakor je iz-tira velika, vendar pa z vsakim dnem manjša, kajti mno. gi zaradi precej znižanih cen odkupijo tudi po dva ali več kosov za svojo družino. Priti do blaga v razprodaji «A1 Corso« seveda ni lahko, predvsem ker v trgovino spuščajo samo po nekaj oseb, da si te lahko mirno izbirajo zaželeno konfekcijsko blago. Zato se je zgodilo v četrtek, da je skupina 50 ljudi dopoldne kar vdrla v trgovino in čo ne bi bilo pogumnih prodajalk, bi lahko prišlo do razbitja steklenih vrat in še kaj drugega. Mnogi se dolgim vrstam izognejo s tem, da pošljejo enega «predstavnika» za več kupcev. Ta revež mora stati v vrsti že od zgodnjega jutra, da za pozno dopoldne el: popoldne zajamči svojim domačim dostop do vabljivega blaga. «»------- Poziv občine mladeničem letnika 1939 Goriški župan je izdal proglas, s katerim se morajo vsi mladeniči iz naše občine, rojeni med I. januarjem in 31. decembrom 1939. leta vpisati v naborne liste in ob tej priliki dati vse izjave, ki jih bo od njih zadevni urad zahteval. To dolžnost morajo o-praviti tudi tisti, ki nimajo nobenega državljanstva. Vsi tisti pa, ki sicer prebivajo v naši občini, pa so rojeni drugod, morajo nabornemu u-radu izročiti rojstni list. «»------- Prometna nesreča Včeraj ob 13. uri se je pripetila v Pevmi prometna nesreča, pri kateri sta bila udeležena kolesar in motociklist. Nezgoda se je pripetila v trenutku, ko se je 16-letni mehanik Severino Pužmar iz Ul. Costabona 5 v Pevmi peljal s kolesom proti mestu in trčil z motorjem, ki ga je vozil 20-letni Arcangelo Moreo iz Pevme. Z rešilnim avtom Zelenega križa so oba odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jima ugotovili lahek možganski pretres. Pušmar se bc moral zdraviti osem dni, Moreo pa štiri. IZ TRZICA Darilni paketi upokojenim delavcem Kot prejšnja leta se je tudi letos tržiška občina spomnila na veliko število tistih u-pokojenih delavcev, ki zaradi premajhne pokojnine žive v zelo skromnih razmerah. Pod. porno društvo tržiške občine, kateremu je občina dodelila potrebno vsoto denarja, ie pripravilo 110 darilnih paketov, ki so jih predvčerajšnjim razdelili med stare in zaslužne upokojence. semenj včeraj v Krminu Včeraj je bil v Krminu o-bičajni mesečni semenj, ki je bi! najbrž zaradi 'lepega vremena, podobnega spomladanskemu zelo dobro obiskan. Prišli so okoličani in predvsem kmetje, saj je bilo na prodaj lepo število svinj za zakol in za rejo; poleg tega pa tudi precej domače perutnine in raznega kmečkega o-rodja. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči 'ekarna Cristofoletti na Travniku, tel. 29-72. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Zidovje ga je pokopalo , V četrtek popoldne se je v Prestentu v torjanski občini pripetila huda nesreča, ki je »erjala življenje komaj 23-let-nega delavca Antona Bortola. Mladenič je bil zaposlen pri gradnji nove greznice, ki jo ie finansirala torjanska občina. Skupaj z ostalimi delovnimi tovariši je Bortolo zidal v tla precej debel zid za grez. nico, ki je v tej občini tako občutno potrebna. Nenadoma pr se je zidovje začelo majati, zdi se, da so se tla nenadoma vdrla, in medtem ko je ostalim delavcem uspelo skočiti iz jame, je zidovje povleklo s seboj nesrečnega mla deniča in ga pokopalo. Potrebno je bilo precej truda, da so ga izvlekli na dan. Neki avtomobilist ga je takoj odpeljal v čedadsko bolnišnico, vendar pa mu bolniško osebje ni moglo nuditi več nobene pomoči, ker je Bortolo, Še preden so ga prinesli v operacijsko sobo, izdihnil. Mladeniča, ki je na delu izgubil življenje, so vsepovsod v torjanski občini zelo čislali in zato je tamkajšnje prebivalstvo ta žalostna vest toliko bolj prizadela. — KINO — CORSO. 16.30: «Dvorski norček«, vistavision, D. Kaje. VERDI. 17.00: »Car«, T. Po-wer, Kirn Novak. VITTORIA. 17.15: »Ljubezen velike kraljice«, v barvah. CENTRALE. 17.00: »Tihotap- stvo proti vzhodu«, G. Mont-gomery, Korin Booth. MODERNO. 17.00: «Singapur». Ava Gardner. Športni dnevnik LAHKA ATLETIKA Anglija-SZ poleti v Londonu LONDON, 4. — Britanska lahkoatletska zveza je danes potrdila, da bo med poletjem 1957 le prišlo v Londonu na stadionu White City do srečanja med lahkoatletsk. ekipoma Sovjetske zveze in V. Britanije. Kot znano bi do tega dvoboja moralo priti ze lansko jesen a se je sovjetsko moštvo, ki je že bilo ▼ Londonu, zaradi znanega incidenta v zvezi z atletinjo Nino Po-nomarevo, vrnilo v znak protesta v Sovjetsko zvezo. NOGOMET FORMOZA. 4. —• Nogometna zveza nacionalistične Kitajske je odpovedala udeležbo na svetovnem nogometnem prvenstvu i. 1958. Formoza je bila vključena v azijsko skupi no skupno z Indonezijo in Ljudsko Kitajsko. DRSANJE NA lEDU Jutri v Trstu: Triestina-Palermo Štolfa namesto Tulissija Szoke pa namesto Petrisa Odprto mesto levega branilca med Brunazzijem in Claulom ter mesto levega krila med Brighentijem in Renostom HELSINKI, 4. — Finska drsalna zveza je sporočila, da je sprejela organizacijo zenskega svetovnega prvenstva v hitrostnem drsanju, potem ko je Švica organizacijo tega prvenstva odklonila. Prvenstvo bo 9. in 10. februarja v Imatri blizu ruske meje. KOLESARSTVO MELBOURNE 4. — V svojem prvem profesionalnem na stopu je bil avstralski kolesar Lionel Cox poražen. V hitrostni vožnji na dirkališču v Melbournu ga je premagal Russel Mockridge. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA bo gostovalo jutri 6. januarja ob 16. in 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici z dramo R. Andersona ČAJ IN SIMPATIJA Mladini pod šestnajstim letom vstop prepovedan Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli št. 1. Cene sedežev: Prve vrste 250 lir; druge vrste 150 lir; stojišča po 100 lir ZAHVALA Hčerki, sin in sorodniki j dr. FRANCA VIDMARJA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bUdki izgubi in ki so pokojnega spremljali na njegovi zadnji poti. Gorica, 5. januarja 1957 Konfekcija Konfekcija AL CORSO GORICA - COHMO I TAI.I A 7 - GORICA « » OD 3. JANUARJA DO KONČNE RAZPRODAJE BLAGA V PRODAJI SE SE NEKAJ DNI NUDI UGODNA PRILOŽNOST ZA NAKUP KOnFEKCIJSKEGA BLAGA U VELIKI IZBIRI IN PO IZREDNO NIZKIH CENAH NEKATERE CENE MOŠKI VOLNENI POVRŠNIKI ................ ŽENSKI VOLNENI POVRŠNIKI ............... VOLNENI SUKNJIČI........................ VOLNENE HLAČE........................... PODLOŽENI 0EŽNI PLAŠČI iz bombaža.... DE/NI PLAŠČI iz njfluna > > 090 » » > 6.900 » » > 6.900 « > » 390 > * IZREDNA PRILIKA ZA NAKUP BLAGA NAJBOLJŠE KAKOVOSTI PO NEZNATNIH CENAH Jutri se bodo v 14. kolu italijanskega nogometnega prven-sva srečala naslednja moštva: Atalanta Fiorentina, Bologna - Lanerossi, Genoa - Spal, Ju-ventus - Roma, Lazio - Inter Milan - Torino, Napoli - Samp-doria, Padova - Udinese in Triestina - Palermo. Od vodilnih enajstoric sta v najboljšem položaju Milan in Juventus, ki igrata doma. Njuna nasprotnika, Torino oz. Roma, bi bila še pred nekaj tedni morda nevarna, a sta sedaj v precej nestalni formi, kar velja predvsem za Romo, ki je doživela že več zaporednih porazov. Skoraj gotovo zaradi tega prav na vrhu ne bo sprememb, razen seveda v primeru, da uspe Torinu zaustaviti Milan, Fiorentini pa istočasno imagati v Bergamu. To bi sicer ne pomenilo presenečenja, vendar je znano da je igrišče v Bergamu težko tudi za najboljše enajstorice. Od preostalih domovalcev zgornjega doma ima razmeroma več izgledov za uspeh se Napoli, ki bo sprejel v goste Sampdorio. Njegova ekshibicija preteklo nedeljo v Rimu skoraj ne dopušča dvomov v tak uspeh, čeprav lahko v Sampdorii še vedno zavre kri. Slabe izglede pa ima Inter, ki bo moral po kostanj v Rim proti Laziu. Dokaj negotovo je tudi srečanje v Padovi med istoimensko enaj3torico in Udinese, ki predstavlja nekak pokrajinski derby. Nastop Videmčanov v Bergamu med tednom je pokazal, da se Udinese polagoma vrača v formo, zato se zdi, da bo Padova morala krepko zaigrati, če se bo hotela pred lastnim občinstvom rehabilitirati za nedeljski poraz proti Laziu. Zadnji na lestvici — Genoi se obeta morda edinstvena priložnost, da se odtrga od repa. Spal je namreč le povprečen nasprotni^ in zmaga nad njim bi ji ne smela uiti. Preostaja še tema v Trstu med Triestino in Palermom. Nekaj smo glede tega srečanja povedali že včeraj. Drugih posebnih novic ni, Pasinati se glede sestave tržaške enajstorice še ni dokončno odločil, čeprav je že določil običajnih 13 igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo. Ti so: Bandi-ni, Bellom, Brunazzi, Claut, Petagna, Ferrario, Štolfa, Oli-vieri, Maizero, Natteri, Szoke, Renosto in Brighenti. Medtem ko se zdi, da se je dokončno odločil za vključitev mladega Štolfe namesto diskvalificiranega Tulissija, pa je še vedno odprto vprašanje odločitve med Brunazzijem in Clautom za mesto levega branilca ter med Brighentijem in Renostom za mesto levega krila. Iz dobro informiranih krogov pa se je le izvedelo, da se Pasinati nagiba bolj k odločitvi za Brunazzija in Re-nosta. Potrjen je debut Nat-terija. Enajstotica Palerma prispe v Trst danes zvečer v naslednji sestavi’ Benvenuti; Grif-fith. Bettoli, Ballico, Beneoet-ti, Mialich, Zamperlini, Ver-nazza, V’cariotto, Gomez, Pas-sarin, Sandri in Lonardi. Kot poročajo iz Palerma, nameravajo gostje nastopiti v Trstu s posebna takMko, ki bo v bistvu defenzivna, ker bo baje stari in izkušeni branilec Ballico nosil na hrbtu številko 10, v resnici pa bo igral prostega moža v pomoč Miaii-chu v krilski vrsti. Seveda pa s tem ni rečeno, da se misli Palermo če bo prilika, odpovedati ofenzivni igri. V napadu razpolaga namreč z argentinskim tandemom Vernazza -Gomez, ki zna baje delati čudeže. Na vsak način vlada za nastop te dvojice, ki bo predstavljal istočasno tudi debut Vernazze v italijanskem prvenstvu, v Trstu veliko zanimanje. Obeta se vsekakor zanimiva tekma med nasprotnikoma, ki si nikakor ne smeta privoščiti luksuza zapravljanja točk. Poleg tega pa je Triestina dolžna svojemu občinstvu rehabilitacijo za dva zaporedna poraza. Naša prognoza Atalanta-Fiorentina 1 2 Bologna-Lanerossi 1 Genoa-Spal 1 X Juventus-Roma 1 Lazio-Inter 1X2 Milan-Torino 1 Napoli-Sampdoria 1 Padova-Udinese 1 X Triestina-Paiermo 1 Brescia-Verona 1 X 2 Marzotto-Como 1 Siena-Salernitana X 2 Treviso-Biellese 1 Cagliari-Modena I X Reggina-Pavia 1 iiiiiiimiiiitiiitiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiimiiiiimiiiiitmitmiiiitiiiimmiiifiimiiMiitii Mednarodni košarkarski turnir v San Remu Lahka zmaga nad Lokomotivo Neprecizni Bolgari so izgubili srečanje z 49:35 - Sodelujeta še ekipi «Wisla» iz Krakova ter «Spartak» iz Brna SAN REMO, 4. — V San Remu se je dane« popoldne začel mednarodni turnir v košarki t udeležbo milanskega moštva Simmenthal, bolgarske ekipe »Lokomotiv« iz Sofije. poljske «Wisla» ’z Krakova ter češkoslovaške «Spar-tak« iz Brna. Turnir bo potekal po italijanskem sistemu brez povratnih srečanj. Danes sta bili na programu prvi dve srečanji, a so odigrali le eno, ker tako češkoslovaška kot poljska ekipa še nista prispeli in sta najavili prihod za to noč. V prvem srečanju sta se pomerila Simmenthal in Lokomotiv. Zmagala je ekipa Simmenthala z rezultatom 49:35 (20:12). Bolgari so proti pričakovanju zaigrali precej slabo in so bili za vigrano milansko moštvo skoraj prelahek nasprotnik. Bili so sicer razmeroma hitri v akcijah a izredno netočni v streljanju v koš. Med njimi tudi m nobenega igralca posebnih kvalitet. Simmenthal se niti ni preveč trudil. Najboljši v italijanskem moštvu so bili Amerikanec Clarck, Fagani in Riminucci. Nadaljnji program: Sobota: ob 14. uri Simmenthal - Wisla. ob 15.30 Spartak - Lokomotiv. Nedelja: ob 14 uri Wisla -Lokomotiv, ob 15.30 Simmenthal - Spartak. Ponedeljek: ob 15. uri Spartak . Wisla. Turnir v Bologni BOLOGNA, 4. — Od 9. do 11. t. m. bo v Bologni mednarodni turnir v košarki za IV. pokal mesta Bologne. Sodelovala bodo moštva Virtus Minganti iz Bologne. Antwerp-se, AZS Varšava ter Proleter iz Zrenjanina iz Jugoslavije. Program srečanj bo naslednji: Sreda 9. ob 20.45: Proleter -AZS Varšava; 22,15: Antwerp-se - Virtus Minganti. Četrtek 10.: 20.45: AZS Varšava - Antwerp«e; 22.15: Virtus Minganti - Proleter. Petek U. 20,45: Proleter - Antwerpse; 22,15: Virtus Minganti - AZS Varšava; 23.45: razdelitev nagrad. 2. FEBR. V CREMONI Pozzali - Mariin za evropsko prvenstvo CREMONA, 4. — Menažer italijanskega boksarja mušje kategorije Pozzalija je danes potrdil, da se bo Pozzali boril za evropsko prvenstvo 2. februarja proti Martinu. Do kroženja nasprotnih vesti je prišlo zaradi tega, ker se Poz-zalijev nasprotnik in njegov menažer hojita tega srečanja, v katerem je Pozzali velik favorit. Sam Pozzali je izjavil, da gre v borbo brez vsake bojazni in da bo opravil s svojim nasprotnikom tako hitro, kot je on dolgo pustil njega čakati na ta dvoboj. BOKS HOKEJ NA LEDU DAgata-Macias Macias zahteva za povratno srečanje garancijo 35.000 dolarjev MEXICO CITY, 4. — Med-naTodna boksarska zveza organizira za 20. febr. dvoboj za svetovno prvenstvo petelinje kategorije med svetovnim prvakom D'Agato in njegovim izzivalcem Maciasom. Dvoboj bi moral biti v Los Angelesu. Mednarodna boksarska zveza jamči D’Agati za ta dvoboj premijo 35.000 dolarjev. Macias je sporočil funkcionarju BCI Lewu Burstonu, da je pripravlj* n D’Agati nuditi v predpisanem razdobju, če zmaga seveda, povratno srečanje kjerkoli, tudi v Rimu, toda le pod pogojem, da bo zanj zajamčena ista premija kot za D’Agato v Los Angelesu. Toda zd: se, da je zaradi te Maciasovo finančne zahteve vprašanje dvoboja še odprto, ker je praktično v Italiji nemogoče najti organizatorja, ki bi lahko nudil Maciasu tako garancijo. DtAgata sam pa je glede tega dvoboja izjavil, da je pripravljen srečati se z Maciasom kdaj koli in kjer koli, seveda pa le pod pogojem, da je v vseh podrobnostih dosežen sporazum. Izjavil je tudi, da bo te dni začel sistematično trenirati. NEW YORK, 4. — Charley Johnston, ki je vodil pogajanja, je sporočil, da se bo svetovni prvak mušje kategorije Argentinec Perez boril za o-hranitev naslova 23. jan. v Luna Parku v Buenos Airesu proti Mehikancu Memu Diezu. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 5. t. m. ob 18. uri glasbeni film v barvah ANNIE CORTINA DtAMPEZZO. 4.— Cortina-Basel 12:4 (4:2, 6:0. 2:2). KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 5. t. m. ob 19.30 uri Columbia film: Pristaniška fronta Igrajo: Marlon Brando in drugi znam igralci htiic na Djiččimh predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 18. uri film CINEMASCOPE Nebeški stebri» Navdušujoča zgodba vernega ljudstva in hrabrega moža. Igrajo: JEFF CHANDLER. DOROTHY MALONE poooooooo(joooGOOOooooooooooooooooooooooooooox>ooocoooGooooooooooooooooooooooooooe»oooooooooooocoootK>oooooooooooooooGOooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooe}oooooooc3ooooooooo n/i»p Tf A Sncr/* sinička; bil je brez glasu in niti solz ni bilo, da bi se zjokal. za odred, kakor pa o vzrokih in razlogih, ki so Gvozdena Kolikor bolj je Gvozden razmišljal, toliko bolj je bil pre- DUdKIL.A Iz raZširjenih zenic ie gledal strah. privedli do tega. Čutil ie. da tu odločajo minute in da se pričan, da odreda ne more rešiti niti Pavletov niti Učov predlog; v njem je bolj in bolj zorel sklep: samo začasna razpustitev odreda lahko reši odred in ljudstvo pred nadalj- njim uničenjem. Spočetka se ni hotel trdno oprijeti te misli, ki jo je ze od jutra odganjal od sebe. Minilo je več kakor pol ure, odkar sta sama sedela v gozau, ko je Gvozden nenadoma začel naglo in ostro govoriti o tem, da je nujno potrebno kar najhitreje, še to noč razpustiti odred. Pavle ga je osuplo poslušal. Ko je Gvozden končal, je malo zmedeno pomolčal, nato pa spregovoril s počasnim in nizkim glasom, da bi bil pogovor čimbolj intimen in tovariški. «Mar misliš, da meni ni bilo nikdar fako težko? Ali meniš, da mi je lahko?« — Pavle se je spomnil na minulo noč in se komaj zdrzal, da mu ni vsega povedal. Malo je pomolčal in nato nadaljeval: «Zato bi rad, da se pogovoriva prijateljsko, kot tovariša. Nekaj te muči. Spremenil si se. To, kar danes MIC IH SIIIM Gvozden se je poslednji odtrgal iz boja, pristopil h kmetom in spraševal za dečka v jopiču; ko mu ti niso mogli ničesar povedati, se je odpravil iskat po gozdu. Raztreseno «) po hosti ležali ubiti kmetje in žene. Gvozden se je približal vsakemu in si ga ogledal. Malčka ni bilo nikjer. Odšel je tja, kjer so se bili mudili prej, ko je padla mina, in našel nekaj razme: sarjenih teles. Sneg je bil poškropljen s curki krvi. Tisti nori ženi, ki ga je bila zjutraj tako napadla, je košček granate razmrcvaril prsi. Tudi starec s kravico je bil ubit; krava je bila iztegnila noge ter ležala prsteno rdeča in neoštrgljana z glavo na snegu in z odprtimi motnimi očmi gledala s snegom zasuti gozd. Gvozden je drhtel in brezupno, s strahom v očeh, gledal še sveža trupla. Zadaj za kravico se je premikalo nekaj majhnega in črnega ter se skrivalo za njenim truplom. Gvozden se je zdrznil in stopil bliže. Bil je malček v jopiču, ki je z glavo ril pod ubitim govedom. »Sinko moj, ne boj se...» je zastokal in zaječal Gvozden. Otrok je molčal in si še trdovratneje prizadeval zariti glavo v sneg pod govedom, da bi se skril. Gvozden se mu je približal: »Ne boj se, malček... Ne boj se, sinko...« Otrok je dvignil glavo in ga pogledal. »Stric, stric, nikar...« je spregovoril drgetajoč kot ujeta sinička; bil je brez glasu in niti solz ni bilo, da bi se zjokal. Iz razširjenih zenic je gledal strah. «Ne boj se... Striček je partizan...« Gvozden ga je vzel v naročje, mu poljubljal obraz in golo nožico, ki je bila z nje zlezla nogavica, in zajokal. Otrok ga je prestrašeno gledal in molčal. Gvozden ga je zavil v jopič in ga odnesel v odred. »To je pogin... vse je šlo k vragu... cemu bi se človek boril? Zatrli so ljudstvo. Zaradi mene. Ni več mogoče tako. Nočem! Nočem! To so ljudje brez srca. Ne čutijo, ne mislijo...* mar je to... mar sem jaz... povedal bom!« se mu je po glavi podil gost in težak obup ter mu stiskal srce in možgane, da je komaj dihal. Z otrokom v naročju je Gvozden prišel do partizanov, poiskal Pavleta, stopil k njemu in izjecljal; «Na, tu imaš... Ali vidiš... Na, pa se ti zdaj bori!... Na...« Ni imel več moči v sebi, da bi sploh še kaj rekel. Z otrokom vred se je zgrudil v sneg. 76. Vihar ogorčenja in bolečine je v Gvozdenu vse spremešal in postavil na glavo, tako da se ni zavedal svojega ravnanja pred odredom, niti besed, ki jih je izkričal Pavletu, ko ga je ta miril in vlekel v smrekovo goščo, da bi bila sama in proč od partizanov. Sedela sta in molčala; obema je bilo mučno zaradi tega. Pavle je pozorno opazoval Gvozdena in čakal, da se bo umiril in začel pogovor. Bil je ostipel nad ravnanjem namestnika komandanta in v strahu za odred in Gvozdena. Niti slutil ni, da je kriza v odredu tako globoka Spor v štabu, razdvojenost celice, pojavi demoralizacije med borci, ki jih je bil zapazil, so bili dejansko, to je čutil, ne samo izrazi nezadovoljstva s taktiko, temveč tudi nevarnost za odred. Gvozdenov izpad, izpad starega partizana, pogumnega in odločnega moža, ki doslej sploh ni pokazal omahovanja in strahu, je bil vrhunec te krize. Mislil je, da je skoraj vse odvisno od tega, kako se bo Gvozden nadalje držal, in je bolj razmišljal o tem, kaj naj mu reče, kako naj ga prepriča, da je takšno stališče nevarno za odred, kakor pa o vzrokih in razlogih, ki so Gvozdena privedli do tega. Čutil je, da tu odločajo minute in da se mora še pred nočjo med njimi vse razčistiti, kar ga je še bolj vznemirjalo in mučilo. Misel, da je tudi Uča na Gvozdenovi strani, je Pavleta vodila v obup. Na' vse kriplje se je trudil, da bi se pomiril, se notranje uredil in zagrabil za trdnejšo misel. Z glavo se je obračal proč od Gvozdena in se zagledal v temno zelenje iglavcev ter se pogrezal v pretrgano zamišljenost. Gvozden je sedel pred njim z upognjeno, povešeno glavo, brez jasnih in določnih misli. Možje in žene med begunci, fantiček v jopiču, Bolgar z bajonetom, streljanje, mrtve kravje oči, vrisk žena in neskončni požar, ki požira vas — so se mu kot bolni prividi motno prepletali in bobneli v glavi. Od časa do časa je stresel z glavo, pa se nato pomiril in jo še bolj brez moči povesil. Kadar mu je kakšna podoba ali misel obležala, jo je odgnal, ker ga je bilo strah, da bi o čemerkoli razmišljal. Prvo, česar se je jasno zavedel, je bil občutek krivde, ker se je bil na takšen način zaletel pred odredom; zaradi tega sedaj komisar molči in čaka na razgovor kot na zasliševanje. Hkrati pa je zrasla v njem misel, ki se je kasneje še bolj utrdila, da je bilo takšno ravnanje posledica njegove vesti, kar ga zdaj sili v odločitev, ki ji bo moral ostati zvest do kraja. »Pojdi! Hočem biti sam!« je nenadno zakričal, ne da bi se ozrl v Pavleta. Pavle se je samo z glavo obrnil proti njemu in tako mirno obsedel. To je Gvozdena še bolj razjezilo, vendar pa ni ničesar rekel. Kaj je zagrešil? Našel je otroka pod mrtvo kravo in mu ga prinesel. Koliko otrok je bilo danes zjutraj pobitih... Tudi njemu so vse pobili... Gvozden si je nepričakovano zazelel, da bi o tem komu govoril. V trenutku pa, ko je pogledal Pavleta, se Je zdrznil in zadržal besede. Partizani so videli, kako je prinesel otroka in slišali, kaj je govoril. Pa tudi pred kmeti... Molčal je in dovolil, da so na taksen način govorili z njim. Sramota! Kaj neki bo Pavle rekel na to? Naj reče, kar hoče. On bo storil to, kar mora po njegovem mnenju storiti človek, ki ima vest. preživljamo, je strašno... Midva morava vse pretrpeti, vse prenesti. Ce se boš prepustil čustvom, bo vsega konec!« Gvozden ga je prekinil: rf*i «• Ua čustva! Mar ne vidiš, kakšna nesreča je to za i«' mar kornunist? Kaj sploh misliš na ljudi? Komisar 81 • t-ar. n® sme delati tako, kakor mi delamo! To ni linija PfVn' £ uničenie ljudstva!« — Gvozden je kričal in klatil z rokami okrog sebe, se nato umiril, malo pomolčal in Use dodal: »Obvarovati moramo ljudstvo in odred.« »Prav, Gvozden, povej mi, kaj bi bilo iz našega boja in socializma, če bi mi vozili takšno politiko? Tako se ne sme delati. Ne smemo misliti na žrtve. Ce si mi komunisti ne bomo na jasnem, bo konec z revolucijo. Pomisli, kaj bi bilo, •v.-mi Zda- razSnali odred? Začela bi se demoralizacija in boj bi ugasnil. Jaz za nobeno ceno ne bom dovolil, da bi se odred razpustil,« je Pavle odločno pribil; glas mu je drhtel. »Jaz se nisem demoraliziral! Nisem za to, da bi prenehali z bojem!« je togotno in razjarjeno zakričal Gvozden. (Nadaljevanje siedi)