202. številka.
Trst v sredo dne 17. septembra 1902.
Tečaj XXVII
„EDINOST" izhaja enkrat na flan. razun nedelj in praznit« v. oh 4 uri popoludse.
Naročnina znaša :
E* eelo l*-to ........ 24- kron
za. pol leta........12
z$l četrt leta........ 6
za en	........ 2 kroni
NarrM-nino je plin-evati naprej. Na naroči* l.re* priložene naročnine se uprava ne ozira.	j ■
Po tohakarnah r Tr-tu «e prodajajO|Ao-fame7iie itevilke ].<> 6 -lotink i3
iaven Tr*t;i pa	8 »totink i4 m«'1
_
Telefon &tr. 870.	• j
_t._
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
'-.-V
V edinosti je moč.
Oglasi
pe računajo po vrstah v petku. Zsi večkratno naročilo s primernim popustom Poslanu, osmrtnice in javne zahvale do-mači oglasi itd . se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo, liokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravni«tvo. Naročnino iu oglase je plačevati loco Trsi
Uredništvo in tiskarna -e nahajata v ulici Carintia štv. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici
Molin piccolo >tv. .'», II. midstr
Lastnik konsorcij lista „Edinost'1.
- v
.v •
. N
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Manifestacijski shod
za slovensko >olo dne 14. septembra ltHri na družbliieni Trtu pri st. .Jakobu.
Poročilo dra. Gregorina.
Govor poročevalca dra. Gregorina se je ir'asil v svojih glavnih f>otezih :
OI pol. društva »Edinost« dobil sem nalog, da poročam danes o stanju našega -olekega vprašanja. To je že tretji shod, ki ja je pol. društvo »Edinost« priredilo v teku zadnjih treh let o tem vprašanju in ki se vle^e kakor morska kača že nič manje nego 18 lett ne da hi moglo priti do rešitve. Shode radi tega vprašanja smo priredili dne '2. septembra 1!MN», »>. oktobra lanskega leta :n dane3 je tretji tak sho 1.
Toda politično društvo »Edinost« ni še le pred dvema letoma nastopilo za slovenske šole v Trstu, ampak pe brga za iste že od e*a 1>S4., v katerem letu se je uložila prva prošnja ra slov. solo v Trstu, namreč dne '2'2. septembra 1884. V par dneh, v enem tednu, bo torej ravno 1> let, kar je 1429 slovenskih starišev uložilo prošnjo za ustanovitev slovenske šole v mestu tržaškem. V :ej prošnji je bilo izkazanih 7 — *00 slovenskih otr< k, dolžnih pohajati šolo.
To prr šnjo so stariši Uložili sporazumno ^ pol. društvom »Edin<»st«, katero je bilo p »blaščeno, da stori prvi in nadaljne ko-ratie. V seji trž. mestnega sveta dne 10. decembra 1*84. je prišla ta prošnja v razpravo, preko katere prošnje je mestni svet prešel na dnevni red, jo torej odklonil iz vzrokov, ki so znani: tla namreč noče nikdar meti slovenske šole v mestu. Proti temu -k epu po se slovenski stariši pritožili na trž. iiames mštvo (*>. januvarja 1885), katero pritožbo je namestništvo čez celi dve leti (5. julija 1^-7) rešilo* s tem, da je reklo, da d«-bruje in potrjuje sklep mestnega sveta -rzašitega, p katerim je isti odbil prošnjo. Kl e iz ol>činstva : > Tržaška kamora !«) Ta »II-»k namestništva se sklicuje na sledeče razT>ge :
Name stništvo je priznavalo, da se v krt iju mesta tržaškega nahaja potrebno število slovenskih otrok, nagi* šalo je pa, da so v tižaški f koliei tri slovenske šole, katere ahko obiskujejo tudi otroci iz mesta, ker da :e š"le oddaljene od mesta nad 4 kilo-
PODLISTEK iu;
MELITA.
Povest Iz naše dobe. trpin* J<i->ip ttef» Tomie ; prevedel Radi.
J) r n g i del.
VIL
Melita se je nasmehnila. Ona je bila popoln- ma zadovoljna s to osnovo. l>a bi ona sama vzela dete e Srboj, tega ni nikdar niti Mislila, a ono, kar je rekla glede tega, rekla le zato. da bi v U h trenotkih še bolj zadovoljila svojega moža, ki se je lako divno udal njenim najslajš m željam. Bila je ves večer zelo dobre volje, razgovorna in živahna. >cla je celo k glaeovirju, kar se je e redko zgodilo, in na Branimirovo željo je r>e!a krasno Nitmčicevo barcarolo »Gori cebo visoko«, katera je ravno odgovarjala razpoloženju njene duše, ki je že sedaj letala v čarobnem jugu, ob obali nad morsko gladino.
Šla je v postelj bolj rano nego navadno, iegla je, kakor jej je bilo najlepše na mehkem v zglavju, zvila obe roki nad glavo, podložila z uji.ua glavo in zičela razmišjati o — A 1 f r e d u. Takoj |»o por«>du, ko se je rešila neznosnega stanja, ki je zlomilo tudi ves polet njenega duha, se je njena mieel
metre. O tem je pa namestništvo pozabilo na okolnost, da imajo mestni Italijani tudi šole v okolici in sicer v 3 okrajih : v Skednju, Rojauu in v Barkovljah in da je iz okolice v mesto ravno tako daleč, kakor narobe! In vendar imajo Italijani poleg omenjenih vse polno svojih šol v mestu in na meji mej mestom in okolieo. Kar pa je pravično za italijanske otroke, bi moralo biti ravno tako za slovenske.
Ali vidi se, da je vprašanje, za katero gre, politično vprsštnje. Mi se ne čudimo Blavnemu magistratu, da motri to vprašanje s političnega stal šča, da se brani, dati nam slovenskih šol; Italijanom se pač pozna, da so politični nasprotniki — ali čuditi se mo^ ramo slavni vladi, da se je pridružila temu krivičnemu nazoru, ki je pljuska v obraz pravičnosti. (Klici: Sram naj jih bo!)
Proti omenjenemu odloku namestništva pritožili smo se na ministerstvo za hogcčastje in nauk z rekitrzom dne 10. avgusta 18*7. Pričakovali smo, da ta najv ša instanca, ta čuvarica pravičnosti, naloži magistratu, da nam ustanovi potrebne šole, do kater.h imamo vse pravo po človeških in božjih zakonih. Toda ministerstvo si je to vprašanje priredilo prav priprosto in na lahko. Namesto da bi se pečalo s tem, njemu neprijetnim vprašanjem, je izjavilo jednostavno, da politično društvo »Edinost« nima pravice zahtevati šole za slovenske stariše ter je iz tega formalnega razloga odbilo naš rekurz. V resnici pa je pel. društvo »Edinost - že po svojih pravilih pooblaščeno, pečati se tudi s š >1-stvom, je torej bilo formalno opravičeno, da je vložilo omenjeni rekurz. S pravnega stališča pa se mora naglašati, da je bilo polit, društvo »Edinost« (v tem oziru ni nobene razlike med jurističnimi in drugimi fizičnimi osebami) pooblaščeno od starišev, da nastopi v njih imenu in nadaljuje potrebne korake v dosego slovenske šole v Trstu. Ali pustimo vse to, pa vprašajmo: ne zadostuje-li za vlado že to, da je, l»odi potom stariše v samih, bodi potom političnega društva »Edinost«, doznila, da je v Trstu na t;soče slovenskih otrok, dolžnih obiskovati šolo?! In ne bi-li morala že sama od sebe naložiti magistratu, da mora ustanoviti za te otroke potrebne šole ?! Kdo je pa vprašal nemških šol?! In vendar vidimo, d* «e iste vidno bolj širijo in da se lovi v nje
— 1 zaletala vsak hip v Allredovo bližino. Začela je hlepeti po njem in čutila je, da ga še vedno ljudi, sedaj ce!6 mnogo bolj, nego prej. V svojem zakonu brez ljubezni je hlepela po bitju, katero bi bilo drago njenemu srcu, hlepela je po ljubezoi. Njena domišljija je privajala Altreda k njenej postelji, kjer je polagal svojo glavo ca vzglavje tik njene, a ona, razveseljena in omamljena, mu je ovijala roki okoli vratu, svoja usta je željno primi-kala k njegovim in mu pritiskala sladek, žarek poljub.
»Ah, zakaj so to samo sanje?« je govorila jKilglasn) zvečer, ko je tako sladko snivala. In začela je peti pod glasom ljubim sko pesmico, katero je slišala od maestra Nikolaja :
»Tu reposais le bra= ouvert3«... iz katere je posodila sliko svoje ljubezni z Alfredom.
Premišljevala je dalje : »Ali kdo ve, je-li me on še ljubi, bo mi li hotel vračati
mojo žarko ljubezen ?__ Ko sva se videla
zadnjikrat, sem ga jako razžalila... skoro okrutno sem ravnala... On mi ne oprosti tega... Gotovo Be je že popolnoma privadil Ljubice, a ona ga ne pušča iz svoje oblasti... tudi lepa je...
»Ali iaz ga jej ugrabim !« se je začela hudovati v svojej m sli, »zdi se mi, da imam
slovenske in italijanske otroke, da se jih tam preparira za bodočo Germanijo. In ko je slo v Ljubljani za ustanovitev nemške šole, je slavna ista vlada, ki se v Trstu ne briga za tisoče slovenskih otrok, z:rikazala telegrafično, da se za peščico ljubljanskih Nemcev mora odpreti nemška šola !
Proti tej odločbi ministerstva smo se (leta 1.S88) pritožili na upravno sodišče, ki pa tudi ni smatralo za potrebno, da bi se bavilo z vprašanjem samim, ampak je iz istih termalnih razlogov odbilo pritožbo, rekši, da pol. društvo »Edinost« nima pravice zahtevati šol v imenu slovenskih starišev.
Tako je končala ta prva naša odiseja, ta prvi križevi put za slovenske šole v Trstu ! To pa, seveda, ni preplašilo naših slovenskih starišev; marveč so leta 1*92. napravili zopet več prošenj, katere so potem zjedinili v eno prošnjo, s katero so zahtevali od namestništva, da naloži tržaški mestni občini, naj v središču mesta, n. pr. na lesnem trgu (da bo vsem mestnim Slovencem kolikor mogoče skrajšana pot) napravi potrebna slovenska š >la. (Klici: Kam bi pa potem šel Maver s svojim »Piccolom« ?) Namestništvo je to prošnjo poslalo na magistrat, da se on izjavi o njej. Dne 22. maja 1894, torej po dveh celih letih, prišlo je dotično poročilo šolskega odseka na dnevni red seje mestnega sveta. Ne treba ponavljati, kako se je takrat dokazovalo, da slovenske šole niso potrebne ; zadostuje naj, če povem, da eo po zaslišanju starišev sklenili, da mestni svet tržaški nikdar ne ustanovi v okrožju mesta šol sfe slovenskim učnim jezikom, da se bo isti marveč z vsemi silami upiral ustanovitvi takih šol ter tako čuval »svete, nedotakljive pravice, katerih varovanje mu je poverjeno«, pozabivši, da se s čuvaujem teh pretvezoili pravic dela krivico velikemu delu prebivalstva. Tedaj se je takratni svetovalec dr. Sancin (sedaj dež. sod. svetnik v Rovinju) protivil proti temu sklepu ter je naglašal, da, če je opravičeno, da se za HOO.OOO Italijanov zahteva lastna univerza, potem je pač opravičena tudi zahteva po slovenski ljudski šoli v Trstu. Vse to ni koristilo in mestni svet je šel na dnevni red tudi preko te druge prošnje, t. j., odbil je tudi to prošnjo.
Dokazano je bilo že tistikrat oficijelno, da je bilo v Trstu nad 600 slovenskih otrok, dolžnih pohajati šolo ; pohajali so deloma
še toliko oblasti nad njim, da ga lahko pridobim, ako se mi zljubi. Le za-njo ne vem, je-li jo dobim v svojo pest... Dolgo je že nisem videla ; mogoče, da se je spremenila v tem ča*u... Ženske se epreobrazujejo čez aoč, tako, da jih niti spoznati ni možno.. Ako je ostala ista, kakoršna je bila, tedaj bom imela lahek posel z njo: — ona ne vidi nič pri odprtih očeh ; no, ako je spregledala in čuva nad Djim, tedaj pojde težje, — ali na vs<ik način : jaz jo prekanim vendar in premotim... Samo : kako ?«
In na to se je obrnila k steni in se zamislila v to vprašanje. Nekoliko minut je ležala tako nepremično, dokler se je hkratu naglo premaknila in izustila besede:
»H«, sedaj mi je zasvetilo... tako bom delala !«
Priprave za pot v Zagreb so začele že drugega dne. Kazne predmete, katere so morali o Ipeljati iz Orlovca, je sluz nčad oprezno, pod nadzorstvom upravitelja zlagala v kovčege in potne košare, katere so potem takoj odpremili v Zagreb. Začetka malega travna je odpotovala naposled vsa rodbina s sobarji, sobaricami in drugimi posli. Z najmanjšim popotnikom je bilo najmanj skrbi. Mali sin ček je spal skoro vso pot, kar je bilo posebno Meliti ljubo, ker se je bala na tem potovanju neprilik z detetom.
državno nemško šolo, deloma šolo družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu. Danes pa je v obeh teh šolah nad 1000 slovenskih otrok! In vendar se vladi ni zdelo in ne ztli potrebno, da bi se za na>e otroke ustanovila slovenska šola, dočim vzdržuje za Nemce na državne stroške kar dve ljudski šoli. Namestništvo je namreč, ko se mu je predložil navedeni sklep mestnega sveta, razsodilo z odločbo dne 1. julija 1894, da se odbije prošnja slovenskih starišev za ustanovitev slovenske šole.
V razlogih nahajamo iste stare litanije o 4 kilometrih. Državni šolski zakon pravi namreč, da se moril dati šolo, povsod tam, kjer je v okrožju 4 kilometrov po petletnem povprečnem številu vsaj 40 otrok, dolžnih pohajati šolo. Ali s tem ni rečeno, da se Iie srne ustanovljati šole tudi tam, kjer do bližnje šole ni 4 kilometre ! š de se sme ustanovljati povsod, kjer eo potrebne, a zakon določa le nekak minimum oddaljenosti, kjer se jih mora napraviti. Vlada tudi ni gledala na to določilo zakona, kedar se je šlo za italijanske šole. Zakaj pa ne pošiljajo Italijani svojih otrok iz Barkoveij v mesto, saj iz Barkoveij tudi ni nad 4 km. v mesto ? ! Zakaj jim ustanovljajo paralelke na slovenskih šolah v Barkovljah, U< jami, v Skednju ?! Odgovor je lahek. Zato, da potem na te vsporedniee lahko lovijo slovenske otroke. Zato ustanovljajo kakor pripravljalnice tudi tiste kletke, ki jim pravimo laški otroški vrtc;.
Proti tej odločbi namestništva pritožili so se pooblaščenci slov. starišev na ministerstvo za bogočastje in nauk (7. avgusta 1894), katero je z rešitvijo dne '23. avg. 1895, torej po enem letu, uničilo odločbo namestništva radi pomanjkljivega postopanja. Sedaj je min sterstvo vendar reklo, da ni "smeti gledati samo na daljavo, ampak tudi na dejanske potrebe, ter je dalo namestniŠLVu in magistratu nalog, *la naj se vrše nove poizvedbe : ali so slov. šole potrebne ali ne ? ! Ministerstvo je torej slednjič zavrglo princip 4 km. in postavilo drugo načelo: dejanske potrebe! ! Vsled tega naloga je poročal v seji mestnega sveta dne 14. aprila 1897 asesor Slocovich. Poročilo je zaključilo, kakor po navadi, s tem, da je treba Čuvati italijanski značaj mesta, da nam š >le ne dajo!
Proti temu sklepu mestnega sveta smo
Ko je prišla Melita v Zagreb, je začela takoj m:siiti na avoje letovanje. Najprej je morala vedeti, kam pojde, da uredi po tem vsem ostalo. Ko so zdravniki izvedeli iz njenih besed, da misli preživeti v inozemstvu tri do štiri mesece, a vedoČi, da imajo opraviti z osebo, katera lahko mnogo potrosi, so dajali Meliti svete, eden lepši nego drugi, da jej je bilo težko zbirati med njimi. V tem so bili vsi složni, da najprvo spomlad prt živi na Rivieri, a potem v planinskem zraku. Tu so jej omenjali neštevilno zdravilišč na Solno-graškem, v Tatrah, na Bavaiskem, a najbolj so jej priporočali Švico, za katero je bila tudi ona. Semkaj prihajajo bogati Angleži, ki žive v tujini z najvećim komfortom in od katerih se nauči lahko človek marsikaj novega in originalnega.
Ko je bila Melita na čistem glede svojega letovanja, je odšla za nekoliko dni na Dunaj, kjer si je naročila najizbranejše stvari za svojo toaleto. Sani Branimir je rekel, naj ne štedi, a ona se je fino poslužila njegovega pooblastila.
Na te stvari je bilo treba čakati vsaj dva tedna, a da bi ta čas izpolnila n* kakršenkoli način, se je namenila iti v Delidvor obiskat stariše, osobito staro mater, za katero je še največ čutila.
(Pride še.)
se prit-žili zopet na ministerstvo z rekurzom dne z 7. junija	Od tega dne naprej ae
je vse to šolsko vprašanje ustavilo in ga ni mogoče spraviti zopet v tir. <Klic: Misi so je snele !) Zahteve trž. Slovencev so popolnoma opravičene, in ker so opravičene, radi tega ne rešijo našega rekurza. Bojijo se krika in vika, katerega bi napravili Italijani, pred katerimi vlada vedno retirira. Ako bi bila stvar tako jasna, da «lov. šole v Trstu niso potrebne, sem prepričan, ^a bi bil rekurz že davno rešen: ali ker imajo nasprotno prepričanje, poslužujejo ae stare avstrijske ta!ctike, da »temporizirajo«, da lahko mej tem dalje >p;j ) spanje pravičnega (klic: krivičnega !) Mej tem pa >e na stotine in tisoče naših otrok po* gublja v morju italijanskem in nemškem: mej tem moramo mi trositi, plačuj«' davke za vse mogoče tuje šole: za državne nemške šole, za italijanske mestne šole ter si moramo vzdrževati še sami svojo šolo pri Sv. Jakobu. Nas ne podpira nihče, dočim so Nemci in Lahi podpirani od države in od društev izven Avstrije, kakor so »Dante Alighieri« in »Allge-meiner I »eutscher Šchulverein«. To so razmere, ki kričijo, tako, da lahko rečem, da ni v K ero p i drugega takega slučaja in da razmere na pruskem Poljskem niso mnogo oddaljene od naših.
Poskušali smo na vse načine : s prošnjami, rekurzi, nastopali so naši poslanci, a tem odgovarjajo le, da ie to težko vprašanje.
egoistiČen tako, da se našemu javkanju le smeje....
In vprašujmo se sedaj : v k o 1 i k o i n ka ko ae mi pečamo z gospodarskimi problemi?
Prihranimo ai raje odgovor in s tem eno grenkost v srcu. Dalekoeežnost tega vprašanja bo pač sam britko občutil vsakdo, kdor je bistrim očesom že pogledal malo izza mej svoje mile domovine . . .
Toda ne samo za ene, v katerih rokah je usoda naroda in kateri bo v prvi vrst odgovorni za-njo, ampak za vsakega izobraženca je preimenitne važnosti, da se peča znarodo-gospodarskim vprašanjem. Sjj se že v teoriji skoraj ob vsakem koraku zadevlje ob narodnogospodarski poj m, katerega absolutno ne razume, a ga vendar uporablja s čudovito lahkom;selnostjo. Vsaki inteligent mora pač poznati bistvo najglavnejih pojmov iz narodnega gospodarstva, kakor n. pr. že pojm narodnega gospodarstva sploh ; vedeti mora kaj prav za prav pomenjajo pridelek in izdelek, vrednost, cena, kapital, delo, dohodek, obrest, mezda, denar, veljava, kredit, banka itd. itd.
(Pride še.)
Politični pregled.
V Tr§tn, 1". septembra 1902. O položaju. Nikdo ne veruje, da bi Će h i zaresno mislili na obstrukcije — nikdo ne misb, da bi Čehi hoteli res, da pride do
Jaz pa mislim, da je to vprašanje zelo lahko! ,krajnega _ nj dvoma? da ho5ejo Ie atrašiti Rešijo naj je ali na p o d 1 a g i ; _ z gotovogtjo je ra6unati> da Be narod češki pravičnosti in zakona, ali pa ggm Qpre ako b; poslanci boteli ra,H poli_
naj je rešijo kri vično, samo re-| tJčnih in državnopravnih »sanjarij« prepre-š i j o d a j j e, d a b o m o v s a j vedeli, $ati reševaaje g05I>0(iarskih vprašanj : — iz
moderni in pravni kratka . nikdo ne vemje zares,no (tako vsklika
d a - 1 i živimo v
državi, ali pa ne: »amo r e s i	D pr >Nene Freje PreBBfc<) v ob9trukcijo, o
naj se na« rekurz, da bomo imeli	kat<Jrj krI6e -ez etrehe> in temn priraerno
priliko, daseobrnemodo uprav-	tadi gtrah> ki ga širi to kri5anje) ni v no.
nega sodišč a, katero je ugodilo	j)enem čifutomvBrodv, ko so zahtevali nemško šolo od poljske
občine...
Govornik solucije.
je pred lagal že znane re-(Pride še.)
0 samoizobrazbi.
razmerju s pomenom interesov, ki so v nevarnosti.
Tako, kakor »Neue Freie Preske«, kriČe vsi nemški listi brez razlike : vsenemški, radikalni, krščansko socijalni in — vladni ! Nikdo se prav čisto nič ne boji Cehov, in vendar : gledajo neprestano in nervozno tja na Češko, kaj počno in kaj govore Čehi! Po tej pozornosti bi bilo soditi, da se vendar le malce boje.
Velike nade so stavili nemški listi v pretvezne diference med češkimi poslanci samimi glede bodoče taktike. Videli so diskre-
sklenili, da Poljake milostne obilrže v svoji Bredi, ako ae isti poboljšajo.
Torej nemški aocijalisti umevajo pojm internacijonale tako, da bi morali poljski socijalisti mirno trpeti, da jim osrednje vodstvo usiljuje nemške kandidate ! Kaj bi pa rekli nemški socijalisti, ako bi poljski soci jalisti zahtevali, naj se v popolnoma nemških deželah postavljajo poljski kandidati ? Socijalisti kaj radi očitajo drugim strankam naiodni šovinizem, a Bami so tudi — šovinisti.
Razsodba v vprašanju ..Morskega očesa . Še Be moramo baviti s tem vprašanjem, ker je postopanje Madjarov po razsodbi "razsodišča jako značilno za madjarako lojalnost.
Zastopnik ogrske vlade, dr. Bolcs je na zadnji javni »azpravi razsodišča, torej pred izrekom razsodbe, izrazil nado, da s e r a z -sodba — pa naj že ista izpade takoalitako — od obeh strani v s prejme z največjim spoštovanjem.
Razsjdba pa je — kakor znano — iz • pala za Ogrsko neugodno; a ker je ravno ' ogrski zastopnik povdarjal na razpravi, da nimajo pravice izrekati obsodbo na tem pose mora razsodba v vsakem slučaju in na o beh | stopanju, straneh vsprejeti z najvećim spoštovanjem, pričakovati je bilo, da se bodo od ogrske strani brez prigovora pokorili tej razsodbi Lojalnost pa je pri Madjarih nepoznan pojm. Sv. ni asa zadušnica za pok. Irana Zahtevali so spoštovanje preti razsodbo, do- Nabergojil se bo darovala jutri v četrtek kler so menili, da bo ista njim ugodna. Kar ob 8. uri in pol zjutraj v cerkvi na pa je prišlo drugače, že piše medjarska sapa Prošeku.
iz druge luknje.	Dostojen odgovor na nedostojne na-
Madjsrski opozicijonalni li3ti so žc za- pade. Prejeli smo: Sodrugu Linhartu, ki je čeli rogoviliti proti razsodbi. Sedaj trde, da J v nedeljo na protestnem shodu izjavil, d * je razsodišče prekoračilo svoj delokrog, daje naši narodni voditelji delajo le za svoj žep razsodba neveljavna, da radi te stvari bomo- ter da izsejujejo ljudstvo, da so torej ne-rala opozicija ojstro nastopiti v prihodnjem kake pijavke, bodi povedano, da je nekoliko zasedanju, da ogrska vlada ne sme mirno prekorajžno govoril, kar ni res!! gledati, kako se manjša ogrski teritorij, da	Tu nam je računati z dvemi eventuvai-
bodo morali na »spornem« ozemlju (Ivi pa nostmi. Ali mož (še le pred kratkim dospevši sedaj ni več »sporno«, temveč gališko! — v Trst) ne pozna še oaeb in razmer v Trstu: Op. ured.) še nadalje ostati ogrski crož- v tem slučaju pa naj bi ne bil nastopil pred
setletja ječimo pod neznosno težo oboroženega miru. V varnost nove Nemčije je Bismarck zavel A vstro-ogrsko in Italijo v kombinacijo trozveze, v prvi vrsti v varnoat Nemčije morati poslednji državi nositi silna vojaška bremena. C i m pa je v tej kombinaciji — edino le po krivdi Nemčije — tako zavladal militarizem, da Velikonemčija tako rekoč z nabasano puško ob boku čaka prihodnjega krvavega spopada, se ni smeti čuditi, ako postajajo vojeviti tudi drugi, izlasti oni. katerim je nemška vojevitost v prvi vrsti nevarna. Sij je to povdarjal tudi miniBter Pelletan v svojem govoru v Biserti, rekši, da od tedaj, ko je Nemčija potlačita J rancijo, se civilizirani svet ne čuti več varnega. Vojevitost, razdraženost, grožnje, vse to je zlo, naj prihaja že od katerekoli strani, ker ne daje, da bi se narodi mogli veseliti blagoslova mirnega razvijanja in napredovanja, ali to zlo je dete tistega militarizma. ki ga je porodil in ga svetu narivava edino le neiniki šovinizem. — O nastopih francozkega ministra Pelletana se more torej soditi tako ali tako, ali to eno stoji : Nemci
Tržaške vesti.
niki itd. itd.
tolikimi tisoči ljudij s trditvami, kakoršnjih
Na 11 »t;i1 >vnc*m sliclu akademičnegn ferijalnega društva za Primor-ko „Adrija" predaval *f«»>ip Ferfolju.
(Dalje.)
Socijologija je veda abstraktna
mi se ne moremo pečati ž njo, niti je razu-	panco v nazorih med Stranskim in Pacakom,
mevati, če se že prej ne bavimo z različnimi	med Pacakom in Začekom ! To so skakali od
konkretnimi socijologičnimi	veselja te dni, ko so mogli — podtakniti
vedami, na katerih ravno socijologija te-	nekemu govoru odličnjaka dra. Začeka ten-
meiji, in katere razglobijajo vsako skupino	denco, nasprotno oni v nekem članku odlič-
druiabnih |>ojavov posebe. Najvažnejše kon-	njaka dra. Pacaka. Isti Zacek pa je v nede-
kretne vede socjologične so: zgodovina, na-	ljo zopet govoril pred svojimi volilci in je
rodopie, popu locijonistika, državoveda, narodno	konstatiral popolno soglasje med
gospodarstvo in socijalizem.	svojimi in Pacakovimi i z v a -
V<?e te vede ee tako tesno oslanjajo ena	j a n j i.
na drugo, da ni mogoče pravega razumeva-	Kar pa so nemške novine — je rekel
nja ene, ako nism.» proučili tudi druge, in	Žaček — vzele iz mojega govora, to je nji-
na podlagi njih vs^h še le izvaja s^ijologija	hova stvar.
svoje zaključke.	Nič se ne b >je Cehov, ali tega prepri-
I>a treba vsakemu izobražencu poznati	čanja vendar ne morejo skrivati, da proti
zgodovino, glavne podatke iz narodopisa	Cehom ne pride ni do nagodbe z Ogrsko, ni
itd., je tako evidemno, da bi bilo odveč, da-	do razrešenja usodno zapletene situvacije
Ije govoriti o tem. Pcinudimo Be raje neko-	sedanje.
i ko pri onih dveh poslednje imenovanih in	Internacijonalni socijalizem se —
v našem času najaktuvalnejših vedah - na-	nacijonalizira. dedno vrhnih načel socijalno
rodnem gospodarstvu insocija-	demokratične ttranke je bila — in (zatrjuje
1 i z m u.	se) ie še vedno — internacijonala. (Tako smo
Nova doba je karakterizovana z velikimi	čuli v tudi v nedeljo na shodu pri sv. Ja-
'£>'spodarskimi preobrati, ki so v teku enega	kobu). Zanimivo pa je dejstvo, da vzdržuje
stoletja popolne ma preustrojili organizacijo	socijalizem nimbus internacijonale le v na-
eloveške družbe in katerih posledica je cela	rodno jednotnih deželah in državah : v de-
vrsta soeijalnih vprašanj. Tu odločujejo seveda	želab in državah pa, kjer z vso silo butajo
le veliki kulturni naredi, a mali narodi se	narodna nasprotstva ena ob drugo in kjer l i
morajo, hočeš nočeš, ravnati po njih. Ti	bil ravno socijalizem poklican, da posreduje
st« je sedaj v najaktuvalnejši fazi svojega	in pripravlja teren za spravo med narod'',
razvoja, malim narodom gre sedaj	zgreša isti takoj nalogo —internacijonalizmj'.
za življenje in smrt. Kako ohraniti	Kakor hočejo v takih krajih močnejše ne-
si v tem velikem gospodarskem boju svojo	rodnosti popolnoma gospodovati nad slabej-
narodno samobitnost? To je /a naš Uiali	š mi, tako hočejo tudi socijalisti dotičnih
^loren^ki narod sedaj - - najimenitnejše	močnejših narodnosti imeti popolnoma pod
rpra^llje. Žilibog si tega ša nismo povsem	svojim komandom socijaliste slabejših narod-
ujasnili in ni izključeno, da naše spozna -	nesti.
nje d o j d e prepozno... Pomanjkanje	Te dni zborujejo v Monakovem sccija-
lastnih sol, jK>?ebno strokovnih, ne zamore	I sti iz nemške države. Tudi na tem zboro-
nas v toliki meri opravičiti, v kakoršnji se	vanju ee je pojavilo narodno vprašanje,
sami .»praviČujemo, ali bolje rečeno : glušimo	Poljski socijalisti so namreč o volitvah v
svojo vest. Nekoliko manje veselic, nekoliko	nemški državni zbor v zgornji Šleziji postavili
manj pitja in petja, nekoliko manje plesov a	svoje poljske kandidate nasproti n e m -
nekaj več treznega in nesebičnega dela — in	škim kandidatom, katere je postavilo
-lo bi. Pomanjkanje šul si moramo pač za	osrednje vodstvo nemške socijalisticne stranke,
enkrat nadome-titi z zasebno pridnostjo —	Vsled tega predlagalo se je na tem shodu,
tu nas l< »beden ae ovira — in izsiliti si tako	naj se poljski socijalisti i z -
resf^ekt v < dločujočih krogih. Drugo nam	občijo iz skupne socijalisti-
torej ne ostaja: svet je pač še hndoben in	čne zveze! Po dolgi debati pa so vendar
Dovolj je, da le omenimo to rogoviljenje.	resni ljudje in politiki ne izrekajo, dokler ni-
ker repglrati na tako nelojalnost ne kaže,	majo absolutno zanesljive podlage za to, tako,
kajti Ogri 83 bodo morali, hotč ali nehote,	da jih morejo pred javnostjo ne le izrekati,
podvreči razsodbi! Saj je ravno od ogrske	ampak tudi dokumentirati ter opravičiti jih
strani prišel predlog, naj ee rešitev dolgega	tudi pred svojo lastno vestjo! prepira poveri razsodišču ! Ta predlog je Će pa gospod Linhart osebe, katere je
vsprejela tudi naša vlada. Obe ste bili zido-	napal, res dobro pozna, če ai je re* pridobil
voljni s sestavo razsodišča, od obeh strani	resničn h, zanesljivih iuformacij o našem Man-
— in še posebno od ogrske — se je po-	d ću, Rvbaru, Gregorinu, če res ve, kako
vdarjalo neposredno pred razsodbo, da se ta	jjm je delo v stranki in za stranko in kako
razsodba vsprejme !! Razsodba je aedaj pro-	j j ra j e plačilo, potem pa se nam nje-
glašena in s tem mora biti Btvar zaključena.	g0v nastop kaže se v o lurneji luči in mi
Francoskega ministra Pelletana	moramo reči naravnost, da je vedoma delal
vojevite izjave. — Zadnji govor ministra	krivico značajnim in požrtvovalnim ljudem,
francoske mornarice, Pelletana, katerega je	ki za svoje javnodelovanje niso prejeli in tu li
govoril v Biserti (v Tunisu, severna Afrika)	nikdar ne vprašali kake o d š k o d -
in ki emo ga objavili v včerajšnjih brzojav-	n i n e, marveč so vsikdar, poleg truda in
nih vesteh, se obširno komentira v vseh	časa, žrtvovali iz lastnega žepa za stvar, ka-
važnejših listih. Nekateri francozki listi na-	teri služijo. Kamo-li da bi si bili — kakor
ravnoet obsojajo ta govor; btotako in (se-	jim je očital g. Linhart z neverjetnim — p>-
veda) še bolj tudi listi v Nemčiji, kjer je	gumom — polnili žepe in trebuhe od svo-
vojeviti Pelletanov govor vzbudil splošno	jega javnega delovanja!
iznenađenje. »National Zeitung« piše, da je Mi narodni delavci poznamo delovanje bil že oni Pelletanov govor, govorjen pred	svojih voditeljev in vemo, da so tudi oni de-nekoliko dnevi na nekem banketu v Ajacco,	lavci : delavci z glavo in peresom! Ali de-na otoku Korzika, drzen in izzivalen za	lavci sc, ker bi drugače ne imeli od česa ži-Italijo, zadnji Pelletanov govor v B serti pa	veti: ker morajo živeti od dela, kakor moda ne izzivlje samo Italije, temveč tudi An-	ramo mi vsi!
glijo in Nemčijo. Mi vemo, da so naši voditelji .nesebični Tudi dunajska »Neue Freie Presse« je	v svojem javnem delovanju in vemo tudi, di čutila potrebo, da seje zaleta'a v Pelletana,	jim voditeljstvo naroda povzroča le muke, dasi mi Avstrijci nimamo nobenega razloga,	delo, skrbi, trpljenje — zgubo čaaa in deda bi se v nasprot9tvu med Nemčijo in	narja!
Francijo zavzemali za šovinistično in pohlepno
Vemo tudi, da ee ni še nobeden dose-
NemČijo nasproti Franciji. Listi v Nemčiji in	danjih naših voditeljev preživljal od delav-
žnjimi tudi dunajska »Neue Freie Presse«	skih žuljev in vemo tudi, da ni nobeden na-
očitajo Pt lletanovemu govoru šovinizem, o	ših voditeljev obogatel, da-3i bi bil morda že, tem pa čisto pozabljajo na rop irske vojne
Nemčije najprej proti naši državi in potem proti Franciji. Ako Nemčija urr.etno izzivlja vojne, samo da se more polaščati tujih dežel, je to po menenju Nemcev vse prav in lepo, čim pa se kdo drzne le očitati Nemčiji tako postopanje, pa je že v očeh nemškega časopisja najhujši šovinist.
Izjave Peiletana v Ajaccio in Biaerti so bile res jako vojevite in so neljubo zvenele — izlasti one v Biserti — za vsako nemško uho (saj je Germanji očital barbarsvo !) Ali to vojevitost, ki nahaja izraza v neprestanem oboroževanju, v nadvladanju mil t r ztna po vseh državah, datira izlasti od tVancozko-nemške vojne leta 1870 —1871 , toli frivolno izzvane od strani Nemčije.
Nemškim zmagam v tej vojni, oziroma strahu Germanije, da ne bi izgubila plena iz te vajne, se imamo zahvaliti, da že tri de-
ako bi bili res taki, kakor jih je slikal gospod Linhart.
Čudno l Sccijalnodemokratični voditelji prelivajo ravno te dni cele škafe indignac je in ogorčenja ter se zgražajo nad listom »Soleč radi postopanja proti njim: v isti hip pa, hoteči škoditi voditeljem slovenske narodne stranke (katere jibi niso, nota bene, kakor o3ebe nikdar nič žalega storili), pa posnem-ljejo ti socijalni demokratje izg':ed — »S »le« a!!
Nič bi nam t>rej ne Bmeli zameriti, ako bi mi za njihovo postopanje izrekali prav isto označenje, kakor je izrekajo oni nu odreso liata »Sole«.
Mi bi lahko tu javno pozvali goipola Linharta, naj nam označi le eno osebo med našimi voditelji, ki se je (da niti ne govorimo o kaki stalni plač ) dala kedaj še„ plačati za kakorš-jo bodi javno narodno delo!! Ne mogel bi se obzvati temu pozivu.
Niti t*»ga ne bi mogel dokazati, da je ke laj kdo ojih prejel kako odekodoioo za troške iz lastnega žet»a v ime javnega narodno-po-litičneza delovanja ! Tako bi lahko pozvali g. Linharta in vemo, da bi ga spravili s tem v položaj, ki bi bil jako podoben najveći zadregi.	j
Ali — kakor rečeno — nočemo, ker nočemo prilivati olja v plamen nasprotstev. A ravno zato obžaljujemo take osebne napade na političnega nasprotnika, kakor si jih je dovolil g. Linhart minole nedelje.
Kakor spoštujemo mi vsako pošteno prepričanje (tudi če je pobijamo), smo vsikdar pripravljeni spoštovati tudi osebe. To pa nam daja tem večo pravico do zahteve, da tudi drugi p stopajo tako nasproti nam in prsebno še proti našim vsega spoštovanja vrednim voditeljem.
Lihkira srcem in brez vse skrbi prepuščamo torej vsem onim tisočem, ici so bili v nedeljo na shodu, s-.d bo o nastopu gosp. Linharta.
(Sledi 30 podpisov narodnih delaveev-agitatorjev.)
(KI ST. Jakoba nam pišejo: V nedeljo na manifestacijskem t hodu delile so se nam popisne pole za šolarje. Naši fdovenski stariši pa te p »le ali sploh ne uvažujejo, ali pa jih prezirajo kakor kak oglas, ki se deli po ulicah. In vendar so te popisne pole velike važnosti. Mi jih smatramo za štetje slovenskih šolarjev v Trstu. Zato pa mora vsak slovenski oče dotično polo popisati, t. j. v isto vpisati svoje šolarje ! Nekateri stariši, ki imajo svoje otr.»ke ali v nemški šoli ali pa v laški, ne vedo, bi li te otroke vpisali v dotično polo ali ne ?! Naj vedo torej : v dotično polo je vpisati vse šolarje, ki ne obiskujejo kake srednje šole (gimnazijo, realko).
Stariše našega svetjakobskega okraja, ki ne znajo pisati, ali pa žele še kakega pojasnila, vabimo, da pridejo v našo Čitalnico 4vsak dan zvečer od T —0 ure> ter prinesejo svoje pole seb»j, da se jim izpolnijo.-
R.
Skrb mestnih očetov za okolico. V
308. štev. tukajšnjega dnevnika »Trieste« kateri list zaslužuje ime oficijelnega glasila, ako ga s»dimo po načinu pisanja, ali pa si vsaj na vse mog< če načine pr zadeva, <ta bi si pridob l simpatije c. kr. nameatništ'"a I čitalo, da so se Križani uprli orožnikom in niso hoteli gasiti ognja, ko je zadnji četrtek pogorela hiša nekega Su!c;g. — Gornje vladno glasilo brani Križane, in to zaradi netaktnega post »panja orožnikov o priliki nekega dru-zega j ožtrja j>oprej. Rečeno glasilo nadaljuje, da je takrat neki orožnik ovadil več kmetov, ker niso hoteli splezati na že razpadajoče zidove, radi česar so bili kaznovani vsaki tč ^4-urnim zaporom. — »Trie3te« pripominja, da je orožnik ovadil kmete najbrže iz maščevalnosti.
Med vrstami poroči'a v * Trešte* ;e še lahko čitati, da sose vedli orožniki presurovo, in potem da seje prestrogo postopalo proti Križanom.
P^tem piše tTrieste« : »Municipij bi moral ustanoviti v Sv. Kržu gasilno postajo« ter zvršuje z vsklikom: » Torej napre', o5etje domov ne. skrbite nekoliko tu li za našo okolico !*
To je ako lep opom n do naših mestnih očetov, samo škoda, da bo isti glas vpijočega v puščavi.
■»Iriestei je namreč pozabil povedat', da tnes'ni < četje n<* le dovolj, ampak še preveč skrbe za okolico, ?amo da njih skrbi se popolnima n;Č ne ozirajo na fakt čne gospodarske in administrativne pitrebe.
Mnr go važneje ee vidi mestnim očetom ekrl eti za p< italijančevanje okolice, za otvar-janje novih lašk h vrtecev in š >Ukih razredov, kjer naj se poital jančuje slovenska kri. Mestni (»četje »krhe tudi, da dobiva »Zalega« dovolj sredstev v to, da zamore naloviti dovolj slovenskih otrok v sroje zavode.
Tu bi bilo umestno, da bi »Trieste« potipal maio gnjile razmer*, ne pa se zaganjal kjer koli more v mirne nedolžne okoli* Čane. — S tem bi tudi mnogo bolje zavzemal avstrijsko stališče, nego pa s praznim dokazovanjem, da ima naše mesto strogo italijanski značaj.
PrTi ! Zadnjič smo izjavili, da v bodoče hočemo imenoma objaviti vse take krčmarje, ki trgajo slovenske lepake, mesto, da bi jih razobesili, oz roma pustili obešene v svojem lokalu.
I>aces smo prejeli obvestilo od zanesljive ^trani, da je krčmar v ulici Crocciera, pod
imenom »Antico monte Nanos«, raztrgal lepak o nedeljskem protestnem shodu — na tisoče komadov ! Poroča se nam tudi, da je krčmarjeva žena protestirala proti takemu neumnemu postopanju, da pa tudi to ni nič izdalo.
Ogorčeni gostje zahtevajo, da to obja vimo in mi moramo vršiti svojo časnikarsko dolžnost, ne menč se za to, da je dotični k kranjski Slovencc !
V bodoče bomo beležili vse take slučaje.
Za slovenske šole so darovali po 20 stot. : Skrinjar, Žetko Iv., Bukovič, Kovačič Iv., Skedelj Iv., Žetko M., Stok Vinko, Čudvot M., Zuže Josip, Gasperšič Fr., Kukanja Ant., Tavčar Josip. Tomažič Iv. in Rože Miloš.
Poziv k »Matici Slovenski«. Vsi oni dosedanji členi »Mat ce Slovenske«, kateri niso še up'ačali udnine za tekoče leto, kakor tudi oni, ki žele postati udje tega odličnega našega literarnega društva in prejeti knjige za leto	naj blagovolijo poslati u d -
n i n o 4 K vsaj do končat, m. tržaške m u poverjeniku gosp. V. K 1 i n a rj u, o. kr. poštnemu oficijalu, ka teri daje tudi vsa pojasnila, ali ustmeno ali pismeno, glede »Matice Slovenske«. Slovensko razumnistvo Trsta in okolice bilo je do sedaj primeroma pičlo zastopano v tem društvu in želeti je, da se odzovejo vsi krogi, katerim je na srou razvoj slov. leposlovja in znanstva.
Dražb« premični n. V četrtek, dne 18.
sept. ob 10. uri predpoludne se bodo V3le 1 •aredb« tuk. c. kr. okrajnega sodišča zs civilne stvari vršile sledeče dražbe prem čnin :
Opčina 2t>4, voz ; ulica Rossini 4, hišna oprava : ulica ^'hiozza 33, steklena omara in obuvala : ulica Farneto 21, hišna oprava ; ulica Carintia 13, ch H >ner; ulica delle Poete, bicikl, tapecerijska oprema in pohištvo ; tdica Malcanton 13, hišna oprava in šivalni stroji : Škorkija '209, hišna oprava ; ulica S. Spiridione 3. ž bzna blagajna ; ulica deli'1-stria 2 B in ulica deli' Istria 47, konji in voz.
>remeDsli Temnit Včeraj : toplota, r ob 7. uri zjutraj 1.0.5 ob 2. ur', popoln iat 20.0 C.8 — Tlasomer ob ".uri zjutra 7G1.5 — Dane« plima oh 8.59 predp. m oi 8.39 pop.; oseka o: 2 2*"' pred^>oludn» in oi 1 42 pop >lur n
ples do pol u noči. Začetek veselice bo ob 4. uri pop.
Pevsko društvo »Slovan« Iz Padriča
se udeleži dne 21. t. m. korporativno veselice pevskega društva »Zvezda« pri Sv. Ivanu.
Tombola na Opčinah. Kakor smo že sporočili v ponedeljek, odložila se je tombola, ki je imela biti na Opčinah minolo nedeljo, na prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. Tombola bo na korist openske zavarovalnice za govejo živino in prične ob 4. uri popoludne na dvorišču h še štev. 20f>. (poleg gostilne Mičela). Po tomboli bo ples, ki bo trajal do 4. ure po noči.
Društvene vesti.
Plesni odsek »Trgovskega izobraževalnega društva t v Trstu naznanja svojim členom, oziroma si u-oja vabiti tudi znance in prijatelje na otvorjenje rednih plesnih vaj in zabav v lete saj i sezoni, ki se bo vršilo v nedeljo dne 21. t. m. Vaje bodo ob nedeljah in praznikih v dvorani »Slovanske čitalnice«.
Za začetnike bodo vaje od 5. do 6. ura popoludne. Potem bodo plesne zabave od 6. do 10. ure zvečer. Za izredne plesne zibave se bodo razjM'.šiljala p< sebna vabila. Na željo več členov se bodo prirejale še posebne vaje, na katerih se bo poučevalo z^teuaat eno in praktično vse navadne in sestavljene, stareje in nove plese. Vstip je dovoljen tudi nečle-nom. ako so si preskrbeli vstopnico. Vstopnice se dobivajo pri gospodu Franu Plesni-čarju , ulica Molin grande, prodajalnica jestvin ; ob nedeljah in praznikih pa tu<ii ob vstopu k plesnim vajsm v »Slovanski čitalnici«. Toliko na znanje. Prijatelji dobro | došli !
Pevsko društvo »Zarjat v Hojanu
priredi svojo veselico v nedeljo dne 28. t. m. Vspoted se objavi pravočasno. — Toliko na znanje drugim bratskim društvom.
Pevsko društro »Zvezda« pri sv. Ivanu priredi v nedeljo dne 21. t. m. veselico na vrtu »Nerodnega doma«. Program veselici bo: 1. »l*j juh«, koračnica, godba. 2 Iv. Zaje: »Himna Zvonimira«, možki zbor. 3. »Slovenske deklice«, valček, godba. 4. Liharnar: »Pozdrav«, nvšan zbor. 5. Vogel: »Cigani«, godba. 6. H. Ražem: »Zdaj s m, zdaj tja», mtšan zbor, poje društvo »Slovan» iz Padrič 7. Kocijančič: »Jadransko morje«, godba. S. Foerster : »Pjevajmo«, možki zbor. 9. Hrvatska davorija«, godba. 10. Ivan Jenko: »Na tujih tleh, dvoglasni ženski zbor. 11. >Burska patrulja«, godba. 12. Ivan Hladnik: »Deklici«, možki zbor, s samospevom baritona. 13. Venec: Slovenec sem, godba. 14. I. Bartl: »Oj planine«, mešan zbor, s samospevom tenorja. 15. Mladi vojaki, koračnica, godba. 16. Strup, šalo gra v 1. dejanju. Po dovršenem programu bo svobodna zabava in
Vesti iz ostale Primorske.
X Pevsko društvo »Zrinjski« v Dekanih priredi v nedeljo dne 21. t. m. ob 4. uri popoludne veselico na dvor šču konsum-nega društva s prijaznim sodelovanjem pevskih društev »Ilirija« iz Pobegov in »Slovenija« iz Srednje Škofije. Vspored veselici bo nastopni:
1. Jenko: »Naprej«, svira godba. 2. Pozdrav. 3. Volarič: »Pri zibeii«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Zrinjski«. 4. I. Kuret: »Domovini«, možki zbor, poje »Slovenija« iz Škofije, o Gregorčič: »Blagovestnikom«, de-klamuje g.ca Ivanka Mahnič. 6. I. K.: »Biseri«, veoec jugoslovanskih pesmi, poje mešani zbor društva »Ilirija« iz Pobegov. 7. K. S. Vilhar: »Slovenac i Hrvat«, poje društvo »Slovenija«. 8. M. B.: »Na veke bodeš trpin«, deklamuje učenka Milka Valentič. Volarič : »Vesela družba«, mešani zbor, poje pevsko društvo »Zrinjski«. 10. Iv. Kuret : »Himna Ilirije«, poje mešan zbor društva »Ilirija« se spre ulijevanjem godbe. 11. »Jeza nad petelinom«, veseloigra. 12. Srečkanje na tri dobitke. 13. Svobodna zabava.
Med točkami svira godba iz Pobegov. Vstopnina na veseUco 40 st., srečke po 20 et., sedeži po 20 st.
V slučaju slabega vremena se veselica 1 preloži na nedeljo dne 23. t. m.
X Vipavska železnica. Zopet — odloženo ! V »Gorici« čitamo namreč, da »se govori«, da se je morala otvoritev zopet odložiti od 15. t. m. na kasneji ča3, zaradi tega, ker niso še vsa dela popolnoma dovršena in ker se te dni otvorljo štiri druge železnice: na Prearlskem, na Koroškem in <1 ve m Češkem.
i
X Toča je padala v soboto po Krasu. Izlasti okolo Dutovelj in Pliskovice da je je provzročila veliko škode. To je prebritko : kaj lepo je kazil pridelek na vinu, Ž3 se je bližal trenotek trgatve, a v zadnji hip prihaja nepričakovano elementarna nezgoda, ki uničuje vse lepe nade !
Brzojavna poročila.
Os. kr. pripravnica za učiteljišča v Pazinu.
PAZIN 17. (P.) C. k. pripravnica za učiteljišča v Pazinu se otvori v ponedeljek v poslopju hrvatskega gimnazija. Vp sovanje se bo vršilo v soboto dne 20. septembra Zahteva se: dovršeno 14. leto, spričevalo zadnjega šolskega leta, krstni list, spričevalo o cepljenju koz. Za obiskovanje se ne plačuje šolnine. Marljivi siromašni učenci dobe malo podporo ed države.
Izjave ministra PeMctana.
BIZERTA 17. (B) Na banketu, prirejenem v »Cercle Republicaine«, je imel minister mornarice govor, v katerem je izvajal, da ne govuri prerad o politiki, Kajti pokla-dajo se mu v usta besede, katerih ni govoril. On da je bil vsikdar Italijaa'-fil, a sedaj mu pripisujejo agresivno vedenja nasproti Italiji. Nevarno da je torej govoriti pjlitične govore, vendar izjavlja, da bo vlada nepremično izvajala svoj republikanski program. Republika m >ra biti republi.ca delavnih, torej socijalistična, a ne kolektivistiČna. C as za kolektivizem da ne pride nikdar.
PARIZ 17. (B.) Več nacionalističnih listov javljajo, da je na pritožbo od strani italijan-k^ga 'poslanika minister za vnanje stvari, lMcas-e ostro pokaral ministra mornarice, Pelletana radi govora, ki ga je imel ' poslednji v Ajacc o.
Dogodki v južni Afriki.
K A PSTADT 16. (B.) V zakonodajnem zastopu je prijavil ministerski predsednik, da uradni list prinese naredi) », s katero sa odpravlja vojno sodišče po vsej kapski koloniji.
Uradni 1 st priobčuje proklamacijo, ki uveljavlja že obstoječi zakon, po Icaterem ima vlada popolno kontrolo nad vsem orožjem iti streljivom ter nad uvaženjem istega.
0 štrajk i h.
LVON 17. (B.) Kongres delavcev na transportnih podjetjih je vsprejel dnevni red. ki odklanja genetalni štrajk, kakor akcijsko sredstvo, ga pa dopušča, kakor obrambe-io sredstvo.
XXX*************
X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
Vesti iz Štajerske.
—	Klasična nemščina. Ljutomerski nemčurji govore na pr. tako le : » Var 2 Tage is gestorbenes un bajte is pogrebenes«. Tako zna govoriti nek kovač. Ali tole: »Bo bist gongen ? In Bajngotn. Bos bist trunken? Gute Bajne sajnine khopt«, — R*s klasično!
—	00 letna morilka. Franca M ihova v Modricah, okraja konjiškega, je dne 25. t. m. ubila svojega la3tnega brata in je potem truplo zavlekla v gozd, kjer so je našli, sme-reČjem pokrito, dne 2. t. m.
—	Cerkev je zgorela v Zstalah pri Rogatcu v noči med G. in 7. septembrom. Užgala jo je bila strela.
Književnost in umetnost.
Umetniška razstava. Priprave se vrše nadalje in oglašajo se vedno novi razstav-Ijenci, med njimi mnogi, ki na prvi razstavi niso nas-topdi. Več umetnic in umetnikov bo letos prvič kazalo delo svojega talenta. Do včeraj je bilo doposlanih čez 200 različnih umotvorov. Jurv bo v sredo odločevala, kaj se sprejme in kaj ne. Ker je bilo letos jako mnogo stvari poslanih, zato je upravičeno upati, da se razstavijo le najizbranejši umotvori, ki bodo delali čast umetnikom in narodu. Odbor stoji na stališču, da umetnost ni samo za višje sloje, ampak treba podati tudi ljudstvu, priprostemu občinstvu umetniški vžitek ; in radi tega je vstopnino za nedelje znižal 30 stot. in upa vsled tega, da se odzove občinstvo kar najmnogoštevilneje. V soboto 20. septembra ob 12. uri opoludne se razstava v Ljubljani svečan *stno otvori.
| pohištva
dobro poznane
X .tovarne mizarske zadruge v Gorici (Solkan) *
X *
H *
* * *
vpisana zadruga z omejenim poroštvom
prej jfinton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi,
Največja torama potiiSt?a primorske dežele.
Solidarnost zajamčena, "taj t i les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo <i0 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
Album pobiitev brezplačen.
X X X
m X X X
9K
X X X X
X X X X X X
x* x xxx «cx * * x *x * r x
Proti
kašlju, grlobolu, hripavosti. kataru, upa-
danju glasu, itd, itd.
zahtevajte vedno

Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni-
kih, učiteljih itd. Dobivajo ae v škatljicah v Prendlaljerl lekarni v Trstu in v vaeh tukajšnjih boljSib lekarnah kakor tudi po celi Evropi
Skafljica stane 6 O stoti nk.
1 Msaim Levi Minzi i
G ©
<s ©
(S ©
& &
Prva la aajvelja tovarna pohištva vaeh vrst.
TRST
3! &
St
ZALOGE:	SJLJ
i Piazza RosaM« it 2 g)
I (šolsko poalopifl)
3 $1
m
m
TOVARNA:
Via Taaa,
vogal	I (Šolsko poslopje)
Via UaltaM« In Via Rlbar«« it. 21 Telefon it. 670. -i*OM-
Velik izbor tmpecarij, zrcal lo »lik. Is-*r<aje naročbe tudi po poseboih načrtih.
Cen« br«x konkureno«.
& ILDSTEOTAIJ CilII ZAST04J II FRiilO ^ Predmet) postavio se na pat obrod O	a'I žalsznloo	^
ooccoccocooocooo
Važno za vsakega!
K a z prodaj 21!
!*•> nečuveno nizki oeni se <lol>i za samo
2 gfl. 95 nč.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura o<J niklja, Anker remont, (na željo tudi j j>«>srel>r.) z le|m razrezljanim )H>krovom, točno • urejena h 3 letnim jamstvom in skatljieo. 1 krasna goUlin ali nikljasta okrojma verižica
s |»rivew»m. Pari/ki sistem. 1 p« >l»li it igla, za kravate z imitir. hriljanti. 1 par gumbov za mnnšete, zn;imka »(iarantie«. 1 garnitura komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 ptfr uhanov iz pristnega srebra, ura<lno punci r.
1 gohlin prstan *» krasnim kameaoii. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Kemont. vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali |>o naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
Krakoro - St radom 17. - K rakovo
Neodgovirjajoče sprejmem v H dneh nazaj in povrne^n denar, v^led i-es-ar niira kupec nikakega rizika-Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-<tc*nrti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kuj>ec vdobi v dar brezplačno km-en žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo.
ocoocooccoooocoo Iff" Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zrave« cerkve sv. Petra iPiazza Hosario pod ljud. *olo) Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Postne naročbe se izvrže takoj. PosUjatve so poštnine proste.
jSevzema vsako del« na del>elo in drobno ter se izrrSuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cerab.
Za mnogobrojne naiočl»e se toplo priporoča
Josip Stantič če vi j. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. piiv. avstr. Lloyda.
3(mečka konjska dirka
due septembra VMV1 ob 1. uri popolinlne.
premiranje konj in velik konjski semenj
<lite 2*2. septembra MM Ki ob t. uri /jutraj
PT v Belovaru na Hrvatskem -»i
železniška postaja Križ-Belovar, Virovitica-Kare*.
Prižene se kakih 1000 izvrstnih konj za pleme, ježo, vožnjo in tovornih konj. Družinam se pobija » dom od 10 litrov
naprej: Ipavsko belo liter po 3 2 kr. črno isterako liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinoo^l 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Furlau, lastnik.
Aiflei It Fran t
krčma
ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste:
liter p<
Bela vipavska Črna istrska
> 40 kr. 36
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
' *U_l*	*\ii~ "\Ai~ *\K* "U/* *\Ar *W	^	*W "V.	NV Vi* Vi* Vi* N
»AAAA^^^AA^AAAAAvAAAAAAAAAAAAAA/
Nova trgovina na drobno
Peter Klansicb
Piazza Nuova (Gadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris.
Specijalitete:	p
platenine in bombaževine za opravo nevestam, g
y	Edini zastop se zalop za Trst, Gorišto. Rek Istro in Dalmacijo
H TOVARN ZA PLATNO IN PRTE v COURTRAI. FIANDRIJA (BELGIJA).
ocxxxxxxxxxxxxxxoxxxxxxxxxxxxxxx "Svilene plinove MREŽICE!!
BOYALM
PP
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
PODJETJE ZA NEPREGORL.ilVE UH
F. ROZZO, ul. S. Antonio 5.
:--=0--—=
Močne
stiskalnice
za vino
(preše)
vsake velikosti in mline za mečkanje grozdja kakor tudi flrnge stroje vsake vrste, orodje in materijal, se vđo-Mva v zalogi

i ZIVIC I DR. V TRSTU
j Trgovinska ulica 2. (l»Mzu vojašnic
^XXXXXXXXXXXXXXOXXXXXXXXXXXXXXXX k
Stavbiusko podjetje
Sta vl>i nsk <» podjetje
ooo«
M. Aite o
■oo o-oo-
o o
0 trirovina z man i ta k t urnim blasrom
ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5
dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in ceni. 0 odjemalce. (In je jako pomnožila svojo zalogo
0 kakor tudi povečala prostore 9 tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, 0 da more v polni meri zadostit; vsem zahtevam cenj. odjemalcem. V ol«eh prodajalnicali vdobiva se razno blago cajbolše kakovasti in najmodernejše iz pr-ih tovarn, posebno pa snovi za moške in jr ženske obleke. Brejce, ovratnike, ovratnice . tu 0 je \elikanski izbor platnenega in bombažnega fl blaga, prtov in pttičkov ter vsake vrste perila, l*xli od bomba/a. ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe na moške obleke Q po meri, katere izvrši najtočneje in najuatan-a neje po cenah. da -e ni bati konkurence
q	Poskušaj, da se prepričaš I
•ooo
Moiaie slovusto gospodinje
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jKetoDijevo
cikorijo.
G. TONNIES
Ljubljana.
Tovarna za mizarsko orodje in parkete, staiMo in umetno kljnćarstvo.
Delalnica za konstrukcijo železa itd.
Sprejema naročbe za vsakovrstna m zarska dela kakor: kompletna okna za ccle stavbe in islošna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dražega pohištva v vseh slogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: dešriee, parkete, od jermena in navadnega lena. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatcomice na vreteno ita. itd.
JAKOB BAMBIČ
trgovec z jedilnim blagom
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jest vin kolonijalij . vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejetra. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ^ ter moke, žita, ovsa, otrohi. — Razpošilja na-ročeno blago tudi na deželo na debelo it> drobno. — Cenike razpošilja Iran kn.
X
Proračuni brezplačno.
Srečkanje že 4. oktobra 1902.
Prečke loterije c. i dE redarstva
po 1 krono
1500 dobitkov, mej temi 100 glavnih dobitkov v
efektivni vrednosti
kron 50.000 kron.
1' v trije glavni -lobitki kron 25.OOO, 5000, 1000 izplačajo na zahtevanje po odbitku zakonitega davka
v gotovem denarju.
Vdobi vaj o se v \ seli menjalnicah, tobakarnah, loterijskih nabiraluicah in pri
Poiizei-Lotterie-Bnreaa, Duiiai, L Siu£erstrasse 2,
kateri po.-ilja tudi vsakemu kupi*u sreO ie brezplačno in Iranku izkaz Prečkanja.
Reference prve vrste na razpolago.
X X
X §
X X X X X
V najem se odda
epa Mirana solia
sprostim uhodom
ulica Belvedere št. "»;"> A, i. n.. vrata 7
XXXXOXXXXXXXXXXXXXXXX^

Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si nakoplje želotleue bolezni s prehlajenjem ali s prenapolneujeni želodca, z vživanjen. pomankljivih, težko prebavnih, prevroeib ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor u. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje
ali zasliženje
priporoča .se dobro domaće zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preskusno. l.» zdravilo je mano	b
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert UlMeh-ovo zeliščno vino.
C strani uje vse nerednesti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenth vann, ki provzio- w ft	čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi.	^
S pravočasno pon.l o zelift m-a vina /amore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj
pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju Skotlljiv.ni. razje- ^v.nu .ml^
pojavi kakoi glavobol, riganje, rezavica. napenjanje. slabosU z bruhanjem, .	■ _ dolgo
trajnih zastarelih i bolečina? tki želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se resto ze po enkratnim P»t.1« Jg;^j'^; _J	. v,	v |	:n nie neonietne posledice kakor: stiskanje, ščipanje.
Zapiranje Človeške potrebe bitje srca, nespanje iu tudi ,tr...enie krvi ^ jrtrah. vranici in Sistemu vratnih živeev (haemon-hoidične bolečine), odstranjajo ?eV- zeliščnim vinom hitn.m voljn-.. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo m odstranja iz zeio.iia in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi. oslabljenje
nasadne posledice slabe pre^nvj pomankljivega naraščaja krvi in. bolehnega stanja jeter. ^
Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem m otoznostjo :akor tu.it noeosti glavoboli in nespanje provzpoča	at takim bolnikom hiranje.	.
JF Zeliščno vino daj7oelabeli telesni n.....i svežo va	-	Zeliščno vmo pt^^uje človeku
voljo .iojedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspesuje m izboljšuje t\ai-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazu ieio mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodala se v steklenicah po 1 gld. :><» nvč. in 2 gld. v lekarnah v rrstu Sezau,. Miljah, Kopru. Izoli. 1'iran... Tržiču. Ogleju, t'eivinjanu. Ronkah. Vipavi. AjrfovSčuu, 1 ostojn« • fradlM•:. Krminu. Oorici. Umagu. Bujah. Buzetu. Opatiji, na Keki. Krku, t resu. Malem i.u-iuju. Labrnju. 1 a-zinu. Motovunu, Vižinadi, Staremgradu. Poreču. Rovinju. Vodnjanu, Pulju. Portogrnaro, Trevizu. \ idmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po eelej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah-
Tudi razpošiljajo: lekarne v Trstu Piazza grande št. 3 Via Nuova st 27 in Via del Pešce I o-3 ali teč štekleinc zelenega vina po originalni et-ni po vsej Avstro-Ogerskej poštnmem zal»oja prosto.
Svari se pred ponarejal j em
Zahteva naj se izrecna
Hubert Ullrich-ovo	/«>liM iio \ino.__
Zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina	vinskega -pirita ltH>,t).
glicerina HH>,0, rudečega vina 240.0. jerebičnega soka K.O.O. črešnjevega soka i- .«». mane 3<>.0, koprive, janeža, cniar.ovih korenik. amerikanskega lapuha, leejanovih in kolmežnih korenik vsacega polO,0. le tvarme naj se pomešajo._