Poštnina plačana T gotovini. L«to XX. Posamezna Stev. Din L—• Št. 15. Upravništvo „0omovine" v Ljubljani, Knaf lova ulica 9 Uredništvo .Domovine", Knaflova allca 5/11, telefon 3122 do 3126 (zhala vsak četrtek Naročnina ta tnzemstro: četrtletno • Dla, polletno IS Din, celoletno SS Din; a Mi temstvo razen Amerlkei četrtletno II Dla, polletno 24 Dla, celoletno <3 Maj Imerlka letno t dolar. — Račun poŠta« hranilnice, podrnlnlee • tlnbljanl, it. I0.TII. PREDSEDNIK BRATSKE ČEŠKOSLOVAŠKE JE OBISKAL BEOGRAD Prisrčni sprejem dr. Beneša je priča! svetu o neomajnem prijateljstvu obeh slovanskih držav Beograd je sprejel že mnogo odličnih gostov, toda tako prisrčno in navdušeno, kakor je sprejel in pozdravil v ponedeljek 5. t. m. predsednika bratske češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša, ni bil v Beogradu sprejet še nihče. Ves Beograd je bil okrašen z ju-goslovenskimi in češkoslovaškimi zastavami in ogromne množice so čakale pred kolodvorom, ko sta prispela z vlakom dr. Beneš in njegova soproga. Na peronu so ju sprejeli med drugimi odličniki knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo in kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič. Ko sta se predsednik dr. Beneš in knez namestnik Pavle pojavila na vratih okrašenega kolodvora, pred katerim so čakali dvorni avtomobili, so vojaške godbe zaigrale češkoslovaško himno in burja navdušenih pozdravov se je oglasila iz morja nepreglednih množic. Avtomobili so se komaj mogli preriti do dvora skozi množico, ki je neprestano prirejala počastitve predsedniku dr. Benešu in knezu namestniku, kneginji Olgi in gospe Beneševi ter vzklikala jugoslovensko-češkoslovaškemu bratstvu. Na dvoru so se gostje okrepčali in se po kratkem odmoru napotili gledat nastop naše vojske v Aleksandrovo ulico, kjer so bile nasproti palače narodne skupščine postavljene tri velike tribune. Tjakaj je prispela tudi Nj. Vel. kraljica Marija in odličnega gosta prisrčno pozdravila. Gostje so šU nato v srednjo dvorno tribuno, kjer so bili poleg dr. Beneša in Nj. Vel. kraljice Marije kraljevi namestniki knez Pavle, dr. Stankovič . in dr. Perovič, kneginja Olga in ga. Beneševa, pred sednik vlade, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta in drugi. Na ostalih tribunah so se razvrstili ostali odlični gostje, a na obeh straneh ulice se je zbrala velikanska množica ljudstva. Nastop je otvoril 6. letalski polk iz Zemuna s 37 letali. Takoj zatem se je pojavil štab kraljeve garde s poveljnikom parade, armij-skim generalom Tomičem na čelu. Vsi vojaki z generalom vred so nosili čelade. Mimohod oddelkov je otvorila častna četa 21. pehotnega polka češkoslovaškega. Sledili so gojenci vojaške akademije, četa vojaške in-tendantske akademije, pehotna nodoficirska šola, oddelek vojaške mornarice, podoficirska konjeniška šola in drugi. Višek parade je bil nastop kraljeve garde s pehoto, mitraljesko četo, topništvom, konjenico in motoriziranim oddelkom. Sledila sta kolesarska četa in nato pehotni polk v polni bojni opremi. Parado so zaključile tehnične edinice. Mimohod čet je trajal nad eno uro. Visoki gostje so odhajali s parade vidno zadovoljni. Zvečer je knez namestnik priredil v starem dvoru na čast gostom svečano večerjo, pri kateri je izrekel dr. Benešu prisrčno dobrodošlico. Med drugim je naglasil, da je v tem obisku poroštvo iskrenega prijateljstva in bratstva, ki sta že od nekdaj vezali Češko- slovaško in Jugoslavijo. Združeni s prijateljsko in zavezniško kraljevino Rumunijo sta se obe državi zmerom iskreno zavzemali za utrditev miru v povojni Evropi. Na koncu nagovora je knez namestnik dvignil čašo na čast in zdravje dr. Beneša in gospe Beneševe in izrekel željo, da bi bila bodočnost bratskega in prijateljskega češkoslovaškega naroda zmerom srečna. Ko je orkester odigral češkoslovaško himno, je izpregovoril predsednik dr. Beneš. Najprej je izjavil, da je prijateljski sprejem njega in njegovo soprogo, globoko ganil. Potem je med drugim izvajal, da je v zadnjih 18 letih mnogo potoval po naši domovini. Začel je s potovanjem 1.1920., ki je rodilo prvo pogodbo o prijateljstvu in zvezi Jugoslavije, Ru-munije in Češkoslovaške. To sodelovanje se bo v bodočnosti še bolj okrepilo. Dr. Beneš je naglašal, da je na svojih potovanjih pri nas z občudovanjem gledal napredek in razvoj naše domovine. Dalje se je spomnil velikega kralja Aleksandra, ki ga bo vsa Češkoslovaška ohranila zmerom v vdanem spominu za njegovo prijateljsko sodelovanje. O Češkoslovaški je rekel, da bo z vsemi silami nadaljevala politiko miru in mednarodnega sodelovanja. Na koncu je dvignil čašo in nazdravil Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji, Nj. Vis. kneginji Olgi in Nj. Vis. knezu namestniku in ostalim članom namestni-štva. Hkratu je izrekel željo, da bi bila bodočnost velike Jugoslavije, prijateljice in zaveznice, čim srečnejša in plodovitejša. Po Be-neševem govoru je godba zaigrala jugoslo-vensko himno. Perdsednik dr. Beneš in gospa sta v spremstvu kneza namestnika Pavla in kneginie Olge obiskala v torek grob velikega kralja Ze-dinitelja na Oplencu in grob neznanega junaka na Avali. Odlična gosta je tudi Šumadija sprejela z viharnim navdušenjem. V sredo popoldan je dr. Beneš s soprogo spet odpotoval v Prago. Bivanje državnega vodje bratske Češkoslovaške, naše najzvestej-še prijateljice, v Beogradu je ves jugosloven. ski narod spremljal z velikim zanimanjem in se srčno veselil, da je naša prestolnica v imenu vse Jugoslavije tako bratsko sprejela dr, Beneša in mu tolmačila razpoloženje nas vseh. * Obisk dr. Beneša v Jugoslaviji je mogočno odjeknil v svetu. Tako pišejo francoski listi, da je ta obisk znamenje odličnih odnošajev med Jugoslavijo in Češkoslovaško in popolr-nega zaupanja med obema državama. 'revelfko širjenje hmeljskfh nasadov tlači cene Prejeli smo: Hudi so dlanes časi za našega kmeta. Cena kmetijskih pridelkov, gotovo vseh vprek brez razlike, je mnogo prenizka v razmerju s cenami kmetijskih potrebščin. To je dejstvo, v katerem leži neposredni in glavni vzrok sedanje hude stiske našega kmetijstva in je posredno tudi glavni vzrcik splošne gospodarske stiske pri nas. Zavedati se moramo namreč, da je pri nas kmet glavni kupec, ker sestavlja ogromno večino celotnega prebivalstva. Ker pa zaradi kmetijske krize kmet nima več dovolj dohodkov, mora tudi svoje izdatke omejiti čim najbolj, da obdrži svoje gospodarstvo vsaj za silo v ravnotežju. Na ta način je kupna moč našega kmeta tako nazadovala, da občutijo to tudi vsi drugi stanovi: trgovec, ker le malo proda, industrija, ker se premalo porabi njenih izdelkov in mora omejiti izdelovanje, pa delavec, ker morajo tvornice krčiti obrate in zato nima dela. Tako je vse skupaj povezano in kakor hitro bo konec stiske našega kmetijstva, bo pri nas takoj tudi konec splošne stiske in brezposelnosti. Cene vseh kmetijskih pridelkov so torej sorazmerno mnogo prenizke. Tudi cene hmelju so dovolj nizke. Toda kmet je že davno pozabil računati, kaj se mu izplača in kaj ne. Kmet pa mora le še računati, kaj mu prinese k hiši več denarja, ki gia tako primanjkuje^ Seveda kmet hmeljar kmalu ugotovi, da vrže hmelj še največ, pa ni čudno, da ta ugotovitev marsikoga zapelje v skušnjavo, da bi še nekaj nasadil, ko že drugod ni izdatnejših dohodkov. Toda le počasi, hmeljarji! Misliti je treba tudi na jutri in ne samo na danes. Naprava novega hmeljskega nasada precej stane, saj je že za hmeljevke treba izdati mnogo denarja, ko je danes vendar tako hudo zanj. Veš, da ti prvo leto hmelj še ne da pravega dohodka, temiveč šele v drugem letu in pozneje pošteno obrodi. Veliko vprašanje pa je, kakšna bo že tedaj cena. Ali ne bo morda tedaj pri vnovčenju hmelja že mnogo več izgube kakor pri vnovčenju ostalih kmetijskih pridelkov. Na to je treba misliti, hmeljarji, preden se kdo odloči, da ga še nekaj nasadi. Nade na cene hmelju v bližni bodočnosti prav gotovo niso rožnate. Nadprodukcija (preveč pridelka) že trka na vrata in z njo vred tudi cene, ki bodo daleč izpod pridelovalnih stroškov. Lani nas je rešila Amerika, kjer je neugodno vreme uničilo polovico pridelka. Toda vsako leto ne bo tako in pri redni letini bo že letos hmelja preveč. Kaj bo sledilo, si lahko vsak sam misli: cene pod nič, da se hmelja ne bo izplačalo niti obirati in spet bo treba krčiti nasade, dokler ne bo STRAN 2 ■Hnam Bpet upostavljeno ravnovesje med pridelkom in uporabo. Sicer pa, kaj boš vendar sadil, ko že zdaj ne zmoreš hmeljevk, gnojenja in škropljenja nasadov in ko ti je že zdaj pre- Sv. Križ pri Kostanjevici, aprila Dne 29. marca je zborovala tukajšnja podružnica Kmetijske družbe, ki je med drugim tudi sklenila poslati na odločilna mesta resolucijo z nastopno vsebino: :>Po časopisju in po ponudbah raznih trgovcev se je zaznalo, da se je zaradi podražitve bakra na svetovnem trgu spričo svetovnega oboroževanja podražila tudi galica in sicer za 30"/o in več nad ceno preteklega leta. Proti tej podražitvi modre galice podružnica z vsemi člani in tukajšnjimi vinogradniki najodločneje protestira. Prosi gg. senatorje, narodne poslance in Kmetijsko družbo- da zastavijo svoj vpliv na odločilnih mestih ter izposlujejo pocenitev modre galice, od katere je tako rekoč popolnoma odvisen pridelek našega vinogradnika. Že preteklo leto je bilo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev za nakup modre galice nad 30% naših vino- Ljutomer, aprila. Preteklo nedeljo se je vršil v Ljutomeru najprej občni zbor Zveze obrtniških društev, nato pa obrtniški tabor. Po pozdravu se je predsednik g. Rebek spomnil velikega zaščitnika obrtnikov, blagopokojnega kralja Aleksandra I. in nazdravil mlademu kralju Petru II. Tabor sta pozdravila sreski načelnik g. dr Farčnik in župan g. Kuharič. Poslanec g. Lu-kačič je naglašal, da je tabor obrtnikov glasen opomin odločilnim činiteljem. naj izpolnijo upravičene zahteve slovenskega obrtništva, posebno ker je glas o izbnlišaniu eospo- JTONE BRDflRs 30 '¥elika Ijabezeo ROflflN IZ PRETEKU1H DJil Hugo se je obrnil proti Elviri, pokazal z loko naokoli in ponosno dejal; »To je vse najino, če obsodijo njega«. Elvira je molčala. Hugo jo je nezaupno po. gledal in je ostro vprašal: »Ali si ne želiš tega? Ali še zmerom čutiš Ikaj nežnega zanj? Ali si mu še zmerom naklonjena ?« Elvira je stisnila' ustnice in se obrnila »tran. Trdovratno je molčala. »Danes gre za naju in zanj«, je jezno de-jjal Hugo, ki mu njen molk ni bij po. volji. »Midi v a ga pač ne moreva braniti. Tudi on maju ne bi branil. Tebi ni treba nič izpovedati, ker še zmerom veljaš za njegovo nevesto. Tako je najbolje in najpametneje«. »Morda pa ne?« je odgovorila baronica s jUhim, slabotnim glasom. »Zakaj ne? Saj ne moreš niti proti njemu, niti za njega govoriti. Kar ti je povedala Pavlo, je vse gola izmišljotina. Bolje je, da tega niti ne poveš«. 2Ali mi lahko prisežeš, da nič ne veš, kako je to dekle izginilo?« »Kaj naj pa vem?« je osorno odgovoril Huigo. »Najbrž je tako, kakor pripoveduje Jože, da je namreč Kolarjev Jurij spravil «Jekle s sveta«. majhna sušilnica, da ti trda prede pri sušenju! Posledica nespametnega širjenja nasadov je v kakovosti slabši pridelek in seveda slabša cena. / gradnikov ob ves svoj pridelek, nad 40% pa zaradi premale uporabe škropiva znatno prizadet. Naše vino ima zavoljo visoke trošarine, ki donaša državi ogromne milijone, le prav skromno ceno in se je prodaja zelo skrčila. Vse to tira vinogradnika v najhujšo stisko. Upoštevati je treba, da se vsa bremena, tičoča se vina ali česarkoli, kar zadeva vinograde, prevale na pridelovalca. Na tisoče vinogradnikov in njih družin živi od dohodkov predanega vina. Iz tega vina plačujejo vinogradniki po večini tudi vsa druga javna bremena. Že v zdajšnjih razmerah vinogradnik ne zmore vseh dajatev, kako jih bo šele potem, ko bo še bolj obremenjen. Prepričani, da soglašajo vsi vinogradniki z nami. prosimo odločilne činitelje, da ukrenejo potrebno za pocenitev modre galice in se zavzamejo za splošno izboljšanje vino-gradnikovega položaja. darskih razmer v Sloveniji samo bajka. Končal je z željo, da bi bilo v političnem življenju več smisla za gospodarstvo, v gospodarstvu pa manj politike. G. Zadravec je izročil pozdrav predsednika Zbornice za TOI g Jela-čina, g. Vilar pa je pozdravil tabor v imenu Združenja trgovcev. Nato je prevzel predsedstvo predsednik ljutomerskega društva gospod Reich in orisal zgodovino ljutomerskega društva, ki obhaja letos 301etnico. Glavno poročilo je imel c Rebek Med drugim je poudarjal, da slovenski obrtnik ne trpi cepljenja svoiih vrst Govornik se je dotaknil najvažnejših vprašanj, ki se tičejo nhrtnietva tako rlavčnp ohrpmonitvp kl_er Elvira je spet molčala. Mislila je na Lo. kako bi bilo, da bi Stanko sedel namestu Hugona pri njej in srce jo je zabolelo. Stanko je bil tako lep, plemenit, Hugo pa je bil v svoji zunanjosti surov, grd. Zastudil se ji je, ko je pomislila, da bo postala njegova. Vsak dan je bolj sovražila svojega drugega ženina. A usoda je odločila tako. Zato se je hotela maščevati nad njim. — »Maščevati!« Nehote in nevede je izgovorila zadnjo besedo na glas, da jo je Hugo slišal: »Prav imaš«, ji je pritrdil. »Oba se hočeva maščevati. Danes se bova midva smejala!« Prišli so ob pravem času v mesto. Obravnava se je sicer že začela, a Hugo, Elvira in njena mati so bili povabljeni za poznejšo uro. V prašni, ne posebno veliki dvorani je bilo soparno. Radovedna množica je stala na gosto po galeriji, okoli poslopja pa so se gnetli radovedneži za katere v dvorani ni bilo več prostora. Kadarkoli je stopil kakšen sodnij-ski sluga ven, so ga ljudje obkolili in izpra-ševali. Kar se spominjajo stari ljudje, se v tem mestu še ni vršila tako zanimiva obravnava. Zunaj so se ljudje strastno prepirali. Eni so bili prepričani o Stankovi nedolžnosti, drugi so ga smatrali za podlega morilca. V dvorani so sedeli sodniki za dolgimi mizami resno in svečano. Njim nasproti je sedel obtoženec v zaprtem prostoru. Vse oči so bile uprte vanj. Ali je mogoče, da je ta viteški grof. plemenitega obraza in jasnih oči okruten, hudoben, zahrbten mori- je doseglo obrtništvo delen uspeh z razširjenjem pavšalizacije pridobnine. Obrtniki pa zahtevajo še več: pavšalizacijo za obrtnike s štirimi pomočniki in z motorji do štirih konjskih sil, kar je posebne važnosti za slovensko obrt, razdelitev pridobnine na dvanajstine za sezonsko zaposlen je obrtnikov in oprostitev nad 60 let starih obrtnikov, ki delajo sami. Nadalje se je bavil z znižanjem zgradarine za podeželske obrtnike s previsokimi samb-upravnimi dajatvami v Sloveniji, posebno v mestih, in z novim povišanjem posrednih davkov. Orisal je boj zoper šušmarstvo, zoper obrtne veleobrate v kaznilnicah, zoper režijske delavnice samoupravnih teles, zooer postopno izpopolnjevanje železniških delavnic v obrtnem smislu, dalje zoper pos'ovanje raznih tuiih podjetij, ki odnašajo dobiček v tujino, nlačuieio pa Ip maln davkov Zahtpval je zaščito tudi za obrtnika Naplašal jp nadalje, da se moraio urediti denarne razmere ^a je obrtništvo zonpr svobodno organiz'rarne vaienrev da zahteva izgraditev ctroknvnpca Šolstva, rta so orisnevki za soeial"o zavarovanje rv-evicoki in da bridn v r>oplpriripr" še višii. Pozival je tiHi obr*n>ke. na i str^mi-io za kakovostnim izhnliSanietn svoiih i7J<»1-kov. G VaMar iz Maribora je nato onisal boj mariborskih obrtnikov n^oti kaznilnjški v^e-delavnici in prp*i+al zadevno resolu**iin. Zavzemal se ie tiHi za t" da cp v gosp^^t-.o ne vpijava nolitika G Fr-a^tH-i i? L~š,"cra je naflikal zborovalrpm razm<"^ " >-udr,;f1-"1'i rpviriiVi in s« irrek«! nro*i pkrnžnim A^h^-rnm florle zarlnipp" vnra=°nia i« g RpV>~k rKviasnil T+;_ 7ir3nia oHr+r>i?Vp mln^ine V irn<"Mi Tut^m01"-c-ViV, obrtni*!"1"' 7^rn*oni ip f TIo~rij ip " noudarjnl. ^O I^o clnvoricVn r>V.rtr\i5t-"i Jriop** Rodelnvanip obrtnikov ""p ii nan^slod <5lr\ir!incTlrr> r>hr*ni*t'n v^iomTin"' l ZadovoHstvcj ) v hiši ie kava prinravhena s < FAVORIT JCIKORl H j _-V ' .... ^ ^ ^ ^ ■x s* - ^ ^ '' iec ' Morilec lastnega očeta ? Vsak se je stresel pri tej grozni misli. Samo podlež, satan v človeški podobi je zmožen takega ostudnega nečloveškega dejanja. Samo tak človek more umoriti lastnega očeta z mirnim srcem in mirno krvjo. Večina poslušalcev je čutila tako. Kako pa so mislili možje, ki so imeli odločiti o njegovi usodi? Grof Stanko, ki je branil svojo čast in svoje dobro ime, je bil bled, a miren Zavedal se je svoje nedolžnosti in se ni bal sodbe. Mučila ga ie samo sramota, ki je bila v zvezi s tako strašno obtožbo. Tam je stal njegov brat Kugo, ki ga je proglašal za morilca. Stanka je zagrabila ie-za, ko ga je pogledal in ko ga je slišal govoriti. Vsaka beseda je bila laž. vse strupena izmišljotina Ozrl se je naokoli po poslušalcih, kakor bi hotel vprašati: »Ali je kdo tu. ki mu veria-me? Ali ne čutite vsi, da govori sam satan iz njega?« Hugo je bil kot zadnji zaslišan. Ponovil je isto. kar je povedal v začetku preiskave. Prisegel je na to, ne da bi bil trenil z očesom. Samo eden — grof Stanko — je vedel, da prisega po krivem. Smrtna tišina je vladala v dvorani. Stanku se je zdelo, da se mu blede. Skočil je pokoncu, da bi govoril. A nobene besede ni mogel spraviti iz grla. Naposled je vendar s pretresljivim glasom vzkliknil: »Laže! Laže! Nedolžen sem! Vsevedni Bog je moja priča!« Vse poslušalce so ganile te besede v srce. Zavladala je grobna tišina. Visoko zravnan Vinogradniki zahtevajo pocenitev modre galice Slovensko obrtništvo o svoflh težnjah ln zahtevah ■• ■. .. Oioi -prepozno! Rodion jemlje! Imenitno — zdaj sem že vse poletje tukaj I Na pomoči Ujetsem-Radionov I mehurček j me odplavijo I Stavbinski delavci v Mariboru so imeli te dni svoje zborovanje, na katerem so podali sliko zdajšnjega položaja v stavbinski stroki in potek pogajanj za sklenitev kolektivne po. godlbe. Organizacija delodajalcev gradbene stroke je pri pogajanjih ponudila nastopne mezde: predidelavcem 6 do 8, zidarjem, tesarjem z nadferiletno prakso 5 do 5.75, odirarjem, žele-zokrivcem, strojnikom, minerjem, ricarjem 3 do 3.75, težakom nad tremi leti zaposlitve 3 do 3.25, pod tremi leti zaposlitve 2.75 do 3 25 vajencem 2.25 do 3 Din. Delavstvo pa zahteva naslednje mezde: za preddelavce najmanj 7.50, zidarje, tesarje z naditriletno prakso 6.50 pod tremi leti 5.75, strojnike, ključavničarje, kovače 5.75, odrarje, železokrivce, strojne strežaje 5, težake 4.25, težake pod 18 leti starosti 3.75, fasaderje 8, poklicne ricarje in kamnoseke 6.50, minerje in pomožne ricarje 5.50, vajence prvo leto 2.50, drugo leto 3, tretje 4 Din na uro. Delavci opozarjajo, da so se življenjske po. trebščine zelo podražile, zaradi česar so njihove zahteve upravične. Delodajalci pa spet zatrjujejo, da bi se s takim povišanjem mezd Prejeli smo: V teku tisočletij je izumilo človeštvo marsikatero napravo, ki mu prinaša lepe koristi. Žal pa so te koristi mnogokrat dvomljive, če se že naravnost ne izpremenijo v škodo čez nekaj let ali pa občutijo škodo šele poznejši rodovi. Lep zgled nam v tem nudijo Zedi-njene države. Želja po hitri obogatitvi je trebila prerije, da so postale gole, ker je žetev obilno poplačala ves trud farmerju. Toda drevje in grmičevje, ki so ga izkopali, je vpilo po maščevanju. Pridivjali so silni viharji. ki jih ničesar ni zaustavljalo ali vsaj zidanje tako podražilo, da bi gradbena delov-nost znatno pad'a. V primeru, da delodajalci delavskih zahtev ne bi sprejeli, predlagajo delavci, da se vzamejo kot podlaga za nadaljevanje pogajanj mezde, določene v kolektivni pogodbi z dne 5. avgusta 1. 1936. Dalje predlagajo delavci, naj posebna komisija preuči cene življenjskih potrebščin, ki prihajajo v poštev za delavčevo družino. Na podlagi teh ugotovitev naj se potem izvrši ureditev delavskih mezd. krotilo, ter so pobrali suho prst in jo odnesli s seboj, kakor odnašajo vetrovi pesek v puščavi Sahari. Priseljenci so osušili močvirja tako, da so vodo po najbližnji poti speljali v reke. Posledica tega so silne suše, ki se vrstijo že nekaj let nad temi pred nekaj leti tako rodovitnimi pokrajinami. Je že tako v prirodi, da je tam, kjer je mnogo vod, tudi deževje pogosto. Pa ne le to: regulirani potoki in reke, ki so jih učeni tehniki potegnili kakor z ravnilom, niso obrasli z grmičevjem, da bi zadrževali vodo, in so zlasti v spodnjem toku Tudi napredek je lahko škodljiv je stal grof Stanko in se oziral naokoli, kakor bi bil hotel reči: »Verjemite mi!« Nato se je zgrudi! na klop in si zakril obraz z rokami. Med poslušalci se je začulo tiho šepetanje, ženske so začele jokati. A kmalu je vse potihnilo. Zagovornik, mlad advokat, je začel govoriti. Z lepo donečim glasom, prijazno in pri-kupliivo je govoril porotnikom. Njegove besede so segale v srce. Njegovi dokazi so bili tako jasni, tako prozorni in preprosti, da bi jih moral razumeti vsak otrok. »Obtožba,« je dejal odvenik na koncu, »je kakor na glavo postavljena piramida. Nobene trdne podlage nima. Opira se samo na izpoved ene same priče. In ta priča je lastni brat obtoženčev. Upam, da ni nikogar tukaj, ki bi imel takšnega brata. Kakšen značaj je to, da pobija lastnega brata in ga suje v nesrečo?« v Z one strani, kjer je sedel grof Hugo, se je zaslišalo godrnjanje. Mladi zagovornik se je obrnil tja in nemoteno nadaljeval svoj obrambni govor: »Gospod grof pravi, da je videl, ko je vzel njegov brat steklenico s strupom. Ali takrat ni razumel, za kaj gre? Videl je, da je dal brat očetu kozarec vode> v kateri je bil po njegovem mnenju strup. Ali tudi zdaj še ni razumel? Zakaj ni stopil tja in prijel brata? Pustil je, da je oče izpil smrt! To je storil zato, da pozneje lahko proglasi brata za morilca! Drugače si ne morem razlagati njegovega vedenja. Mislim pa, da se je grof Hugo motil. Sovraštvo in posebno bratovsko sovraštvo -v---« »Zdaj je dovolj!« je glasno zaklical Hugo. »Kako se upate dolžiti mene?« Takoj je predsednik pozvonil in strogo dejal: »Gospod grof, prosim vas, da molčite. Gospoda zagovornika ne smete motiti.« »Jaz se tudi ne dam zasramovati,« je srdito odgovoril grof Hugo. »Jaz nisem slišal ničesar sramotilnega,« ga je opozoril predsednik z resnim glasom. »Oe gospod zagovornik prestopi dovoljene meje, ga moram opomniti jaz, ne vi. Bodite torej mirni, ali pa pojdite ven!« Hug6 je sedel, tresoč se od jeze, mladi zagovornik pa je nadaljeval: »Če gospod grof trdi, da ne sovraži brata-to ni resnično. Čuki je proti zvezi z Italijo in za sporazum z Rusijo, spravil z državnim kancelarjem Hitlerjem. S španskih bojišč prihajajo vesti, da na jugu prodirajo vladne čete, na severu pa Francove. Na fronti pri Pozoblanci namreč vladne (republikanske) čete naglo prodirajo in so osvojile že več vasi. Cilj vladnih čet je Penarroya. Na severu pri Bilbau napreduje Franco, ven.' dar znatno počasneje in kaže, da bo Franco-va ofenziva sploh zastala. Okoli Madrida in Guadalajare so bili zadnje dni le manjši boji. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVEDA. Na kranjskem živinskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: volom I. 5.50, II 5, III. 4.50, telicam I. 5.50, II. 5, III. 4.50, kravam I. 5.50, II. 4.50, III. 3.75, teletom I. 8, II 7.50, svinjam špeharjem 8.50, pršutarjem 7.50 Din. Od zadnjega sejma so se cene goveje živine nekoliko popravile. Prav tako cene pršutarjem, med tem ko so špeharjem padle. SVINJE. Na mariborskem sejmu so se trgovali: prasci, 5 do 6 tednov stari po 80 do 110. 7 do 9 tednov stari po 125 do 130, 3 do 4 mesece po 135 do 155, 5 do 7 mesecev po 210 do 310 Din za rilec. Seimi 12. aprila: Vinica, Št. Jernej pri Krškem, * Ig; ls. aprila: Stari trg pri Poljanah, Loka pri Zusmu; 14. aprila: Sevnica; 15. aprila: Skaručna, Škoejan (krški srez), Kandija, Št. Janž pri Dravogradu; 17. aorila: Kapela pri Brežicah Lendava, Grahovo. Drobne vesti — Finančni zakon in uredba o banovinskih trošarinah. »Službene novine« z dne 1. t. m. so objavile novi državni proračun za proračunsko leto 1937.-38. in hkratu tudi novi finan odpravijo k posvetovanju. V dvorani je bilo tiho kakor v grobu... * Porotniki še niso izrekli svojega pravdore-ika, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Sodnijski sluga je prihitel v dvorano in ves zasopel stopil k predseniku. »Kaj je ?« o »Gospod predsednik, nova priča se je oglasila,« je sporočil sodnijski sluga. »Kdo ?« »Policijski komisar Filip Smit.« To ime je delovalo kakor strela z jasnega neba. Vsi so planili pokoncu. »Detektiv?« je presenečen vprašal predsednik. »Kje je? Ali je spet prišel?« »Tu sem!« se je pri vhodu začul oster glas in detektiv je stopil v dvorano. Vsi so se čudili in vsem se je zdelo, kakor bi bil Smit od mrtvih vstal. Tudi Hugo je skočil pokoncu in za njim njegov sluga Jože Oba sta prebledela in debelo gledala detektiva. Duh Hugona ne bi bil mogel bolj prestrašiti A v tem splošnem razburjenju se ni nihče zmenil zanj. Predsednik je pozvonil, in takoj je zavladala tišina v polni dvorani. »Gospod komisar Smit, odkod prihajate? Imeli smo vas za mrtvega in vas kljub pozornemu iskanju nismo mogli nikjer najti. Pojasnite nam to uganko?« »Dovolite, gospod predsednik, da odgovorim pozneje na to!« je odvrnil detektiv. »Vi ste torej prišli sem, da izpoveste kot priča?« ga je vprašal predsednik. »Da, Moja oblast mi je dala dovoljenje, da vam povem, kar sem našel pri svojem iskanju.« »Vi ste preiskovali to zadevo. Sodnija je o tem poučena. Vi ste spoznali vrsto strupa in ste našli dokazno sredstvo ■— manšetni gumb, — saj je tako?« »Da. gospod predsednik, pozneje sem odkril še veliko več!« je odgovoril detektiv. »Torej povejte, kaj ste odkrili?« je dejal predsednik porotnega sodišča. »Dokaz, da je grof Stanko nedolžen,« je odgovoril Smit. Globoka tišina je nastala po teh besedah. »V čem obstoji ta dokaz?« je vprašal predsednik, ki se ni nič manj čudil kakor clrugL , »V fotografiji, ki kaže pokojnega grofa v trenutkih, ko je pil strup. Pred njim stoji tisti, ki mu je podal kozarec z zastrupljeno vodo.« je pojasnjeval Filip Smit. »In kdo je to?« je razburjen vprašal predsednik. »Grof Hugo.« Ta beseda je zadonela po dvorani kakor grom. Strašen ropot je nastal. Ljudje so ploskali z rokami, cepetali z nogami in razburjeno vzklikali. In med tem šumom je bilo slišati hripavi Hugonov glas, ki je kričal: »To je laž! Izmišljotina!« »Mir! je zagrmel predsednik in odločno pozvonil. Ce ne bo vse tiho, bom dal izprazniti dvorano!« Te besde so toliko vplivale, da se je hrup polegC V splošnem razburjenju je edini detektiv ftmit ohranil mirno kri in hladno srce. XXXL poglavje Kaj se je na gradu zgodilo Povedali smo, kakšno presenečenje so zbudile besede detektiva Filipa Smita na sodni razpravi proti grofu Stanku. Zdaj naj pa še povemo- kaj vse se je odigralo odtlej, ko smo zadnjič zasledovali pot slavnega detektiva iz norišnice pri Benetkah. Filip Smit se je dobro zavedal, da mora biti pri svojem delu zelo hiter in spreten, če hoče dobit v roke dokaze, ki bodo Stanka rešili krivične obtožbe in spravili prave krivce za zapahe. Sam je dobro vedel, kako se je moral zločin na gradu odigrati, samo dokazov mu je manjkalo, da bi bil vse razkril. Kajti vedel je, — če pride na razpravo s samimi besedami, ki ne bodo dovolj tehtno podkrepljene, se mu bodo pomilovalno smejali, čeprav je na tako dobrem glasu. Bal se je, da se mu morda vse ne bo posrečilo tako- kakor je želel, saj je imel že tolikokrat smolo pri raziskovanju tega gnusnega zločina, vendar pa je zaupal vase. Večkrat se mu je že zgodilo, da je kaj razkrinkal šele v zadnjem trenutku, ko je že sam nad uspehom obupaval. Prvo, kar mora dobiti v roke, ie plošča, ki je bila posneta v trenutku umora. O njej prav za prav ni vedel, kdo jo ima. Grof Hugo ali njegov sluga. Verjetnejše se mu je zdelo, da je še zmerom sluga njen lastnik. Najbrž ne bo tako neumen, da bo dal iz rok orožje, ki mu daje oblast nad zločinskim grofom. Ploščo mora torej dobiti za vsako ceno, naj se zgodi karkoli. Če ne pojde zlepa- pojde pa zgrda. čni zakon. Poleg tega so objavile tudi uredibo o banovinskih trošarinah, ki jo je izdal finančni minister na osnovi člena 23. finančne, ga zakona. Banovine ne smejo po tej uredbi pobirati nobene trošarine ali kakršnihkoli dru gih dajatev na premog, električni tok in nafto (kolikor se rabijo kot pogonska sredstva, odnosno kot sirovine za izdelovanje dobrin), na motoma vozila vseh vrst, na sekanje lesa in na kalcijev karbid (ki se rabi v tvomicah karbida za izdelavo kemičnih preparatov) in na razsvetljavo v rudnikih. Drugi člen navaja predmete za katere se mora plačevati skupna banovinska trošarina. Od električnih žarnic in svetilk na plamen se bo pobirala skupna banovinska trošarina v višini 20 odstotkov državne trošarine. Dohodki od skupnih banovinskih trošarin se bodo stekali v sklad skupnih banovinskih trošarin pri Državni hipotekami banki. Vsaka dva meseca bo finančno ministrstvo razdelilo iz tega sklada vsa nabrana sredstva med banovine v razmerju s številom njihovega prebivalstva, kakor je bilo to število ugotovljeno po zadnjem ljudskem štetju. = Znatna podražitev modre galice. Med tem ko so druga leta tvornice modre galice že v marcu sporočile svoje cene, se letos to še ni zgodilo. Baker se je od lanskega leta v ceni podvojil in je pričakovati, da bodo tvornice modre galice letos dvignile ceno za okrog 60%. Lani je cena modri galici znašala 4.60 dinarjev za kg, za letos pa napovedujejo 7 do 7.60 Din za kg. Ta občutna podražitev bo hudo zadela naše vinogradnike, ki so v težavnem položaju. 2e pri mnogo nižji lanski ceni si mnogi vinogradniki niso mogli nabaviti modre galice. zato je bilo lani pri nenavadno vlažnem vremenu zaradi peronospore uničenih toliko vinogradov. Čeprav je bila lanska vinska letina izredno majhna, se cene vinu niso dvignile. Na drugi strani pa se je vse, kar mora vinogradnik kupiti, še podražilo. Podražitev galice bo torej vinogradnik letos še huje občutil. Nujno potrebno bi bilo, da se izdajo primerni ukrepi v zaščito našega vinogradništva. = Mlekarska šola v Škofji Loki podržavlje. na. Dne 1. t. m. je prešla banovinska mlekarska šolo v Skofji Loki, ki si je pridobila sloves po vsej kraljevini, v državno last. šola je bila ustanovljena 1. 1926 kot zavod, ki je pripravljal gojence za tilekarstvo, zlasti za mlekarske zadruge. V dobrih desetih letih :Vi.iaaa deklica je uiih pteaooio vzgojena, da bi mu mogla pokazati svojo odpornost, vendar pa je zmla vsiljivca odbijati. Hotela se mu je v bodoče ogniti s tem, da se je čisto posvetila očetu. To pa je imelo za posledico svoje senčne strani. Elvira je izjavila Nadi. da bo sama stregla soprogu in se ne da ovirati niti od so-progove lastne hčerke. Nada pa da je tudi premlada m premalo izkušena za tak posel, za katerega je treba mnogo obzirnosti, potrpljenja in vaje. Razen tega je Elvira izjavila, da Nadina prisotnost razburja bolnika Po treh dneh je Elvira le dosegla, da bo smela Nada stopiti v očetovo sobo samo po dvakrat dnevno za nekaj trenutkov, in sicer zjutraj, da mu bo želela dobro jutro, in zvečer, da mu bo rekla lahko noč. Pri teh kratkih sestankih hčere z očetom pa je bila Elvira zmerom navzočna in oče se je nasproti hčeri kazal vedno nerazumljivo vzdržljiv. Toda včasih je stisnil roko hčeri tako odločno in jo pogledal s tako prosečim izrazom v očeh. da je Nadi od strahu kar srce zastalo in da potem ni mogla spati vso noč, ker ni vedela, kaj naj pomenijo vsi ti čudni dogodki okrog nje. Mačeha ji je pripravila sobo na skrajnem koncu velikega stanovanja, med tem ko je bila spalnica obeh soprogov na drugem koncu. Eno nadstropje više je bila Alfonzova slikarska delavnica. Za vsakdanja domača dela je imela Elvira starejšo služkinjo, a za težja dela je prihajala v hišo postrežnica. da je nam je bilo vzgojenih okrog 200 mlekarjev, razkropljenih zdaj po vsej Jugoslaviji. To je bil tudi eden izmed bistvenih vzrokov, da je prešel zavod v državno uipravo. Mlekarsko šo_ lo vodi od vsega početika inž. Srečko šabec. — Zahteva po pavšaliranju banovinske trošarine na vino. Te dni je bilo v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani posvetovanje o vprašanju trošarine na vino s posebnim ozirom na določbe novega finančnega zakona. Zastopani so bili predstavniki vinogradnikov s predsednikom Vinarskega društva g. Lovrom Petovarjem, predstavniki gostilničarjev s predsednikom Zveze gostilniških zadrug g. Majcenom in zlasti številni predstavniki trgovcev z vinom s predsednikom Združenja trgovcev v Ljubljani g. Me-denom. Po daljšem razpravljanju so zboro-valci soglasno sklenili, naj se naprosi ban dravske banovine, da uvede pavšalno pobiranje trošarine v smislu člena 23 novega finančnega zakona. Pred izdajo tozadevnega pravilnika pa naj se zaslišijo vsa prizadeta društva gostilničarjev, trgovcev in vinogradnikov. = Prisilno posojilo na nepremičnine v Italiji in naši državljani. AA. javlja: Z italijanskim odlokom z dne 5. Oktobra 1936. sta bila uvedena prisilno posojilo na vrednost nepremičnin v Italiji in izredni davek na nepremičnine v višini 3 in pol odtisočka za zaščito tega posojila. Po členu 2. tega odloka morajo to posojilo plačati vse osebe, tudi pravne, ki imajo zemljišča ali stavbe v Italiji. To posojilo morajo vpisati tudi tuji državljani, ki imajo nepremičnine v It ah ji. Jugoslovenski državljani morajo vpisati to posojilo na podlagi 2. odstavka člena 6. pogodbe o konzularni službi, ki odreja, da imajo lastniki nepremičnin v tuji državi iste obveznosti kakor italijanski državljani. Rok za plačilo prvega obroka je bil podaljšan do 31. marca Drugi obrok bo treba vpisal do 18. aprila letos. Italijanska davčna oblastva imajo nalog, da pomagala služkinji. Ta služkinja je bila Nadi neznana, kajti gospa Smrekarjeva je pri prihodu v hišo odpustila starega služabnika, ki je bil služil pri Smrekarjevih že dvajset let. Nada je bila doma, a je vendar imela občutek. kakor bi bila med tujimi ljudmi, kakor bi bila ujetnica v sovražnikovi deželi Pa tudi oče je čutil isto Ce bi se ji vsaj enkrat posrečilo, da bi lahko brez prič govorila z njim. A Elvira je noč in dan stražila bolnika. Videlo se je, kakor da sploh nič ne spi in nič ne je. samo da onemogoči vsako tesnejše zbližan je med hčerjo in očetom Če bi Nada vsaj imela koga, da bi se posvetovala z njim. da bi se pogovorila z njim j teh čudnih razmerah v očetovi hiši! A nihče ji ni bil v mestu bliže znan, nikomur se ni mogla zaupati, niti si ni upala hiše zapustiti, ker se je bala mačehe. Zato jo je zelo presenetilo, ko ji je nekega dopoldneva prinesla služkinja posetnico. na kateri jo je prosil doktor Branko Jelen, naj mu dovoli obisk, ker ji mora po naročilu nekaj izročiti. Nada je nekaj trenutkov oklevala in premišljevala, ali naj morda poprosi mačeho, da ji dovoli obisk, toda je hitro zavrgla to misel in ukazala služkinji, naj privede gospoda v sprejemno sobo. Njeno začudenje se je izpremenilo v iskreno veselje, ko se je izkazalo, da je mladi doktor Jelen brat njene prijateljice Zore Branko ji je izročil zapestnico in pa sestrine pozdrave. Skoro zavriskala bi bila od veselja, ker je naenkrat dobila prijatelja, kajti brat takoj prodajo vso imovino onih lastnikov, ki ne bi plačali obroka. = Državna žrebčarna v Ponovičah. Zaradi izboljšanja konjereje je kmetijski minister na osnovi pooblastil iz finančnega zakona podpisal odlok o ustanovitvi državne žrebčarne V Ponovičah v dravski banovini. Za žrebčarno bodo veljala določila zakona o ureditvi državnih žrebčarn. = Vinarski tečaj. V ponedeljek 12. t. m. bo na banovinski kmetijski šoli na Grmu enodnevni vinarski tečaj o suhem cepljenju vinske trte, o trsnem izboru in o obnovi vinogradov. Začetek bo ob 8. dopoldne in bo trajalo do 17. ure z dveurnim opoldanskim odmorom. DOPISI BOČNA. Na velikonočno nedeljo in ponedeljek je uprizorilo Pevsko društvo igro »Črni križ pri Hrastovcu«. Kljub slabemu vremena je bila prireditev dobro obiskana. Igralci so vsi dobro igrali Posebno so se 'bezali Marija Marovtova v vlogi graščakmje, Gluk v vlogi grajskega oskrbnika in Cilka Krajačeva v vlogi Agate. Po dolgem času so nam spet enkrat zapeli društveni pevci. Posebno mešani zbor je dober. Le tako naprej! LAVERCA PRI LJUBLJANI. Letošnji velikonočni kolač je bil pri večini družin na Laverci in okolici brez blagoslova Stara navada je bila, da je prišel vsako leto župnik z Rudnika blagoslovit velikonočne dobrote V hišo g Ogrina kamor so prinesle tudi druge gospodinje in dekleta svoje polne jerbase. Ker pa g. Ogrin ni politični somiš^enik župnika. je nastal letos preobrat. G župnik je oznanil da bo blagoslovil letos v šoli Pa stara navada se ne da tako lahko odpraviti. V Snlo je prineslo vsega skupaj trinaist gospodinj svoie jerbase. v hišo g. Ogrina nad 60 njene prijateljice mora biti tudi njen prijatelj Kramljala sta tako veselo in se smejala tako glasno, da je zdajci stala sredi sobe Elvira, kakor bi bila zrasla iz tal, in začudeno gledala zdravnika, ki ga je takoj prepoznala. Mladi zdravnik je gospe obrazložil vzrok obiska in bil prav očaran od ljubeznivosti, s katero ga je sprejela lepa gospa Ker je bil to prvi obisk, je smatral Branko za dostojno, da se kmalu poslovi čeprav bi bil še rad dalje časa ostal pri Smrekarjevih v njihovem zanimivem gradiču. Njegova sestra Zora je res prav pisala. Nada Smrekarjeva je ljubko dekle, tako polno prisrčnosti in prirodnosti. da je imel Branko najugodnejši vtisk o njej. Nehote jo je primerjal z gospo Smrekarjevo Med tem ko je bila ta sama ledena, nedostopna, tako rekoč kraljevska lepota, je ležal nad Nado čar prirodnosti, mladosti in čiste duše Branko se je poslovil in obljubil, da se bo povabilu gospe Smrekarjeve kmalu spet odzval z obiskom. Komaj je čakal primernega trenutka, da se spet oglasi v Američanovem gradiču. Skrbno oblečen se je napotil k Smrekar-jevim Pozvonil je in izročil služkinji, ki mu je odprla vrata, svojo posetnico Čudno se mu je zdelo, da j" moral zelo dolgo čakati na odgovor. Ko mu ie naposled služkinja javila, da obe dami obžalujeta, ker ga ne moreta spreieti mu je bilo kakor bi ga nekdo <; npstin no obrazu. Kar ni mu šlo v glavo, da sta ga tako ne-i' in to v tako trdi obliki. Šel je, a gojil je še tiho upanje, da bo . j >1 gospe Smrekarjeve ali pa od hčere POHITITE z nakupom srečk drž. razr. loterije, žrebanje I. razreda 34. kola bo 14. in 1§. aprila t. 1. Veliko izbero številk Vam nudi Zadružna hranilnica v Ljubljani, Dalmatinova 6 Srečke dobite tudi v oglasnem oddelKu »Jutra« v Selenburgovi ulici. STRAHOVI % *M£Kl€ANOVEM GRADIČU ijr dobri veri, da si bo g. župnik le premislil. Pa so se zmotili. Ko se je vozil v šolo mimo Ogrinove hiše, je gledal v stran. Gospodinje pa niso šle za njim. Pobrase so jerbase in košare in jih odnesle brez blagoslova domov. Pripovedovali so si potem drug drugemu, da je tudi brez blagoslova dobro teknilo. Pristavljali so pa še: »Ni čudno, da vera peša ...« VITAN. Tukajšnja gasilska četa sporoča, da priredi v nedeljo 27. junija na Viitanu veliko tombolo. Zato prosi razna okoliška društva, d'a to upoštevajo in na ta dan ne določajo svojih prireditev. Ta dan vsi na našo tomibolo, kjer ne bo manjkalo lepih dobitkov in prijetne zabave. SV. BOLFENK NA KOGU. V nedeljo 11. t. m. .bo po rani maši predaval v tukajšnji šoli o živinoreji in mlekarstvu kmetijski svetnik g. Josip šustič iz Ptuja. SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Na velikonočni ponedeljek popoldne je naše Društvo kmečkih fantov in dieklet priredilo v šoli Gub-čevo proslavo. Kljltnb izredno slabemu vremenu, ki je onemogočilo obisk iz daljne okolice, so vendar bližni prijatelji našega kmečkega gibanja dobro zasedli dvorano. Proslavo je otvoril podpredsednik tov. Franc Mlinaric in pozdravil goste. Nato je tov. Branko Koilariž deklamr.al »Boj pri Brežicah«, predsednik tov. Jožko Tomažič je govoril o zgodovini kmečkih uporov in mučeniški smrti prvoborca za staro pravdo in pravice kme-ta-tllačana Matiji GUbcu, tov. Janko Rizman je recitiral »Pred cesarjem«, nato je pa društveni dramski odsek izvajal žaloigro »Užiit-karje«. Po igri je tov. Vida Zadravčeva de-klamirala »Kronanje v Zagrebu«, a za konec je moški zbor »Lipe« zapel kmečko- himno >Zaleni prapor«. Vsa izvedba je bila zadovoljiva. Nekatere točke so bile podane celo prav dobro, tako tudi igra, pri kateri je sodelovalo več novincev, ki so se kakor ostali igralci doibro izkazali. Gledalci so navdušeni ploskali mašim fantom in dekletom, ki tako lepo in marljivo kljulb mnogim oviram delujejo na prosvetnem področju ter se pri tem izobražujejo. Naj bi našli mnogo posnemalcev po Vseh naših vaseh! SKOCIJAN PRI TURJAKU. (Smrtna kosa.) Dne 1. t. m. je izdihnil svojo blago dušo priljubljeni 251etni Tine Bavdek, sin posestnice, ,vdove iz Malih Lipljen. Nesrečni Tine si je po naključju zastrupil kri in je v strašnih mukah umrl v nekaj dneh. Bodi dobremu mladeniču lahka žemljica, njegovim svojcem naše sožalje! ŠT. JANŽ NA DOLENJSKEM. Dne 2. t. m. se je vršila pri sreskem sodišču v Radečah zanimiva kazenska razprava. Dne 18. oktobra lani, teden dni pred volitvami v naši občini, se je vršil pri nas volilni shod JRZ, na katerem je kot glavni govornik nastopil g. dr. Anton Milavec, predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani Cjovormk je ostro kritiziral delo prejšnjega občinskega odbora, zlasti pa je napadal g. Ivana Majcena. Slednji je vložil tožbo zaradi ene točke, ki ne spada pod amnestijo. Sodišče je spoznalo obtoženega dr. Milavca krivega prestopka zoper čast m ga obsodilo na 420 Din denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti izpremeni v kazen 7 dni zapora, in na plačilo vseh stroškov. Obsojeni dr. Milavec si je pridržal tridnevni rok za premislek glede morebitnega priziva TREEELNO PRI MOKRONOGU. V zadnjem času se dopisnik »Domoljuba« ponovno oglaša in napada trebelske opozicionalce, zlasti bivšega dolgoletnega župana g. Klernen-čiča Franca, ki je vodil županske posle nad 12 let in mu kljub strogi reviziji ban. uprave ne morejo očitati za časa njegovega poslovanja nikakih nedostatkov. Dopisnik ve mnogo povedati z opozicijskega vrta, o svojem osatu med vrtnicami pa zelo molči. Med drugimi je pozabil dopisnik »Domoljuba« zapisati, kdo je vršil pritisk na volil ce. Tudi občinska uprava je bila alarmirana za agitacijo. Sicer pa nam zdaj pokažite, kaj znate. Po vašem delu vas bodo Trebeljani sodili. Ce pa dopisnik »Domoljuba« hoče še kaj več, lahko obiavimo boli nevšečne reči VELIKA DOLINA. Naša gasilska četa je zelo delavna. Stara uprava je začela z vnemo izvrševati program, ki ga je občni zbor odobril. Osnoval se je pevski odsek, ki ga vodi tov. Dolinar Zdenko, učitelj na Veliki Dolini. Tedenske vaje so pravi užitek za fante, ki so že prej peli pri nekdanjem društvu »Bratstvu«. Dramski odsek vodi tajnik, učitelj tov. Trdan Anton, ki hoče poživeti društveno življenje. Tega poživljcnja so naši hribovci zelo potrebni. Vemo, da so se vsa mogoča društva ustanavljala le med polici v dolini. Prav tako so se tam prirejale igre, vršila predavanja in tako naprej, med tem ko je hrib sameval. Zato je ljudstvo z veseljem pozdravilo oba odseka naše gasilske čete in upamo, da bo v tem pogledu podprlo naše požrtvovalne gasilce. Med na- rod z igrami, predavanji, petjem! To je geslo naših odsekov, ki sta poklicana, da doprinese ta svoj delež k prosvetljcnosti naše vasi. Političnih nasprorstev in razprtij vajeno ljudstvo bo spoznalo, da skupno delo za izobrazbo in dvig naše vasi ublažuje na-sprotstva. Fantje in dekleta pridno študirajo burko v treh dejanjih »Ojoj, štorklji'« v rezi ji tajnika čete. — V februarju in marcu je narodna šola priredila kmetijski in gospodinjski nadaljevalni tečaj, ki ga je obiskovalo 35 fantov in nad 50 deklet. Učiteljskemu zboru vsa hvala! norosti * Povratek kraljice Marije. Nj. Vel. kraljica Marija, ki se je zadnje dni mudila v Bukarešti, se je spet vrnila v Beograd. Na postaji v Bukarešti so se poslovili od nje Nj. Vel. ru-munski kralj Karol, rumunski predsednik vlade Tatarescu, jugoslovenski poslanik in drugi. * Dr. Peter Defranceschi. V Kandiji je umrl zaslužni javni delavec dr. Peter Defranceschi v 74 letu svoje starosti. Dr. Defranceschi se je rodil v Ajdovščini. Gimnazijo je študiral v Trstu, maturo pa je napravil v Novem mestu. Medicino je študiral v Gradcu. Nekaj let je bil v praksi tudi na Dunaju, nato pa je nastopil službo okrožnega zdravnika v Novem mestu. Sodeloval je pri ustanovitvi kandiiske bolnišnice, v kateri i'e bil nekaj časa primarij. Zatem se je preselil v Gorico". Tu ga je dohitela vojna in preselil se je na Dunaj, kjer je postal okrožni zdravnik Leta 1918. je postal prvi jugoslovenski konzul na Dunaju, leta 1920. se je pa preselil v Ljubljano. Dr. Defranceschi se je udeistvoval že od dijaških let požrtvovalno v nacionalnih organizacijah in za časa študija v Gradcu je bil predsednik Triglava. Pozneje se je udejstvoval v številnih nacionalnih organizacijah v Novem mestu in v Gorici. V Ljubljani si je nekaj časa prizadeval, da bi se povsem osamosvojila Ljubljanska kreditna banka, v nadzorstvo Liubljanska kreditna banka. V nadzorstvo 1921., leta 1927 na v upravni svet Po smrti dr. Trillerja ie bil nekaj časa predsednik. Bolehal je že dve leti in zdravil se je v kandij-ski bolnišnici kier ip umri Zapušča soproro Diono in hčerko pdinko Ado. soprogo prima-riia dr Alcziia Kunsta Pokojniku Mag spomin. sp.rni^niVn'm ^a našp iskreno sožalie! ročili vzrok za odklonitev. Minili so dnevi, a pričakovanega pisanja ni bilo. Branku je postajalo čedalje jasnejše, da ga je gospa Smre-karjeva nalašč odklonila in nalašč razžalila, da ne bi več silil k njim. Bilo je že pozno zvečer. ko je gospodinja potrkala na vrata. Njej je sledil pismonoša S priporočenim ekspresnim pismom. Branko je spoznal pisavo svoje setre Zore. Kaj mu neki javlja v priporočenem pismu? Potrdil je sprejem pisma in hitro odprl kuverto. Sestrinemu pisanju je bilo priloženo «e neko drugo pismo z neznano pisavo. Sestra je napisala samo nekaj vrst, ki so se glasile: »Prilagam ti pismo Nade Smrekarjeve Zgoditi se je moralo nekaj zelo resnega. sicer se Nada ne bi tako vznemirjala, saj je pametna, preudarna. Stori, kar moreš. Prav prestrašena sem zaradi Nadinih težb. Ti boš že našel sredstva, da ji boš pomagal.« Skoro hlastno je zgrabil Branko pismo s podpisom Nade Smrekarjeve in ga nekaj trenutkov opazoval, ne da bi ga čital. Bilo mu je, kakor bi ga ta pisava zdajci postavila v bližino prisrčne mladenke. Zdelo se mu je. da jo vidi stati pred seboj kakor takrat prvič, in prijeten občutek ga je spreletaval. Nato je sedel in začel čitati pismo, ki se je glasilo takole: »Ljubljena Zora! Onrosti da moram prositi tebe za pomoč, ker nimam nikogar, ki bi se mu zaupala- in ker upam, da-bi bil tvoj brat, ki me je nedavno obiskal, morda pripravljen pomagati mi. Gre za zadevo, ki me skoro spravlja ob razum. Odkar sem se vrnila v očetovo hišo, sem odkrila reči, ki zbujajo v meni naravnost grozo. Moja mačeha me je sprejela zelo ljubezhivo, toda me je začela že s prvim dnem nadzorovati na način, da sem tako rekoč — jetnica v hiši! Moj oče se pokorava vsem željam in odredbam mačehe. Čisto je pod njenim vplivom, kakor bi imela mačeha neko skrivno moč nad njim. Glede načina, kako mačeha pazi na vsak moj korak, se pri očetu niti ne morem pritožiti, ker mačeha z njim samim ravna kakor z jetnikom. Moj oče je bolan na živcih in moja mačeha mu skrbno streže. Toda meni se zdi, da bi biilo za očeta mnogo boljše- če bi mu ne stregla. Oče čedalje bolj izgublja svojo lastno voljo, je čedalje bolj plašen in čedalje nesamostojnejši. Z njim lahko iz-pregovorim dnevno le po pet besed, a še te vpričo mačehe. Imam občutek strahu, negotovosti, ki me grozi spraviti ob pamet. Podzavestno čutim, da grozi očetu nevarnost. Bojim se svoje mačehe. Če me mačeha glela s svojimi mrzlo blestečimi se očmi, sem kakor otrpla, kakor omamljena. Ničesar dobrega mi ne pripravlja. Slutim to. Njen brat prebiva pri nas. Je to človek, ki zna od vsake reči nekaj, in mi je zaradi osladne dvorljivosti skrajno zopern. Čutim, da se ta človek peha za menoj in da moja mačeha odobrava to njegovo snubljenje. Prej smrt kakor tega človeka za moža. Zaupala sem ti takrat, da, T mi je oče pisal v Ljubljano nujno pismo, zagonetno pismo, zaradi katerega sem se takoj napotila domov. O tem pismu še nisem mogla govoriti z očetom. Vidim na njegovih prosečih pogledih, da pričakuje od mene pomoči, a jaz ne vem, kaj naj storim. Takih razmer ne bom mogla več dolgo prenašati. Nikomur se ne morem zaupati, niti služkinji, ki mi je tujka in ki je bržkone mačehina zaupnica. Ponoči ob goreči sveči ti pišem to pismo itn upam, da se mi bo posrečilo spraviti ga na poŠto. Skušala bom zjutraj prestreči pismo-nošo. Če bom imela srečo, da bom sama, ko bom odprla pismonoši vrata, bo šlo pismo naprej in upam, da ga boš prejela. Če se to zgodi, te prosim in zaklinjam-poizkusi svojega brata pridobiti za to, da bi mi pomagal. Ne veš. kako silno sem se razveselila, ko me je obiskal. Moja mačeha je bila nasproti njemu izredno ljubezniva in ga je tudi pozvala, naj nas kmalu spet obišče. Kaže pa, da je svoje mišljenje iz-premenila, zakaj po naključju sem izvedela od služkinje, da je mačeha nedavno odklonila tvojega brata, ko nas je hotel obiskati. Prosim in zaklinjam te ponovno, poizkusi ga pridobiti, da se bo zavzel zame. Takoj v prvem trenutku- ko sem ga videla, je napravil tvoj brat name močan vtisik. Mislim, da se ne motim, če rečem, d-i je prav tako dobrodušen kakor odločen in pameten mož. Povej mu, kaj sem ti pisala, in ostala ti bom za zmerom1 hvaležna tvoja obupana Nada Smrekarjeva.« Branko je prebral to pismo štirikrat, petkrat. Vsakikrat, kadar je prispel do mesta, * Predsednik ljubljanske Delavske zbornice razrešen. Na predlog bana so bili razrešeni naslednji člani ljubljanske Delavske zbornice: Alojz Sedej, predsednik Delavske zbornice in njen član že od 1. 1926., Josip Petejan, Maribor, predsednik finančnega odbora zbornice in Fran Žužek, Ljubljana. Razrešeni so bili na osnovi zakona o zaščiti delavcev. Vsi razrešeni člani so uradniki. Po zakonu. ne sme biti član Delavske zbornice v službi javnopravnega značaja, ker je sicer uradnik in ne delavec. Sedej in Petejan sta zastopala v zbornici delavstvo socialistične smeri, Žužek je pa bil krščanski socialist. * Obisk naših rojakov iz Francije. Letos za veliko noč se je našim rojakom, naseljenim v Franciji, nudiia ugodna prilika za obisk stare domovine. Vozili so se z udobnim avto-busom-Pulmanom ugledne tvrdke Transports "VVesteel iz Lensa. Pot jih je vodila preko Soviče, Sobiograškega in v 24 urah so prav udobno prevozili 1200 kr.n. Vožnja je bila posebno udobna in prijetna zaradi tega, ker je tvrdka to progo prevozila že drugič z istim avtobusom in istimi šoferji, ki so že dobro poznali .posebnosti cest. Za binkošti bo tvrdka priredila nov izlet naših rojakov v staro domovino. Vodila bosta avtobus ista šoferja. Eden je sin podjetnika, drugi pa naš rojak g. Kobilšek. ki je isvreten šofer, poleg tega pa tudi najboljši spremljevalec rojakov in njihov tolmač Upajmo, da se bodo naši rojaki še večkrat zatekli k uglednemu podjetniku, kadar bodo nameravali obiskati staro domovino. Oni, ki so se zdaj vozili, jim bodo to pač prav iskreno priporočali, da se oddolžijo za vse udobnosti in prijetnosti, ki so jih bili deležni. Naslov tvrdke je: Transports We®teel, Lens, 31. rue de Deuai, Lille, 57. rue de Mollnel. * Uporaba vozov z ozkimi platišči, ki ne merijo več kakor 6 cm, je z uredbo minfetr-sitva za giradbe bila izjemno podaljšana do 30. junija letos. Na to opozarjamo zlasti kme-tovaTce in podeželske voznike, ki na svojih vozovih še niso izmenjali koles. Glede na to, da je že leta 1929 izšla prva uredlba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, ki je dc^očala prepoved izdelave vozov s platišči. ožjimi od 6 cm, in določala izmenjavo platišč pri že izdelanih vozovih, opozarjamo vse prizadete, da uredlba ne bo več podaljšana in da bodo po 30. juniju že sledile kaani za vse tisče voznike, ki ne bodo zamenjali koles. Ker se prav za3nja leta vlagajo velike vsote kjer Nada toži, da se brat njene mačehe Alfonz poteguje za njeno roko, je zgrabil mladega zdravnika srd. Zato je sklenil, Nadi na vsak način pomagati. Ko pa se je že kake pol ure navduševal za to- da bo Nadi pomagal, se je zdajci zdrznil. Kako pa naj sploh pride do Nade? Za pomoč je pač najprej potreben pogovor z njo. Po takem pogovoru si bo šele na jasnem, kaj se prav za prav dogaja v Smrekar-jevem gradiču. Nadina namigavanja niso zadostna. So prav lahko le izraz vznemirjenja, nastalega zaradi razmer, ki jih ni vajena. Morda je videla Nada le pravne strahove in Brnko kot tujec nima pravice, vmešavati se v razmere Smrekarjeve družine. Če stori nepremišljen korak, lahko škoduje Nadini časti in svojemu ugledu, s čimer se v mestu onemogoči in morda celo zaplete v sodne obravnave. Tudi ne mere Nadi pisati, zakaj če gospa Smrekarjeva svojo pastorko res tako strogo nadzoruje, ji sploh ne bo izročila pisma. Do polnoči se je Branko mučil s tuhtanjem, kako bi se dalo Nadi pomagati, a njegove misli niso našle ničesar. 3. Ob bolniški postelji veleposestnika Smre-karja je bedela njegova žena navadno od 23. ure do zgodnih jutrnjih ur, nato pa je sedel pri bolniku njen brat Alfonz. Obedovala je Eivira zmerom ob soprogovi postelji in je bilo prav občudovanja vredno, kako zmerna je bila v jedi in pijači. Nada je obedovala prve dni skupno z Alfonzom. Ko pa jo je mačeha vprašala, ali morda želi dobivati hrano v svojo sobo- ji je v popravila in izboljšanje najvažnejših cest, bi bilo zgrešeno, če bi se še v naprej dovoljevala raba vozil z ozkimi platišči. V tem primeru bi se namreč v nekaj letih z velikim denarjem popravljene ceste spet tako uničile, da bi bilo spet treba ogromnih zneskov za popravilo. Zaradi tega tudi nikakor ni uipati, da bi se dovoljenje za rabo vozov z ozkimi platčSči na državnih in banovinskih cesitah še kdaj podaljšalo. Vsi prizadeti naj sfcrbe, da bodo v tem roku izmenjali platišča in se tako umaknili nevšečnostim. Nadalje je ugotovljeno, da sflasti vožnja v ojnicah škoduje cestam zaradi tega, ker se pri taki vožnji za-rezavajo v cestišče prave tirnice, ki jih ni več mogoče dobro popraviti. Zato bo v kratkem izšel tudi odtok, ki bo na važnejših cestah prepovedal vožnjo v ojnicah. Le na ta način bo mogoče ohrani'i naše cesite tako, da bomo z njimi zadovoljni. V drugih državah žs dolga leta veljajo še neprimerno strožji predpisi, ki se jih vsi tudi z veseljem in razumevanjem drže, ker se zavedajo, da s tem ne koristijo samo splošnosti, ampak tudi sebi. * Premeščena kmetijska strokovnjaka. S kmetijske šole na Grmu sta premeščena uprav nik Fran Žikrt v Rakičan (Prekmurje) in banovinsilii podiuradtaik Ivan Kastevc, daleč naokoli znaai in priljubljeni sadjar in kletar te šole, v Leskovcu pri Krškem. Oba moža bosta šola in okolica zelo pogrešali. Pr. vi. je de1 oval na Grmu 10, drugi pa celih 15 let. Uradne ure pisarne Vodnikove družbe v Ljubljani so od 1. t. m. dalje od 9. do 12 in od 16. do 18. dnevno razen v praznikih in ob nedeljah, kar naj blagovolijo vzeti na znanje vsi gg. poverjeniki(-ce) in prijatelji Vodnikove družbe. * Maribor dobi letališče. Te dni je bil v Beogradu redni občni zbor Aerokluba, ki sta se ga udeležila kot zastopnika mariborskih »Naših kril« predsednik Krejči in podpredsednik Papov. Na zborovanju je bilo govora tudi o razvoju letalstva v obmejnem Mariboru in bo v smislu sprejetih sklepov dobil Maribor letališče, letalo in civilnega pilota izmed predlaganih mariborskih kandidatov. * Iščejo se sorodniki Ivana M<\sarlča. Naš izseljenec John (Ivan) Me«ar*č je umrl 19. januarja v San Frančišku. Rodil se R. decembra 1. 1878. Drugih podatkov ni. Zapustil je nekaj denarja v gotovini in nekaj delnic. pritrdila. Prisotnost tega človeka in zabava z njim sta ji bila vse preveč priskutna. Mačeha ji je tudi večkrat predlagala, naj se večkrat izprehaja z Alfoizom. Ta predlog pa jo Nada odklonila in izrekla željo, da bi hodila rada sama na izprehod. S tem se je Nada, ne da bi to slutila, napravila za jet-nico. Mačeha je bila zmerom enako ljubezniva, toda v njenih očeh se je včasih zasvetilo kakor sovraštvo, kakor komaj zadržan srd. Ti sumljivi bliski v mačehinih očeh so Nado sprva plašili in njen strah pred mačeho še večali, počasi pa se je uveljavil v njeni notranjosti drugačen občutek Strah se je iz-premenil v mržnjo in hkratu upornost. Nada je čutila, da bo nekega dne mačeho z vso i strastnostjo zasovražila. V trenutku pa, ko je to spoznala, je že tu- j di čutila, da je izginil strah pred Elviro, da , se ji vrača pogum. Ko je že pcmisliCa, da gre j za. očetovo usodo, se je videla sama sebi do- | volj močna, da lahko začne vojno z mačeho. | Seveda, ko je bila spet, v bližini nje in videla, ! kako se njen oče pokorno vdaja njenim željam, jo je pogum mineval. Tako je spozna'a, da še ni prišel čas, da bi se mogla uspešno upreti mačehinamu samosilništvu. Če bi Nada le mogla dognati, kako je z domačim zdravnikom! Domači zdravnik je j bil star gospod, eden izmed tistih ljubezni- i vih zdravnikov iz stare šole, ki so svoje bol- j nike zdravili bolj s prijetnimi dovtipi in ljubeznivim ravnanjem kakor pa z zdravili in drugimi zdravniškimi sredstvi. Zraven tega pa je bil stari gospod čisto omamljen od lepe gospe Elvire. Če je ta rekla, da potrebuje Njegovi sorodniki naj se javijo izseljenskemu komisariatu v Zagrebu, Palmotičeva ulica 59, in inaj pošjejo dokaze o svojem sorodstvu s pokojnikom. * Za ustanovitev gasilskih čet v Črni gori. V zadnjih letih so v Črni gori uničili požari velike gozdne nasade. Preiskave so ugotovile, da so večini primerov usodnih nesreč krivi neoprezni pastirji in izletniki. Gašenje je vsakokrat zahtevalo ogromne napore prebivalstva, orožnikov, vojaštva in maloštevilnih gasilcev, us-pehi pa so bili neznatni. Zdaj je uvedena akcija, da bi se zlasti v gorskih okra jih ustanovile gasilske čete, ki naj bi v prvi vrsti nadzirale gozdne nasade. * Nove cigarete »Hercegovina« so prišle v promet. Napravljene so iz zmesi raznih vrst hercegovskega tobaka. Prodajale se bodo v lepih zavojčkih po 20 kosov in v škatlah po 100 kosov. Zavojčki po 20 kosov bodo stali 6 dinarjev. Smrt 103Ietne žene. Te dni je preminila v Banjaloki preužitkarica Uršula Cetinska, ki je dosegla 103 leta. Vse svoje življenje je bila čila in zdrava. Zdaj pa jo je hitro stisnilo. Tam okoli je sploh mnogo ljudi, ki štejejo 80 do 90 let. Kaže torej, da je tamkajšnje podnebje prav dobro. * Gradčanka se je ponesrečila pod Okreš-ljem. Na velikonočni ponedeljek je postala žrtev smučarskega športa 411etna tajnica šolskega sveta za nadaljevalno šolstvo v Gradcu gospa Hermina Brixova. Njen oče, železniški nadrevident Zojer je takoj odpotoval na kraj nesreče, da preskrbi prevoz pokojnice v Gradec. Nesreča se je zgodila takole: Družba, v kateri je bila pokojnica, je ostala preko praznikov na Okrečliu, odkoder je na velikonočni ponedeljek opoldne krenila zopet v dolino. V trenutku, ko je družba prispela v žleb pod znanim slapom Rinke, je nenadoma zgrmel v dolino snežni plaz. Zagrabil je Gradčanko. jo z vso silo potegnil s seboi in zdrvel z njo vred v 60 m globok prepad. Družba je poizkušala nuditi ponesrečenki pomoč, kar pa je bilo zaradi nevarnosti nadaliniih plazov nemogoče. Hermino Brixovo so šele dan nato izkopali. Nesrečna žrtev je bila zasuta 6 m globoko v snpfu. * Nesreča v rudniku. V rudniku v Li*»o-iah se ie ponesrečil 271etni rudar Fran'' Kosec od Sv. Magda^ne pri St. Pavlu pri Preboldu Ko ie spuščal iamski v^zi^pk z vrvjo inmo. i?a ie udarila vrv s tako =ilo da mu bolnik kakšno pomirjevalno sredstvo, je bil stari zdravnik enakega naziranja. Bolnik je želel priti na sveži zrak- gospa Eivira pa je bila, kakor je rekla, iz zelo tehtnih vzrokov proti temu, in domači zdravnik je ustregel njeni želji. Kadar je prišla Nada zvečer v očetovo sobo, da reče vpričo mačehe iahko noč, je zmerom videla, kako je mačeha pripravljala za očeta uspavalno pijačo, sestoječo iz kozarca vina in v njem zmešanega opijevega preparata Bolnik je spal po tem nasilnem uspavalnem sredstvu zmerom le po nekaj ur, nato pa se je zbudil, in potem so sledile po Elvirinih izjavah strašne ure. ko je bolnik domneval, da sliši stokanje, jokanje in vzdihovanje, ne da bi Eivira sama slišala ali pa sploh Wa kakšne glasove. Sem in tja je bolnik videl tudi prikazen v obliki okostnjaka. Nada je Elviro že večkrat prosila- naj jo vsaj eno noč pusti bedeti pri očetu. Zanič! ji v nasmešek je pri teh besedah zaplesal okoli ust lepe žene, ki je seveda na najlju-beznivejši način odklonila Nadino pomoč pri bolniški postrežbi. Pet dni je minilo, odkar je Nada poslala pismo prijateljici in jo prosila za pomoč mladega zdravnika. Posrečilo se ji je bilo, pismo izročiti pismonoši, ne da bi bil to kdo opazil. Zato je bila prepričana, da je pismo prisnelo na svoj naslov.- Upala je, da se ji bo Branko Jelen na kakšen način javil, in je bila vse bolj potrta, ker se to ni zgodilo. Zaupala je mlademu zdravniku tako zelo, kakor še nobenemu drugemu človeku ne. Videla ga je sicer le enkrat, a njegov prijazni obraz, njegov odkriti pogled, prijetni način govora so ji zbujali zaupanje. (Dalje) * Češkoslovaška odlikovanja čiauov kiadjev-skega doma. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je priredil v ponedeljek v Belem dvoru slavnostno kosilo na čast češkoslovaškemu državnemu predsedniku dr. Edvardu Benešu in njegovi gospe. Pred kosilom je dr. Beneš izročil Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. kne-ginji Olgi lento belega leva, knez namestnik je pa izročil ge. Beneševi lento sv. Save. Popoldne sta predsednik dr Beneš in njegova soproga posetila Nj. Vel. kraljico Marijo in kralja Petra II. na dvoru na Dedinju. Kraljica je pridržala svoja gosta na čajanki. Na čaju sta bila tudi knez namestnik in kneginja Olga. Pri tej priložnosti je predsednik dr. Beneš izročil Nj. Vel. kralju Petru najvišje češkoslovaško odlikovanje, ovratnico reda Belega leva. ki jo dobijo le državni poglavarji. Nato je predsednik obiskal kraljeva namestnika dr. Radenka Stankoviča in dr. Iva Pe-roviča. Pri tej priliki je izročil kraljevima namestnikoma lente belega leva. * Otvoritev radijskih oddaj za naše rojake v Ameriki. V noči na 1. t. m. se je na beograjski kratkovalovni radijski postaji začel redni prenos za naše izseljence v Severni in Južni Ameriki. Prenos je sijajno uspel Otvoritveni govor je imel predsednik vlade dr. Stojadinovič in med drugim tudi pozival izseljence k slogi in sodelovanju pri delu za napredek in lepo bodočnost naše domovine. * Lindbergh v Zagrebu. V nedeljo sta prispela z letalom iz Aten v Zagreb sloviti ameriški letalec polkovnik Charles Lindberh, ki je bil prvi preletel morje iz Amerike v Evropo, in njegova soproga. Nastanila sta se v hotelu »Esplanadi.« Gosta sta si v spremstvu poveljnika letalske brigade polkovnika Ra-doviča ogledala zagrebške znamenitosti Iz Zagreba sta odpotovala z letalom na Dunaj. * V vinogradu ga je zadela kap. Na veliki petek je kopalo v vinogradu posestnika Koka Jožeta v Podvrhu pri Braslovčah več kopačev, med njimi tudi posestnik sam. Sredi popoldneva je postalo gospodarju slabo, zato si je izposodil površnik in dolgo legel na mejo. Ker se ni vrnil med kopače, so šli k njemu in ga našli nezavestnega. Spravili so ga domov in poklicali zdravnika, ki je ugotovil možgansko kap. Drugi dan je umrl. Bodi mu blag spomin! * Požar je v nedavni noči uničil stanovanjsko in gospodarsko pojoči je posestnika Draga Kocima v Slivnici, škoda znaša okoli Din 80.000 Ogenj so gasili mariborski, pobreški in slivniški gasilci. * Teden dni je trohnel na drevesu V Ga-berkah je pred dnevi odšel od doma 491etni kmet Ciril Grušovnik. Ker je Grušovnik na-kupoval živino, so domači mislili da ie tudi topot na potovanju. Končno jih je pa le zaskrbela njegova nenavadno dolga odsotnost in so ga začeli iskati. Po večdnevnem iskanju so ga našli v bližnjem gozdu, visečega na smreki. * Obešenega so našli na Pragerskem 461et-nega železničarja Ivana Naduja. Vzrok samomora ni znan. * Možnar mu je razmesaril dlan. Ko je 16-letni sin posestnice Mirko Poreski iz Gornjega Brezna pri Hymu ob Sotli streljal z mož-narjem, ga je naboj zadel v desnico in mu razmesaril dlan. * Neznano gluhonemo dekle. V januarju je k nekemu posestniku v Kranjčici pri Sv. Juriju ob južni železnici prišlo mlado, gluhonemo in povrhu še nekoliko slepo dekle, staro 16 do 18 let, srednje postave, podolgovatega, zagorelega obraza, črnih oči in las, pa precej slabo oblečeno. Nesrečnica je ostala v Kranjčici na breme posestnika in šentjurske občine, ker ne ve poti domov čeprav zmerom kaže z roko nekam proti vzhodu Kdor bi kaj vedel o tem, naj sporoči orožniški postaji pri Sv. Juriju ob južni železnici. * Smrt pod avtomobilom v št. Vidu. V Št. Vidu nad Ljubljano se je pripetila huda nesreča. Uslužbenec mestnega dohodarstvenega urada Franc Punčoh iz Zgornje Šiške se je peljal s kolesom na sprehod proti Šmarni gori. Med potjo se je ustavil pri veležganjarnl Franca Zaletela v Št. Vidu, kjer je pozdravil znano mu Zaletelovo družino. Takoj nato pa se je odpeljal z dvorišča na cesto. Slišal je signal bližajočega se tovornega avtomobila in je nekoliko počakal, da je avtomobil prevozil nevarno križišče. Punčoh pa ni slutil, da sledi temu avtomobilu še en tovorni avto. Ta avto je treščil z blatnikom v Punčohovo kolo. Pri padcu pod kolesi tovornega avtomobila se je Punčoh smrtno poškodoval Na njegov krik so prihiteli Zaletelovi in poklicali zdravnika dr. Arka. Ta je odredil takojšen prevoz ranjenca v ljubljansko bolnišnico, kjer pa-zanj ni bilo več pomoči. * Požar v Petrovčah. Nedavno zvečer je nastal požar v skednju posestnika Bervarja v Petrovčah. Domači in sosedje so rešili živino in diruge premične reči. Gasilci so preprečili, da se ni ogenj razširil še na druga poslopja. *Smrtna nesreča v Gradaščici. V noči na ponedeljek se je pripetila v Trnovem v Ljubljani smrtna nesreča 441etni zasebni uradnik Josip Oven je na poti na svoj dom v Trnovem v neposredni bližini svojega stanovanja zašel v naraslo Gradaščico in utonil. Zapušča ženo in tri otroke. * Vlom v cerkev. V nedavni noči so vlomili v farno cerkev v Galiciji pri Dobrni neznani vlomilci in odnesli pozlačeno monštranco, ci-borij in tri kelihe * Vlom v občinsko pisarno. V noči na soboto je prišel nekdo v zadnjo sobo občinske pisarne v Kranjski gori in vlomil v skrinjo, kjer so bili spravljeni vojaški zapiski in je vse te zapiske odnesel Tatove zdaj iščejo vojaška in politična oblast. Internirali so vse občinske uslužbence in iih strogo zaslišujejo Domnevajo, da je to storil neki voiak ki je pobegnil čez mejo. * Dva vagona Dalmatinskega vina so zaplenili na mariborskem kolodvoru Zaplemba ie bila izvršena zaradi suma. da ie vino pomešano s špiritom Ali je ta domneva resrvčna bo pokazala preiskava * S tolkačem mi« je razbil glavo. V Par+iniu pri Sv Juriju v Slov goricah se ie prippt'1 pri žganjekuhi žalosten dogodek Pri posestniku Kotičevu so kuhali žganje, pa so se pri tej priložnosti zbrali fantje iz sosPŠčm° in srkali toplo žganje Nastal je prepir med hlapcem posestnika Kotifeva in 231etnim poljskim delavcem Francem S^nekovičem Hlapec je zgrabil tolkač za mečkanje krompirja in udaril z niim Senekoviča po glavi Seneko-koviča so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer na je nekaj ur po sprejemu umrl * živega otroka ie zakopala V Varaždinu so na ka+oliškem pokopališču našli delavci v ruto zavito trupelop novorojenčka. Brezsrčna mati ie otročička najprej zavila v ruto potem pa v rno«ko srai«o in slednji? je 9ive*a zakopala * Roparski napad. Nedavno okrog polnoči je nastal pred. hišo Frančiške Strgarjeve v Zalogu, občina Šmarje na Dolenjskem velik ropot in kmalu so vdrli v stanovanje trije neznanci. Vzeli so 540 Din in pol mernika ječmena. Orožniki so ugotovili, da sta sodelovala pri roparskem napadu neki Stanko Gornik iz krškega okraja in Franc Hokoveo iz okolice Novega mesta Ime tretjega ni znano. * Tihotapstvo svile v krstah. Okoli Subo-tice je prav ugoden svet za tihotapce in svila je posebno hvaležen predimet. ki se lahiko pri njem brez težave precej zasluži. Ima oa drugo slabo stran, da jo je težavno prem- i neopaženo čez mejo. Žena nekega subotisfe-ga izdelovalca mrtvaških krst pa si je znala pomagati tudi iz te zagaite. Uporabila je v ta namen kar omenjene krste, v katerih je mirno tihotapila svilo dolgo časa, dokler je le niso zasačili. * Usodno maščevanje. Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah se je pripetila 21-letnemu mizarskemu pomočniku Rudolfu Tašnerju huda nesreča. Ko je naložil na ogenj polena, je nenadno počilo in krogla je zadela mladeniča v levo nogo. Pozneje so ugotovili, da je nekdo iz maščevanja vdelal patrono v poleno, kar bi lahko postalo še usodnejše. Tašnerja so prepeljali v bolnišnico. * Na pokopališču so tatovi skrili svoj plen. Pred dnevi sta dva ljubljanska policijska stražnika v nekem skrivališču med starimi grobovi pri Sv. Krištofu našla veliko vrečo, v nji pa okrog 50 kg najrazličnejšega kovina-stega blaga, ki so ga neznani tatovi nakradli bogve kod. Med drugimi je bila v vreči večja količina bakrenih cevi, velika plošča svinca in pa dve bakreni posodi, kakršne služijo za izdelovanje sladoleda. Blago izvira najbrže s podstrešja kake kavarne. * Roparski napad na poštarico. V Metlovi blizu Pliberka na avstrijskem Koroškem je bil izvršen roparski napad na poštno upravi-teljico Erno Porubsko iz Kazaz, ki je nesla od vlaka, ki prihaja iz Celovca, 2000 šilingov in več poštnih nakaznic. Ropar je bil zakrinkan. Ko je poštarica prišla s poštno torbo v rokah, jo je udaril s kolom, ki si ga je urezal v bližnem gozdu. Udarec pa ni bil prehud in poštarica se je spustila z napadalcem v boj, med katerim ga je spoznala V tem trenotku ji je napadalec iztrgal poštno torbo in izginil v gozdu Poštarica je hitela nazaj na postajo in naznanila napad. S postaje so takoj obvestili vse orožniške postaje v okolici. Že pol ure po napadu so orožniki prijeli roparskega napadalca v osebi Poldeta Kuhlinga. po domače znanega tihotapca Slomnikovega iz Met-love. Fant je po daljšem zasliševaniu priznal zločin Orožniki so našli poštno torbico še nedotaknjeno in tako pošta ne trpi pobene škode. * Loj ie kradel. Mesarski moister Zaf Jožef na Pobrežiu ori Mariboru je zadnie čase opažal da mu nekdi krad° loi v vefiih količinah. Priiavil ie zadevo orožnikom, ki so aretirali nippovega pomočnika Alojza Gena. ki ie te tatvine priznal in izjavil, ^a mu je pomagal tudi hlaner Tožpf Hodi Oba sta avstriiska državljana Loj sta prodajala neki posestmcL Zaf pravi. Ha trpi skupno nad 40.000 Din škode * Tovariša ie zaklal V soboto popoldne se je zbrala skupina tkaninskih delavcev iz Kranja in okolice v Smoletovi gostilni na Gorenji Savi Fantje so popili okrog 16 litrov vina in bili prav dobre volje. Proti večeru pa so se začeli razhajati. Med njimi sta bila tudi 291etni Arnšek Ivan iz Šenčurja, ki je oženjen in zdaj stanuje v Šmarjetni gori m Ahačič Lovro iz Sp Zabukovja Ta dva sta ostala v gostilni do zadnjega, z njima pa še Bende Ivan iz Vokla. Ko sta Arnšek in Bende med zadnjimi iz velike družbe odšla ;z gostilne, sta se na cesti sprla in Arnšek je liri a ril Rendpta z roko po licu V prepir je tedaj posegel Ahačič in se potegnil za Ben--ipta Aba*ič se ie spoprijel z Arnškom in fa vrgel ob tla tako da sta oba padla, pač oa je bil Ahačič zforai Arnšek je Ahačiča vprašal, ali ga ni sram da se poteguje za Renede-ta Nato pa ga ie Ahačič udaril 7 dežnikom po clavi Arnšok ie potegnil ženni nož in za-čpI mahati z niim okrog =ebe zaradi česar ie Ahačič vhožal no ppsti Ko se je vrnil sta si z Arnškom spet skočila v lase Arnšek ie sopt zffrahil <;a no? in udaril Ahačiča " lovo stran vratu in mu prprpzal žilo odvodnico. Smrtno ranien se ie Ahačič opotekel še n°-kai krakov naprej, nato pa se je zgrudil. O^n^cii «r. dopise v domačih kraiih zmerom veliko. Zanimanje bo še večje, če bo Argentina spet odprla meje za priseljevanje, kar že obetajo. Seveda pa ie treba opozoriti, da ni vo ^lato kar se sveti. A P mmA babiiciT 11, Rue Auber, Pariš (9°) odpremija denar v iugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi » Belgiji Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune Belgija: št 3064-64. Bruxel-les, Francija: št 1117-94. Pariš; Holandija štev. 1458-66 Med Dienst; Luksemburg št. 5967. Lu-sembourg — Na zahtevo pošlicm<> u-«-'n1ačno nase čekovne nakaznice. 56 Goba s svetlobo, da lahko bereš pri njej Braziljski pragozdovi so še v veliki meri neraziskani. Zato ni znano še marsikaj, kar se skriva v njih. Prav na skrajinem južnem robu je pred kratkim odkril angleški razisko. valeč Johnson neko novo vrsto gob, ki ima velikost človeške glave. Ta goba ponoči sije v zelenkasti svetlobi, in to v toliki meri, da človek ob njeni svetlobi prav lahko bere. Domačini, ki jih je Johnson pri svojem raziskovanju najel, se temu pojavu niso prav nič ču_ dili, saj njim ta goba ni bila neznana. Nemalo pa je bil nad to gobo začuden omenjeni raziskovalec sam in tudi vesel, saj za ljudi, ki se pečajo z raziskavanjem dosedaj neznanih delov sveta, pomeni vsaka novost uspeh. V spremstvu domačinov je Johnson prinesel to čudno gobo v svoj šotor, kjer jo Je nekaj dni uporabljal za svetilko. Sicer so podobne gobe, ki svetijo, znane tu. di že odprej, toda te so cisto majhne in imajo zelo slabo svetlobo. Najbrž ta novost iz braziljskih gozdov ni zadnja, ki so jo odkrili. Slabo raziskani pragozdovi skrivajo gotovo še mnoge posebnosti živalskega in rastlinskega sveta. X Riba je potopila ladjo. Pred kratkim je majhna arabska džunka, kakor tam imenujejo ladjice, priplula v luko Berbero na obali angleške Somalije v vzhodni Afriki. Ta ladja je pripeljala s selboj kapitana, moštvo in popotnike druge dižunke, katero je sredi Indijskega morja potopila riba-mečarica. Ta riba ima na podaljšku gobca zob, ki je tako močan in oster, da riba z njim lahko prebode leseno steno ladje. Taka mečarica je napadla omenjeno ladjo ter jo potopila. K sreči sta takrat vštric pluli dve arabski džunki. Tako so se mogli s potapljajoče se ladje takoj rešiti popotniki in moštvo na drugo ladjo, katera jih je srečno pripeljala v Berbero. X Igralka je ugrabila svojega ženina. Navadno fant ugrabi dekle. V Buenos Airesu je bilo pa nedavno narobe. Tam se je mlada igralka Anny Tarahuana zaljubila v kletnega študenta Alberta Sotobo, ki ji je ljubezen vračal. Zaljubljenca sta se hotela vzeti, toda študecitovi starši so se temu odločno uprli, češ da ne marajo igralke za snaho. Od staršev odvisni sin si ni znal pomagati in bil je že pripravljen ukloniti se njihovi volji. Igralka, vajena naklonjenosti občinstva, pa ni prenesla tega ponižanja. Misel, da ji starši njenega izvoljenca nasprotujejo, jo je napotila v drugo mesto. Hotela je baje iztrgati si iz srca to ljubezen, pa ni šlo. Študent Sobota je nekega dne nenadno izginil iz očetove hiše. Obupana roditelja sta o tem takoj obvestila policijo in objavila v vseh domačih listih, da se je njun sin izgubil. Cez 14 dni sta dobila od njega pismo, v katerem jima sporoča, da ga je ugrabila nevesta. Sin je pisal staršem, da je pripravljen vrniti se, če bi mu dovolila poročiti se z igralko. Roditelja sta se slednjič vdala in obvestila svojega sina z oglasem v listih, da mu to dovolila Zdaj pričakujeta ugrabljenega sina in njegovo podjetno nevesto. NI NEVARNO Tujec: »Tu na prhlem hodniku naj bi spal? Saj se mi utegne ponoči še udreti!« Oddajalec stanovanj: »Bodite brez skrbi, saj je pod hodnikom gnoj...« Skd p u m t Avgust bciioa KM »Da,« je prikimal Draškovič. »Vaša naloga je, da pridobite Tahija, s katerim ste dobro znani. Toda požurite se, preden se bo Ambrož Gregorijanec vrnil iz bratislavskega zbora. Vem, da je je moji osnovi nasproten. Posebno vam priporočam, da se o tej zadevi pogovorite z gospo Ano Konjsko, ki je svojo mater popolnoma pridobila za ta načrt. Ali ste voljni?« »Sem. gospod škof, pri Bogu, storil bom po vaši zapovedi.« je rekel Gašpar. »Bog vas blagoslovi, gospod Alaptf,« je rekel ban in z vzdignjeno roko odslovil plemiča. Čez nekaj časa je stopil v sobo drugi ban, knez Franjo Frankopan. »Baš prav ste prišli, gospod tovariš,« je rekel škof, »glejte, danes sem prejel pismo iz Bratislave, berite ga! Kakor sem rekel, se je zgodilo. VeMka preiskava proti Tahiju se je razblinila. Počakajte še kak mesec dni na boste od samega začudenja izbulili oči. Su-sjedskega gospoda ne moremo naravno t potegniti iz kraljevske zaščite, ampak samo po ovinkih.« Frankopan je pismo presitai. stisnil u-'a, vrgel pismo na mizo in rekel: »Prav imate, prečastiti. mi vojščak' smo v državnih reč"h pravi otroci, ker mislimo, da večna pravica nikdar ne dremlje.« * Na Margaretino popoldne se je p. p j ila velika kočija pred vrata grada Susjeda. Go--spod Tahi je menda pričakoval geste, ker ie prišel po stopnicah, prišlece prijazno spre;'el in jih spremil v svoje sobane. Bila sta dva moža, očitno tujca. Eden, velik debeluhar s cvetočim licem in nosom, se je zval Juro Ho-szu, drugi, majhen suhliač. kapljajoč in žolt, pa Andrej Majtenyi; oba sta bila Madžara, oba carinika iz Nedeljišča, ki ju je kraljevska komora poslala kot poverjenika, da pre-iščeta in poravnata spor s Tahijem. To'iko so izvedeli ljudje o njih od njunega kočija-ža Medmurca. Madžara sta se komaj nekoliko ogledala po gradu in ko je drugo jutro Štefan Grdak prišel, da bi se jima poklonil, sta bila kajpada že pred svitom s Tahijem krenila na lov in proti Stubici, odkoder ju pred osmimi dnevi ni bilo pričakovati nazaj. Desetega dne se je pred gradom začulo silno lajanje Tolpa psov je pridrvela na dvorišče, za njo pa na konjih komisarja in Tahi s sinom Gabrijelom, ki je zaklical Bošajaku, naj Grdak popoldne pride na grad pred gospoda in naj prinese račune in vse ključe. Po obedu so sedeti na Susjedu za mizo gospod Hoszu, ki je bulil predse in se bezal po zobeh, Majtenyi. ki je zakopal svoj nos v šop pisem, in gospod Tahi, ki je komisarjema veselo natakal kozarce. »Torej, presvetli,« je začel Majtenvi s svojim počasnim, hreščečim glasom, »zakupna pogodba je podpisana, najino delo je opravljeno. Zdaj treba samo še Grdaka poklicati, da predloži račune.« »Hvala vama, plemenita gospoda, za vaiino dobroto in pravičnost,« je rekel Tahi. »Kraljevi svetlosti se bom še posebej zahvalil. Ta mali dar, ki sem ga vama izročil, je samo del moje dolžne hvaležnosti. Moja skrb bo, da se vama še obilneje oddolžim.« Majtenyi se je v zahvalo poklonil, Hostu pa je pripomnil: »Krasne lovske pse imate, blagorodje; jaz te reči razumem, ker sem sam lovec.« »Izbral bom za vas par angleških, gospod Hoszu,« je odgovoril Tahi. »Jaz sam se ne pečam toliko z lovom, ki je glavna reč mojega sina Gabriela.« »Hvala, blagorodje,« je prikimal Hoszu. >Vaš sin je imeniten gospodič.« V tem trenutku je stopil v sobo Grdak in se poklonil. Hoszu ga je prezirljivo pomeril od nog do glave, da je upravitelj zardel. »Ali ste vi Grdak?« je vprašal Majtenvi. »Sem, gospod.« »Ali ste prinesli ključe od vseh poslopij?« je ponovil mali Madžar. »Tukaj so« je odvrnil Grdak in položil šop ključev na mizo. »In račune?« je vzdignil Majtenyi svoj nos. »Kako morem, gospoda, v nekaj dneh položiti račune od treh let? Za tako delo je tre ba vsaj treh mesecev Pomislite tudi, da je zdaj največ dela v gospodarstvu.« »E, dragi moj,« je nada'jeval mali Madžar in si mel roke »mi ne moremo tako do'go čakati. Čujte, kaj smo sk'enili! Pregledali smo Susjed in Stubico.« »Kdaj, gospodje?« se je zravnal Grdak. »Tudi Stubico,«- je nadaljeval Majtenyi, »in smo našli, da si s bo psz!te na kraljevo k'ri t.« »Da slabo gospodari e« je primaknil Ho-ssu. »Jaz?« je Grdak prebledel. »Da sprejemate goste, gledate za svoj žep in da računi niso v redu,« je panil Hosau. »Gospoda,« je razburjeno zaklical Grdak, »bodite pravični, poslušajte ms...« »In zato,« je nadaljeval Majtenyi, ne da bi se oziral na upraviteljeve besede, »smo v kraljevem imenu sklenili polovico posesti na tem posestvu dati v zakup gospodu Tahiju za 2400 ogrskih goldinarjev na leto in mu takoj svečano izročimo ključe.« »Gospodu Tahiju?« se je prestrašil Grdak in pogledal Tahija. ki je nepremično sedeč za-pičil svoje mačje oči v upravitelja. »Gospodu Tahiju? Ali veste, kaj delate? Ali je kralj pozabil moja pisma in predlansko preiskavo? Ali mu ni nič za ubogo ljudstvo?« »Kraljeva visokost je vse preiskala,« je rekel Hoszu, »in ve sumničenje razlikovati od dokazov.« »Sumničenje?« je zaškrtal Grdak in sklonil glavo »Mar je sumničenje, da solnce na nebu sije? In kaj bo z menoj?« »Vi lahko greste, kamor vam je drago,« je suho odgovoril Majtenyi. »Toda moja plača, moja krvavo zaslužena plača?« je vprašal Grdak in se prijel za glavo. »Od 1. 1E66. se potim tukaj, pa nisem dobil za to niti počenega groša.« »Ako imate kaj dobiti,« je rekel Hoszu, »boste dobili ob svojem času, ko bodo pregledani računi, zakaj Bog ve kako . .« »Da. Bog ve, da sem poštenjak,« je Grdak odvrnil z vzdignjeno glavo, »da kralja nisem prevaril niti za en bob. Saj vidim to mrežo, gospoda: to je obrekovanje gospoda Tahija, njegovo peklensko obrekovanje. Poidem z vami se ne bom pravdal ker je vaša duša gluha Vaša krivda bo, če bo ta krvavi dvor zajel žar in uničil kralievino Toda krali mora zvedeti v«e, ker, vedite, hrvaški plemič se ne boii madžarskega carinika.« Mad?nra sta sklonila glavi. Tahi pa je planil kvišku in zakričal: »Ničvrednež, poberi se iz gradu! Tukaj sem jaz gosoodar!« »In tukaj te bo zadela strela božie pravice, krvnik!« je odvrnil Grdak in vzdignil roko. Užaljen in razjarjen je zapustil prejšnji upravitelj grajske dvore. Ko pa je prišel blizu vrat, je gospodič Gabriel s krohotom zaklical nad njim: »L^hko noč, prijatelj! Ali zdaj veš. kaj je baron?« Grdak je krenil s koniem proti Brdovcu. Pred župniščem ie vprašal po župniku. Rekli so mu. da je pri Gregoriču. Pohitel ie tia in zajahal naravnost na dvorišče. Pred hišo so sedeli župnik, Ilija Grego-rič in župan Ivan Horvat. »Pozdravljeni!« ga je pozdravil starec Babic. »Kakšna sreča vas je prinesla na Brdo-vec, gospod Grdak?« »Nesreča, oče!« je s solznim očesom odvrnil upravitelj. »Berač sem, brez strehe in brez vsega. »Za božjo voljo, kako?« se je preplašil župnik. »Kako?« se je Grdak bridko zasmejal. »Ma- džarski cariniki so me za mojo zvesto službo pognali kakor psa in ves imetek izročili su-sjedskemu krvniku.« Vsi trije so prebledeli kakor mrliči. »Ves imetek Tahiju?« je Ilija skočil na noge. »Torej to je pravica!« »Usmili se nas, o Gospod!« je sklenil župnik roke. »Srce mi pravi.« je nadaljeval Ilija z drhtečim glasom, »da bo tekla kri Bog ve, da bo.« Horvat pa je pograbil svojo župansko palico. jo n» kolenu prelomil in vrgel daleč od sebe: »Vrag te vzemi!« je zaškripal z zobmi, »če vragi pravico krojijo, je poštenega človeka sram vršiti posel sodnika.« »Kaj pa vi, ubogi moj prijatelj?« ie vprašal Bab^c Grdaka »Kaj jaz vem? Ničesar nimam. Ono moie malo posestvece na Ogrskem, ki sem ga podedoval po materi so mi odvzeli Batori Moj brat ima koš rtrek in košček zeml e « Tedaj se je oglasil Gregorič. »Ne zamerite mi. plemeniti gospod moiih besedi Vi ste plemič, jaz sem kmet človek pa sem vendarle. Vi veste pri moii vpri velik poštpni^k in dober kakor kruhek Ves krai moli k Borni za vašo crpoQ pa vac 7ndene taka nesreč3 Pa bodi' N.-^a srca vedo kai ste dobrega stor:ii za nas Globoko smo vse to zfmisali v «voia srca in niti vrag tega np bi »bncal Koliko goria ste odvrnili od naših" h»dmh »»lav. ve vsako dete in *ndl nad moio siromašn" streho bi pri.^a škoda "e np bi Vlo vas Nai vas n° bo moip nonrdbe sram. Ti men1', ja^ tebi, Bog pa nai v«p skunsr blagoslovi. t^ko je ri prenovo1" v rib-išk^m kraiii imam npkaj zemlip iti hiširo. irmaknite se Ha Tukni n^ ho^to varni Tahi ie divja zver. Tam gospodarite kakor v°cte. dokler se zadeva r>° obr_ ne n? ^olišp l\Te zameritp mi, gospod, to^a ponudba orihaia "d prCp Tukai se bo. tako se mi zdi. marsikaj zgodilo.« Grdak ie pr'iel močno kmetovo roko in gi-nien odgovoril- »Dobro, sprejmem!« Nem in s sklonjeno glavo je župnik gledal ta prizor Nato je vzdignil glavo, povzdignil rok p k nebu in rekel: »Vzdignite, ubogi moj prijatelj, srce k Bogu! Trda so nota življenia in hude so preizkušnje, ki nam jih oošilia Gosnod. Toda nosite ponižno svoj križ. kaiti ponižani bodo povišani Gorie na onemu človeku Vi jp iz svoiega srna zbris«?! p-m'1o~?p bpspdp Odrp5°-nikovp- liu.bi s,Toipga bližnjega kakor sam=ga «ebe. Vidim, sodba bo prešla, strašna sodba, ker ie oreh preplavil =vet Poplačaj vam pravični Bog vso vašo dobroto, s katero ste ubogemu liudstvu omilili strašno suženjstvo.« XX. »Ljubo mi je, gospa mama, je rekla Anka Konjska Uršuli Heningovi, da ste prišli z Zofko za nekaj časa k meni v Zagreb. Saj poznate Martino sanjarsko naravo, ki bi nam Zofko počasi popolnoma pokvarila. Dekle se je tako že čisto spremenilo. Zlovoljno je. mo'-čeče in razdražliivo ter še zmerom- pričakuie svojega Milica, ki pa se vendar ne bo vrnil.« »Se ne bo vrnil?« je naglo vprašala Uršula. »Nikakor ne! Poslušajte me samo, mama. Jaz sem se o tej reči razgovarjala z Alapičem. Rekel mi je, kako že nekaj mesecev Tahiia obrača in obdeluje in kako gre to težavno, jaz pa sem mu potožila naše težave, da še nič nismo smeli reči Zofki in kako ste s prisego zavezani Miliču, in da bi bilo treba vsekakor izvedeti, kje je ta mladenič in ali je sploh še živ. Alapič je nekaj časa razmišljal, nato pa je obljubil, da se bo mogoče našla kaka pomoč. »Poznam,« je rekel »pretkanca, po imenu Drmačiča, pisača, ki ga je Tahi spodil iz službe. Ta človek se niti vraga ne boji. Poslal ga bom kakor vohuna za Miličem. po katerem Ambrož vsepovsod izprašuje. In Alapič ga je poslal.« »A zdaj?« jo je prekinila Uršula. »Včeraj se je vrnil, mama.« »In Milic?« »Živ je, toda v sužnosti.« (Dalje.) Žensk! vestnik Fesa 1@ zdrava fei Rdečo peso naše gospodinje vse premalo cenijo. Premalo in le redkokdaj jo dado na mizo. A prav rdeča pesa ima mnogo vitaminov in je redilna za mlado in staro! Posebno je rdeča pesa priporočljiva za ljudi, ki imajo otekle žleze, ker ima precej joda. Ni pa potrebno, da pripraviš peso samo na en način, kakor je v navadi, to je s kisom. Peso pripraviš lahko na več načinov. Na primer: Peso dobro operi, ostrgaj ji oluipek in jo zribaj kakor hren. Zribaj tiri pese, korenino hrena in dve jabolki. Vse skupaj zmešaj, polij z oljem, kisom in posuj še malo sladkorja, dobro zmešaj, osoli, pa imaš zelo dobro solato, jo daš z govejim kuhanim mesom in praženim krompirjem ali pa s kako pečenko na mizo. Drug način: Peso drJbro operi, najooljše je, če jo s krtačo opereš. Nato jo zloži v železno ponev in postavi v pečico, da se speče. Med tem pa razpusti v kozi malo sirovega masla ali masti, stresi na maslo dve žlici moke in ko moka maslo popije, ne da bi zaruimenela, zali j z vodo, da dobiš gostija to omako, osoli in naj malo po Vre. Pečeno peso zreži aSi pa pretlači skozi sito, stresi jo v omako in ko vre pet minut, je gotova. Tako pripravljeno peso lahko daš že leto staremu otroku, in jo bo jedel z veliko Slastjo, ker je zelo dobra. Daš jo pa lahko kot orikuho na mizo. Juha iz pese je tudi dobra. iJe~o dobro operi in drobno sesekljaj. V kozi razbeli mast in prepraži peso, dodaj še drobno zrezanega peteršitja in korenja, osmimko kile oprane leče, zalij z vodo, csoli in kuhaj, da se zmehča. Ko je že vse skoro mehko kuhano, dodaj še dva olupljena in drobno zrezana krompirja in ko se je tudi krompir skuhal, je juha gotova. Z3mešaj v juho žlico ali dve kisle smetane in žlico limonovega soka. premešaj in daj hitro na mizo. Če pripravljaš golaž, daj namesto moke v golaž tri sirove zribane pese, v osta!em ga pripravi kakor navadno s papriko in čebulo. Od pese bo sok gostijat, zelo okusen in lepo £a teUfcUKiifc- Fizoiova jUA.a.. Fižol namoči (četrt Ki e,i cez noč v vedi, da se rajši in hitreje skuha. Drugi dan fižol pristavi z mrzlo vodo Fižolu dodaj eno čebulo in malo zelenega pe eršil.a. Ko je fižol kuhan, odcedi vodo v lonec, fižol pa pretlači skozi sito. V fižoiovi vodi raztopi kooko ali dve juihana, primešaj pretlačeni fižol, osoli in če je juhe premalo, zalij še z vodo in naj dobro prevre V skledi pa zmešaj dva rumenjaka, dve deki sirovega masla in osminko litra sladke smetane Me5ae vlij juho v skedo in daj hitro iia mizo Nadevana zmleta pečenka. Zmelji na stroj-čku tri četrtinke kile govejega mesa (če vza-meš polovico svinjskega in polovico govejega mesa, je pečenka še okusnejša) Hkraiu zmelji tudi eno drobno čebulo, strok česna, dve sardeli, dve vejici zelenega psteršilja, žlico kaper ali pa eno kislo kumarico in košček slanine. Zmletemu mesu primešaj eno v mleku namočeno in otisnjeno žeonljo. eno jajce, malo popra in soli (ne soli preveč, ker 30 sardele slane). Vse skupaj dobro zmešaj. Na krožnik posuj malo moke, položi meso na krožnik in z roko oblikuj tenek zrezek. Na sredino mesa položi štiri trdo kuhana in olup ljena jajca, zvij meso v klobaso in jo povaljaj v moki. Nato položi meso na razbeljeno mast, pomaži meso z dvema žlicama gorčice in oblij z mastjo, ki je v kozi, postavi v pečico in počasi peci. Pečenko pridno s sokom polivaj. Ko se je ves sok pokuhal in je ostala sama mast, prilij malo vode in peci dalje da se pečenka lepo zapeče. Nato polij po mesu četrt litra kisle smetane in ko še malo povre, deni pečenko previdno na krožnik, jo zreži na tenke kose, zloži v skledo in s sokom oblij. Zraven daš dušen riž in motovilčeik. Kruhov cmok. Mešaj, da narase 12 in pol deke sirovega masla. Nato primešaj štiri jajca in še tri rumenjake ter spet mešaj, da narase. Nato primešaj četrt kile v mleku namočenih drobtin, 25 dek sladkorja v praihu, eno deko moke, 14 dek zbranih, opranih rozin iin naribamo luipinico ene limone. Čisto krpo pomaži s sirovim maslom, posuj z moko položi na krpo cmok. Konce krpe dobro zveži in na kutoalnici obesi v slan krop, kjer naj počasi vre poldrugo uro. Kuhani cmok stresi v toplo skledo, ga z nitjo raz,reži iin daj kot močmato jed s kavno kremo na mizo. Kavna kresna. Mešaj, da narase, štiri rumenjake in 10 dek sladkorja v prahu. Nato primešaj 10 dek sune moke, rnešaje prilij pol litra vrelega mleka in mešaj dalje na ognju, da krema skoro zavre, a zavreti ne sme, sicer se sesi-ri. Nato primešaj h kremi še o šminko litra vreče močne črne kave. Kremo daš v skodelici n:- mizo, da si jo vsak sam polije po cmoku. Kislo zelje v salati. Kislo zelje dobro oti^ni naio malo (po okusu) osoli, polij z oljem in dobro zmešaj. Klor ljubi kumno, doiaj tudi malo kumne. Zelje pripravi, vsaj eno uro preden ga daS na mizo. Tako zelje v salati je zelo okusno in zdravo, vsebuje v se redilne snovi, ki jih sicer pri kuhanju precej izgubi, nadomesti pa tudi vsako drugo salato. Wifro pečeni zrezki. Meso (stegno) zreži na zrezke, potolči osoli. malo popopraj in povaljaj v moki. V kozi razbe'i mast in zroži zrezke drugega poleg drugega v mast. _ Ko so zrezki po eni plati zapečeni, jih obrni in zaperi še po drugi plati. Nato poberi zrezke na topel krožnik in pokrite postavi na toplo. V mast pa stresi narezane čebule in ko čebula porumeni, zalij z žlico kisa in malo juhe ali vode Ko sok prevre, zloži pečene zreške noter, in ko je vse skupaj še malo po vrelo, z*oz' zrezke v toplo skledo precedi nanje sok in daj hitro na mizo. Zraven daš dušen riž, makarone in stično Lahko pa daš šs solato. . Pa-aktlesai ssasveta Roke uir.ite, usta z sprta, u":e-sa pa odprta. To so pravila, ki jih moraš že malemu otroku privzgojiti. Pazi. da bo imei otrok zmerom umite roke. Pri umazanih rokah se je ž? dostikrat majhna ranica razvila v hudo rano. a tudi prenesla kako bolezen, zlasti če otrok je kruh z umazanimi rokami. To velja tudi za odrasle ljudi Usta uaj se navadi otrok imeti zaprta, posebno kadar je veter ali mraz, kadar skače ali leta. Dihati pa naj se navadi le skozi nos. Tako bo obvaroval svoj® pljuča. Ušesa pa naj ima tudi čista, kakor se spodobi, zlasti pa odprta takrat, kadar ga ma ti kliče in kaj pokara ali pouči. Zelena kot zdravilna rastlina. Kuhana zelena pomaga proti vodenici. Zeleno skuhaj, jo olupi in pojej na dan vsaj dve korenini. Zelena ima to lastnost, d zelo pospeši izločanje seča, kar je važno, komur se voda zapira. Pomaga pa tudi proti protinu, revmi in vetrovom. Zelena je zelo lahko prebavljiva in zdrava. Tudi čaj iz listja zelene žene na vodo in je dobro, če ga piješ dvakrat na dan. Za bolne in zdrave. Jabolčni čaj je osvežujoč za bolnika kakor za zdravega človeka. Jabolka operi, razpolovi in skuhaj v precej vode s sladkorjem, ne da bi jih olupia. Ko so jabolka kuhana, stresi vse skupaj na sito, da se sok precedi v skledo. K soku dodaj še malo limonovega soka in daj bolniku, če je žejen. Za bolnika moraš ta sok postaviti kam v bližino peči a.li štedilnika, da ne bo preveč mrzel. Zdrav človek pa naj pije ta čai hladen. Jabolčni čaj je tudi zelo priporočljiv za živčno bolne ljudi, ker zelo dobro vpliva na živce. Ostale krhle pwt.laei >kozi sito in daj kot kompot svoji družini Da mrežasti vložki v postelji ne škrip Mejo, jiih namazi z o1 jem. To narediš tako, da vse žice, ki se križajo, namažeš. To pa najlažje narediš z zobno krtačico (staro krtači-co. ki ni več uporabna za zobe). Krtačico pomoči v olje in z njo msži. Potem vso mrežo dobro zbriši in položi čez mrežo stare krpe, da se žimnice ne zamažejo. Listnica uredništva Gorica pri Oplotnici. Uredba o kmečki raz-dolžitvi velja le za kmečke dolgove in ne za delavske, obrtniške in druge Drugi dolgovi se morajo plačevati kakor običajno. Gorje Bled. Članek bo objavljen, kolikor je po tiskovnih paragrafih mogoče Dobova. Na vašo prošnjo vam pojasnjujemo, da drugi čitatelji žele po več povesti. Razdelite si branje na več dni, pa bo v redu. Toliko v pojasnilo, če smo vas prav razumeli. Schaesberg (Holandija) Čisto prepozno prejeli. Velikonočni pozdravi zdaj nimajo pomena. 11. do 18. aprila ..^a, 11. aprila: 8.00: Vesel jutrnji pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba za dame in gospode (vodil bo profesor Marjan Dobov-šek). — 9.00: Čas, poročila, spored. — 9.15: Koncert na klavirju (Urbane Prane). — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz maribarsike stolnice. — 11.00: Saint Saens: Živalski karneval (plošče). — 11.30: Otroška ura: Trije godci (zvočna slika). — 12.00: Kar imamo, to vam damo (plošče po že'jah). — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert radijskega orkestra. — 15.30: Prenos iz Kranja: Koncert soko lakih pevskih zborov in orkestrov. — 17.00: Kmetijska ura: Pridelovanje im pomen krmskih rastlin za živinorejo (inž. Jože Černe). — 17.30: Nekaj lahke glasbe (plošče). — 18.00: Tri hčere — veseloigra (člani radijske igralske družine). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: V čem je vrednost naše starejše "umetniške proze (Dušan Nikolajevič iz Beograda). 19.50: Slovenska ura: Vasilij Mirk: Glasbeni utrinki (profesor Marjan Lipovšek); Kraševci (Janko Samec, pisatelj). — 20.30: Koncert. — -22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za dobro voljo in kratek čas (Jožek in Ježek). Ponedeljek, 12. aprila: 12.00: Saime vesele (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 1300: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Zvoki iz Ame rike (plošče). — 14.00: Vreme, borza.—18.00 Zdravniška ura: Osebna higiena (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Lalo: Na mouna (orkestralna suita na ploščah). — 18.40: O gledališču (Ciril Debevec). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Delo Aerokluba za razvoj našega civilnega zrakoplovstva (dr Režek iz Zagreba). — 19.50: Zanimivosti. - 20.00: Koncert kompozicij Danila Švare (prenos iz velike fil. harmonične dvorane). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Vesele pesmi (ter-cet Stritar in profesor LipovšOk). Torek, 13. aprila: 11.00: Šolska ura: Križem po Sloveniji — prirodopisne sličice iz raznih krajev naše ožje domovine (profesor Rafael Bačar). — 12.00: Slavne pevke (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas spored, obvestila. — 13.15: Narodna glasba severnih Slovanov (radijski orkester). — 14: Vreme, borza. — 18.00: Glasba morja (radijski orkester). — 18.40: Vpliv islama v evropski kulturi in njegov zaton (Fran Terse-glav). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Prva po-bornica nacionalizma v srednjem veku (Fran Terseglav iz Ljubljane). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: IV. Skladateljska ura: Risto Savin. — 20.45: Risto Savin: Odlomki iz opere Matija Gubec (uprizoritev ljubljanske opere; posnetek na ploščah). — 21.15: Mandolistični trio (Antunovič, Privšek, Har-šlag). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Plesna glasba na dveh klavirjih (Silva Hraševčeva in Božena Šapi jeva). Sreda, 14. aprila: 12.00: Razni zbori (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Mladinska ura: Ob 2001etnici rojstva Alojzija Galivanija (profesor Adlešič). — 18.20: Mladinska ura: Akva_ rij H. predavanje (Miroslav Zor). — 18.40: Mladi ljudje in kazenski zakon (Roman Rus). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Mesečni kulturni pregled. — 19.50: Šah. — 20.00: Prenos sinfonionega koncerta mariborske Glasbene Matice. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Reproduciran koncert plesne glasbe. Četrtek, 15. aprila: 12.00: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Ura lahke glasbe: Ruslki zbor in orkester »Jar«. — 14: Vreme, borza. — 18.00: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič), — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Predavanje ministra za telesno vzgojo naroda. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20.00: Domači zvoki (radijski orkester, Akademski pevski kvintet in plošče). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Eoperanteka oddaja: »Ljubljana«. Petek, 16. aprila: 11.00: Šolska ura: Z našimi sipflajvarji do Beograda — reportaža (O-ska,r Hudales). — 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert radijskega orkestra. — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Ženska ura: Kaj mora vedeti žena o hraniloznanstvu (Anica Lebar-jeva). — 18.20: Harmonika in citre (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Naše sodelovanje na mednarodni lovski razstavi (d'r. Alfonz Šeanper iz Zagreba). — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: IV. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. —'20.50: Šaljapin poje (plošče). —-21.10: Francoske koncertne suite (radijski orkester). -- 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 17. aprila: 12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, dbvestila. — 13.15: Plošča za ploščo, pisana zmes. — 14.00: Vreme. -— 18.00: Za delo pust (radijski orkester). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Filozofija Pavla Patriča (dr. Ksenija Atanasijevičeva iz Beograda). — 19.50: Pregled sporeda, — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.20: Trobenta in gosli in flavta in bas. — 22.00: čas, vr^me, poročila, spored. — 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). SOČUTJE Vajenec: »Gospod, gospod, nekdo je hotel v naši trgovini vlomiti v blagajno.« Trgovec: »Ubožec, smili se mi vsak, kdor dela zastonj.« PREVEČ DELA Kunigtunda (zdravniku): »Gospod zdravnik, bcina sem, ker imam preveč dela.« Zdravnik: »Pokažite mi jezik!« SLABOTNIM! Sodobni človek živi v prilikah skrajne živčne napetosti, depresije, nespečnosti, predčasne ostarelosti, živčne preutrujenosti — vidite, na čem trpe danes mnogi. Medtem je znanstveno dognano, da regulira ekstrakt iz žleze močne živali („K ALEFLUID") čim preide v organizem, izločevalno delo vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek ponovno močan in sposoben za delo in borbo za obstanek. Brezplačna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, telefon 25-981, Miloš Markovič. „KALEFLUID" se prodaja v lekarnah in drogerijah. Reg. S. br. 10537-33 SPREJMEM VAJENCA v pekovsko obrt pridnega in poštenega, o...»-rega 15—16 let Oskrba v .hiši. Lovro Zupane, pekovski mojster, Dolenjske Toplice. AL. PLANINŠEK — LJUBLJANA Beethovnova ulica 14/1, telefon 35-10 — izposluje nakup in prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje. Informacije daje brezplačno. g bolečin @M sem morala copata, kadar sem ISa na trg Ljudje so se mi »mejah, ko so me videli. Imela sem kurja očesa in trdo kožo, noga pa ie bila otekla in tako me ie bolela, da nisem mogla obuti čevljev Samo oni. ki ie 'sto pretrpel kakor jaz, lahko razume moje veselje. ko sem našla enostaven in lahek način, da se rešim vseh teh muk Neka prijateljica mi ie pripovedovala o sijajnem učinku kisikove kopeli s Saltrat Rodellom Poizkusila sem to in po treh minutah so popolnoma izginila vnetja in otekline, kurja očesa pa so se omehčala v toliki meri da sem iih lahko odstranila s koreninami vTed Sedai spet nosim lepe in elegantne čevlje in ves dan lahko hodim brez vseh težav Saltrat Rodell se prodaja po ugodni ceni v vseh lekarnah drogerijah in parfumeriiah BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora s izdelovatelji lahko sedai vsak čitatelj tega list? ^obi breznlačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite še danes. Ne DOŠiljajfe denarja. Naslov; M Neumann, servtce 7agreb Boškovtčeva nI. M. noVflST! suma ®m 43*50 št. 62.300 Anker-ura Pravi Švicar. »troj. Dobra kvarteta, lep k r o m t r a n okrov 8 ptameno garancijo Din 49.50 6t. 62.301 ista z 08v«t;fi®:nv kazalci ln številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte oen>ik. KJ ga vam pošlje zastonj ln poštnine prostn Ljubljana P Lastna protok utirana tovarna ur v Švici. TRENŠKOTI - VETTCRNI SUKNJIČI Novosti LEPE VZORCE AA PUMPARICE, ŠPORTNE OBLEKE NTTD7 CENENO P R E S K E R SV. PETRA CESTA 14_