fiorlca* l7haja vsaki torek In toboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. ¦Orednlfttvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je nasiavljati pisma. ^«frankirana piMma se ne sprejemajo, enako se ne uvalujejo pisma brez podpisa jlokoplsi dopisov se ne naLa)o TELEFON it. 201 ,nunca ~ % f L ttane na lelo 10 K, i» pol l«ta 5 K. la fttrt Icta 2 50. Cpravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulka Vettwtni it. 9. se plafuje cxf čveterostopn« petit vrste po 14 vin^ za vefkratni natis primeren popust. PoN«meKne itevilke Jlanejo 8 vin. in se prudajajo w raznih goriških trafikah. Št. 61. V Gorici, v torek dne I. avgusta 1911. Leto XIII. Polifične počilnik Poslanska zbornica je tqre»S na počitnice. Štirinajstdnevno zbosnfc&de- lovanje je bilo mirno in stvarfc, tfbrez da bi bilo prišlo do kakega spohyned strankami glede narodno-političnih vjyra- Sanj. To je prvo zasedanje, pri katerem so se stranke skoro instiktivno ogibale onih sporov, ki so dosedaj vedno ovi- rali uspešno delovanje v gospodarskem oziru. To delovanje je napravilo utis, kot da bi se bili pri novih volitvah izlučili oni kričači, ki so le iz Ijubezni do sen- zacij uprizarjali in provocirali nemire, da bi le galerija imela kako zabavo. Toda iz sedanjega zasedanja se ne da sklepati, da bode jesensko zasedanje tudi tako mirno kot sedanje poietno. Posvetovanja ministerskega pred- sednika barona (iantsch z voditelji strank pred zasedanjem so ga prepričala, da ne more računati na gotovo „delovno" večino in on je bi! dosli previden, da ni spravil na dnevni red vpraSanja, ki bi bila imela hronologično prednost pred drugimi, a ki bi znala tudi razburjati narudno čuteča srca. Omejil se je staviti od 75 vladnih predlog le eno na dnevni red, to pa zato, da spo/.na kak dull veje v zbormci. Ali v te!i 14 dneh ni dobil niti on pravega vpogleda v razpolotenje razn'h strank. Položaj je torej Se nejasen. Da se je spravila bančna predloga in nekatere trgovmske pogodbe pod streho, ni Se očitno znamenjc, da vlada lahko racuna na dobro voljo zbornice ter da se bodo tudi druge predloge tako lahko resile. Kar je zbornica sedaj reSila, je bilo gospodarskega pomena za celo državo. In zbornica je pod splosnim utisom dra- ginje morala ta vprasanja tako re$iti, kakor se je zgodilo. Toda pri prihodnjem zasedanju bode vlada stopila pred zbornico s pred- logami. ki zahtevajo od ljudstva velike žrtve. Nove davčne predloge se vočigled poslabšanim življenjskim razmeram go- tovo ne bodo tako gladko spravile skozl. Ljudstvo je preobloženo z davki - to bodo morali poslanci upoštevati. Poleg tega pa vlada po vseli deželah huda mizerija, ki bode morala biti merodajna za reSitev davčnih predlog. Ni izključeno, da bi bilo pri dobri letini laglje zahtevati od ljud- stva novih žrtev kot letos, ko so razne ujme, toča, povodnji in suša vzele vse upanje ljudstvu, da bi zamoglo plačati vsaj dosedanje pristojbine državi. Pa še drugi oblaki plavajo po ob- zorju prihodnjega zasedanja poslanske zbornice. Češko-nemški spor visi kot Damoklejev meč v višini nad zbornico. V ravnokar preteklem zasedanju se je o tej nevarnosti modro in previdno mol- čalo. Toda v jeseni mora biti stvar raz- jašnjena. Češki namestnik in ministerski predsednik, katerima je važnost tega vprašanja in njegove rešitve dobro znana, sta bila pozvana, da ustvarita take raz- mere, ki bodo zadovoljile obe stranki. Od njiju uspehov je odvisna usoda zbor- nice ali, kakor trdijo nekateri, usoda kabineta. Zato bodela porabila čas do prihodnjega zasedanja v to, da se od- pravi ta nevarnost iz zbornice. Ali se jima bode to posrečilo?! Nernški časopisi so polni radosti, da so se stranke v zbornici zadnjih šti- rinajst dni ogibale vsakega narodnost- nega vpraSanja. Nemci namreč smatrajo to kot lastno zmago in mislijo, da se jih bode tudi v prihodnje pustilo pri miru. Na to pa niti misiiti ni; kajti do obračuna ž njimi pride. Naj se le iazib- Ijejo v te sladke sanje — vzbudil jih bode že bojni rog in takrat bodo drugi narodi stavili svoje pogoje, pod katerimi jim bode mogoce udeležUi se delovanja zbornice. Tako kot dosedaj pač ne more in ne sme oslati, ker so Nemci in ž njimi tudi vlada še mnogo, mnogo dolžni drugim narodom. Slovtnci in sploh Jugoslovani se- dimo v prvih vrstah upnikov in naSi poslanci, združeni v „hrvatsko. sloven- skem klubu" bodo ze znali iztirjati nem- Ske in vladne dolgove za gosdodarsko in narodnopovzdigo Jugoslavanov. V to jim Bog pomozi! Polom goriške „Banke Popolare" pred porof- niki. V petek se je nadaljevalo zasliSe- vanje price Hader. Opomnil je. da so se temne zadeve resile od predsednika ,, Banke" Lenassija. l.uzzatla in pa od kakega člana načelstva. Kupcija z Vidmarjem je ena taka zadeva. Zacetkom Vidmar nt bil zado- voljen $ to kupčijo, ali vsled drezanja in garancijv. da bode „Bnnka" podjetje denarno podpiraia, se Je vendar-le udal. Luzzatto je pri tern igral ulugo prav- nega konzulenta „Banke" kakor tudi Vidmarja obenem. Ali ni !o čudno?! L'speh te kupčije je. da je Vidmar faliral in da je „Banka" izgubila 500.000 K. Ko je prifa bil pri raznih bankah v Italiji, naSel je tarn pisma, ki so no- sila edino'le Colletov podpis. Kar se tiče ponarejenih menjic, jih je dal avskultantu dr.Maraniju. Bilo Jih je mnogo takih. (ilede delnic, ki sta jih priča in Or/an kupila od porotnikov, se je to zgodilo, da se razprava vr$i Se v tern porotnem zasedanju, in zato, da bodo vsi porotniki Italijani. Neki dan je prišel Luzzatto v „Banko" ter rekel: „Sedaj sem priSel na to, kako je izginil denar iz „Banke". To nas je potrdilo v slutnji, da je v res- nici izginil denar iz „Banke". Luzzatto je zapustil Gorico v naj- kritičnejšem tremitku. to je takrat, ko so se konštatjrale vse izgube, To Luz- zattovo potovanje je spravilo vsevnaj- večje začudenje Na vprašanje državnega pravdnika je priča izjavil, da je lahko mogoče, da so se na raznih pismih ponaredili pod- pisi članov načelstva. Večkrat je prihajal Luzzatto k se- jam brez zapisnika prejšnjih sej in tako ni imel tudi v prvi seji po oni dne 29. decembra 1908 zapisnika te seje pri sebi. Bozzini je opazil, da se ne more zato prečitati zapisnik prejšnje seje. Luzzatto je izjavil, da ni imel časa se- staviti zapisnika. Colletove hiše so se cenile na 88.500 K, v resnici pa niso bile vredne niti 60.000 K. Vidmarjeva hiša je bila cenjena na 60.000 K, pri dražbi pa je bila prodana za 39.000 K. Priča ima vsled poloma izgubo v znesku 470.000 K, pa misli, da bode izgubil še kakih 100.000 K. Drž. pravdnik je nato izjavil, da si pridržuje pravico postopati proti Luzzaltu, ker je celo svoje premoženje dal vpisati na ime svoje žene, zato da st mu ne more ničesar zarubiti, *Nalo se je govorilo o 100 delni- cah tretje emisije. ki so bile vpisane na puljsko podružnico, med tem ko jih puljska podružnica ni ntkdar dobila. Potem so se stavila na pričo razna vprašanja. nakar je bil priča na lastno prošnjo odpuSčen in povabljen za soboto i)b 8. uri zjutraj. Nato se je zasliSal bratranec Luz- zatta Josip Pavia ravnatelj filialke »Credita*. Rekel je, da je imela „Banka* peprej opravila s tvrdko Jona. ko seje ustanovila podružnica «Credit a* v Go- rici, pa s tem. Luzzatto je imel z „Creditom" malo posla. Samo, ko je bila „Banka" v likvidaciji, rekel je Luzzatto pncH naj vzame iz „Bänke" neke Luzzattove vrednostne paptrje. Na vpraSanje državnega pravd- nika. kaj je priča mislil, ko je vide! v bilanci I. 1908 205.000 K kot stanje blagajne vpisanih. je pnča odgovoril. da je rekel Luzzattu: „Kaj sehočete postäv- Ijati. da imate toliko denarja v bla- gajni !" Navadno imajo pri .Creditu" le kakih 100.000 K v biagajni. Luzzatto pa je opomnil prici, da so se uračunale tudi zapadle menjice. Drž. pravdnik je nato »vpraSal, Če je res. da se pri vseh bankah falzifici- rajo bilance. Priča je to odločno za"- nikal. „Credit" je zarubil Luzzattovo hiSo zaradi zneska 80.000 K. ki jih je plačal »Credit" ,Banki Popolare". Priča je nato izjavil. da ni on pla- čal od svojega 100.000 K zato. da se resi Luzzatto preiskovalnega zapora, marveč. da je to storil na ukaz druge osebe. Državni pravdnsk je nato izjavil. da se bo o tem znesku govorilo pri drugem procesu. Priča je rekel, da si je predstav- ljal „Banko" kot v popolnem neredu, da Član načelstva ni smel ničesar pod- pisati. če je vedel. kako stoje stvari pri „Banki". Potem je še govoril o raznih bančnih zadevah. razjašnjeval vrednosii raznih vrst menjic ter še druge teh- nične zadeve pri upravi denarnih zavodili. V soboto se je nadaljevalo zasli- ševanje dr. Baderja. Zaupanje, ki ga je imel v Luzzatta, izjavlja priča, je izgi- nilo, ko so prišli na to, da je Luzzatto izbrisal 12.000 K svojega dolga, ki so bile potem vpisane na račun Colleta. Ker je dr. Pincherle napravil proti tej izjavi neko opazko, je'drzavni pravd- nik rekel, da hoče zagovorništvo dvo- miti o izpovedbah prič. Dosedaj je do- puščal, da si Luzzatto in Pincherle po- šiljata eden drugemu lističe, tega pa od sedaj ne dopušča več. Preds. je izjavil, da bo o tem sklepal sodni dvor. Potem je priča rekel, da je naj- boljši dokaz, da je zavodu zaupal, pač ta, da je, predno se je podal 1. 1909 v Tunis, vložil v „Banko* 35.000 K, med tem ko je Lenassi takrat dvigal svoj in svojih sorodnikov denar. Tudi prof. Žni- deršiču je Lenassi svetoval dvigniti na- loženi denar. Lenassi je nato protestiral, da bi bil on napotil Bombig-a. naj sili pričo k, pristopu k „Banki" kot Clan načel- stva. On tudi ni vedel koncem 1. 1908» da znašajo izgube 800 000 K, kakor trdi to priča. Na pritisk drž. pravdnika, pred- sednika in nekaterih porotnikov je Le- nassi sedaj povedal, da sta bila Colle in Luzzatto sporazumljena. Luzzatto je držal sejne zapisnike doma. Še le po- tem, ko je dr. Gasser priSel v BBanko*f se ga je prisililo prinesti te doku- mente v „ßanko". Luzzatto je tudi imel Wassermannove menjice doma in je bil tudi on tisti, hi jih je djal potem v bla- gajno. O vsem tem je Lenassi šele poz- neje izvedel. Coile je igral z namenom, da oSkoduje wBanko". On je skrival ko- rispondenco, falzificiral je knjige in po- naredil je tudi imena Vidmarja in Slo- karja na menjicah. Tudi menjico z imeni Conforti in Colle ter podpise Savorgna- nija in Senuttija je ponaredil. Ker pa hoče priča Bader zvračati krivdo na velikih izgubah na Lenassija. mu ta od- vrača to trditev z argumentaeijo, da bi bil moral Bader sam prečitati korespen- denco, predno jo je podpisal. Zato je pa Bader kriv na večjih izgubah. Iz neke izjave državnega pravd- nika je posneti. da bode drž. pravdni- stvo tudi proti Lenassiju naperilo drug proces in sicer zaradt odtegnitve svo- jega imetja opravičenemu rubežu. Potem se je nekaj zagovarjat Luzzatto. Nato je državni pravdnik predla- gal, naj se zasliši še mnogo drugih pnC. Včeraj je predsednik naznanil, da je sodni dvor sklenil zaslišati pričo Bedon in prof. Žnideršiča. Predlog, da se še druge priče zaslišijo, je sodni dvor odkLnil. — Nato je drž. pravdnik predlagal, najsezasliSi soproga Colleta in Colletov brat Dionizij. Zagovorniki podpirajo predlog. . Sodni dvor pa je odklonil tudi ta predlog. Drž. pravdnik si je pridržal pra- vico do pritožbe ničnosti. Nato je predsednik naznanil. da bode izvedenec Vierthaler poročal o »Banki", izvedenec Marsiglio pa o kup- čiji s Confortijem. Drž. pravnik je zahteval, naj se izvedenca zaslišata vsak zase. Preds. se je temu uprl. Nato je začel prof. Vierthaler po- dajati sliko o poslovanju v „Banki*. Začetkom so bile knjige v največjem redu. Pozneje so bile površno vodjene. Bilo je mnogo popravkov, strgano je bilo mnogo in cele strani pobarvane z barvano vodo. Koncem 1. 1908 pa je bil nered nepopisen. Sistem knjigovodstva je bil tak, da bi ga bil lahko vsak razumel. Nato je naštel nekatere nerednosti in nepra- vilnosti. Pregledovalce računov se je lahko osleparilo, ko se je v knjigah vpi- savalo, kar se je komu zdelo. Iz vpo- gleda v knjige se je dobil utis, da sta bila dva ali trije, ki so vodili „Banko*. Goljufalo se je lahko, ker sočlani nadzorstva zaupali osobju in vse siepo podpisavali. (Dalje prihodnjič.) Dopisi. Ii Trftiöa. V naši ladjedelnici je vedno več de!a Sedaj je zaposlenih okoSi 1400 oseb. Do pred par me- secev je bila skoro polovica delavcev tujcev, ki so bili nastavljeni pri naj- boljših deiih in so zaslužili na dan tudi do 30 K, med tern ko so se rno- rali domači delavci zadovoljiti s sla- bejšim delom, pri katerem ni biio niti tre- tjine toliko zasluzka.y zadnjem Času seje obrnilo nekaj na boljSe. Ukaz ]e nam- reč prišel, da vsi tuji delavci, rtamreč neavstrijski, morajo v par mesecih zapustili d';lo v naši ladjedelnici. Ta ukaz je tujce osupnil, toliko bolj. ker se poprej o tern ni skoraj nič sli§alo. In tako dan za dnevom zapušča Tržič mnogo AngleŽev, ki sicer nesejo iz Tržiča lepe denarce, katere bi sicer za- služili naši delavci. AngleŽi, Nemci in ltalijani sicer bi ne bili odslovljeni, tudi če bi se vse avstrijsko delavstvo v ladjedejnici uprlo. Prišlo je vmes nekaj drugega, kar jih je pometlo. Naša ladjedelnica namreč bo gradila od sedaj naprej tudi — podmorske čolne. In ravno ti podmorski Čolni so spravili iz Tržiča vse tuje delavce, ker naša država ven- dar ne sme dovotiti tega, da bi podmor- ske čolne delali Nemci, AngleŽi ali lta- lijani in bi potem mogoče vohunarili in nesli ves ustroj teh čolnov v svojo do- movino. Seveda je naše delavstvo ta vladna odredba še precej razveselila. Upati je torej, da tisočaki, ki bi jih po- basali nemški, angleški in italijanski delavci, ostanejo v žepih našega de- lavstva. V naši ladjedelnici je strahovita vročina. Zaradi tega je ravnateljstvo v sporazumu z delavstvom odredilo. da se bo delalo zjutraj od 4. ure pa do poludne. Ono delavstvo, ki prihaja in odhaja vsaki dan z raznimi vlaki, in sicer v Ronke, v Zagraj, v Gradišče, v Rubije itd. bo delalo pa le od 7. ure zjutraj do poludne. Od siovensko-laške meje Prav od srca nam je govoril dopisnik v „Go- rici" St. 58 v dopisu iz Kormina. Kor- minski sodnik Zottig je namreč upc- kojen. Zottig je bil Lah skozi in skozi in Slovenci nismo imeli od njega tega. kar bi morali — imeti. Uradoval je izključno laško. O slovenščini ni bilo v njegovem uradu ne duha ne sluha. In vendar spadajo vsa zapadna Brda pod sodni okraj Kormin. Lahko rečemo, da tretjina sodnega okraja je slovenska. Pa če greš na korminsko sodnijo, dobiš gotovo tarn Brica, če greš na davkarijo, enako itd. Uradniki pa tako tolčejo slo- venščino, da je groza. — Zato upamo, da vsaj v nisi pravice, na sodniji, pri- demo do svojih pravic. Če uže nočejo dati Slovencem sodnika v Kormin, naj imenujejo vsaj takega, ki bo dobro govoril slovenski, sicer ne more izvrše- vati vestno svoje težke in odgovornosti polne naloge. V interesu justice pra- vimo: V Kormin sodnika, ki bo slo- venščine popolnoma zmožen, sicer se bo justica teptala po tleh. Obrnejni Slovenci. Is Prvačine Našim liberalcem vre po glavi zadolženi „Sokolskl Dom". Niso z računi še na jasnem, koliko od- stotkov bo nesel na leto. Nekateri se praskajo za ušesi in se uže kesajo, da imajo sploh kaj opraviti pri do grla zadolženem „Sokolskem Domu*. Naj lepša je šele ta, da je veliko svoto de- narja za zgradbo tega „Sokolskega Doma" posodila laška družina in se pustila nanj uknjižiti. Pametni liberalci pravijo, da je bila misel o zgradbi „Sokolskega Doma" nepremišljena in da ne bo imela lepih posiedic. Ko so delali proračune, so stavili kot glavni dohodek skupiček javnih plesov, ki se bodo vršili v „Sokolskem Domu". In res! Pravijo, da je baje naše županstvo pripravljeno dovoljevati javne plese vsako nedeljo, samo da bi se „Sokolski Dom" obdržal. Slaba zcslomba! Tudi sokolaštvo se več tako ne šopiri po ponesrečeni slavnostni otvoritvi tega ,Doma". Mi pa smo bolj skromni in se zadovoljujemo s sobico. Naprej gremo, sicer počasi, a tern gotoveje. Vrato- lomnih skokov ne bomo delali. To pre- puščamo Itberalcem. Naj si oni polo- mijo vratove, mi ne! Zabilježiti moram, da bodemo imeli v mesecu septembru veliko orlov- sko veselico, o kateri sporočimo na- tančneje svoječasno. V Tolmlnn, 28. 7. 1911. — Gori- ška okrajna bolmška blagajna je imela v pretečenem mesecu svoj letni občni zbor. Iz poročila vodje g. Tuntarja, ki je natisnjeno v 37. štev. soc. demckratič« nega lista „Zarja" posnemamo sledeče : G.Tuntar hvali poslovanje bol. blagajne ; poroča. da je narastlo število članov na Tolmtnskem na stotine; pravi dalje, da posluje filialka v Tolminu v zadpvolj- nost delavcev in delodajalcev — za poc't, in se nazadnje še pohvali, da je imela blagajna v pretečenem letu čez 24.000 K dobička. Vprašamo Vas g. Tuntar, zakaj je blagajna letos povišala prispevke od 3*75 na 4-25°/0 kljubu temu, da je imela v preteklem letu Čez 24.000 K dobička ? Blagajna sme povišati prispevke le takrat, kedar ne more uhajati z marij- šimi prispevki, a v tem slučaju je ravno nasprotno, kajti kljubu manjšim prispev- kom je izkazala I. 1910 še toliko tiso- čev kron dobička, da bi že s tem lahko krili za tekoče leto povečane podpore in zvišanje honorarjev za zdravnike. Nam se dozdeva, da je stvar takale: Bolni- ška blagajna ima preveč uradnikov, ki so eden drugemu na poti, za to je pa toliko zmešnjav; blagajna moramorebiti plačevati za gospude simulante v Gorici in okolici. Na Tolminskem ne plačuje za take lenuhe ničesar, ker jih pri nas ni. pač pa ima goriška blagajna na Tol- minskem dobro molzno kravo v naših delavcih in delodajalcih, kateri morajo. svoje prispevke točno plačevati, v mno- gih slučajih celo v po krivici previsoko odmerjenih zneskih, ki pa ne dobijo v slučaju bolezni od blagajne nikakoršne podpore. G. Tuntar, ako želite, Vam na- vedemo te slučaje! Podpisani pripravljalni odbor je prejel že toliko pritožb glede krivic, ki se dogajajo našim obrtnikom od strani goriške blagajne, da bi zmanjkalo pro- stora, ako bi jih hoteli opisati v eni šte- vilki tega cenjenega lista. Pred nedavnim časom smo g. Tun- tarju na njegov popravek poribali pod nos le nekoliko slučajev krivic, ki jih prizadeva goriskä blagajna obrtnikom na Tolminskem. Ako pridete g. Tuntar še s kakim popravkom na dan, Vam borno znali odgovoriti v polni meri! Sicer pa smo trdno prepričani, da se v doglednem času otresemo preveli- kih dobrot goriške bol. blagajne in la- honskega magistrata v Gorici, ki nam naše pritožbe proti blagajni tako „pra- vično" rešuje. Pripravljalni odbor je ukrenil vse potrebno, da pridejo naši obrtniki v doglednem času do samostojne bolniške blagajne in naši gg. po- sl-anciso se z vso vnemo za- vzeliza to zadevo in prepričanl smo, da z njihovo pomočjo pridemo do tega, kar nam po postavi z dne 30. marca 1. 1888 pritiče, akoravno so naše c. kr. politične oblastnije bolj naklonjene Lahom nego Slovencem. Obrtnike, de- lavce in delodajalce na Tolminskem in Kanalskem pa vnovič pozivljamo, naj naznanijo pripravljalnemu odboru v Tol- minu vsak slučaj krivice, ki se jim do- godi od strani goriške okrajne bolniške blagajne. btruna je le preveč napeta in bo kmalu počila. — Pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne okrajne bol- niške blagajne v Tolminu. Z Vipavskega. — Ako nam ne pošlje v par dneh dežja, bo cela Vi- pavska dolina končana po suši. Neka- tere občine v zgorenji Vipavski dolini, kakor n. pr. Sv. Križ, Ajdovščina itd. so uže sedaj končane. Poljskih pridelkov bo malo, krme ravno tako, sadjeodpada ovenelo, vinska trta se suši. Tako ža- lostne letine, kakor se nam letos obeta, ne pomnimo Vipavci. Vse je od solnca ožgano in unisieno. Preti beda! — Kar ni po nekaterih občinah toča končala, žuga suša sedaj to nadomestiti. Našl vino- gradniki obupavajo. Slišijo se glasovi, da bodo zapustili domači kraj in da se podajo s trebuhom za kruhom v svet. Draginja velika, letine slabe, davki ve- liki, vse to spravlja naSe Ijudi v obup. \i Bovoa. — Z navdušenjem smo pred par leti Bovčani pozdravljali usta- novitev petrazredne Ijudske Šole. Kljub temu, da je ostal učni red neizpreme- njen (kakor prej v štirirazrednici), sma- trali smo to vendar za napredek, kajti s petim razredom pridobila se je ena učiteljska moč. — Toda varali smo se nad tem napredkom. Kakor je v Bovcu vobče znano, so uspehi naše petraz- rednice veliko nepovoljnejši kakor prej, da celo nepovoljnejši kot pred desetimi ali petnajstimi leti, ko so vbovškošolo pohajali še otroci iz Koritnice, Kala in Plužen. — Le sedaj se dogaja, da so nekateri stariši siljeni pošiljati svoje otroke drugam v Ijudske Sole. Opaža se, da celo otroci sami razsojajo o raz- ličnih nekorektnostih od strani svojih učiteljev, ter da zgubljajo vedno bolj spoštovanje in zaupanje do njih. Da ni vse tako, kakor bi moralo biti, je v prvi vrsti krivo vodstvo šole, ki se nahaja v rokah moža, ki se sam čuti že zrelega za pokoj. Temu inožu je bilo pač lahko voditi šolo pred nekaj leti, ko so bile učne moči še dobre. Sedaj je pa v Bovcu prava šolska mizerija. Čas bi bil, da bi okrajni šolski svet odprl oči, ter upošteval to, da če Že imamo pod sedanjim vodstvom dve mladi učiteljici, morala bi biti vsajdruga dva učitelja spretnejša. Zanašajoč se na pravičnost okraj- nega šolskega sveta, upamo, da ta naš apel ne bo brezuspešen. Polilični pregled. Državnl zbor Zbornica je na sobotni seji raz - pravljala o predlogih, ki jih je v petek stavil draginjski odsek. Poročevalec je utemeljeval predloga. Nato je pov/.el besedo ministerski predsednik baron Gautsch, ki je med drugim rekel, da sta nevsprejemljivi 2 točki predlogov: točka, s katero se pozivlja vlada, naj ukrene potrebne korake glede nabave mesa, ne oziraje se na odnošaje z Ogrsko in točka, ki pozivlja vlado, naj se uvaža živo živino iz balkanskih dežel. Vlada ne more in ne stori tega, vlada ima dolžnost, da izjavi to odkrito zbornici splošne volilne pravice; zbornica naj odločl. öovornikje povdarjal, da je vlada odločna.daodpomore draginji, toda treba je ustvariti produktivne sile v deželi; in teh sedaj manjka. — Na to je povzel besedo posl. Spaček. — Po nadaljni de- bati se je glasovalo o predlogu draginj- skega odseka. Prvi del predloga, tičoč se neomejenega uvoza prekomorskega mesa, je bil v poimenskem glasovanju odklonjenz 251 proti 174 glasom. Reso- lucija Stölzleva, v kateri se pozivlja vlada, naj stori vse, da se bo preko- morsko meso uvažalopo potrebi, je bila odklonjena s 191 proti 182 glasovom. Po- tem se je glasovalo o drugem delu pred- loga, v katerem se pozivlja vlada naj prične s srbsko vlado pogajanja glede spremembe trgovinske pogodbe vsmisiu, da Srbija proti primerni koncesiji do- voli uvažanje žive živine in mesa v naj- večem obsegu. Najprej se je glasovalo o dodatnern predlogu Pantza, po katerem naj odpa- dejo besede „Živa živina in". Ta pred- log je bil vsprejet z 208 proti 197 gla- sovi. V pc viiskem glasovanju je bil potem z 256 proti 172 glasom odklonjen predlog z besedami „Živa živina in". Istotako je zbornica odklonila pred- log soc. demokratov, naj se Bienerthovo ministerstvo stavi pod obtožbo. Vsprejeti sta bili tudi trgovlnski pogodbi s Črnogoro in s Portugalsko. Glede krvavih dogodkov v Droho- byczu je bila vsprejeta resolucija, naj vlada vso zadevo strogo preišče in po- tem sporoči zbornici o izidu preiskave. Nato je predsednik naznanil, da je zasedanje odgodjeno in da seprihodnja seja poslancem naznani pismenim po- toni na dorn. Počltnioe državnega zbora bodo trajale, kakor se poroča, do 12. septembra. Takrat se državni zbor zopet sestane Zasedanje deželnih zborov bo koncem meseca decembra. Vstop Istrskih državnih poslancev v „Hrvaško sloveaskl klub". Glasilo istrskih Hrvatov „Naša Sloga", baveč se z vstopom istrskih državnih poslancev v „llrvaško-sloven- ski klub", piše med drugim tudi to le : „Naši poslanci so vedeli, da ta prejšnja parlamentarna skupina ni mnogo koristila, da si je bila izpočetka prejšnjega zasedanja celo močneja od „Slovenskega", ali — kakor so ga na- vadno nazivali: ŠusteršiČevega kluba. Zato niso mogli naši (primorski) po- slanci privoliti v obnovc ,,Zve/x» južnih Slovanov", ki bi sedaj Še manje kori- stiia, ker bi bilo v njej samo 13 čle- nov, dočim je bilo v drugem klubu že 24 poslancev, o katerih se je vedelo, da bodo v odločilnem trenotku vsi ka- kor eden za to, kar spoznajo za pravo. A ravno tega treba sedaj v parlamentu bolj nego kedaj poprej." Domače in razne vesti. Naš prevzvUeDl kuezonadSkos dr. I;rančisek Borgia Scdej sc jc podal danes na 14 dnevni dopust v ^ekovo. Delitev sv. blrme in kanonična vizitacija za sempetcrsko dekanijo bo najbrže v /.ačctku oktobra t. I. Duhovske spremembe v goriški na<*5kofiji priobčimo v prihodnji ste- vilki. Sprememb in imenovanj je veČ. Dohovne vaje /a duhovščino go- riške nadškofije bodo v (iorici od 18. do 22. septembra. Vodil jih bo opat Z e 11 e r iz sekovske škofije. Za povzdlgo ovčjereje. Deželni živinorejski nadzornik g. Mtlton Klav- žar se poda po nalogu poljedclskcga ministerstva za en mesecna Toiminsko, da proučuje gorske razmere za ovčjetejo. „Oorloa" se prodaja odslej tudi na državnem in južnem kolodvoru v Gorici. Opozarjamo! Bratoi v laseh. „Slov. Narod" z dne 29. t. m. piše: „Hdinost" priobčuje včeraj neki dopis baje s sto podpisi, v katerem imenuje našo napredno stranko wostuden frankovski liberalizem*. (G. Makso je mislil menda „frakarski" li- beralizem. Opomba naš. uredništva.) Mi tem potom izjavljamo, da takih neote- sanih Čotičjad ne bomo prenašali." — Hitro je torej nehala ljubezen med ljub- Ijanskimi in tržaškimi liberalnimi bratci. PoUtlöna nezrelost našlh liberal- oev> _ Vstop dr. Gregorina v Šuster- šičev klub in potem n egov zopetni iz- stop je spravil naše liberalce poppl- noma iz ravnotežja. Ne vedo, kaj bi rekli. Seveda, lahko se je širokoustiti pri volitvah, težja nekoliko je stvar po volitvah. Za „tfarodnl muzej" so darovali: Gosp. Jos. Balič, učitelj, Vrh, 12.dar 17 letnikov „Drobtinic" od leta 1847-1869. — Gospod Franc Pavletič, učitelj Pod- sabotin 1 srebrn tolar iz leta 1809. — Gosp. Ivan Jakša, dijak IV. I. učiteijišča, 2 egiptovska kipca. — Gosp. Leopold Bratuš, dijak III. razr. vad. v Gorici, 8 raznih novcev. — Gosp. Štefan BratuŽ, Sv. KHz Vipavski, 14 raznih novcev, 1 staro mirco za smodnik ter 1 shrambo medeno s strojem za kapselne. — Gosp. Ivan ßevk v Gorici 2 srebrna novca ter 1 bakren novec. — Gospod Brezigar 'Leopold, slikar Plave, 2 končnici čebel- nega panja zelo dobro ohranjena slika- rija iz leta 1867. — Gospod Joško Beltram, nabral v Mirnu: 1. gosp. Brat- kovič Dragotin, čevljar Miren 2 sliki na steklu, 2. gospod Hd. Praprotnik, učitelj Miren, 1 par naočnikov (domače delo). 3. gospa Marija Male, Miren, 2 svetinji ter 1 novec, 4. gosp. Josko Beltram, 2 srebrna in 1 bakren novce. — Gospod .Križman, nadučitelj Sempas, 1 novec. 0 d b o r. Poslanec dr. Ivan Šusteršlč o motu proprio glede na praznlke. — Poslanec dr. Ivan Šusteršič je izjavil sotrudniku „Hrvaške korespondence" glede na pa pežev motu proprio o praznikih: „üo- spodarske in socialne razmere po večini škofij nu Slovenskem in llrvaškem so take, da kase ostati pri stanh pra/.ni- kih. Osebno je prepričan, da bo večina hrvaških in slovenskih škofov v tern smislu poročala sv. Očetii, osobito še, ker sv. Oče utemcljuje motu proprio iz- recno z gospodarskimi razmerami Go- spodarske razmere v teh Skofijah so pa take, da kaže pridržati dosedanjc praz- nike." Vlpavska ieleznloa. — Poslanec Žitnik in tuvarisi so v državnern zboru predlagali: „Vladi se naroča. naj čim- preje vse potrebno ukrenc, da se Vi- pavska zele/.nica od AjdovSčine dalje podaljša po Vipavski doiini in zveze i ju7.no želez. pri Postojni; ako bi bilo to iz katervgakoli vzroka nemogoče. iiaj se Vipavska zeleznica zveže z nameravano prugo državnih železnie StanjelPostojna. Nagta smrt V soboto je v Sesljanu umrl nagle smrti 45-lctni Pertot. pek, ožeojcn z družino. Dan poprej Se zdrav in vesel, je leial v soboto na mrtvaskcm odru. — 0 kr. okr glavantvo v Gradilča naznanja: Vscm občinskim in duhovnm uradom polittLnega okraja. Z ozirom na luido vročino jc c. k. okrajno glavarslvo do druge odredbe določilo uradovanje vsaki dan oU 7. ure zjulraj neprctrguma do ene ure popoldan. Navedene urade se naprusa da razglasijo javnosii to odredbo. Zabodea je bil mtnuto nedeljo v Temnici na Krasu 49 • letni Jane/. Tram pus od ravnolam. Zaboden je bil zvečer. Rana sicer ni nevarna. Pre- peljali so ga v goriško bolnismco. Nesreöa, 14-lelnl Jozef N a r d i n iz Ločnika jc padel te dni i. nckcga 4 metre visokega drevesa. Dobil je se precejšnje poskodbe na glavi. Zdravi se v goriski bolnišnici. Nova odkritja v postojnski Jaml. Poroča se, da so te dni odkrili v po- stojnski jami nove hodnike s krasnimi umetninami. Sedaj meri postojnska jama na daljavo 21 km. Totia je minulo nedeljo padala v Koprivi pri Moši in v bližnjih vaseh in naredila še precej škode. Oklestila je hudo vinograde. Polovico poljskih pri- delkov in grozdja je uničila. Novlnol bodo letos vpoklicani 5. oktobra, prostovoljci in pomorščaki 1. oktobra, nadomestni rezervisti3. oktobra. ZaboJ mlla se je našel na cesti med Rubijami in Gabrijami. Našel se je uže pred par meseci. Ker se dosedaj ukljub ponovnemu razglasu ni nihče oglasil, se to spet razglaša. Oglasiti se .je pri Karolu Petejan v Gabrijah. Vabllo k rednemu občnemu zboru „Kmečke hranilnice in posojilnice v Mirniku, registrovane zadruge z neome- jeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo dne 13. avgusta t. 1. po sveti maši v župnišču z dnevnim redom: 1. Potrjenje računskega sklepa za leto 1910. 2. Vo- litev načelstva in nadzorstva. 3. Slu- čajnosti. 0 d b o r. Kolera v Trstu. Dne 28. t. m. po- poludne je umrl 71 -letni Matej Slamič. Bakterijologična preiskava črevne vse- bine, ki je dne 29. zvečer bila zaklju- čena, je dognala, da je smrt nastala "vsled azijatske kolere. Istotako se je bakterijologično ugotovilo, da je njegov htapec Anton Germek, ki je dne 28. zjutraj zbolel in je bil popoludne pre- peljan v infekcijsko bolnišnico, bolan na koleri. V Bertokih v Istri je zboleia na znakih kolere 62 letna Antonija Kuret, ki je bila na posetu pri obitelji Slamič v Trstu. Slamičevi in Kuretova se na- hajajo v bolnišnici za nalezljive bolezni. Sredstvo proti koleri. — Iz Rima se puroča, da je neki znani kemik iz- našel neko sredstvo proti koleri, ki se bo prodajalo pod imenom „Vibriolisin" in ki je v številnih slučajih imelo pre- senetljive uspehe. Italijanska vlada bo z novim sredstvom pustila nadaljevati poizkuse. Italljanske vojaike vaje odpove- dane. Iz Rima poročajo da bodo itali- janske vojaške vaje za letos odpove- dane iz zdravstvenih ozirov. Ta odpoved vojaških vaj je v zvezi z nevarnostjo kolere. - Radi tega bodo za letos od- povedani tudi nekateri kongresi. Torej je vendar-le kolera v Italiji, katero so uradno dosedaj tako trdovratno tajili iz zgolj sebičnih nagibov! Mesa padle oenet Prva dunajska ve{eklavnica delniške družbe naznanja po dunajskem časopisju, da zniža na svojih stojnicah ceno govejega mesa za 10 vinarjev pri kilogramu, ker je padla na zadnjth sejmih ttidi cena živini. Oena petroleja se je zopet po- drazila. Podraieno perllo. Avstrijski fabn- kanti perila so ceno za ovratnske, mansetc in podobno od 1 avgusta dalje zviSali za 10 vin. Rat glas o sprejema gojenk v go- spodlojsko *oio c. kr kmetijske druibe kraajske v Ljubljaal Meseca okiobra sv utvori stirinajstt teLaj gospodinjske Sole, ki bo trajal 11 mesecev. (jojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom II. gg scster iz reda sv. Irančiska. Zavod jc v poscbnem po- slopju pol eg Manjanišča na Spodnjih Poljanah v l.jtibljani, l^uk, ki je slovenski in brezplačen. zavzema poleg verouka. vzgojeslovja, zdravoslovja. ravnanja z bolmki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih niora umeti vnaka dobra gospodinja, zlasii se pa pouCuje teorelično in prak- tično o kuhaMju. šivanju (ročnem in strojnem), pranju. likanju. živinoreji, mlekarstvu. vrlnarstvu itd. Gojenke se istotako vezbajo v gospodinjskem knji- govodstvu tcr v ravnanju z bolniki in z bolno zivino. (iojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo. razsvetljavo. perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 330 K. Deklice, ki hočejo vstopiti v go spodinjsko solo, morajo: 1. dovrsiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti spre- jem mlajših učenk; 2. znati čitati, pi- sati in računati; 3. predložiti zdravnisko spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha. da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je pri- ložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma va- ruha, naj se pošljejo do 1 0. s e p- tembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Konferenoa avstrljsklh äkofov se bo letos vršila, kakor navadno, no- vembra meseca; pred to konferenco se bu pa sklicala najbrže začetkom sep- tembra posebna konferenca, ki se bo bavila s papeževim motuproprio glede praznikov. Škofje bodo svoje želje Sv, Očetu razložili v spomenici. Splošno rnnenje je to, da naj se prazniki ne omeje. Škofom je došlo od strani ver- nikov in korporacij Že veliko prošenj v tern oziru. Sodba Irskega poslanoa o avstrij- skem ljudsköm štotju. Član angleškega parlamenta irski poslanec S. Boland, ostro kritikuje v velikem dublinskem listu .An Claidheamh Soliiis" zadnje ljudsko štetje v Avstriji. Pravi, da je to Stetje „popolnoma brez vsake vrednosti in neuporabno*. Seveda naši merodajni krogi tega ne vidijo in se bo pri nas delila pravica po teh falsificiranih šle- vilkah. Deželnl poslaneo za mesto Ljub- Ijano Ivan Knez, je odložii svoj deželno- zborski mandat. Cesar se ne udeleit veliklb voja- škth vaj. — „Pester Lloyd" poroča, da je cesar defmitivno sklenil. da se ne udeleži velikih vojaških vaj, ki se bodo na jesen vršile v severni Ogrski, in sicer radi tega, da se ne izpostavi velikim naporom, združenim z vajami. Yrhno vodstvo vojaških vaj bo poverjeno pre- stolonasledniku IVanu. Ferdinandu, ki niu bo prideljen nečak nadvojvoda Ka- rol f:ran Josip. Cesar Franc Joief se bo v za- Četku septembra preselil iz Išla v vilo „Hermes44 v Lainzu, kjer bo bival v je- seni več tednov. Od tu bo odpotoval v začetku oktobra v Schönbrunn, kjer bo ostal Čez zimo. Spomenik dr. Pr. Ladislavu R i»e- gerju na kraljevskem Vyse- hraduvPragi. — Velikemu in ne- pozabnemu voditelju češkega naroda so postavili na njegovem grobu na VySe- hradu spomenik. ki nosi napis: Fran- tisek Ladislav Rieger. — Närodu svčmu pFeji z te duše, aby sebe sama nikdy neopusti! v malomyslnosti. oni nezyc- hal v domyälivosti 10. 11. 1818 — 3.3. 1903. — (Narodu svojemu želim iz ce- lega srea. da bi nikdar ne opušcal v maloduSnosti in se ntkdar ne prevzel v domisljavostt.) Spomenik je delo mojstra Mysbleku- SiBodniinica statela v irak. V Puchbachu pri Köfiachu je zletela v pondeljek popoludne v zrak smodniš- n ca. last stavbenega podjetnika Alojzija Gnesbacha iz Voitsberga. Pri tej priliki so i/.gubi! zivljenje stirje delavci. 8? blrmt v Resljl — Videmski nadskof mons. Anastazij Rossi je bir- muval preteklo nedeljo v Reziji. kamor je dospel peš že v soboto zvečer. Na- pravil je pravcato „tour de force", — „Kavallrstvo" ogrsklh posiancev. Ogrski drzavni poslanci so na pred log P'«l-edmka poslanske zbornice skle- nili. darovati diete enega dne za po potresu oskodovane prebivalce Kecske- meta. Ko se je hotelo nabrati obljub- Ijene diete, se ie kon^tatiralo, da so diete polovice poslanctv zarubljene ter da ne morejo izpolniti svoje obljube. Predsed- nik je nato pozval dotične poslance, naj plačajo obljubljeno podporo iz pn- vatmh sredstev. Vlharjl. V okolici Dunajaje divjal v soboto vihar, ki je napravil veliko škodo. V F^lühmbachu, kjer se nahaja prestolonaslednik, je v soboto razsajal vihar z močnim nalivom. Veter je izrul mnogo dreves. Voda tamošnjih potokov je odnesh vse mostove. Na polju je vse opustoSeno. Promooijo na donajskem vseuöl- llšču. V minolem šolskem letu je bilo na dunajskem vseučilišču promoviranih za doktorje 924 kandidatov, in sicer 27 za doktorje teologije, 447 kandidatov za doktorje prava, 231 kandidatov, med temi 10 dam, za doktorje zdravilstva in 216 kandidatov, med temi 21 dam, za doktorje filozofije. — Razun tega so bili trije kandidatje promovirani za doktorje sub auspiciis imperatoris, 74 kandidatov je postalo magistri farma- cije, med temi 21 dam. — Letos je bilo promoviranih 34 kandidatov več nego lani. — ZakaJ so zažgall Oarlgrad. Na Dunaj se poroča iz Carigrada, da so požigalci hoteli uničiti veliki mobilizačni načrt in načrte vrhovnega poveljnika v Albaniji, ki se nahajajo v poslopju ge- neralnega štaba. Ravcokar je izsla v založništvu v Ljubljani nasa „DruŽinska pra* t i k a za leto 1912" z zelo raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi, letos posebno izbranimi slikami. Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovinah, Cena 24 vinarjev izvod, po pošti 10 vin. več. Kdor bi je ne mogel dobui pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubtjani pri „KatohŠki Bukvarrn* ali pa v pioda- jalni „Katoliškega tiskovnega društva*. Zahtevajte povsod našo „Družinsko pratiko" s podobo sv. DruŽine. Razpro- dajalci dobe znaten popust. Gospcdarske vesH. Kako se bodemo branlll v vinogradih proti soši? - (Konec.) — Zato vidimo, da ohrani zrahljana zemija lažej vlago v sebi, nego stia- čena Z rahlanjem zemlje bodemo od- rivali torej suso od svojega zemljišča. Posebno je potrebno, da je gornja ze- meljska plast, ki pride z zrakom v do- tiko, rahla in ne more vsled tega do- važati po sirokih cevicah spodnje vlage do vrha. Radi tega priporočamo, naj se vrhnja zernlja v vinogradm, ko preti suša, zrahija, bodisi z navadnim ročnim oro- djem (saponi. motikami, šapami) ali pa z okopalniki, plugi in razruševalci. Po- sebno okopalnik „Planet junijor" dela izvrstno in hitro, zato naj si kupi to pripravo vsakdo, ki ima koltčkaj veči vinograd v ravnini alt le v malo viseči leg». V enem ali dveh letih se rnu lzplača. Rahlanje je treba pa opravljati še prej, nego je zemija močno suha. Ako se je zemija na vrhu popolnoma posu- Šila in jo obračamo. potem se napije1 z vodo iz spodnje zemlje in prouzroča s tern 5e več sušo. Že v hudi suši je sicer rahlanje priporočljivo. vendar se mora vršiti tako, da ostahe vrhnja zemija na vrhu in se n«; obrne. Tudi plevel in podobne tvarine. ki jih razgrnemo pred su§o po vinogradu, ohranijo vlago v zemlji. V posušenem plevelu so namreč cevice široke in po teh se ne more vspeti voda na povrsino. kjer bi iz- puhtela. Zato vdimo. ako plevel od- grnemo, kako vlažna je vselej zemija pod njim. V Bosni n. pr., kjer hočejo braniti slive od prevelike suše. pokosijo v sadovnjakih travo. ter jo razgrnejo pod drevjem. Tudi s tem übranijo vlagi iz zemlje. V vinogradih pa je združeno to delo s prevelikimi stroski. zato bo- demo odganjali od tu sušo večinoma le s tem, da vrhnjo zemljo poleti več- krat rahljamo. „K. Pr.*4 Lctnih \ / naše „Družinske pratike' je ravnokar izSel in se dobiya skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ltubljaui. v >Kato- liški bukvarni<, prodajaini »Katol. tisk društva«, dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petri&č iti Ivan Korenčan; v Trstu: prodajalna »KatoL tisk. društva«. G-na komadu 24 vin., po pošti 10 v veö. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati drugih pratik. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patck, naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vsem gg. odjemalcetu, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: tnehe za žvepianje, zadnji sisteni äkropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. VI 1 • • katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „|> r a v e g a C 0 I/ Q t 0 C Isis III 1 Q :Francka:" s kavnim mlinokom, ki se izdeluje temeJjom najveeje \ n K n I II \ IIII III I H skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. miiiu I uti i u u i it I u« ————¦——- _______________jiM______I___________9 ' la izbonii domaci lzdelek uajtopleje priporocamo. Trgovskega sotrudnika sprejme tvrdka TEOD. HRIBAR Zmožen mora biti deželnih jezikov. Vstop s 1. all najkasnsje 15. septembrom. — =-----<— Restavracija Brezje prl M&rijl PomagaJ p. Radovljica Podpisani se toplo priporoča veJec. romarjem in drugim obiskovalcem Brezja za obilen obisk restavracije „Brezje*. ToČim izvrstna briska bela in črna do- mača vina, kakor tudi najboljše pivo. Kuhinja domača in najboljša. Gorka je di!a v vsakem času. Ušaj, restavrater Brezje. Iv. Znidarcič & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. •račune, sprejema stavbinska dela vseh \rst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Lastnina Westfal.-stropl za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju. ki izoli- rajo vsako šumenje in ropotanje, pri hranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. ceneji kakor vsl drug! ma- slvni stropi. Pojasnila, stat. izkazi in prora- fcunt brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperature). Ceneje kakor vsl drogi sisteml. Loterljske števllke. 29. julija Trst.......69 13 58 64 54 Stev. 2383 Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastwl II. fctrtletja, t. j. meseceg aprila, maja in jujja 1910 začne v poncdeljBh, 1Z. sept. 1911, ter se bo nadaljevala naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Dne 6., 9., 13., 16. in 20. sept, bodo v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajb na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 4. pop. V Gorici, 24. julija 1911. | 04 rniateHitva zastavljalnice. Za one, ki trpijo na želodcu! 1 Vsem oiiim, ki so si s prehlajenjern ali s preobloženjem želodca, z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z nezmernim življenjem nakopaii kako želodčno bolezen, kakor: zelodčni katar, fcrče v selodcu, bolečine v kelodcu. tekko prebavo ali zaslizenje, se priporoča tern potom dobro domače sredstvo, čegar dobrodehii vpliv se je preiskusil že več let. In to je NT Hubert Üllrich-ovo žellščno vino. "^S To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe človeka. Zeliščno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravocasno porabo se udušijo zelodčne bolezni že v kalu. Zatoroj se ne sme pbotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor- glavobol, kolcanje, žganje, napihnjenost, bljuvanje, ki se pri starih želodčnih boleznih pojavljajo, poj> njajo večkrat po par požirkih teg2 vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje srea, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jotrah, v slezeni in hemoroidne boiečine se odstranijo z zelščnim vinom. Z^liščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari in želodca in čreves s tern, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjka^je krvi, clfthnct s0 P° nava(^i posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in 9ldllU«)l bolnega stanja jeter. Osebe, ki niniajo teka, so nervozno oslabljeni in so ozlovoljeni, ki trpijo na glavobolu, so brez sna, ko največ hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemo življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi, porniri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Nlnoga priztiavanja in zahvale spri- čujpjo to. — Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Romans, Ajel, Dolgopolje, Konke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija. Tolmin, Kanal, Videm, Palma, Červinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih Go- riško-Gradiščanske v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. --------- Svari se pred ponarejanjem! — —= Zahtevajte izrecno mr Hubert Ullrich - oyo ^h Zeliščno yino. Moje zeliščno vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino malaga 450.0, vinski štrkljaj 100.0, glicerina 100.0, dno vino 24O.0, sok jerebike 150.0, črešnjev sok 32U.0. aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo. Ustanovljena leta 1610. — — — Ustanovljena leta 1810. Najstarejsa slovenska tovarna paramontov Josef Neškudla Olumuc priporoča sledeče predmete po jako zmernih cenah: paramente, baldahine, zastave, cerkvono opravo, z ognjem pozlačene keli'he, monstrance, eiborije, svetilke, 'luatnt, luöi, kiiževe poti. Stari paramenti se dobro popravljajo. Za uboge cerkve precejsnji popust. Oene brez konkurence in 30% ntžje kot drugod. IW" PoUlja cenike na oahfevo breuplačno in poštnine prosto. *•© 3^2} Kdo „e poZna tvrdke Stqjte! Kerševani & Cuk na Stolnem trau (Piazza Cuomo) v 6 O RI 6 I štev. 9? VsaKdo pozna to tvrdfeo, ker ima na prodaj Original Victoria sivalae «troje, ki so naj- boljši, najceuejši, najtrpeinejäi, najlažji, ki de- lajo še po iO-letni uporabi brezäumno, hitro in točno. Original Victoria sivalni htruji so se vsem šiviljam, krojačom in drugim močno pri- ' ljubilj. Vsakdo naj si ogleda prod nakupom šival- ¦¦ —-' nega stroja '';.., — I "„Original Victoria" Sivalne stroje.' Tvrdka da na razpolago učileljico, ki poučuje brezplai^no. Z Original Victoria šivalnimi stroji se izvršuje vsakovrstno unietno vczeiije ^ # (rekamiraiije) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijäko oroilje: slamorcznice, sti- ss^ skalnice. drocgalnize (stroje za« i/^k mastenje grozdja), pluge, m^ brane itd. itd. /|l^^7 Ta tvrdka ima na prodaj naj- ^@jS boljša dvokoleso bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVANI & CUK, ki jih sama i/.dclujf. Nadalje, puike, samokrese, drugo belgijsko orožje, atrc- ^^^fc^ liivo. — Potem najboljše gram o son e. I — 1 Daje na obroke. =^ CENIKI =^= se razpošljajol r s=»= zastonj. - \ Tvrdka Konjedic & Zajec trgovlna z železjem v Gorici v kiši „Qoriske ljudskc posojilniee" (prej krojaška zadru^ja). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, zična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, doraaöa in eene konkurenčne. - -......— :¦ . = 1 ¦ : . . ¦- . ,— Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. fl Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreinje pri natnpi fcmetüstili potreMčin in pri prodaji ^x^ *v ^v- kiGtjiAik prifteltov. *v v ^v Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ST. it