Ljubljana, sobota, 19. oktobra 1946
Paituhi» plačana v
Leto VIL, štev. 245 — Posamezna številka 2 tfin
UREDNIŠTVO IN UPRAVA. LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 31-22 do 31-2«
ROKOPISI
SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
INSEBATN1 ODDELEK
LJUBLJANA.
SELENBURGOVA ULICA ST. | TELEFON 38-32. 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.73*
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 4S DIN
S
N
K
N I
Zvesta	svojemu ljudstvu
Mirovna konferenca v Parizu, ki ee je začela 29. julija, je 15. oktobra končala svoje delo- Delegati 21 držav zapuščajo Pariz in se vračajo domov ali pa odhajajo v Ameriko na zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Domov se vrača tudi del naše delegacije s podpredsednikom zvezne vlad« tov. Edvardom Kardeljem.
Po 79 dneh razpravljanj se je torej zaključila konferenca 21 zavezniških narodov, ki je »mela nalogo, povedati svoje mnenje in dati svoje predloge in priporočila o osnutkih mirovnih pogodb za pet bivših sovražnih držav — Italijo. Madžarsko, Romunijo. Bolgarijo in Finsko — o osnutkih, ki jih je izdelal Svet ministrov štirih velesil.
Oči milijonov ljudi po vsem svetu so bile v teh dneh uprte v Pariz. Narodi, ki so preživeli strahote druge svetovne vojne, so pričakovali, da bodo na tej konferenci odgovorni predstavniki zavezniških narodov sprejeli sklepe, ki bi bili trdna podlaga trajnega miru. Pričakovali so, da ta mirovna konferenca ne bo ponovila napak mnogih prejšnjih, M jih je zgodovina neusmiljeno obsodila, ker niso uničile virov, iz katerih se je vedno znova porajala vojna.
Če je konferenca hotela doseči uspeh, bi morala predvsem stremeti za tem. da doseže v vseh temeljnih vprašanjih soglasnost zavezniških držav ali vsaj največje možno soglasje. Pri svojem delu bi morala konferenca predvsem voditi račun o interesih držav, ki so bile žrtev napada. ali pa so trpele zaradi napadalnosti. Odločno bi morala odstraniti vse ostanke gospodstva Nemčije, Italije in njihovih vazalov nad drugimi narodi *n uničiti zadnje sledove nacizma in fašizma, ki je zanetil drugo svetovno vojno. Konference bi morala omogočiti narodom, ki so bili doslej razkosani med raznimi včeraj napadalnimi državami, da se končno združijo in postanejo svobodni. Osvobojeni narodi bi morali biti zares prost; vsakega gospodarskega in političnega pritiska od zunaj, vsakega vmeševanja v svoje notranje zadeve-Končno bi morala konferenca zagotoviti primerno odškodnino na račun napadalca deželam, preko katerih sta šli vojna in sovražna okupacija z vsemi strahotami in uničevanji.
7 ozjroin na ta načela moremo presoditi stvarne uspehe konference in oceniti delo posameznih delegacij.
Mirovna konferenca je sicer dosegla pozitivne uspehe, zlasti v mnogih vprašanjih, glede katerih so se že prej sporazumeli zunanji ministri štirih velesil-
Drugače pa je s členi pogodb, glede katerih prej ni bil dosežen sporazum, ali pa s členi, glede katerih so se sporazumeli, pa so bili krivični in nesprejemljivi za kake zavezniške države (vprašanje razmejitve med Jugoslavijo in Italijo in med Jugoslavijo in svobodnim tržaškim ozemljem). ali glede vprašanja tržaškega statuta, kjer so Anglija, Amerika in Francija prekršila sporazum Sveta ministrov in s svojo glasovalno vojsko vsilile tržaškemu ozemlju kolonialni statut.
Pri razpravljanju o teh členih so se .jasno pokazale razlike v načelih in metodah, ki so bile osnova za delo naše delegacije in delegacij drugih demokratičnih držav s Sovjetsko zvezo na čelu. ter v načelih in metodah Anglije in Amerike z njunimi sateliti (med ka(ere Se je na žalost uvrstila tudi Francija).
Anglosaške države s svojimi poslušnimi sateliti so politiko sodelovanja in sporazumnih rešitev zamenjale s politiko vsiljevanja svoje volje namesto pravičnega in demokratičnega miru pa hotele vsiliti svetu svoj — imperiaii>tieni mir. Slepo se zanašajoč na svoje glasovalne robote, se niso ti imperialistični politiki niti najmanj potrudili, da bi upošteval; zahteve držav in narodov, ki so bili žrtev napada. S preglasovanjem je konferenca sprejela sklepe, ki nagrajujejo dovčerajšnjega napadalca Italijo na škodo zavezniške Jugoslavije in prepuščajo nadaljnjemu zatiranju s strani jste Italije sto-tisoče naših ljudi- Ostanke tujega, v tem primeru italijanskega gospodstva nad našimi narodi mirovna konferenca torej ni odstranila. Tržačanom in slovenskim in hrvatskim prebivalcem tržaškega ozemlja, ki so se štiri leta hrabro borili proti fašističnemu in nacističnemu osvajaču in se s pomočjo Jugoslovanske armade sami osvobodili, je konferenca vsilila kolonialni režim. Z gospodarskimi in različnimi političnimi določbami so si anglosaške rile zagotovile prevladujoč vpliv v bivših sovražnih deželah in pravico vmešavanj v njihove notranje zadeve. Še več. z določbami o podonavski plovbi in pogodbah z bivšimi sovražnimi deželami v Podonavju skušajo posegati celo v suverenost zavezniških podonavskih držav (Jugoslavije) in Češkoslovaška)
Tudi vprašanje odškodnine napadenim deželam na račun napadalca konferenca ni rešila v skladu z načeli demokratičnosti in pravic- Anglosaške države seveda niso pozabile nase in so zagotovile visoko odškodnino celo tistim kapitalističnim kro-
gom. katerih kapital je med vojno krepil zmogljivost fašističnh osva-jačev. Skromnih in upravičenih re-pararijskih zahtev napadenih in zasedenih držav niso hoteli upoštevati.
Zaradj takega ravnanja angloame-riških zastopnikov na mirovni konferenci se je konferenca nujno morala razdelit; v dva tabora, pa ne v tabor zapadnih demokracij in tabor slovanskih držav, kakor je skušal in se skuša to prikazati naivnim bralcem reakcionarni tisk zapadnoevropskih držav, ampak v tabor držav, ki so s Sovjetsko zvezo na čelu med vso konferenco dosledno branile načela sporazumnega reševanja mednarodnih vprašanj, načela, da napadalnost ne sme ostati nekaznovana. načela suverenosti in popolne enakopravnosti malih in velikih držav, ki «o, skratka, branile načela miru, pravice, svobode in demokracije. Drugi tabor. k? sta ga vodili Amerika in Anglija, verno pa jima je sledila skupina poslušnih priki-mo val cev, pa je metodo sporazumevanja zamenjal z metodo vsiljevanja svoje volje. Uveljaviti je skušal stara imperialistična stremljenja po političnem in gospodarskem zasužnjeva-nju malih držav, in težnje, pridobiti Sj novih strateških oporišč, dovčerajšnjega napadalca pa ohrabriti s popuščanjem — na račun drugih seveda — in ga uporabiti kot morebitno rezervo za možne bodoče spopade. Delegacije teh držav so torej branile načela — če jih sploh lahko tako imenujemo — grabežljivega in zasužnjevalnega imperializma, neenakosti, krivice jn nasilja-V tej borbi med demokracijo in svobodo na eni in med imperializmom in zasužnjevanjem na drugi strani je poleg Sovjetske zveze, velike dežele socializma in nesebične zagovornice praric malih narodov, igrala najčastnejšo in najvidnejšo vlogo naša delegacija, delegacija Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Delegacija države, ki se je rodila iz krvi in žrtev njenih najboljših sinov, delegacija države, katere sinovi so se vedno nepomirljivo borili za svojo svobodo, je izpolnila vsa pričakovanja. ki "so jih vanjo polagali jugoslovanski narodi. Njenega dela niso spremljali * občudovanjem le jugoslovanski narodi, ampak milijoni Ijud; po vsem svetu, k| se spominjajo težkih _ let vojne, zločinov fašizma, težav in preizkušenj teh zadnjih let. Njeno delo so spremljali z občudovanjem zato, ker delegacija ni govorila le v imenu jugoslovanskih narodov, govorila je. v imenu demokracije, v imenu človečanskih pravic slehernega naroda, borila se je zoper zvijačnost In* pohlep in je z vso doslednostjo branila resnične interese vseh malih narodov in resnične interese miru.
Konferenca je v zvezi z Jugoslavijo sicer sprejela krivične sklepe, toda. kakor je dejal tov- Edvard Kardelj, šef jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu, »nič ni tako silnega in nepremagljivega kakor osvobodilna in protiimperialistična borba zavednega naroda, ki brani svoje pravice in svoj obstanek. Sila, M izvira iz globine ljudskih množic, je silnejša kakor vsi sklepi za zeleno mizo in vsi poskusi, da se ohrani nekaj, kar ni pravično... Naši narodi se zavedajo, da je svoboda pravica vsakega naroda, a narod, ki se bori za pravično stvar, je vedno nepremagljiv.«
Volja, da nadaljujemo borbo a svoje neizpodbitne pravice in da se še naprej borimo za svobodo in pravico vseh narodov, pa je pri jugoslovanskih narodih trdnejša in odločnejša kakor kdaj koli- Krivičnih pariških sklepov Jugoslavija ne priznava hi ne bo podpisala, pripravljena pa je še na nadaljne sodelovanje z zavezniki, da bi se našla pravična rešitev.
Delegacijo Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki Se iz Pariza vrača v domovino, s ponosom in hvaležno pozdravljamo. Ostala je zvesta svojemu ljudstvu in njegovim čustvom, branila ie čast in svobodo našega ljudstva, branila je mir in demokracijo. Za njeno veliko delo se ji najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala velja šefu naše delegacije tov- Edvardu Kardelju, katerega odločna in dostojanstvena borba za svet miru. demokracije in napredka je vzor za vse tlačene in zasužnjene narode. Ljubezen, s katero ga obdajajo vsi jugoslovanski narodi, posebno pa ljubezen težko preizkušenega ljudstva iz Julijske krajine, katerega pravice je tako odločno zagovarjal, se je v teh dneh še poglobila-
Ko s hvaležnostjo pozdravljamo našo delegacijo, se zahvaljujemo tudi delegaciji Sovjetske zveze, ki je našo pravično stvar na kryiferenci tako iskreno podpirala, zahvaljujemo se delegacijam drugih bratskih slovanskih držav, k; so naš boj podprle, zahvaljujemo se vsem onim, ki so kakor koli skušali pomagati do zmage naši pravičnj stvari, ki je obenem tudi stvar miru in napredka. N.
Za nas je osnovno to, da ključi našega gospodarstva niso v tujih rokah. Zato mi lahko govorimo o nacionalni in državni neodvisnosti. — (Tito.)
Vrnitev delegacije FLRJ iz Pariza
Danes ob g« dopoldne bo govoril šeS jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj na zborovanja na Kongresnem trgu
Ljubljana, 18. okt. Tanjug je obveščen, da je delegacija FLRJ na mirovni konferenci s šefom delegacije podpredsednikom Zvezne vlade tov. Edvardom Kardeljem na četu odpotovala iz Pariza in ho prispela v petek 18. t. m. ponoči na Jesenice. •
Ljubljana bo sprejela velikega bored za pravice narodov Jugoslavije, šefa delegacije tov. Edvarda Kardelja v soboto 19. t. m- ob 9. dopoldne na Kongresnem trgu, kjer bo imel tov. Edvard Kardelj govor.
Slovensko ljudstvo se zahvaljuje tov. Edvardu Kardelju in naši delegaciji
vseh svobodoljubnih narodov .veta* samo resnični sinovi ljudstva, ki so bili z njim v borbi v najtežjih dneh
Slovensko ljudstvo, ki je ves čas mirovne konference z velikim zanimanjem spremljalo borbo jugoslovanske delegacije s podpredsednikom vlade tov. Edvardom Kardeljem na čelu za pravice naših narodov, je poslalo delegaciji ob vrnitvi v domovino številne resolucije, v katerih ji izraža hvaležnost za njeno dosledno borbo.
Resolucije z izrazi hvaležnosti pošiljajo s predvolilnih sestankov sindikalnih podružnic tovara in ustanov.
Delavci tovaren Saturnus, Hrovat, Res in kemične tovarne so s svojega predvolilnega sestanka poslali šefu jugoslovanske delegacije resolucijo, v ikateri se zahvaljujejo delegaciji za vse njene napore in pravijo med drugim: »Za^tčpali ste našo voljo, voljo našega delovnega ljudstva, delavstvo in nameščenstvo naših tovarn pa je ves ta čas Vaše težke borbe s povečano požrtvovalnostjo delalo za srečo naše nove Jugoslavije.«
Zadružniki so poslali šefu jugoslovanske delegacije naslednjo resolucijo:
»Za prizadevanja delegacije na mirovni konferenci v Parizu smo Vam tudi slovenški zadružniki dolžni zahvalo. Ponosni smo na zastopnike jugoslovanskih narodov in se zavedamo, da morejo tako odločno in zgledno pred vsem svetom zastopati pravične zahteve ne le slovenskega in ostalih narodov Jugoslavije, temveč
njegove zgodovine.
Zahvalo dolgujemo tudi veliki Sovjetski zvezi in drugim državam, ki so podpirale našo državo v prizadevanju naše delegacije za pravične meje in za pravične mirovne pogoje.«
Ob zaključku resolucije pišejo:
»Ko se zahvaljujemo delegaciji za vso brezprimerno borbenost, katero s0 morali priznavati tudi zastopniki nam nenaklonjenih zavezniških držav — obljubljamo slovenski zadružniki vso nesebično in iskreno pomoč pri obnovi in izgradnji naše domovine.
Zahvala bolgarskega zunanjega ministra
Beograd, 17. okt Ponoči je potoval na povratku z mirovne konference iz Pariza skozi Beograd bolgarski minister za zunanje zadeve Georgi; Kulišev.
Na postaji so ga pozdravih predstavniki ministrstva za zunanje zadeve FLRJ in bolgarskega poslaništva.
Bolgarski minister za zunanje zadeve KuCišev je Za jujgoslovanski tisk izjavil:
»Posebno bi. rad podčrtal našo veliko zahvalo predstavnikom FLRJ, ki so dosledno branili našo stvar na mirovni konferenci.«
SIAU ZA TRST POZIVA
k združitvi v enotni fronti v borbi za uresničenje demokratičnih pravic
Trst, 18. okt. (Tanjug) Na zasedanju plenuma Mestnega odbora SIAU za Trst je predsednik prof. Ferlan v otvoritvenem govoru mazil zahtevo tržaškega demokratičnega prebivalstva. da morajo Koper, Piran. Izola in Gorica s svojo okolico pripadati Jugoslaviji. Tržič, ki je nedeljiva gospodarska in industrijska enota s Trstom, naj ostane sestavni del svobodnega ozemlja. Poudaril je potrebe po združitvi vseh demokratov v borbi za demokracijo. Govoril je o poizkusih Angloameričarnov, ki si hočejo s pomočjo svojih sateCitov zagotoviti oblast na bodočem svobodnem ozemlju, da bi vsilili tukajšnjemu ijudstvu kolonialni statut.
Na podlag; predsednikovega govora so delegati soglasno odobrili poziv k enotnosti.
V tem pozivu ugotavlja Mestni plenum SIAU-a za Trst, da je zaradi statuta, ki ga nameravajo vsiliti Trstu, velika nevarnost za neodvisnost Trsta in njegov gospodarski razvoj. Zaradi tega je nastopil trenutek, ko mora vsak iskren demokrat prelomit; sleherno vez z reakcionarnimi šovinisti. Pozivajo vse iskrene demokratične sile na tem ozemlju, naj se združijo v Enotno fronto demokratične akcije, fej naj temelji na na-naslednjih programskih točkah:
1.	resnično demokratičen statut, ki naj zagt tovi popolno suverenost krajevnega prebivalstva;
2.	odstranitev vseh vojaških okupacijskih sil s tega ozemlja v roku 30 dni po podpisu mirovne pogodbe;
3.	dosledna demokratična ustava naj zagotovi vso oblast domačemu prebivalstvu v zakonodaji, izvršni in sodni delavnosti preko zakonodajnih sodnih in izvršnih organov, izvolje nih na osnovi demokratičnih načel;
4.	uprava, sodstvo, policija in vse ostale javne ustanove morajo biti demokratični organi, sestavljeni iz domačih elementov, ki se niso kompromitirali s fašizmom ali z nacističnim okupatorjem;
5.	borba proti vsakemu vmešavanju imperialističnih sil in proti vsak; obliki kolabaracionizma;
6.	poglobitev bratstva med Italijani in Slovani, ki temelji na popolni enakopravnost; narodnostnih pravic, zajamčeni z zakonodajo, kj mora zatreti vsako narodnostim, rasno in versko nestrpnost v kakršni koli obliki?
7.	borba proti ostankom fašizma in neofašizma ter proti šovinizmu, kjer koli bi se vgnezdil in pod kakršno koli krinko bi se poskušal ponovno pojaviti v javnem življenju;
8.	izvajanje politike, ki naj na gospodarskem polju pripelje Trst do blaginje s pomočjo krepitve industrije, financ, trgovine in pomorstva, s sadovi dela primorskega prebivalstva, predvsem pa s pomočjo obnovitve pristaniškega prometa, kar je možno le z vzpostavitvijo prijateljskih odnosov z vsemi državami, predvsem pa z Italijo, Jugoslavijo in ostalimi državami našega zaledja; politike, ki
naj zaradi tega na področju socialnih vprašanj poskrbi za zadovoljitev življenjskih potreb meščanov, za varstvo in razširjanje delavnih pravic, ki naj zajamčijo pravico do dela, obrambo domače delavne sile in delovnih pogojev;
9. borba za sindikalno enotnost v organizaciji, k; bi bila neposredno včlanjena v svetovni sindikalni fede-racji, ki b{ temeljila na mednarodni demokratični osnovi in bila organizirana po industrijah. Delala naj bi v obrambo interesov delavstva, ki jih je treba razumeti v čim širšem smislu, tako da bi vsebovala borbo za kontrolo nad podjetjem in za obrambo demokratičnih načel in pridobita«;
10.	začasna vlada z najmanj 9 člani, ki bi jo imenoval Varnostni svet Združenih narodov po predlogih narodnostnih in političnih skupin svobodnega ozemlja in ki bi ji stala ob stran posvetovalna skupščina, sestavljena iz najmanj 90 članov, izvoljenih po načelih in sistemih, ki veljajo za začasno vlado.
Ob zaključku zborovanja plenuma so sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti sklepom pariške konference, ki ni priključila Tržiča k Jugoslaviji, zaradi česar zahtevajo, naj se Tržič vsaj priključi Trstu, s katerim tvor; gospodarsko enoto.. Tovarišema Molotovu in Kardelju pa so poslali zahvalna pisma za odločno obrambo demokratičnih pravic na pa-rišk; konferenci.
Izjava generala Eisenhowra
Trst, 18. okt. (Tanjug) Načelnik glavnega stana ameriške vojske general Dwight D. Eisenhower je včeraj pregledal ameriške 'čete in vojaške položaje vzdolž Morganove črte v coni A Julijske krajine. Med ostalimi je general Eisenhower pregledal položaje v Kobaridu, postojanke vzdolž Morganove črte severno od Kanala, v Kminu, Butrip in končno vojaško bolnišinico v Vidmu. Med obiskom, je general Eisenhower nagovoril nekatere skupine ameriške vojske. Eni izmed teh skupin ie dejal general med drugip»:	1
»Potrebno jo. da ameriška vojska ostane v Evropi, ker je naša naloga, da uredimo zmedo, ki je nastala po koncu vojne.«
Proti večeru je general Eisenhower odpotoval z letalom z videmskega letališča.
Preganjanje demobiliziranih primorskih partizanov
Trst, 18. okt. (Tanjug) Mnogi pri* morski partizani sfo po končam bor-bi ostali v Jugoslovanski armadi Ti se sedaj demobilizirani vračajo domov v cono A, kjer se javljajo pri zavezniških zasedbenih oblasteh. Namesto da bi jim te oblasti šle na roko kot vojakom zavezniške vojske, jih zapostavljajo, preganjajo in celo zapirajo. Nekatere izmed njih ponovno predajajo jugoslovanskim oblastem v cono B.
Nedavno se je vrnil domov v Do* blar v Soško dolino iz Jugoslov. armade demobilizirani tov. Viktor Lazar. Ko se je javil zavezniškim oblastem in zaprosil za redno osebno izkaznico, so mu zavrgli prošnjo in izročili civilni policiji, ki ga je odpeljala na blok med cono A in B pri Avčah, in ga izročili jugoslov. oblastem. Ko se je tov. Lazar ponovno vrnil na svoj dom, ga je civilna policija aretirala in odpeljala v goriške zapore.
Obisk predsednika poljskega narodnega sveta Bieruta in maršala v Zymierskega v Beogradu
Beograd, 18. okt; Opoldne ' sta prispela na zemunsko letališče z letalom Oz Varšave predsednik poljskega. narodnega sveta g. Boleslaw BSerat in maršal Poljske Mihai Ro-la-Zymierskl v spremstvu ministra za kulturo On umetnost Wladistawa Kowalskega, ministra za pravosodje Barih» Swtomcowskega, pomočnika ministra za zumange zadeve Josefa Olsewskega, generalnega polkovnika Carnowskega tax generalmajorja
■ visokimi gostj prispela, veleposlanik FLRJ na Poljskem Božo Ljumovič Ni vojaški ataše polkovnik Petar KfeoL
Obisk pri
Beograd, 18. okt. Danes ob 17. je predsednik poljskega narodnega sveta g. Boleslav Blerut v spremstvu maršala Poljske Mihala Role Zymierskega obiskal predsednika vlade FLRJ, ministra za narodno
Broza-Tita, Visoka gosta sta spremljala veleposlanik poljske republike v Beogradu g. Jan Karo! Venele in veleposlanik FLRJ v Varšavi Božo Ljumovič.
Obisku sta prisostvovala pomočnik zunanjega ministra dr. Vladimir Velebit in generalmajor Ljubodrag Djurič.
Obisk pri dr. Ribarju
Beograd, 18. okt. Danes ob 17.30 je predsednik poljskega narodnega sveta g. Boleslav Bierut v spremstvu maršala Poljske Mihala Rde Zymierskega obiskal predsednika Pro" zldija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivana Ribarja. Predsednika g. Bieruta stap spremljala poljski veleposlanik v Beograda g. Jan Karol Vende in jugoslovanski veleposlanik v Varšavi Božo Ljumovič.
Od Prezidija Ljudske skupščine FLRJ sta, bila prisotna podpredsednik Prezidija Ljudske skupščina FLRJ Marko Vujačič ki Tžane >An-
V Otme HOTE STALINSKE PETLETKE
Dohodki državnega proračuna Sovjetske zveze za leto 1946 znašajo 333.4 milijarde rubljev, izdatki pa 319.3 milijarde rubljev
Minister za finance ZSSR o izvajanju drž. preračunov za 1944. in 1945. ieto
ter o drž. proračanu za 1946. leto
-turne graditve m nadaljnje učvrstitve vojnoekonomske moči naše države.
Minister za finance Zverov je nato obrazložil izvajanje državnega proračuna ZSSR za 1944. in 1945. leto in predlog proračuna za 1946. leto.
V	tetu 1944. so dohodki presegF izdatke za 4 milijarde 781 milijonov rubljev. Uspešno izvajanje proračuna za 1944. leto moramo pojasniti predvsem z zmagami Rd^če armade, Id je v tem letu popolnoma osvobodila državo nemškafašističnega zavojevalca, nato pa z velikimi zmagami v zaledju, sijajnim podvigom industrije, gospodarstva in prometa, z velikim novim poletom celotnega narodnega gospodarstva.
V	državnem proračunu za leto 1945. so bili določeni veliki krediti za obnovo in nadaljnji razvoj narodnega gospodarstva in kulture.
Tako so znašali izdatki za prosveto 26 milijard 368 milijonov rubljev, za zaščito ljudskega zdravstva in fizkul-ture 11 milijard 485 milijonov rubljev, za državno pomoč materam z več otroci 2 milijarde 102 milijona rubljev, za državno socialno zavarovanje 4 milijarde 993 milijone ru-ljev ter za pokojnine in pomoč vojaškim uslužbencem in njihovim družinam 17 milijard 763 milijone rubljev.
V	državnem proračunu za l. 1946. je določeno popolno in pravočasno fr nanciranje obnove in nadaljnjega razvoja težke industrije, transporta, kmetijstva in industrije potrošnih dobrin, nato povečanje izdatkov za znanstveno raziskovalne ustanove in za pripravo kadrov.
Dohodki drž. proračuna ZSSR ni
Nadaljevanje na 2. strani
je minister za finance ZSSR A. G. ZVerov poročal o državnem proračunu ZSSR za 1946. leto in o izvajanju proračuna za 1944. in 1945. leto. Minister Zverov je med* drugim izjavil:
Tovariši poslanci!
Ministrski svet ZSSR vam predlaga v razmotrivanja državni proračun za 1946. leto in obenem v odobritev letna poročila o izvajanju proračuna za 1944. in 1945. teto.
Državni proračun ZSSR za 1946. leto je sestavljen v skladu z zakonom o petletnem načrtu za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva ZSSR v času od 1946./1950. leta, k| ga je sprejel Vrhovni sovjet ZSSR. Novi petletni načrt je program nadaljnjega povečanja ekonomske moči sovjetske države, nadaljnjega dviga gmotne in kulturne ravni delovnih množic in okrepitve obrambne moči ZSSR.
Novi petletni načrt velikih del bo mogla naša država izvajati po zaslugi svetovnozgodovinske zmage, ki jo je sovjetsko ljudstvo izvojevaio nad Hitlerjevo Nemčijo in imperialistično Japonsko.
Naša Zmaga pomeni, da je zmagala sovjetska družbena en državna ur» ditev, da so zmagale sovjetske oborožene sile, da je zmagala močna Rdeča armada, ki jo je podpiralo herojsko delo vsega sovjetskega ljudstva.
Zmagali smo zato, ker je voda vso našo borbo na fronti in v zaledja genialni človek, veliki strateg in vojskovodja, voditelj narodov Sovjetske zv» ze Josif Visarionovič Stalin. (Burno in dolgotrajno ploskanje.)
Ker se je finančni sistem naslanjal na ekonomsko silo socialistične drža-
ljitev potreb narodnega gospodarstva in nadaljnji kulturni razvoj. Pred kon-. cem vojne so postale sovjetske finance mnogo bolj stabilne, kakar so bile v prvi dobi vojne. Pogoj za to so bile lastnosti sovjetskih financ, ki so zasnovane na močnem socialističnem gospodarstvu. Viden izraz stabilnosti sovjetskih financ so rezultati izvajanja državnega proračuna ZSSR za
1944.	leto je bil izveden s presežkom
4,8	milijard rubljev, a za leto 1945. s presežkom 3,4 milijarde rubljev.
»Nauki vojne govorijo, — je dejal Stalin 6. novembra 1943. leta, — da sovjetski red ni samo najboljša oblika mobilizacije vseh ljudskih sil za odpor proti sovražnika v dotu vojne.«
»Po zmagovito končani vojni st» ji jo pred sovjetskimi narodi nove v» ličastne naloge — v prevedbi gospodarstva v državi na mirnodobski razvojni tir. Danes, je govoril Stalin, je pred sovjetski narodi naloga, da morajo, potem bo so okrepili izvojevane pozicije, korakati naprej k n» verna gospodarskemu dvigu.«
Ustvaritev teh navodil tovariša Stalina je jasno izražena v novem petletnem načrtu obnove in razvoja narodnega gospodarstva.
Osnovne politične in ekonomske naloge nove petletke so v obnavljanju oblasti v naši državi, ki so trpele zaradi nemškega navala, v obnovitvi predvojne ravni narodnega gospodarstva in n»*««, prekoračenju te ravni.
Petletni načrt je postava pred. finančni sistem velike naloge v pogledu zavarovanja financiranja ogromnega psogzaana gospodarske in kul- j
Za kandidate v Ustavodajno skupščino smo izbrali svote najboljše predstavnike
Boris Kraigher
se je rodil 14. februarja 11)14. leta pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Od zgornjih študentovskih let pa vse do kapitulacije Jugoslavije leta 1941. ee je neumorno udejstvoval v političnem in organizacijskem delu demokratične mladine'Slovenije ter delovnega ljudstva Ljubljane. Njegovo delo so od časa do časa pretrgale številne aretacije, zlasti obsodbe na dve in pol leti robije v Sremski Mitroviči, na katero ga je obsodil takratni pro-tiljndski režim.
V	času velikega razmaha osvobodilnega gibanja leta 1941. je bil sekretar Okrožnega odbora OF za Ljubljano. Kot sposoben organizator in najdoslednejši borec proti fašizmu in reakciji je vodil in gradil ljubljansko organizacijo Osvobodilne fronte v dneh največjega poleta Osvobodilne i fron;e v Ljubljani, ko je ljubljanska organizacija OF izgradila dragocene kadre, ki so pozneje prenesli izkušnje ljubljanske organizacije ▼ droge pokrajine Slovenije.
Dq maja leta 1942., ko se je tefišče osvobodilnega boja že začelo prona- j sati na Dolenjsko, je bil sekretar Poverjeništva Osvobodilne fronte za »Ljubljansko pokrajino«.
Maja 1942 je pod tujim imenom padel v internacijo in bil prepeljan v Gonars. Na srečo ga okupatorjevi vohuni v internaciji niso spoznali V kratkih treh mesecih je v internaciji v neverjetno težkih okoliščinah brez vsake zunanje pomoči pripravil in organiziral beg iz internacije. Njegovi železni volji, smelosti in neumornemu premagovanju težkoč gre zahvala, da je takrat uspel beg osmih tovarišev iz Gonarsa.
V	enem izmed najvažnejših razdobij graditve Narodno osvobodilne vojske Slovenije — od junija 1943 do septembra 1944 — v času italijanske kapitulacije, šeste sovražnikove ofenzive in drugih težkih borb z okupatorjem in izdajalsko belo gar-
. do, v času graditve naših divizij in korpusov je bil Boris Kraigher politkomisar Glavnega štaba NOV in PO Slovenije.
V	težkih dneh za ljudstvo Julijske krajine, ko se je Jugoslovanska armada morala umakniti iz cone A in ko je združena reakcija skušala z vsemi sredstvi potvoriti sliko o dejanski volji ljudstva Julijske krajine po priključitvi k FLRJ. v teh dneh je Boris Kraigher kot primorski rojak opravljal nadvse težko in odgovorno dolžnost sekretarja Slo-vansko-italijanske antifašistične unije in bil hkrati podpredsednik Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Primorsko. Njegove ostre analize političnega položaja in jasno postavljene naloge ljudstva Julijske krajine v izrednih in kompliciranih okoliščinah njegove borbe v zadnjem letu so bile dragocena orientacija ljudstva Julijske krajine v borbi za njegove pravice.
Junija 1946 je bil Boris Kraigher zaradi svojih visokih odlik in sposobnosti, o katerih zgovorno govori njegovo dosedanje dela poklican na novo dolžnost ministra za notranje zadeve vlade Ljudske republike Slovenije.
Tov. Boris Kraigher je član Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in član Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. V tretji votivni enoti okrožnega mesta Ljubljane je bil izbran za. kandidata v ustavodajno skupščino.
Lidija šentjurčeva
ae je rodila 18. III. 1911 v Hrastniku. V trboveljskih revirjih, kjer je preživela mlada leta.’ je spoznala vso trdoto življenja, trpljenja in borbo rudarjev za najosnovnejše pravice človeka. V Ljubljani je obiskovala učiteljišče, ifiato pa je ua univerzi dokončala študije na filozofski fakulteti. Tu se je posvetila borbi za prayice in boljše življenje delovnega ljudstva. V organizacijah demokratične mladine v Ljubljani je- nadaljevala tisto delo. ki ga je pričela med rudarsko mladino v trboveljskih revirjih. Bila je član Pokrajinskega komiteja SKOJ-a in član vodstva antifašistične mlAJfine Jugoslavije. Ker je bila med vodilnimi organizatorji gibanja demokratične mladine v borbi proti fašistični napadalnosti, ki je v letih 1935—1936 ogrožala naše narode, jo je - policija neprestano preganjala. Obsojena je bila na dve leti robije. Zaradi svojega dela za pravice delovnega ljudstva, odločnosti v borbi proti nosilcem zatiranja, zai-radi predanosti stvari delovnega ljudstva so jo njeni sodelavci cenili fei množice so jo vzljubile.
Po okupaciji Slovenije so jo gestapovci pregnali v Srbijo, odkoder pa se j« kmalu ilegalno vrnila v Slovenija Vse svoje sposobnosti, ki si jih je pridobila v prejšnjih letih kot borec za pravice delovnega človeka, je sedaj razvila v vsem svojem delu za organizacijo Osvobodilne fronte. Maja 1942, ko ' je odšel Izvršni odbor OF na osvobojeno ozemlje, je postala sekretar Okrožnega odbora OF za Ljubljano in član IOOF. V teh dneh fašističnega terorja, ko je sovražnik pričel blokade, streljanje talcev, množične internacije, je tov. Lidija 'Šentjurčeva vodila *v Ljubljani organizacijo OF in krepila odporniški im borbeni duh v blokirani Ljubljani
Delo za organizacijo OF in ljudske oblasti je tov. Lidija Šentjurčeva nadaljevala 1943, ko je odšla iz Ljubljane, v različnih predelih Slovenije. Z isto neutrudljivo energijo je delala za narodno osvobodilno gibanje v Julijski krajini na Gorenjskem, Dolenjskem in v Trstu, kjer je pomagala pri ustvarjanju bratstva med slovenskimi in italijanskimi množicami
Po osvoboditvi je nadaljevala svoje delo na organizacijskem in političnem polju in se hkrati posvetila kulturno političnemu delu, prevzgoji ljudi, gradnji naše nove ljudske kulture. Vsemu našemu kulturnemu življenju je posvetila vso pozo most in
Sovjetski državni proračun
pomoč t*r taktu zagotovila razvoj naše nove ljudske kulture v tesni zvezi in v službi delovnega ljudstva.
Tov. Lidija Šentjurčeva je članica Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. Njen domači kraj jo je izbral za kandidata v ustavodajno skupščino.
Osolnik Bogdan
sekretar 000F Novo m es to j je bil rojen 13. maja 1920 v Borovnici. Družina se je pozneje preselila v Kočevje in nato v Novo mesto, kjer je bil oče sodni uradnik. Že v prvih gimnazijskih letih se je pridružil naprednim vrstam dijakov in vstopil v borbo proti reakcionarnim režimom.
Po maturi se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani, kjer se je preživljal s poučevanjem. Tu se je udeleževal vseh študentovskih protifašističnih akcij. Ko so v Novem mestu „ snovali Društvo prijateljev Sovjetske zveze. je sodeloval pri zbiranju podpisov.
Nadaljevanje s 1. stkani leto 1946. znašajo 333,4 milijarde rubljev, a izdatki v znesku 319,3 milijarde rubljev. V primeri z letom
1945.	je določeno, da bodo dohodki povečani za 31,4 milijarde rubljev ati za 10,4.%, izdatki pa za 20,7 milijard rubljev ali za 6,9%.
Čeprav zahteva ; obnova prizadetih pokrajin v državi velikanske izdatke, je sovjetska vlada povečala proračun za zadovoljitev ljudskih potreb. Tako «o n. pr. bllt povečanj izdatki za prosveto v primeri z letom 1940 za
17,6	milijard rubljev. Razen tega so bili povečani izdatki. za vzdrževanje šol, za zaščito ljudskega zdravstva, za lizkulturo, za soctalno zavarovanje in za pomoč materam s številnimi otroci in druga Poleg tega so določena ogromna sredstva za gradnjo stanovanj.
Državni proračun ZSSR igra. veliko vlogo v izvajanju nacionalne politike partije Lenina-Stalina. Veličastne naloge sovjetske države za razvoj industrije, kmetijstva in kulture so pripomogle k naglemu ekonomskemu in kulturnemu dvigu naših nacionalnih republik. V novi stalinski petletki so določene še bolj veličastne naloge na področju nadaljnjega razvoj ja proizvajalnih sil zveznih republik’ in dviga kulturne ravni ljudskih mno-
žic. Postavitev teh nalog v letu 1946. je imela za posledico tudi znatno povečanje proračuna zveznih republik. Načrti državnih proračunov zveznih republik za leto 1946. so predloženi v odobritev v znesku 65 milijard 327 milijonov rubljev in so v primeri ž
1945.	letom povečani za 17 milijard 694 milijone rubljev ali za 36,9%. Iz velikanskega zneska izdatkov v proračunih zveznih republik je določenih 64,8% za socialno kulturne ukrepe. Izdatki za kulturen dvig so povečani v primeri z lanskim letom za 33.4%. Posebno so povečani izdatki za prosveto, za 35,3% v primeri z izdatki v letu 1945., za 36,5% v primeri z izdatki v letu 1941.
»Državni proračun za 1946, leto, — je na koncu dejal minister Zverov, jamči financiranje državnih potreb, določenih v petletnem načrtu za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva. Uspešno izvajanje državnega proračuna bo imelo za posledico nadaljnji dvig ekonomske in obrambne moči Sovjetske zveze, nadaljnji napredek kulture in dvig blagostanja delovnega ljudstva v naši državi. Državni proračun ZSSR za leto 1946. je močno orožje za dvig narodnega gospodarstva in za nove zmage na fronti socialistične graditve, ki jo vodu naš veliki Stalin.«
PROGRAM
proslave 2« obletnice osvoboditve Beograda
v soboto 19. oktobra ob 20. v opernem gledališču.
1. Hej, Slovani;
Himna ZSSR.
Ž. Govor podpredsednika vlade LRS dr. Marijana Breclja.
3. Smetana: »Višehrad«. Izvaja simfonični orkester.
4u Oton Župančič: »Pregnancu« (ob prihodu Rdeče armade v Jugoslavijo). Recitira Stane Sever.
Branko čopič: »Pesem mrtvih proletarcev«.
Recitira Vladimir Skrbinšek (v srbščini).
Matej Bor: Svoboda. Recitira Jože Tiran.
Konstantin Simonov: »Tovariš«. Recitira Sava Severjeva (v ruščini).	•	»
Oton Župančič: »Osvoboditeljem«. Recitira Slavko Jan.
5. Hristić: »Ohridska legenda«. Izvaja simfonični orkester. Dirigent Samo Hubad.
Dveletni gospodarski načrt češkoslovaške
določa 110 odst. povečanje industrijske proizvodnje v primeri s proizvodnjo leta 1937
ukrepi za mobilizacijo potrebne delovne sile.
Kar se tiče zunanje trgovine, določa načrt zakona načrtni uvoz, da bi biio predvsem zagotovljeno blago, potrebno za ustvaritev dveletnega načrta. S pomočjo podržavljenih, kakor tudi zasebnih podjetij, bo ustanovljena organizacija za osredotočenje nakupov v inozemstvu za vse gospodarske panoge.
Trgovinski odnosi Češkoslovaške
Praga, 18. okt. (CTK) Minister za zunanjo trgovino Hubert Rypka je v svojem govoru pred trgovinskim odborom v ustavodajni skupščini poudaril potrebo proizvodnje blaga dobre kakovosti, nizkih cen in pravočasne dobave. Češkoslovaška je Oklenila niz trgovinskih sporazumov z ostalimi državami, posebna trgovska delegacija pa se pogaja sedaj v Moskvi za sklenitev trgovin.-Lega sporazuma s Sovjetsko zvezo.
Na področju zunanje trgovine je opazitj po osvoboditvi velik napredek in je pričakovati, da se bo zun. trgovina tudi še nadalje povečala. Uvoz sirovin za dobo januar — avgust znaša 47.3 odst. od skupnega uvoza, kar odgovarja približno predvojni ravni.
Ko je minister Rypka odgovarjal na vprašanja, je izrazil prepričanje, da se bodo češkoslovaški trgovinski odnosa ji s Sovjetsko zvezo razvijali zelo ugodno. Tudi z Združenimi državami Amerike in Velik Britanijo se poglabljajo trgovinski odnošaji. Trgovinski atašeji bodo odposlani v 30 od 35 dsžav. Trgovinski atašeji v Sovjetski zvezi, ZDA in Veliki Britaniji so že imenovani, drugi pa bodo imenovanj do konca leta.
Na koncu svojega govora je minister Rypka izjavil, da gre Češkoslovaška po poti napredka. Razvoj njenega palitičnega in gospodarskega mednarodnega položaja je v tesni zvezi š prijateljskimi odnosi do Sovjetske zveze in z vzdrževanjem zveze z zaipednimi državami.
Praga, 18., okt (CTK) Predsednik vlade Gottivald je predložil ustavodajni skupščini načrt zakona o dveletnem gospodarskem načrtu.
Načrt je delo vseh političnih strank, združenih v narodni fronti Čehov in Slovakov. Vlada bo dobila polna po-oflastila za mobilizacijo delovne sile, dočim bo glede vseh ostalih vprašanj, ki so v zvezi z izvedbo načrta, zahtevala od parlamenta, naj izda odgovarjajoče zakone. Domnevajo, da bo pomanjkanje delovne sile glavna težava pri izvajanju načrta.
Dveletni gospodarski načrt določa povečanje industrijske proizvodnje za 110% v primeri s proizvodnjo leta 1937. V poljedelski proizvodnji bo dosežena predvojna raven. V načrtu zakona so navedene številke letne proizvodnje, ki naj bi bila dosežena leta 1949. Tako je določena za leto 1948. proi zvodnja 17,750.000 ton rjavega premoga, 24 milijonov tou črnega premoga, 1,500.000 ton surovega železa, več kot 15.000 potniških in tovornih vagonov, 18.000 traktorjev, kamionov itd. Proizvodnja sintetičnega tekočega goriva mora prekoračiti sedanjo, proizvodnjo za 69%, a mineralnih olj za 130%. Načrt določa tudi zgraditev 125.000 novih stanovanj, popravilo in gradnjo javnih poslopij, eest, železniških prog itd.
Poseben del načrta je posvečen prometnim zvezam, ki naj bi doseglo predvojno raven in jo v nekaterih panogah, kot n. pr. v letalskem prometu, celo prekoračilo. Naložbe £0 preračunane na približno 70 milijard kron; od tega bodo porabili 25 milijard za industrijo in obrtništvo, 5 milijard za poljedelstvo, 15 za promet, 14 za izgradnjo stanovanj in 10 milijard za javna dela.
Drugi del načrta določa izboljšanje gospodarskega položaja Slovaške in v gospodarskem pogledu zanemarje nih oblasti Češke in Moravske, ki jima bo država nudila pomoč tudi s prenosom industrijskih naprav in z
Volilna borba za prvo narodno skupščino v Franciji se je pričela
Po kapitulaciji Jugoslavije je takoj vstopil v vrste OF in postal kmalu navdušen član Mestnega odbora OF Novo mesto. Junija 1942 je odšel med partizane. Spočetka, v najtežjih dneh leta 1942—1943, je bil član mimo-peškega podokrožja, nato član OOOF Novo mesto in Stična. Pod njegovim vodstvom so bili organizirani prvi odbori OF na tem področju. Po kapitulaciji Italije je bil sekretar Upravne komisije za osvobojeno ozemlje, pozneje pa je bil poklican na Gorenjsko, kjer je imel še bolj odgovorno nalogo sekretarja Narodno osvobodilnega odbora OF za Gorenjsko. Na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevjn je bil izvoljen v SNOS.
Za njegove zasluge ga je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ dvakrat odlikoval z redom Bratstva in edinstva.
Ljudstvo Dolenjske ga dobro pozna in ceni, saj je z njim preživel najtežje čase. Osvobodilna fronta ga je predlagala za prvega kandidata votivne enote Dobrnič v okraju Trebnje in mu s tem ponovno izrazila svoje priznanje.
Sklep mirovne konference o Trstu je v nasprotju z vsemi načeli logike
in demokracije
Ugotovitve češkoslovaškega tiska
Praga, 17. okt. (ČTK) List »Rude Pravo«, glasilo Komunistične partije Češkoslovaške, razpravlja o krivičnih sklepih mirovne konference glede upravičenih zahtev Juga«laVije. Pri tem poudarja, da je Jugoslavija v borbi proti fašizmu žrtvovala 1,700.000 življenj, kar pomeni trikrat več, kakor so Združene države in Velika Britanija skupaj izgubile na vseh frontah. Kljub temu in kljub ogromnim opustošenjem, ki jih je vojna prinesla Jugoslaviji, upravičene zahteve Jugoslavije še vedno niso zadovoljene in nasprotno podpirajo bivšega napadalca.
Ob koncu članka je rečeno: »Ogorčenje, ki ga občutijo vsi Jugoslovani, je ogorčenje junakov, ki so jim vzeli sadove njihove zmage. Sovjetski, poljski in češkoslovaški narodi menijo, da je sklep o Trstu, ki je bil izglasovan na mirovni konferenci v Parizu, nepravičen in neosnovan.«
List »Pravda«, glasilo Kcmuni-stičoe partije Slovaške, je objavil
članek z naslovom »-Sklep o Trstu — zarota proti miru«. V njem ugotavlja. da je tržaški statut, za katerega so se zavzemali angloameriški predstavniki ter njihov votivni stroj na mirovni konferenci, v nasprotju z vsemi načeli logike in demokracije.
Nadalje poudarja, da so na 32 sejah mirovne konference demokratične sile vztrajno borile za vzpostavitev demokratičnih svoboščin v Trstu ter za temeDne pravice delovnega ljudstva tega nesrečnega mesta, toda reakcionarni elementi, kj neutrudno pripravljajo zaroto proti miru, so se temu uprli v želji, da napravijo iz Trsta nav Gdansk.
Ob zaključku članka poudarja »Pravda«, da pada vsa odgovornost za razvoj sedanjega položaja v Trstu na tiste, ki so na plenarnem zasedanju mirovne konference s sva jimi 15 glasovi odbili kompromisni predlog predstavnika Sovjetske zveze, resnične zaščitnice malih narodov ter borca za mix in demokracijo.
stranice se pripravljajo za skupen nastop pri volitvah lo. novembra
Pariz, 17. okt. (Tass). V Franciji se je pričela votivna borba za prvo narodno skupščino. Pariz in
pokrajinske prefekture go že pričele registrirati prve kandidatske tiste političnih strank. Registracija, kandidatov bo končana 20. oktobra.
Priprave posameznih političnih strank dokazujejo, da bo votivna borba izredno huda.
Vse stranke, od socialistične, republikanske stranke svobode in de-golistične zveze, se pripravljajo na votivno borbo proti komunistom, Komunistično partijo pa bodo podprle v votivni borbi organizacije delovnega ljudstva (večina sindikatov, ljudska fronta, zveza francoskih žena in druge organizacije).
Razne stranke so pričele pogajanja za ustanovitev votivnih blokov. Voditelj »republikanskega sveta« Louis Marin je predlagal voditeljem vseh strank, ki so glasovale 13. oktobra proti novi ustavi, naj ustanovijo blok, ki bo nastopil pri bližnjih volitvah s skupnimi kandidatskimi listami. Poslanci, ki pripadajo skupini takoimenovamih »neodvisnih republikancev« (tudi Paul Reynauld pripada tej skupini) so že privolili v združitev desničarskih sil. Tudi republikanska stranka svobode je že proučila ta predlog in ga vefjetno tudi sprejela. Enak predlog je stavila tem strankam »degotistična zveza«. Po pogajanjih pričakujejo ustanovitev votivnega bloka vseh desničarskih skupin.
Toda votivni blok starih desničarskih strank ne bo največja nevarnost za francoske demokratične organizacije. Znano je, da so dobile pri volitvah 2. junija vse te stranke skupaj samo 25»/#' glasov. Mnogo važnejša je nova smer politike Ljudskega republikanskega gibanja, ki jo je »označilo vodstvo glavnega
odbora stranke 16. oktobra. Vodstvo ljudskega republikanskega gibanja je sprejelo resolucijo, kjer pravi, da bodo volitve 10. novembra omogočile sestavo vlade na novi podlagi. Ta sklep dokazuje, da zahteva Ljudsko republikansko gibanje ukinitev koalicije treh strank.
Nekateri pariški časopisi poročajo, da je hotelo doseči vodstva Ljudskega republikanskega gibanja spravo z generalom de Gaulle-om, da bi izkoristilo njegovo podporo in zbralo čim večje število glasov pri volitvah. Listi tudi potrjujejo, da je pričelo vodstvo Ljudskega republikanskega gibanja pogajanja z de Gaulle-om, ki ga je pripravljeno predlagati za predsednika republike.
Iz pisanja časopisa. - Pcfpulaire« je razvšdeti, kako bo odgovorila socialistična stranka na predlog vodstva Ljudskega republikanskega gibanja glede skupne akcije pri volitvah. List se strinja z obsodbo sistema treh strank, istočasno pa izraža dvom, da bi socialistična stranka sprejela predlog Ljudskega republikanskega gibanja. Znino je, da so sklenili na zadnjem kongresu socialistične stranke, da bo nastopila pri volitvah samostojno in da ne bo ustvarila blokov z drugimi strankami.
Časopisi trdijo, da bodo izvajali inozemski reakcionarni krogi pritisk "a francoske volivce, kakor v prejšnjih votivnih borbah. Tako piše »Epoque«, da je izjavil minister za finance Robert Schumann, eden izmed voditeljev Ljudskega republikanskega gibanja, po svojem povratku iz ZDA, da bodo dale ZDA posojilo 500 milijonov dolarjev, ki jie bilo obljubljeno Franciji, šele po volitvah. Zaradi tega misli časopis, da je ameriško posojilo Franciji odvisno od izida volitev.
8o milijonov žena se vztrajno bori proti reakciji za trajen mir
Moskva, 17. odet. (Tass). Po šestdnevnem delu je bilo zaključeno zasedanje Izvršnega kemiteja Mednarodne federacije' demokratičnih žen v Moskvi.
Na zaključni seji so predstavnice 18 držav soglasno sprejele resolucijo, ki zajema vsa bistvena vprašanja dnevnega reda.
Predlog, da naj bo prihodnje z»; sedanje Izvršnega komiteja v New Yoifcu, je bil sprejet s splošnim odobravanjem in ploskanjem prisotnih.
Generalna- sekretarka Svetovne federacije demokratskih žena Marie Couturier, je izjavil dopisniku Tassa:
»30 milijonov žena, združenih v naš; federaciji, se vztrajno bori proti vsem manevrom reakcije, proti fašizmu za trajen'mir, za razširitev pravic žena in za svetlejšo bodočnost naših otrok. Nočemo, da bi naši možje, bratje in sinovi še enkrat doživeli strahote vojne.
Zveza francoskih žena. ki ima milijon članic, vodi energično borbo za vzpostavitev demokratične Francije, ker noče. da bi fašizem in reakcija znova dvignila glavo.
Zelo srečna sem, ker je bilo zasedanje Izvršnega komiteja federacije v glavnem mestu Sovjetske zveze, ki je prispevala ogromen delež k osvoboditvi človeštva izpod fašističnega jarma.«
Moskva, 17. okt. (Tass). Na zasedanju Izvršnega komiteja Svetovne federacije demokratičnih žena je pri obravnavanju poročila »O napredku kampanje proti Francu« izjavila Dolores Ibarruri:
»2e L 1936., ko so sil® mednarodnega fašizma napadle republikansko Španijo, smo izjavili, da ima borba španskega ljudstva mednarodni značaj. Naš apel je naletel na navdušen odziv pri vseh narodih. Prišli so najboljši sinovi Poljske, Francije, Ru-munije, Bolgarije, Kitajske, Amerike in Jugoslavije, da bi se skupno z našim ljudstvom borili za republikansko Španijo. Vsakdo izmed njih je zelo dobro razumel, da v Španiji ne brani samo svobode španskega ljudstva, temveč tudi svobodo svojega lastnega naroda in svoje lastne domovine.
Pcmoč republikanski Spanijj je problem, ki je tesno povezan z varnostjo in miretn vseh narodov na svetu. Zaradi tega podpiram predlog, naj se pokrene aktivna kampanja proti Francu in nudi največja ped; pora Svetovni sindikalni federaciji, ki je proglasila gospodarski kojkot Francove Španije.
Giral v New Yorku
Pariz, 18. okt. (AFP). Predsednik španske republikanske vlade dr. Giral bo prisostvoval Generalni skupščini organizacije Združenih narodov v New Yokru.
Monarhistične tolpe v Grčiji pobijajo mirno prebivalstvo
Atene, 17. okt. (AFP). Ker je padlo pri spopadu s pripadniki Elasa v mestu Vamvaku na Pelepcnezu 8 orožnikov,-so monahistične tolpe obkolile vas in pobile 33 prebivalcev.
Agencija France Presse poroča nadalje, da je prišlo v okrožju Masi-mica blizu.Volosa v Tesaliji do oboroženega spopada med orožništvom in pripadniki Elasa. Spopadi so bili tudi v vasi Trigonien in v bližini Trikale.
V bližini Grevene je v borbi proti dobro oboroženim grškim vojakom padlo 17 ljudskih demokratičnih borcev.
Agencija Reuter poroča, da So v vasi Namvahia v južni Grčiji monar-hofašistične tolpe pod poveljstvom bivšega aktivnega oficirja Cacare-
asa ubile 45 oseb, med njimi več žen in otrok.
Po vesteh United Pressa, so pripadniki Elasa minirali cesto v bližini Domocosa, med Lamio in Fersado. Voditelj monarhističnih tolp Surks je izjavi! dopisniku United Pressa, da vpadajo pripadniki Elasa v njegovo področje. Ljudstvo v tej oblasti se umika pred Surlasovim nasiljem v gozdove.
London, 17. okt (Tanjug). »Daily Woiker« poroča, da namerava britanska vlada oskrbovati grško vojsko z orožjem in vojnim materialom do konca marea prihodnjega leta. Vrednost orožja in vojaškega materiala, ki ga je poslala Velika Britanija Grčiji do oktobra, znaša 11 mtipnov funtov šterlingov.
Junak iz Like za obnovo države
Beograd, 17. okt. Maršal Tito je sprejel danes »Junaka iz Like« 68 letnega tov. Marjana Matijeviča, ki je bred par meseci zaprosil za dovoljenje, da bi smel potovati po državi in svoje sposobnostj izkoristiti za obnovo države. Zbrani denar s svojih nastopov v znesku 100.000 dinarjev je tov. Marjan Matijevič izročil tovarišu maršalu s prošnjo, naj bi se oddali v fond za obnovo države. Marjan Matijevič je imel razen tega vrsto brezplačnih nastopov pred vojaškimi edinicami.
Maršal se je najprisrčneje zahvalil za to domoljubno potezo in obljubil tov. Marjanu ^Matijeviču, da bo ta znesek sprejet v fond za obnovo Like
Razstava fotografij v češkoslovaški tovarni o borbi jugoslovanskih partizanov
Praga, 17. okt. (ÖTK) Ob današnji otvoritvi razstave dekumentarnih fotografij o borbi jugoslovanskih partizanov, ki jo je priredilo Društvo prijateljev Titove Jugoslavije v veliki to-
varni »Češko-moravska Kolben-Dan-jek«, je češkoslovaški informacijski minister Vaclav Kopecki poudaril razliko med zvezo, ki je združevala obe državi pred vojno in sedanjo zvezo. V tem smislu je nadalje poudaril, da uživa ta zveza podporo nacionalnih vlad in ljudstva obeh držav, ki mora gledati, da ta zveza ne bo ostala samo na papirju. Razstavi je prisostvoval tudi jugoslovanski veleposlanik v Pragi dr. Darko Černej.
Sežig trupel
nlirnberških obsojencev
Nürnberg, 18. okt. V Nürnbergu je bilo objavljeno naslednje poročilo komisije štirih za nadzorstvo nad velikimi vojnimi zločinci:
Truplo Hermana Görin ga je Mio skupno s trupli ostalih vojnih zločincev, ki so bili usmrčeni v Nürnbergu 16. oktobra 1946, po odločbi mednarodnega vojaškega sodišča, sežgano, pepel pa tajno razmetan na vse strani.
VREMENSKA NAPOVED ZA SOBOTO IS. OKTOBRA
Zjutrjj megla in zelo hladno, jasno in toplo.
NASE GOSPODARSTVO
Pravilnik o obvezni oddaji koruze v gospodarskem letu 1946-47
Na podlagi 4. člena uredbe o odkupu žita v gospodarskem letu 1946./47. je minister za trgovino'in preskrbo LRS izdal v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo pravilnik o obvezni oddaji koruze v gospodarskem 1. 1946.,47., ki je objavljen v »Uradnem listu LRS« 16. t. m. in velja od dneva objave.
Količina koruze, ki jo morajo kmetje-pridelovalci obvezno oddati podjetju, pooblaščenemu z; odkup žita, se določi na podlagi dejanskega pridelka koruze, ki ga ugotovijo krajevni ljudski odbori za vsako kmetijsko gospodarstvo najkasneje do 10. novembra t. 1. Obračun obvezne oddaje koruze izvršijo krajevni ljudski odbori na obrazcu V/10 (obračun presežkov žita za obvezno in prosto prodajo).
Povprečni pridelek koruze za posamezne kraje ugotovi okrajni ljudski odbor skupaj s komisijo za odkup žita iri referentom za kmetijstvo v sporazumu s krajevnimi ljudskimi. odbori. Te podatke pošlje okrajni ljudski odbor krajevnim ljudskim odborom najkasneje do 25. oktobra t. L
Pridelek koruze se računa v suhem zrnju, in to tako pri ugotovitvi povprečnega pridelka kakor tudi prf konkretni ugotovitvi pridelka za vsako posamezno gospodarstvo. Od dejanskega pridelka koruze smpjo kmetje-pridelovaled pridržati naslednje količine koruze:
1.	za prehrano članov gospodinjstva : pridelovalci, ki niso imeli posevka belega žita po 300 kg na družinskega člana; pridelovalci, ki so imeli presežke belega žita. a Jim je bilo priznano na družinskega člana le 187.5 kg belega žita, po 75 kg na družinskega člana; pridelovalcem, k; po obračunu niso pridelali za prehrano družinskih članov priznanih količin belega žita, se prizna manjkajoča količina do 250 kg belega žita v koruzi, in to v razmerju 1:1.2 (1 kg žita je 1.2 kg koruze); pridelovalcem, ki so imeli presežke belega žita in jim je bilo priznano po 250 kg na člana družine, ne pripada koruza;
2.	za seme po 50 kg za vsak ha površine, ki jo morajo obvezno zasejati s koruzo;
3.	za obvezno pitanje prašičev v smislu uredbe o pitanju in oddaji prašičev v gospodarskem letu 1946, 47 po 400 kg za vsakega prašiča. ki ga morajo oddati;
4.	za 'krmljenje drugih prašičev po 200 kg na vsakih pet članov gospodinjstva;
5.	za krmljenje perutnine po 50 do 100 kg ne gospodarstvo po oceni krajevnega ljudskega odbora.
Od presežkov, ki ostanejo kme-
tom-pridelovalcem koruze od celotnega pridelka po odbitku gori navedenih količin, morajo pridelovalci glede na velikost posestva obvezno oddati podjetju pooblaščenemu za odkup žita: od posestva v velikosti do 5 ha skupne površine posestva 50o/0 presežka koruze; nad 5 do 10 ha skupne površine posestva 70Vo presežka koruze; nad 10 ha skupne površine posestva 80o/o presežka koruze. Pridelovalci smejo torej po prednjem vrstnem redu, potem ko so zadostili obvezni oddaji, prosto razpolagati s 50»/»,	30»/» oziroma
20»/» ugotovljenih presežkov koruze.
Imetniki posestev v velikostj do 3 ha skupne površine posestva niso dolžni oddati presežkov, tudi če bi jih imeli, v naslednjih primerih: 1. če so kolonisti ali naseljenci, ki so dobili zemljo po zakonu po agrarni reformi; 2. če so vojtij invalidi; 3. če gre za gospodarstva ,ki so mne-go trpela v vejni.
Kmetje pridelovalci, ki uporabljajo za pridelovanje koruze tujo delovno silo, morajo to delovno silo, če jo plačajo v naravi, plačati le iz svojih prostih presežkov.
Državna (zvezna, republiška in krajinska) poljedelska posestva morajo oddati podjetju, pooblaščenemu za odkup žita, vso pridelano koruzo po odbitku potrebnih zalog za seme in za plače v naravi stalnim delavcem, kolikor kopu za ni od ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo blokirana za seme.
Za promet prostih presežkov koruze veljajo analogno navodila zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo o ureditvi kupovanja prostih presežkov žita z dne 9. avgusta 1946 (zvezni Uradni list številka 72/1946). Po teh navodilih smejo proste presežke žita kupovati v območju svojega in sosednih mejnih okrajev v isti ljudskj republiki neposredno od pridelovalca samo potrošniki in ustanove z zadružbeno prehrano (menze, dečji domovi, bolnišnice), in sicer izključno za svoje redne potrebe. Za odkup žita pooblaščena podjetja, državni mlini in delavsko uslužbenske potrošniške in kmečke zadruge pa smejo za preskrbo prebivalstva kupovati proste presežke samo v območju svoje ljudske republike, odkupljene količine pa morajo dati na razpolago ministrstvo za trgovino jn preskrbo svoje ljudske republike.
Podrobna navodila za izvajanje tega pravilnika o obvezni oddaji koruze izda minister za trgovino in preskrbo LRS. Kršil oj tega pravilnika pa bodo kaznovani po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
Pojasnila vsem lastnikom oblačilnih kart
Industrijske oblačilne karte (IR) s 120 točkami prejmejo v smislu navodil vs; delavci in nameščenci ter brez svoje krivde nezaposleni, razen tega tudi vse esebe, ki se preživljajo izključno z delom (tudi sezonskim), bodisi za plačilo v naravi ali denarju. Sem spadajo poleg gospodinjskih pomočnic, postiežnic, mlinarjev ,tudi mali posestniki, kočarji, bajtarji, če se dejansko preživljajo s stalnim ali sezonskim dajanjem svoje delovne meči v najem, kar ocenijo pristojni ljudski odbori. Družinski člani navedenih upravičencev do industrijskih kart s 120 točkami dobe, če sami ne izpolnjujejo pogojev za to vrsto kart, samo splošne oblačilne karte z 90 točkami. Prav tako prejmejo splošne oblačilne karte z 90 točkami posestniki. kmetje in obrtniki.
Ker so se z ozirom na zadnjo objavo MLO v Ljubljani, da prijavljanje tri mesečnih potreb za delavce in nameščence ni potrebno, pojavile motnje in nejasnosti pojasnjujemo na« slednje: podjetja, zavodi in ustanove naj s sodelovanjem sindikalnih podružnic zberejo tri mesečne petrebe svojih delavcev in nameščencev ter njihovih družinskih članov v primerih, kjer je to tehnično izvedljivo. Težko ali težje izvedljivo bo prijavljanje potreb pri velikem številu zaposlenih delavcev, če stanujejo na širokem območju, če se dnevno vozijo v tovarno in zaradi' tega podjetju niso dovolj znane njih družinske razme-
re tako da njihovih potreb ne more oceniti. Taki potrošniki pa naj prijavijo potrebo nujnih predmetov neposredno svojemu ljudskemu odboru na dosedanji način. Poudarjamo, da se to zbiranje potreb nanaša samo na one predmete, za nabavo katerih je potrebno nakazilo, n. pr. za popolnoma usnjene čevlje, posteljno perilo, me-tersko bombažno blago za srajce itd. Potreb po konfekcioniranih oblačilih in perilu ni treba javljati, ker je nabava možna na kupon in točke.
Podjetja in sindikalne organizacije, ki bodo ali so že zbrale potrebe svojih delavcev oz. nameščencev, naj opozore svoje člane, da prijavljajo le zares nujne potrebe v takih vrstah in količinah, ki jih bodo mogli tudi zares kupiti in istočasno kriti s točkami. Zato naj ne pretiravajo potreb ali pa naj si jih porazdele na daljšo dobo, ker je predvideno zadostno povečanje proizvodnje tekstilnega blaga široke potrošnje. Sindikalne podružnice oz. podjetja, ki so te potrebe že zbrale, naj jih predlože pristojnim četrtnim oz. okrajnim ljudskim odborom, ki so jih dolžni sprejemati in jih tudi po danih in razpoložljivih količinah prvenstveno upoštevati. Obvezno pa estane zbiranje in prijavljanje potreb za daljšo dobo pri zavodih in ustanovah z ozirom na tiste industrijske proizvode, katere ti zavodi oziroma ustanove kot take potrebujejo pn izvrševanju svojih nalog'(n. pr. bolnišnice za posteljno pe-
> rflo, rudniki za posebne vrste čevljev, gozdne uprave za delavne čevlje, industrijska podjetja za delovne obleke, kombinzone itd.).
Priporočamo, naj si potrošniki v vseh primerih, kjer je na razpolago konfekcija, nakupujejo le to in ne vztrajajo pri nabavi meterskega blaga.
Prijavljanje potreb na opisani način ni vezano na termin, vrši pa naj se pospešeno.
Obnovljena podjetja
Delavci in nameščenci tovarne svinčnikov »Koch-i-Nor« v Zagrebu so te dni svečano proslavili obnovo podjetja. Ob osvoboditvi so bili na kraju, kjer stoji tovarna, samo kupi železja in betona. Razbiti stroji so ležali vse na okrog. Tvornico so obnovili delavci, ki so prej delali v tovarni. V kratkem času so odstranili ruševine in kmalu postavili začasne delavnice, kjer so namestili stroje za začasno proizvodnjo. Med tem se je pričela gradnja novih tovarniških poslopij. V začasni delavnici se je naglo dvigala proizvodnja, sedaj pa bo podjetje lahko obnovilo proizvodnjo v polnem obsegu.
Rudnik Golubovac pri Krapini, ki
je bil v vojni hudo poškodovan, je sedaj docela^obnovljen. Delavci so zgradili novo separacijsko napravo. Da se olajša prevoz jamskega lesa z železniške postaje, so postavili ozkotirno železnico do Starega Gulobovca, ki bo v kratkem p-daljšana do Novega Gulobovca. Okrog 68% vseh obnovitvenih del so delavci izvršili s prostovoljnim brezplačnim delom. Postopna obnova naprav in prizadevanje samih rudarjev sta omogočila v zadnjih mesecih znižanje proizvajalnih stroškov za 15 %.
V	premogovniku Rtanj, ki spada v največje premogovnike v Srbiji, so bila v letošnjem poletju izvršena velika obnovitvena dela. Med vojno so bile vse naprave uničene, tako da okupator ni mislil na obnovo proizvodnje. Niti ena stavba ni ostala nepoškodovana. Navzlic temu so ta-koj po osvoboditvi pričeli z delem v rudniku. Letos so obnovili najvažneje še rudniške zgradbe in stanovanjska poslopja. Obnovljenih je že 6 stanovanjskih zgradb .s 55 stanovanji. Obnavlja se bolnišnica, ki je največja zgradba v koloniji. Poleg tega so zgradili pekarno, zgradbo za električno delavnico in transformatorsko postajo. Sedaj obnavljajo zgradbo za mizarsko delavnico, garažo in dve skladišči.
Tovarna električnih kablov v Novem Sadu je bila nedavno v celoti obnovljena. V zadnjem mesecu je proizvodnja v tej tovarni prekoračila predvojno proizvodnjo že za 30 %.
Obnavljanje naše trgovinske mornarice
Te dni so na Sušaku na svečan način splovili parnik »Hrvatska«, ki je bil med vojno potopljen v lušinjski luki jn je bil do 80 °/o poškodovan. Po uspelem dvigu so parnik obnovili v sušaški ladjedelnici »Lazarus« >n je sedaj zopet usposobljen za plovbo.
Delavci mornarske delavnice v Šibeniku so te dni dvignili petrolejsko ladjo »Kit« z nosilnostjo 700 ton. Ladje je bila med okupacijo potopljena v zalivu Sv. Petar v Mandalini pri Šibeniku. Glede na primitivna sredstva, ki so jih delavci uporabljali, pomeni dvig ladje izreden uspeh. Računajo, da bo mogoče ladjo docela obnoviti v 6 mesecih.
V	Zadru so v teku velika dela za obnovo obale, ki bodo dovršena do konca letošnjega leta. Za ta dela se troši kredit v višini 1.5 milijona din. Poleg tega so v teku dela za obnovo raznih luških naprav. Sedaj obnavljajo svetilnik na rtu »Mika.« Vrhu tega obnavljajo velik svetilnik »Tri sestrice«, ki so ga Nemci razstrelili. Za obnovo tega svetilnika je odobren kredit 1 milijon din.
= Nadzorstvo nad delniškimi družbami, ki se bavijo s kreditnimi posli
Zvezna vlada je na predlog finančnega ministrstva izdala odločbo, po kateri se splošno nadzorstvo nad delniškimi družbami s kreditnim poslovanjem (nad bankami in zavarovalnicami), ki ga je doslej opravljalo zvezno mini-sterstvo za trgovino in preskrbo prenese: a) na zvezno finančno minister-stvo za kreditna podjetja spi-šnega državnega pomena; b) na republiška finančna ministrstva -za vsa druga podjetja. Dajanje dovoljenj za ustanovitve delniških družb, ki opravljajo kreditne posle, spada v pristojnost zveznega ministerstva za finance.
FIZKULTURA
Nedeljske prvenstvene tekme
Igrišče Svobode: ob 9. Kranj : Borec, ob 10.30 Olimp : Svoboda igrišče Krima: ob 15. Krim : Železničar Mb.
V	nadaljevanju tekem v slovenski ligi bomo imeli v nedeljo priliko videti v Ljubljani zanimive tekme že dopoldne na igrišču »Svobode« ob Tyrsevi cesti. Nastopita dve ižvenljubljanski društvi, in sicer FD Kranj proti Borcu, in Olimp iz Celja proti Svobodi.
Kranjčani igrajo lep in hiter borben nogomet, imajo dobro napadalno vrsto, ki zna realizirati iz vsake pozicije. Moštvo Borca je zelo žilavo in vsakemu nevaren tekmec, kar so okusila že mnoga društva.
V	drugi tekmi se srečata moštvi Olimpa in Svobode Olimp ima dobro vi-grano enajstorico, ki je že večkrat presenetila. V moštvu so dobri tehnični igralci. Proti Svobodi bodo poizkušali doseči Čim ugodnejši rezultat- Moštvo Svobode je sicer oslabljeno zaradi ble-sure Ruparja in .Jermana, vendar ima dovolj dobrih nadomestnih igralcev, ki bodo slej ali prej izpopolnili prvo garnituro.
Ena najvažnejših, prvenstvenih tekem v slovenski ligi bo' brez dvoma srečanje med Krimom in Železničarjem iz Maribora. Izid tekme ne bo važen samo za prizadeti moštvi, ampak tudi za ‘vsa ostala društva, ki so v gornjem delu tabele. V slučaju zmage Železničarja se bo ta povzpel med vodilno trojico, v nasprotnem primeru pa bodo Krimovci Čvrsto prevzeli . vodstvo. Železničar je znan kot eno najbolj tehničnih moštev v Sloveniji, ima prav dobro obrambo in prodoren napad. Najbolj pomemben letošnji uspeh Železničarja je zmaga nad moštvom Crvene zvezde iz Beograda.
Krim bo na vsak način hotel popraviti nedeljski poraz, ki ga je doživel od Rudarja.
Strelsko prvenstvo v Celju
V	nedeljo 13. t- m. je bilo na strelišču v Pečovniku tekmovanje za naslov prvaka Celja v streljanju. Tekmovanja so se •udeležili člani FD Olimpa, FD Celja, fizkulturnih aktivov Okrožja, Lokomotive, višje gimnazije in višje osnovne šole. Zaradi meglenega vremena se je tekmovanje začelo precej pozno in je bilo izvedeno samo posamezno prvenstvo Rezultati tekmovanja:
Člani (vojaška puška 150 m leže brez nasloua 10 strelov) — 25 tekmovalcev: 1- Mejavšek Mirko 86 točk; 2. Jager Rudolf 82; 3. Uršič Dominko 71; 4- Keblič Avgust (vsi Olimp) 70; 5- Aman Jože (Celje), in Gradišnik Dušan (Olimp) 69.
Članice (malokaliberska puška 75 m leže brez naslona 10 strelov) — 9 tekmovalk: 1. Medveš Silva (Celje) 92 točk; 2. Uršič Ivanka 90; 3. Meštrov Miki 88;
4.	Gradišar Mira (vse Olimp), Filač Tončka in Žio Milica (obe Celje) 74 in
5.	Funkel,Milena (Celje) 69.
Mladinci (vojaška puška 150 m leže brez naslona 10 strelov) —*»6 tekmovalcev: 1. Teržan Polde 71. 2. Teržan Slavko (oba Celje) 59 in 3. Mozer Ivan (Olimp) 55 točk.
Mladinci (malokaliberska. puška 75 m leže brez naslona 10 strelov) — 11 tekmovalec:	1. Blagotinšek Miloš (višja
gimn.) 71 točk, 2. Štiglič Bruno (Celje) in Mozer Ivan (Olimp) 70. 3. Golmajer Dušan (Celje) 69.
Tekmovanje je bila resna preizkušnja norm v streljanju za »Zren*. ker se je tekmovalo na tarčah, ki so predpisane za streljanje za fizkulturni znak. Članice so vse razen dveh dosegle norme za zlati znak, od članov jih je 16 doseglo norme za zlati in srebrni znak.
DROBNE ZANIMIVOSTI
Novi učitelji fizkulture na srednjih šolah. Letošnji absolventi Višje šole za fizkulturo v Zagrebu so dobiji svoja službena * mesta. 40 diplomiranih slušateljev -je prosvetno ministrstvo LR Hrvatske nastavilo te dni na srednjih šolah za fizkulturne učitelje, 10 absolventov Slovencev pa bo namestilo ministrstvo prosvete LB Slovenije na slovenskem področju.
Tečaj za nogometne trenerje v Beogradu- Pri državnem institutu' za fizkulturo v Beogradu se bo novembra začel štirimesečni tečaj za nogometne trenerje. Pravico vpisa imajo državljani FLRJ, ki niso mlajši od 25 in ne starejši od 35 let in ki imajo najmanj 4 razrede srednje Šole ter so se aktivno udejstvovali v nogometu in imajo priporočilo glavnega odbora fizkulturne zveze svoje republike- Pred začetkom tečaja bodo kadida-ti polagali sprejemni izpit iz tehnike nogometa in bodo adravniško pregledani. Gojenci tečaja se bodo vzdrževali na državne stroške. Prošnje za sprejem v tečaj je treba poslati Državnemu institutu za fizkulturo v Beogradu, Deligrad-ska 27, najkasneje do 30. oktobra. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo, kratek opis življenja in točen naslov.
Lahko atletski troboj na Jesenicah. V sredo je lahkoatletska sekcija FD J. Gregorčič priredila svojo osmo pregledno tekmo- Tekmovali so v teku na 1ÜÜ m, v skoku v daljino, metanju krogle in v gozdnem teku. Člani so po doseženih rezultatih zasedli naslednja mesta:	1.
Medja Franc, 2- Praček Ciril, 3. Bertoncelj Jože. Med članicami je bila prva Katnik Vida pred Silvo Poharjevo. Najboljši uspehi so bili: y metu krogle i’orkar Rado 10,38 m, v teku na 100 m Medja Frane 11.8 sek., v skoku v daljino isti 6-15 m, v gozdnem teku na 3000 m Franc VergI in Silva Poharjeva, na 6000 m pa Peter Prevc.
V	Zagrebu se je prijavilo 3816 tekmovalcev za ZREN. Zagrebški listi poročajo, da se je od 20.616 zagrebških fiz-kulturnikov prijavilo 3816 za tekmovanje za fizkulturni znak ZREN. Največ tekmovalcev v sorazmerju S številom članstva' je prijavilo fizkujturno društvo Grafičar, in sicer 63-4%.
Boksarski dvoboj »Milicijonar« (Beograd) : »Radnički’ (Snbotica 8:6. V torek je bil v Subotici boksarski dvoboj med imenovanima društvoma, v katerem je zmagal »Milicijonar« z rezultatom 8:6-
Tekmovanje za nogometni pokal v ZSSR. V četrtek je bila polfinalna tekma
med moskovskim »Spartakom« in »Dinamom« iz Kijeva. Zmagal je »Spartak« z rezultatom 3:1 in s tem prišel v finale-Tekmovanje za nogometni pokal Sovjetske zveze bo zaključeno 20. oktobra s tekmo med »Špartakom« in »Dinamom« iz Tbilisija, ki je premagala moskovski »Torpedo« z rezultatom 2:L •
Vsem flzkuHurnftn društvom In aktivom. GO FZS javlja vsem fizkulturnim društvom in samostojnim aktivom, da se vrše občni zbori od .15. do 25- novembra in ne od 1. do 15. novembra, kakor je bilo pomotoma javljeno v okrožnicah in oglasih. Za uspešno izvedbo občnih zborov bodo osnovne organizacije dobile še podrobna navodila. Društveni odlmri naj javijo na Zvezo in na okrožja točen dan in uro občnega zbora. GO FZS prepoveduje vsak nejavljen občni zbor. ki se bo smatral za neveljaven. — Od 1. do 15-novembra naj se vrše »množični jesenski krosi »Zmaga ljudstva*, kakor je to že bilo javljeno. — Iz sekretariata FZS.
Poverjeništvo za nogomet pri GO FZS. Radi tehničnih ovir se izpreineni razpored prvenstvenih tekem FZS takole: tekma Železničar Mb. Krim bo v Ljubljani na igrišču Krima s pričetkom ob 15. uri, službujoči Jež; tekma Polet : Rudar bo namesto v nedeljo 20. t- m-že v soboto 19. t. in. oh 15. uri na igrišču Poleta, službujočega določi okrožje Maribor. V zvezi s tem se določajo v okrožnem prvenstvu sledeče izpremembe: Svoboda ml. : Domžale ml- na igrišču Borca ob 15. uri, službujoči Novak; Krim ml- : Partizan ml- na igrišču Krima ob 13.45, službujoči Jež: Krim rez. : Išvoboda rez. na igrišču Krima ob 10-uri službujoči Dečman.
Zbor nogometnih sodnikov pri GO FZS. Za vodstvo prvenstvene tekme Krim : Železničar Mb. se določa tov. Makovec.
FD Železničar. Za slovensko prvenstvo v gozdnem teku, ki bo 20. oktobra v Novem mestu naj bodo točno ob 6-30 na postaji: Bukovec, Tli ja. Kramar. Kunaver. Lah. Muršič, Pavlin. Pečenko. Pod-bevšek, Prelc, Pretnar. Starman in Šaj-har. Udeležba strogo obvezna!
FD Borec — nogometna sekcija. V nedeljo t>b 8.30 naj bodo na igrišču Svobode Šefran. Ban, Piskar II. Humar. Za-verl, Karič, Strgar, Žigon, Roth, Vesel. Piskar I., Palika. Igralci rezervnega moštva: Porenta, Pahor. Trček, Zargi. Toplak. Petančič, Kobal, Mandelc, Ropič; Šebenik. Kramar, Javornik, Zupanc vs6 v nedeljo ob 9.30 na našem igrišču na Kodeljevem. -— Načelnik.
šahovski turiflr v Pragi
V	desetem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je imel (jligorij nesrečen dan V partiji s Stoltzom je napravil hudo napako, izgubil damo za konja in se po 30. potezi vdal. Kajdorf. ki ima zdaj največ možnosti za prvo mesto, je premagal Rohačka. Remi so se končale partije Sajter : Katetov, Kottnauer : Pach-man, Trifunovič : Golombek in Guimard : Zika. Opočenf*ky je v igri s Fol-tysom odklonil ponujeni remi in je bila igra prekinjena.
Po desetem koln je stanje naslednje:
Najdorf 8 in pol, Gligorič 7, dr. Trifunovič in Pachman 6, Stoltz in Foltys po 5 in pol (1). Golombek 5 in pol. Šajter 5, Kottnauer 4 (1), dr. Katetov 4. Ro-haček 3 (1), Žita 2 in pol, Guimard 2, Opočensky 1 in pol (4).
SLUŽBENE OBJAVE
IZDAJANJE DELOVNIH IZKAZNIC
NAVODILA VSEM KLO-om in ČLO-om
V	smislu odredbe, ministrstva za socialno politiko NVS z dne 30. junija 1945 (Uradni list SNOSna In NVS-e št. 14/125 z dne 4. 7. 1945) so neveljavne poslovne knjižice, delovni izkazi in podobno okupatorskih izdaj kakor tudi drugih izdaj izvzemši stare jugoslovanske knjižice (izdane ©o Uredbi z dne 24. 3. 1938).
Odsek za posredovanje dela, priESZDNJ-Federalnem odboru za Slovenijo je zalo&U delovne izkaznic© za potrebe našega delovnega ljudstva Ker se še vedno dogajajo primeri, da naše delavstvo nima predpisanih delovnih, izkaznic, opozarjamo vse krajevne in četrtne ljudske odbore na njihovo pristojnost in dolžnost -izdajanja delovnih Izkaznic, kA začasno* nadomeščajo poslovile knjižice.
Delovne izkaznice naj KLCM in ČLO-i naročajo (neposredno pil ESZDNJ-Federal-nem odboru za Slovenijo — odseku za posredovanje dela, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, kjer prejmejo obenem z izkaznicami tudi podrobnejša pismena navodila.
število potrebnih delovnih Izkaznic (za potrebe do konca tega leta) ,naj ta odbori sporočijo najkasneje do 25. oktobra 1946 že navedenemu Odseku za posredovanje dela. Pri naročilu delovnih izkaznic naj
odbori navedejo	bočen. naslov z
navedbo pošte.
Delovne izkaznice prrefmejo krajevni In četrtni ljudski odbor! brezplačno In Jih pravtako brezplačno izdajajo delavcem in
nameščen oeml.
ESZDNJ-Federalni odbor za Slovenijo, Odsek za posredovanj© dela.
TU 1142
RADIO LJUBLJANA
569 m/449 m SPORED ZA SOBOTO
6 Jutranji program. 9 Prenos velikega zboro.vanja s Kongresnega trga. 12 Lahka opoldanska glasba. 12.30 Napoved časa in poročila. 12-45 Glinka: Ivan Susanin — odlomki iz opere. 13 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13-30 Iz obnove in izgradnje naše domovine. 13-45 Kozina: Lepa Vida- Poje Komorni zbor RL pod vodstvom Cirila Cvetka. 14 Opoldanski koncert orkestra RL pod vodstvom Uroša Prevorška. 14-30 Popoldanski koncert orkestralne glasbe. 14-45—15 ‘'Slovenske narodne igra na harmoniki Avgust Stanko. 17.30 Lahko in plesno glasbo igra Plesni orkester RL pod vodstvom Bojana Adamiča. .18 Pionirji — za domovino, S Titom naprej! 18.30 Po bratski SZ: Kako je sovjetsko ljudstvo volilo poslance v Vrhovni sovjet SSSR. 19 Iz sovjetskih zvočnih filmov. 19-15 Pogovor s poslušalci. 19.30 Lahka glasba na ploščah. 19.45 Napoved časa in poročila-20 Jugoslovanska narodna glasba. 20.30 Pojo Fantje na vasi. 21 Proslava osvoboditve Beograda. Prenos iz Opere- 22 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 22-15 Lahka nočna glasba. 22.45—24 Plesna glasba.
dr. Janko Šlebinger, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ob tem jubileju se slavljenec
KULTURNI PREGLED
Dr. Janko šlebinger
(Ob sedemdesetletnici)
je dosegel sedemdeseto leto temveč tudi članke, ki so pri nas kakor malokje drugod raztresene po vseh mogočih časnikih in časopisih, se je lotil dela. Bilo je to pred kakim pol stoletjem in ves čas do danes je poglavitno težo tega nehavležnega posla nosil sam. Če je moral še pred tremi desetletji preslišati, da je bibliografija nepotrebna makulatura, in če ni imel kje objavljati svojih pregledov, potem bomo znali pravilno ceniti vztrajnost, s katero je v tako neugodnih razmerah vzdržal.
Zato ni čudno, če moraš iskati njegove temeljite bibliografske preglede v raznih ruskih, poljskih, čeških in drugih revijah alf če moraš doma seči _ zdaj po Zborniku Matice slovenske, zdaj po Carnioii, odpreti Ča-sopis za slovenski jezik, književnost in zgodovno, potem spet Slovenski tisk itd. V knjigi zase je bibliografija za 1907—1912, posebej je zbral Cankarjeve spise, Zupančičevo literarno delo, publikacije Slovenske matice, slovenske časnike in časopise, k meti jako literaturo (v zvezi s kmetijskim strokovnjakom) itd.
Po dolgoletnih izkustvih je prišel do prepričanja, da ne ame biti stro-(iotna bibliografija »hhm«, dJ ti
lahko s ponosom ozira na svoje življenjsko prizadevanje — oskrbeti slovenske raziskovalce in znanstvenike z bibliografskimi pomoč ki. To delo ni bilo lahko. Ko je spoznal, kako meto služijo resničnim potrebam sla-rejše bibliografije in kako potrebna bi bila bibliografija, ki bi upoštevala ne samo knjige (kakor Simonovičeva),
marveč mora povedati kar se dä veliko v čim krajši obliki. Natančnost, smotrnost in preglednost delajo veselje vsakomur, kdor uporablja njegove bibliografske pripomočke. In kdo se ne bo vselil, ko bo slavljenec izvršil veliko nalogo, ki mu jo je naložila Akademija znanosti in umetnosti, da namreč izdela slovensko bibliografijo za dobo od 1913 do decembra 1945? Kako hvaležni mu bodo prijatelji Prešernove umetnosti, ko bo izšla bibliografija prešernoslovja, t. j. vsega, kar se je pri nas in drugod napisalo o Prešernu in njegovih delih!
Poleg bibliografskega iskanja, poleg stanovskih dolžnosti (bil je profesor v Novem mestu in Ljubljani, a zdaj je upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice) in uredniških poslov (urejal je Ljubljanski Zvon, Narodno knjižnico. Slovenski biografski leksikon, izdal Cankarjevo Moje življenje, Kaševe Dalmatinske povesti, Stritarjeve Sodnikove, Dolenčeve Izbrane spise, Linhartovi dve komediji. Zbrane spise Maslja-Podlimbarkkega) — poleg vsega tega je pisal učbenike in izdal dolgo vrsto literarnozgodovinskih razprav, zlasti pa biografij, ki kažejo njegovo obširno znanje in poznanje virov.
In kadar boš potreboval kak podatek, ki si ga bil zaman iskal, stopi do njega: nad vse ljubeznivo ti bo postregel * sveiipt	»a-
njem in td kar iz rokava stresal, da se boš čudil.
Da bi nam »oče modeme slovenske bibliografije« še dolgo dolgo deloval čil in zdrav v prospeh slovenske znanosti!	M. K-
Kratke vesti iz kulturnega življenja v Makedoniji
Pisatelj Kole čašule je napisal v predzadnji številki makedonske revije »Nov den« živahno pisan potopis »Po Sloveniji«, v katerem popisuje svoje vtise s potovanja po Sloveniji letošnjo pomlad. S posebno simpatijo piše o Ljubljani. »Ne vem, zakaj — mi pravi nekdo izmed tovarišev — toda Ljubljana je čudno milo mesto. Prvikrat sem v njej, pä mi je že prirastla na srce.« piše Kole öasule. Zelo ga -je ganil tudi prisrčni sprejem prii Otonu Zupančiču in simpatije za najmesreč-nejši del makedonskega naroda, za Egejsko Makedonijo, ki jih je povsod srečaval.
Izšla je 6. številka makedonske literarne revije »Nov den«, ki pa je
dobro urejevana in na visoki umetniški ravni. Ta številko je posvečena Maksimu Gorkemu, v ostalem pa prinaša novele in pesmi najboljših makedonskih pesnikov in pisateljev. Kdor hoče dobiti vpogled v mlado makedonsko literaturo, iAu ta revija odlično služi,
Nove knjige
Gozdarski vestnik. Izdaja ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Leto V, štev. 2. Ljubljana 1946.
Avgust Kuhar, Male obratne izboljšave. Brošura. Izdala ESZDNS. Sindikalna knjižnica, 45 strani. Ljubljana 1946.
Naš tisk. Bibliografski mesečnik. Državna založba Slovenije. Leto L štev. 10. Ljubljana, oktober 1946.
Gledališki list Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik dr. B. Kreft. Sezona 1946/47, štev. 1 (Kreft, Velika Puntarija). Ljubljana 1946.
Gledališki Kat Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljanu Urednik dr. Bratko Kreft. Sezona 1946/47, štev. 2 (Krleža, Glerobajevi). Ljubljana 1946.
Gledališki list Slovenskega n ranil nega gledališča v Mariboru. Letp I, štev. 1 (Cankar, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski). Maribor 1946.
Gledališki list Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Leto I, štev. 2 (Potrč, KreEova kmetija). M«, ribar 1946. /'
Naša književnost. Mesečni časopis. Izdaje »Prosveta«, izdavačko pred-uzeče Srbije. Odgovorni urednik Ce-dorndr Minderovič. Sveska 10. Beo-gra/1 oddDhar 1*9
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
S°bota. 19. oktobra:	Peter Alkan.t&rria,
Etbln, Lucij	_
Nedelja, 20. oktobra: Irena. Ivan Kanc.,
Felicijan.
SPOMINSKI DNEVI
19. okt. 1943: Začetek konference mvea-n iških, zna nanj ill ministrov v Moskvi.
19. okt. 1874: Otvoritev hrvatske univerze v Zagrebu.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Lekarna Bakarčič. Sr. Jakoba trg 9. Tretja državna lekjarna, Gosposvetska cesta 4.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Ljubljani vrši od sobote opoldne do ponedeljka da 8. zjutraj dr. Ciber Franc, Železnikar jeva ul. 20. tel. 36-41.
Nedeljsko dežurno zdraviliško službo v Celju vrši od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Fišer J.. Kržid» nikova ?.
fLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČ*
V	LJUBLJANI Drama
19.	oktobra, sobota, ob 20. mi: Proslava osvoboditve Beograda (v opernem gledališču).
20.	oktobra, nedelja, ob 20. url: Moliere-Vidmar: Učene ženske. Premiera. Izven. Nova premiera v Drami. V nedeljo, dno
20. t. m. bo premiera Molierove komedije »Učene ženske«. To duhovito delo največjega francoskega komediografa je prevedel v stihih Josip Vidmar. Režiser je Slavko Jan. scenograf inž. Ernest Franz. Zasedba vlog je naslednja: Hrizala. bogatega meščana bo igral Cesar. Filaminto, njegovo ženo — M.uija Vera. Armando in Hen-rieto — njegovi hčerki — V. Juvanova in Simčičeva. Arista, njegovega brata — Kovič. Belizo, njegovo sestro — M. Danilova. Klitandira. plemiča — Jan. Trisotina. literata — Sever, Vadiusa. učenjaka — Bitenc. Martino, kuharic.-» pri Hrizalu — Kraljeva. Lepi na. služabnika pri Hrizalu
—	Starič. Julijana, služabnika pri Vadiju
—	Rohaček. notarja — Brezigar. Premiera bo izven abonmaja.
P. n. občinstvo opozarjamo da bo odslej začetek predstav »Gospoda Glembajevi« in »Velike puntartje« ob. pol 20. in ne ob 20. uri kakor doslej.
Opera
19.	oktobra, sobota, ob 20. url: osvoboditve Beograda.
20.	oktobra, nedelja, ob 20. or »Prodana nevesta«. Izven.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČ*
V	MARIBORU
Petek, 18. okt., ob 20.: I. Potrč: »Kreflova, kmetija«. Red B.
Sobota, 19. okt., ob 20.: Moličre: »Tartuf f e«. Izven. Znižane cene!
Nedelja. 20. okt., ob 20.: I. Potrč: »Kreflova kmetija«. Izven.
Ponedeljek, 21. okt.: Zaprto (generalka). Torek. 22. okt., ob 19.: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red LM£5. Sreda, 23. okt., ob 20.: Puccini: »Madame Butterfly«. Premiera. Izven.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE
Sobota. 19. okt., ob 19.30 url: Kosmač-Skrinar: »Zadrega nad zadrego«. Tretja repriza.	2291-n
SPOREDI DRŽ. KINEMATOGRAFOV:
LJUBLJANA — UNION: Sovjetski film »Poslednji tabor«, filmski »Obzornike »Triglav«-filma. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15.	— MATICA: Sovjetski film
»Brez dote«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 itn 20.15 — SLOGA: Ameriški film «Otroci matere Carey«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — KODELJEVO: Finski film »Na pragu slave«, tednik. Predstave ob 20.
MARIBOR —ESPLANADE: Francoski film »Werther«. tednik. — GRAJSKI: Sovjetski barvni film i Kameniti cvet«, tednik. — POBREŽJE: Sovjetski film »Baltiški poslanec«, tednik.
CELJE — METROPOL:	Sovjetski film
»Vrnitev«, tednik. — DOM: Sovjetski film »Arinka«. tednik.
KRANJ: češki film »Mlada srca«, tednik. PTUJ: Ameriški film »Trije bratje«, tednik.
NOČNA ZAPORA CESTE LJUBLJANA—JEŽICA Gradbena dela na cesti Ljubljana—Ježica so v srednjem tlakovanem pasu širine 7.50 m gotova ter je cesta zato že delno sposobna za promet, vendar le samo za lokalne potrebe. Modernizacija ceste se vrši naprej v celotni širini ceste 21 m ter bodo vsa gradbena dela dokončana šele prihodnje mesece.
Na sedanji cesti se pa poleg samega lokalnega prometa samovoljno razvija tudi močan tranzitni promet, ki samo gradnjo ceste zelo ovira ter povzroča tudi prometne nesreče. Zato je ministrstvo za gradnje odredilo, da sme na cesti obratovati samo lokalni promet- in promet potreben za samo gradnjo, ceste-Ves drugi promet pa morabiti kot dose-daj usmerjen po paralelnih cestah, kjer še že vrši ves Čas gradnje cešte-Zaradi tega bo cesta Ljubljana—Ježica v celem odseku gradnje vsak večer popolnoma zaprta z zapornicami, kot je to predpisano po cestnih predpisih za r delu se nahajajoče komunikacije.
•
Ferski zbor Moravskih učiteljev se pripelje v Ljubljano v nedeljo ob pol 10. uri. Pripravlja se velik sprejem na glavnem kolodvoru. Vse prijatelje zborovega petja opozarjamo na koncert, ki bo v ponedeljek ob 20. uri v »Unionu«. Predprodaja v Matični knjigami.	2302-n
Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto rednega (profesor ja pri stolici upravnega prava.. Predpisano opremljene prošnje Je treba vložiti najkasneje do 4. novembra 1946 pil rektoratu univerze v Ljubljani.	2298-n.
Objava vsem evangeljskim vernikom! Vabimo na I. redni občni zbor. ki bo v ponedeljek. 21. oktobra ob 20. uri v dvorani župnišča. Gosposvetska cesta 9, ro-ri-tličje. Program: Volitev predsednika (ku-raiorje). volitev odl?om5kav (prezbiter-jev), poročilo blagajnika, razno. Ker je to prvi redni občni zbor naše evangeljske cerkvene občine v Ljubljani, prosimo, da se ga po možnosti sigurno in točno udeležite.	2301-n,
Veseloigro »Kupčija s smrtjo« vprizori teren Zg. št. Peter v nedeljo. 20. t. m. ob 20. uri v Rokodelskem domu. Med odmori kvartet. Predprodaja vstopnic v trgovini Dolenc, Sv. Petra cesta 19.	2300m.
čebelarji! Ljubljanska družina sklicuje važen sestanek v nedeljo. 20. t. m. ob 10. uri dopoldne pri Banko, šmartinska cesta. Tajnik.	2299-n
Strojepisje se naučite po moderni metodi v najkrajšem času temeljito od začetnih vaj do popolne izvežbanosti. ki j« potrebna v vsaki službi. Izberete si lahko za Vas naj prikladne j še učne ure dopoldne. popoldne ali zvečer. Pouk v središču mesta, zato dostopen vsakomur. Prijave in pojasnila: »Instrukcije«, Kongresni trg št. 2, IL nadstr., tel. 23-91.	2303*a
PRESKRBA
SVEŽE MESO ZA BOLNIKE
Bolniki prdjmejo na odrezke bolniških nakaznic v soboto 19. oktobra pri svojih stalnih mesarjih na mesarskih stojnicah sveže meso od 7. do 11. ure.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nam je v 82. letu starosti umri oče
Star Pet»
posestnik Iz Mišač pri Podnarta
Pogreb bo v nedeljo, dne 20. t. m., ob pol 10. uri dopoldne iz Mišač na farno pokopališče v Dobravi pri Kropi.
Žalujoči otroci: PETER, BOK, MARIJA, FRANCKA. ROZALIJA, ANGELA, FILIP, LOJZE, PAVLA FRANCE, IVAN in svaki, svakinje ter ostalo sorodstvo.
NA BLEDU
OB SOBOTAH HM NEDELJAH V TOPLO ZAKURJENIH PROSTORIH »T URIŠ T-HOTET,A« OB ZVOKIH BLEJCEM DOBRO ZNANEGA TRIA »BLEJSKIH TROJČKOV«
PLES
OB SOBOTAH OD 11. URE DALJE — OB NEDELJAH OD 17. DO 19. URE TER OD 21. URE DALJE.
Matiagiati
SLUŽBO IŠČEJO
ÖOFER trezen išče namestitve. Ponudbe na ogl. odd.' »Slov. porod« pod »Sigurna vožnja«.	23.337-1
MESTO GOSPODINJE iščem, dobra Kubanca vajena vseh del. Službo želim nar stopiti v kakem večjem mestu. Ponudbe na podruž. »Slov. poročevalca« Novo mesto pod Dobra gospodinja«. 23.232-1 KAPELNIK IN PRIVATNI URADNIK zeli primerne .zaposlitve. Ponudbe na oglas, odd. »Slov. poroč.« pod značko »Kapelnik«.	23.144-1
SEVILJSKA POMOČNICA, ki ima že nekaj prakse in sl želi prakso še izboljšati išče temu primerne zaposlitve. Ponudbe poslati na prodajo časopisja. Sevnica ob Savi.	23.333-1
ABSOLVENTKA UNIVERZE in učiteljica ruščine želi službo vzgojiteljice ali pisarniškega dela. Naslov v podr. »Slov, poroč.« Murska Sobota.	23.332-1
MLADA ŠIVILJA išče zaposlitve v kakšnem salonu. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	23.419-1
TRGOVSKA POMOČNICA, dobra moc, želi primerne namestitve kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poreč.« pod »Vestna in poštena«.	23.391-1
PRIDNO IN POŠTENO DEKLE za. opravljanje vseh hišnih del nastopi takoj. Vprašajte v trafiki, Sv. Križ 3. 23.416-1 IŠČEM MESTO gospodinje ali kuharice, pridna, varčna, perfektna za večje podjetje. Grem tudi izven mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Slov. po-roc.« pod »Samostojna«	23.431-1
DEKLE, pridna in .poštena, išče mesto hišnice ali samostojne gospodinje. Ker ljubi otroke, gre tudi k vdovcu z otroki, tudi na deželo. Pism. ponudbe na ogl. odd »Slovenskega poročevalca« pod »Dekle srednjih let«	23.439-1
SLUŽBO DOBE
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, veščo nekaj kuhe. sprejmem. Zglasiti se do 10. ure dopoldne Polak, Muzejska ul. am.	23.331-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, zanesljivo. samostojno kuharico, za dolgoletno službo iščem. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	23.377-2
POSTRE2NICA za dopoldanske ure se sprejme takoj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	23.383-2
KUHARJA, prvovrstnega, srednje starosti, potrebujemo takoj.’ Menza v hotelu »Slon«, Ljubljana.	23.380-2
VEČJA TOVARNA USNJA v Slovenji potrebuj« »kromfalcerja«. Nastop takoj. Naslov v Ogl. odd. »Slov. poroč.« 23.398-2 PERFEKTNA INŠTRUKTORICA ITALIJANŠČINE dobi prosto stanovanje in hrano na deželi za trj mesece. Ponudbe na podružnico Celje pod »Italijanščina«.	23.426-2
KORESPONDENTA(tko) z večletno prakso. z znanjem strojepisja, ki je po možnosti dober govornik-ca). sprejme v službo Nabavna in prodajna zadruga za Mežiško dolino. Prevalje. Ponudbe na Nabavno in prodajno zadrugo za Mežiško dolino z o. j.. Prevalje.	23.424-2
VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE potrebuje za takojšnji ali čimprejšnji nastop diplomiranega strojnega . tehnika In uradnika za kalkulacije. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod značko »Predelava papirja«.	23.447-Z
VAJENCI
DEKLE, staro 16 let. vajeno gospodinjstva, se želi izučiti za šiviljo. Cenj. ponudbe poslati na naslov Slava PungeTšič. Ra-dulje 1. Bučka. Krško.	23.45C-3
ZASLUŽEK
VAŠE ZIMNICE so potrebne popravila. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod -Pridem na dom«.	23.374-4
PLETENE — ročno norveški — otroške s »vari. imam več gotovih kajptc sinisank. Naslov v ogl. od. »Slov. poroč.« 23.359-4
PRODAM
PREPROGE, perzijske, originalne, bosanske in drugih vrst. raznih velikosti, naprodaj ugodno pti:	ABC. Ljubljana,
Medvedova c. 8 (poleg kolodvora šiška).	23.089-5
VILO v Novem mestu, nasproti ženske bolnice prodam ali zamenjam za enako ali manjšo z doplačilom v Ljubljani. Dr. Gostiša, primarij. Novo mesto.	23.151-5
RADIJSKE APARATE najboljših svetov, nlh tovarn. Blaupuhkt, Telefunken. Minerva. Ingelen. Siemens itd. prodaja »Nova Tehnika« Zagreb, ulica Crvene Armije hr lla. (bivša Zvonimirova)	21.746-5
Vsem, ki ste ga poznali, javljava, da prepeljeva najinega nadvse ljubljenega sina edinca
LEGATA SREČKA
elektrotehnika, borca Vojkove brigade» padlega na Lokovcn
v rojstni kraj Mojstrano. Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo 20. t. m. ob pol 16. uri na pokopališče Dovje.
HRUŠICA, MOJSTRANA, dne 18. oktobra 1946.
Žalujoči oče in mati, zaročenka in ostalo sorodstvo.
Umrl nam je po mučnem trpljenju naš dragi san, mož, oče,
brat, dedek
ARNOLD KREPS
šolski upravitelj v pokoju
Dragega pokojnika smo položili k večnemu počitku na pokopališču v Noršincdh dne 14. oktobra 1946.
DOLNJA LENDAVA, 15. oktobra 1946.
žalujoče rodbine: KREPS, KLEPEC, KRAIGHER, VIDAH.
Dotrpela je naša ljubljena mama in stara mama
ALEKSANDRA M ANOHINA
Pogreb bo v nedeljo, dne 20. t. m., ob poi 3. uri popoldne z
Žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu.
LJUBLJANA, KREKA, KAKANJ, dne 18. oktobra 1946.
Globoko žalujoči: ing. VASILIJ, dr. LJUDMILA, KSENIJA, ing. VSEVOLOD, dr. V1TALIJ, otroci ter ostalo sorodstvo.
Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo, da -smo prepeljali iz začasnega bivališča v Ljubljano našo ljubljeno hčerko, sestrico
Povh Sonjo
partizanko, administratorko Oficirske šale GL štaba NOV š» FOS
ki je umrla v Črnomlju 17. marca 1944. v starosti 19 lat.
Pogreb naše ljubljenke bo v nedeljo, dne 20. oktobra ob 4, uri: popoldne iz kapelice sv. Nikolaja k Sv. Križu.
V Ljubljani 19. oktobra 1946.
POVHOV!
PISALNI STROJ v kovčegu, malo rabljen, zaradi selitve poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.191-5 KALINSEK:	»SLOVENSKA KUHARICA«
kupim. Knjigarna Janez Dolžan. Ljubljana. Stritarjeva 6.	22.983-6
OTROŠKE POSTELJE in stajice prodaja najceneje Ktže. pohištvo. TyrSeva cesta št. 47b.	21.416.0
MOŠKE IN-ZENSKE OBLEKE, čevlje, perilo. rjuhe, kapne itd. kupujem. Alojzija Drame. Gallusovo nabrežje števil-k& 29	23.054-6
PREGRINJALO ZA DVE POSTELJI, roöno delo, poceni prodam. Vprašati: Friško-vec 1. visoko pritličje.	23.113-5
RADIOAPARAT, »Blaupunkt«, 5-cevni, v dobrem stanju, kupim. Naslov v podr. »Slov. poroč.«. Kranj.	23.327-5
POSNEMALNIK in 3 postelje z modroci. vse v dobrem stanju, prodam ali zamenjam za drva. švegelj. Kranj. Regin-čeva 8.	23.324-5
KREDENCO, sobno, raztegljivo mizo, stole. vse orehovo, otroško posteljo, hišna in sobna vrata prodam. št. Vid 100, pred zavodom.	23.305-5
SVETELJEVO Slovensko stenografijo, nemško kuharsko knjigo, Prato Süddeutsche Küche, 4 boe. in sicer: kuna zlatica, lisica črna in 2 hermelin, moške čevlje, pod tempi j an e št. 41, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Sloven, poročevalca«.	23.282-d
POLTOVORNI AVTO, v dobrem stanju, znamke »Chevrolet«, prodam. Nadamje informacije v Ključavničarski ulici 2. Peterlin Jože.	23.356-5
ČEVLJARSKI STROJ. »Cilinder«, v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.« 23.355-5 KUHINJSKO KREDENCO, okroglo mizo, kredenco. 4 stole iz hrastovega lesa zaradi selitve prodam. Ogled od 14.—16. ure Igriška 41. desno.	23.350-5
ŠTEVEC, 3 amip., in orehovo spalnico z žimnicami prodam. Nasiov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	23.349-5
OPUSUM REVERJI (črne) In ista koža za muf. oboje za 1100 din naprodaj. Na-■ slov v cgl. odd. »Slov. poroč.« 23.347-5 AKUMULATOR, avtomobilski. 6 Vo-Lt, malo rabljen, prodam. Zrinjskega ulica št. 17.	23.379-5
KUHINJO, dobro ohranjeno, prodom, šiška. Kavškova 17/11, levo.	23.215-5
100 BREZOVIH METEL po 20 din proda Nabavna in prodajna zadruga. Črnomelj.	23.352-5
MOŠKO OBLEKO, predvojno blago, dobro ohranjeno, in blago za sivo suknjo ugodno prodam. Sv. Petra cesta št. 7, trafika.	23.
BUFET, dc^bro vpeljan in na dobri točki, takoj oddam interesentu s koncesijo. Odkup inventarja. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Sl. por.« pod »Sreča«. 23.362-5 KNJIŽNO OMARO, trodelno. hrastovo, črno, prodam. Ogled med. 13. in 15. uro Krekov trg 10/n levo.	23.363-5
OMARO ZA OBLEKO, še v dobrem stanju. prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	23.361-5
ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, se proda. Jadranska 22 .	23.392-5
HRASTOVA JEDILNICA, kompletna, prekrasna, zelo lepo ohranjena, se ugodno proda zaradi selitve. Razen tega še druge gospodinjske potrebščine. Vse n» ogled Aleševčeva ul. 50. pri Buliču, soboto. nedeljo, do 5 .ure pop. 23.390-5 ŽELEZNO. NOVO ŠAMOTNO PEČ, pripravno za vsak lokal, in gramofon, prvovrsten, z 40 ploščami. Na ogled v skladišču »Kurivopromet«. Vilharjeva cesta. ,	23.384-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, predvojni, dobro ohranjen, ugodno prodam. Globokar. Tržaška cesta 229.	23.387-5
RADIO. 5-cevni, lepe oblike, in šivalni stroj prodam. Pokopališka ulica. 8/1.,• Moste.	23.386-5
HARMONIKO, klavirsko. »Hohner«, 24 basov, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	23.382-5
Kot partizan, je žrtvoval svoje mlado življenje star 24 let naš nadvse ljubljeni
Schulz Rajko
maturant -namestnik zdravnika gorenjskega odreda
Zemsike ostanke smo pripeljali z Kokre pod Grintovcem v Ljubljano na Žale v kapelico Sv. Krištofa, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo dne 20. t. m. ob 15.30 uri k Sv. Križu.
Ljubljana, 19. okt. 1946.
Globoko žalujoči: oče, sestri, Danica in ostalo sorodstvo.
POZOR!
Danes je oglasni oddelek odprt samo do 12. ure. — Mali oglasi se sprejemajo do pol 12. ure.
OTROŠKO POSTELJO, belo. prodam. Tomažič, Tržaška c. 19. pritličje. 23.389-5 KOŽNI POVRŠNIK prodam. Slapničar jeva ul. 9/1, Moste.	23.388-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, lep, nov. znotraj in zunaj tapeciran, ročaj in blatniki kromam. prodam. Rezijanska 5 (Kolezija).	.	23.408-5
»SPEZIELLE PATHOLOGIE U. THEORIE innerer Krankheiten i — F. Kraus und T. Brügsch (19 knjig) prodam. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »18.000 strani«.	23.403-5
MOŠKO KOLO prodam. Pogač Milka. Ma-ribor-Studenci. Dr. Krekova 16. 23.401-5 PRODAM SLAŠČIČARSKI INVENTAR z elektr. pečjo. Ponudbe na podr. »Slov. poroč.«, Maribor.	23.400-5
MOTORNO KOLO, 125 ccm. v dobrem stanju, odlične gume. se proda. Mehanična delavnica »Fantina«. Celovška cesta 42.	23.395-5
RABLJENA SAMSKA OPREMA naprodaj.
Št. Vid Št. 67.	23.396-5
VRATA za kmečko peč. nova. fino izdelana, velikost 60X55 cm. prodam. Koca-liška 12/1, Kolezija. Trnovo. 23.423-5 KOTEL za vzidat prodam. Dravlje, Kovaška 5.	23.422-5
MOŠKE VISOKE ČRNE ČEVLJE, skoraj nove. št. 45. prodam. Naslov v ogl. odd. »Sim* *, poroč.«	23.420-5
MOŠKO KOLO. »Ideal«, z malo rabljenimi gumami, poceni prodam. Na ogled v Grada skl 8. dvorišče levo	23.415-5
ŽENSKE ČRNE ŠKORNJE št. 38 in lino, črno boks. age n. aktovko in moško žepno uro prodam. Dobovšek, Stožlce št. 76.	23.412-5
RADIO SIEMENS, štiricevni, nov. jeklenke. manjša oblika, prodam. Miklošičeva cesta 6, foto.	23.434-5
KRMILNA PESA in 100 kg težak prašič se proda. Na Klančku 1.	23.432-5
RADIO APARAT. 5-cevni. magično oko, odličen glas, ugodno prodam. Sv. Petra cesta 73/11.	23.429-5
NOVO SUKNJO, modro, predvojno, predam. Stupica. Tržaška 24.	23.430-5
LISIČJI OVRATNIK, zrcalo, srebrne predmete, zlate uhane, brošo prodam. Blel-weisova 9. pritličje.	23.449-5
9 PREŠIČKOV, 5 tednov starih, proda Babnik Valentin. Glinca 9, p. Ljubljana 7.	23.448-5
JUGOFERZER, 3.50 X2.50 m, predvojno blago* poceni prodam. Na ogled v trgovini »Umetnost«. Kolodvorska cesta št. 30.	23 445-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. Gledališka ul. 12/IV. levo.	23.442-5
MOŠKO ZIMSKO SUKNJO ugodno predam. Zrinjskega 6/n. levo. 23.436-5
KUPIM
V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena . oblačila. Josip Rojina. Ljubljana, Aleksandrova cesta 3.	S. P. 90/6
TEODOLIT IN NIVELIRNI INSTRUMENT v dobrem stanju znamke Wiechmann odnosno Zeissrlkon ali katere druge znamke po možnosti s priborom potrebuje steklarna Hrastnik. Ponudbe dostaviti upr. Steklarne Hrastnik. 23.330-6 MOTORNO KOLO BMW 500 ccm. novo ali dobro ohranjeno, kupim. Pismene ponudbe pod »500« na ogl. odd. »Sloven, poročevalca«.	23.186-6
SUŠNIKOV »PREGLED SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI« kupim. Naslov v podružnici »Slov. poroč.«. Kranj.	23.326-6
Posmrtne ostanke ljubljenega očka, moža, sina in brata
ing. Franceta škarabota
ki je kot partizan »Gradnikove brigade« dne 17. novembra 1943 dal svoje življenje za svobodo, bomo v nedeljo, dne 20. oktobra 1946, prepeljali iz Raven nad Škofjo Loko na mestno pokopališče v Škofjo Loko in jih tam ob pol 17. uri položili v grob.
Škofja Loka, dne 18. X. 1946.
Žena z otroci, mati in brat.
f
Strti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je danes ob 2.30 uri za vedno zapustil v 84. letu starosti naš predragi oče, stari oče, praoče itd.
Požegar Avgust
šolski upravitelj v pokoja
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. t. m., ob
14.	url iz hiše žalosti, Ciril Metodova ul. 12, na pokopališče v Murski Soboti.
Prosimo tihega sožalja!
Morska Sobota, Celje, Dol. Lendava, Maribor, dne 18. X. 1946. žalujoče rodbine:
POŽEGAR, GOREČ, VLAJ, VAJSBAHER, TOPOLOVEC, LETONJA
DR. Jlfcl BENEŠ:
“4
»Preveč vprašuješ, Cehi lam so imeli pravo vojno zaradi tebe in zmagal
gj.	Več pa ne vprašuj in pazi na zelene* mogoče da se bodo sedaj spravili nate.«
»Zakaj?«
»Tepec si, če tega sam ne veš!« Pustil me je samega in odšel.
Drugega dne sem se javil majorja Dutzmaniu. Bil je postaven, približno petdesetleten častnik, ki je že od prvega trenutka dalje ravnal zelo spodobno z menoj. Nikoli ga nisem slišal, da bi na koga kričal. Vprašal sem ga. kako to in zvedel sem, da prav za prav ni Nemec, ampak ponemčeni Letonec. Ko je zvedel, da sem v taborišču zato, ker imam v Angliji sorodnike, ni hotel verjeti, da bi zaradi tega lAaknili človeka v takšno taborišče, kakor je Dora. Poklical je taboriščnega vodjo, ki mu je potrdil moje podatke. Potem me je preskusil, kako pišem na stroju in mi končno napravil še dolgo pridigo, kaj vse bi se zgodilo z menoj, če bi komu izdal to, kar bom delal v njegovi pisarni.
Tako sem postal pisar pri vojaški kontroli in komisiji za prevzem blaga v podzemski tovarni Mittel werk pri Nordhause mu, kjer^sem lahko zvedel skoraj vse o najbolj tajnem nemškem orožju »V — 2,« šestnajst metrov dolgi raketni bombi. Tu sem imel priliko da sem zvedel skoraj vse o naj-večji slepariji, ki so jo med to vojno zagrešili Nemci nad nemškim narodom. Tu mi je pomagal slučaj, da sem izvršil največjo sabotažo, ki je bila «ptrÄ možna in tu sem tudi preživel največji strah ▼ Vsem svojem življenju.
KUPIM RUDARSKI ZBORNIK I cel ali
1/3. Duhovnik, univerza.	23.141-6
RADIO APARATE najbolje in najugodneje kupujete pri iVal«. trgovina radio-aparatov. Zagreb. Frankopanska ulica 2a.	22.955-6
PSA VOLČJAKA, dobrega čuvaja do 10 mesecev starega, kupom. Zaboršt 17, Domžale.	23.2200
OTROŠKE SNEŽKB št. 22. dobro ohranjene, in kožušček za lVi leta starega otroka kupim. Kobi Tončka. Kranj. Gasil ski trg 3.	23.325-6
VODOVODNE CEVI, 9»mm. 60 m železnih rabljenih in 110 m 60 mm premera enakih. vse dobro ohranjene, kupim. Jože Skuber. Kranj. Jezerska 34.	23.322-6
VOLNENO BLAGO za damsko obleko, rjavo, sivo, drap, in za zimski plašč, temne barve, kupim. Pgnudite čim prej na naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	23.354-6
GUMO za motocikel j. 2.50X19. kupim.
Može. Vidovdanska 20.	23.357-6
VREČE kupujem vsako količino. Prodajalce prosim za vzorce. Trgovina z vrečami Gliebe. Zagreb. Vlaška 31. 23.399-6 V KOMISIJSKO PRODAJO sprejema razna samo dobro ohranjena oblačila (moške obleke, suknje) tvrdka Saks. Mestni trg 19.	23.414-6
VAGON ZAMANJA v povezih kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Brez skorje« na ogl. odd. »Sov. poroč.« 23.451-6
Predtiskarije za ročno delo
z vsem priborom razpošilja poceni ANDOR M. BLE1ER izradba crteža za ručne radove SENTA BACKA
ZAMENJAM
DVOSOBNO STANOVANJE; v Ljubljani za enako ali manjše v Mariboru zamenja državni uslužbenec. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	23.353-7
MOTOR, DKW, 200 ccm. dobro ohranjen. - zamenjam za težjega. Litijska 8. 23,411-7
POSEST
ENO ALI DVODRUZINSKO VILO v Ljubljani ali naj bližji okolici, kupim. Ponudbe na podruž. »Slov. poročevalca« v Mariboru pod »Solidno«.	23.236-8
STAVBENA PARCELA, 15 minut iz Celja, naj lepša točka v okolici, cesta, voda, luč na mestu, svinjski kotel. 140 litrov, dober plug, 5 težkih možnarjev in nekaj stoječih hrastov naprodaj. Nasiov v podr. Celje.	'23.402-8
GOSTILNIŠKA HIŠA, dvostanovanjska, prost lokal in stanovanje, pripravna rudd za drugo ' obrt, lepa točka* Ljubljane, prodam, tudi polovico hiše. Ponudbe v ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Ugodni Pogoji«.	23.413-8
VILO NA LEPEM PROSTORU in v bližini kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Resno«.	23.433-8

V LJUBNEM NA GORENJSKEM
kjer so bili ustreljeni prvi talci v gorenjskem kotu, bomo v nedeljo 20. oktobra ob 3. uri popoldne slovesno odkrili
spomenik talcem in borcem. Pri odkritju spomenika govori tudi tov. minister za gradnje dr. Maha Kambič. Na sloves-nost vsi iskreno vabljeni, posebno pa prebivalci in organizacije iz okolice.
RAZNO
VEČJO VSOTO DENARJA sem Izgubil od Cerkelj do Kranja 9. oktobra 1946. Najditelja prosim da proti nagradi vrne. Preša Stanislav! Kranj, Huje 83. 23.323-14 PROGLAŠAM osebno in OF-legitimacijo ter delavsko karto za neveljavno. Alojz Ahdrojna. Loke 203, Trbovlje. .23.328-14 TABLICO z motornega kolesa št. 0123 sem izgubil od Ljubljane do Vrhnike. Najditelja prosim, naj jo odda iproti nagradi na naslov: Bruno Planinšek. Ljubljana. Staretova ulica 18. Trnovo, pekarna.	23.378-14
IZGUBIL SEM RJAVO LISTNICO s dokumenti: Invalidsko uverenje št. 1353 in rešenje št. 2160 na ime Gorza Kaiman. Zraven je še OP-legitimacija in razni predmeti. Naiprošam najditelja, da vrne vse proti nagradi pri Upravi Invalidskega doma. Trnovo.	23.405-14
LIVARNA ZVONOV IN KOVIN KVIRIN LEBIŠ Zagreb, Goranska uh 56. Teh 64-76
prevzema v vlivanje in izdelavo nove cerkvene zvonove, stare počene in razbite tonove ter vsakovrstne kovine.
V OSKRBO sprejmem nižješolca(ko). Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.« 23.401-14 TORBICO z denarjem in dokumenti na ime Vidergar sem izgubila v ipetek, 18. t. m. od D. M. v Polju do Splošne bolnišnice. Pošten najditelj naj prot; nagradi vrne pri Špacapanu, Zaloška cesta št. 7.	23.421-14
PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO osebno izkaznico in OF na ime Divjak Ivan, PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO osebno izkaznico in OF na ime Divjak Ivan. roj. 3. Z. 1917. izdano od I. četrti Celje.	23.427-14
Za svobodo je padel 8. oktobra 1944 naš ljubljeni sin, brat, svak in sfric '
Dolenc Radovan-Peruti
pom. politkomisarja Vojkove brigade
ki ga prepeljemo iz Otlice v Trnovskem gozdu na domače pokopališče v Železnikih.
•
ŽELEZNIKI, 19. oktobra 1946.
Žalujoči: starši, brata Drago in Joža, sestri Dragica in Krista s svojimi družinami.
Umrl je naš nadvse ljubljeni očka, dedek, brat in stric
Josip Pehani
generalni ravnatelj bivše Vzaj. zavarovalnice v pok. Pogreb bo v nedeljo, dr» 20. t. m., ob pol 5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu.
Maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 21. oktobra, ob 7. uri v farni cerkvi v Trnovem.
LJUBLJANA, dne 18. oktobra 1946.
HEDA, SILVA, ing. EVGEN, otroci; METKA, snaha, JURČEK in MARIJA, vnuka, ter ostalo sorodstvo.
Za lepšo bodočnost slovenskega naroda so darovali svoja življenja borci partizani:
Dolenc Radovan-Perun, pom. politkom. Vojkove brig. Fajgelj Valentin-Viktor, borec Vojkove brigade Koblar Anton-Ferdo, borec IX. korpusa Potočnik Jožef-llja, komandir čete Prešernove brigade Šmid Vaientin-Tine, obveščevalec štaba IX. korpusa štale Janko-Janko, teren. org. ZSM in SKOJ-a
ki jih bomo prepeljali iz Primorske oa domače pokopališče in pokopali v nedeljo, dne 20. oktobra 1946 ob 3. uri popoldne.
Železniki, 19. oktobra 1946.
ŽALUJOČ:! SVOJCL
XVI.
• V času, ko sem. prišel v vojaško pišamo, je bila tovarna v surovem že zgrajena in izdelovanje raketnih bomb se je pomalem razvijalo. To je bila že tretja tovarna. Prva je bila na otoku v Baltskem morju med Swinnemün-dom in .Pünemüdom. Angleži pa kakor da bi bili čakali, kdaj bo gotova. Komaj je izdelala prvo raketo, so jo razbili tako temeljito, da niti en stroj ni ostal nepoškodovan in od izdelanih raket je ostalo samo nekaj stotov raztopljene kovine. Nemci pa so verovali v rakete in so postavili novo tovarno v Dunajskem Novem mestu. Tamkaj paniso utegnili niti začeti, ko so prileteli Amerikanci. Od tovarne je ostalo nekaj porušenih zidov. Toda Nemci so osredotočili precej upanja v rakete in zato smo morali postaviti tretjo tovarno, to pot pod zemljo. Tovarna je bila gotova.
Iz najrazličnejših tovarn po vsej Nemčiji in zasedenih deželah smo dobivali polizdelke in že gotove dele. Pri nas smo dele dokončavali m sestavili pravo raketo brez bombe; 980 kilogramov težko bombo pa so tovarne za 9trelivo pošiljale na kraj, s katerega so bile izstreljene. Predor B se je spremenil v tekoči trak. »Taktstrasse«: so ga imenovali Nemci. Takoj v začetku so stiskalni stroji iz dvom ilim e trske pločevine oblikovali 'sprednji del rakete. Pločevino so položili na kulup z vrsto medeninastih obročev, vse pašo zapeljali pod nekakšna vrata z nekaterimi koleščki in zapletenem! električnimi napravami. Ko se je kalup s priloženo pločevino pomikal skozi tista vrata, so medeninasta kolesca drsela po kalupu in pločevino, električno zvarita v obliko srednjega raketnega dela.
Srednji del rakete je bil sestavljen iz dveh delov. Spodnji del so pritrdili na montažni voz in ga pripeljali v dvorano, kjer je bilo skladišče posod' za pogonsko snov. To sfta bila dva velika kotla iz približno štiri milimetrske debele duraluminijeve pločevine. Srednja posoda, ki se je ponekod zoževala, je vsebovala 45 hektolitrov. Druga pa 50 hektolitrov. Na montažne» vozu so posodi pritrdili na spodnji del pripravljenega raketnega oklepa in ju spojili s cevjo iz duraluminija, ki je vodila iz sprednje posode sko-
zi drugo in bila pritrjena na turbino. Ta je bila prav za prav že del raketnega motorja. S čim so polnili posode, to se pravi kakšna je bila pogonska snov rakete, je bila velika skrivnost. Iz pogovorov častnikov sodim .da je moral biti v prvi posidi stisnjen vodik, v drugi pa stisnjen kisik.
Ko šo pritrdili posodi, so ujetniki pod nadzorstvom mojstrov in vojakov poveznili nanjo gornji del raketnega oklepa in. ga spojili s spodnjim z desetinami vijakov. Nato so montažni voz prepeljali v sosednjo dvorano, kjer so strokovno usposobljeni elektromonterji iz pripeljanih delov sestavljali radijsko napravo za raketo.
Ta del so Nemci imenovali »Geräteraum«. Nisem tehnik in žal ne morem dobro presoditi vsega. Toda ko so se častniki pogovarjali o tem, so vsi menili, da je to pravi čudež. Popišem lahko samo, kakor sem videl. To je bil izbočen valj, nekaj nad 180 em visok; širok pa spodaj 170 in zgoraj 110 cm. V njegovi steni so bila štiri vratca ki so se odpirala vsaka v enega izmed štirih predalov. Ločili sta jih med seboj dve deščici iz 16 milimetrske vezane plošče, ki sta po svoji obliki točno ustrezali krivini bočnega prereza. Spojeni sta bili v pravem kotu tako da je imel njih prerez obliko križa. Ko so jih vtaknili v pločevinasti prostor, so razdelile njih notranjščino v štiri enake dele.
V enem predalu so bile baterije, ki so proizvajale napetoöt 39 Voltov, in pravi radijski sprejemnik, ki so ga imenovali »sprejemnik povelj.« Imel je dva. dela: "visokofrekvenčnega in nizkofrekvenčnega. Njuna kombinacija pa naj bi po razlagi pri nadzorstvu zaposlenega strokovnjaka inž. Guthmanna preprečila motnje s strani sovražnika. Razen tega so se.pred tem zavarovali tudi tako, da je bila vsaka raketa urejena na drugačno valovno dolžino.
Poudariti moram tudi, da je imel vsak del rakete svoje tajno ime. da bi otežkočili posel vohunov. Prava bomba se je na primer imenovala »Elep-fant. kar je nastalo jz popačenega izgovora znamke tovarne, ki jih je izdelovala :lpt. Radijski sprejemnik v raketi je imel tajno ime »Honuef«, kar pa ni imelo nič skupnega z nemškim mestom na Renu; nastalo je iz kratic H (Koch), N (nieder) ja F (Frequenz).