ISSN 1855-3575 XXIII, Š \ PODNEBJE Avgust je bil nadpovprečno topel in sončen VREME 15. in 29. avgusta so Slovenijo zajela krajevna neurja z nalivi, sunki vetra in točo VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v avgustu 2016.........................................................................................................3 Razvoj vremena v avgustu 2016...........................................................................................................24 Poletje 2016...........................................................................................................................................31 Podnebne razmere v Evropi in svetu avgusta 2016..............................................................................45 AGROMETEOROLOGIJA 46 HIDROLOGIJA 52 Pretoki rek v avgustu 2016....................................................................................................................52 Temperature rek in jezer v avgustu 2016..............................................................................................56 Dinamika in temperatura morja v avgustu 2016....................................................................................59 Stanje podzemne vode avgusta 2016...................................................................................................64 ONESNAŽENOST ZRAKA 68 Onesnaženost zraka v avgustu 2016....................................................................................................68 POTRESI 78 Potresi v Sloveniji v avgustu 2016.........................................................................................................78 Svetovni potresi v avgustu 2016...........................................................................................................80 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 83 Fotografija z naslovne strani: Avgust je bil nadpovprečno sončen in topel. Sončnični cvet, 7. avgust 2016 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: Sunflower, Sela pri Šmarju, 7 August 2016 (Photo: Iztok Sinjur). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Inga Turk Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v avgustu 2016 Climate in August 2016 Tanja Cegnar v dolgoletnem povprečju spada prva polovica avgusta še k visokemu poletju, nato pa se običajno že pozna vpliv vse daljših noči in šibkejšega sončnega obsevanja, popoldnevi pa so še lahko vroči. o T3 -2 O J-4 "O o -6 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA I. 1 II 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 2 0 o - 8 o 6 C__ 4 o -2 "O o -4 io 2 P PORTOROŽ ll 1 i. llllll .ll ll ■llalli ■ ■ III 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka avgusta 2016 od povprečja obdobja 1981-2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981-2010, August 2016 6 4 £ 2 0 -2 -4 -6 -6 Avgusta je bila povprečna mesečna temperatura blizu dolgoletnemu povprečju, večina odklonov je bila v mejah ±1 °C, le na Krasu je odklon presegel 1 °C. Približno v polovici Slovenije je bil odklon negativen, drugod pa pozitiven. Hude vročine avgusta ni bilo. Padavine so bile, tako kot je poleti Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja običajno, porazdeljene krajevno zelo neenakomerno. Največ padavin, nad 240 mm, so namerili v delu Julijcev in na manjšem delu Karavank. Veliko skromnejše so bile padavine v Pomurju, Slovenski Istri, na Krasu, v Vipavski dolini in večjem delu Trnovske planote ter deloma tudi na Notranjskem, kjer so namerili od 40 do 90 mm. V Portorožu je padlo le 41 mm dežja. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je približno v polovici Slovenije padlo več dežja kot v dolgoletnem povprečju. Za več kot četrtino so dolgoletno povprečje presegli v Zgornjesavski dolini, delu Notranjske, na Celjskem in v Mariboru z okolico. Močno so za dolgoletni povprečjem zaostajali na jugozahodu Slovenije, v Prekmurju, Vipavski dolini in osrednji Sloveniji. Mesec sta zaznamovala dva dogodka s krajevnimi neurji, prvi 15., drugi pa 29. avgusta. Trajanje sončnega obsevanja je preseglo dolgoletno povprečje, približno na polovici ozemlja je bil presežek od 10 do 20 %. V avgustu 2016 izstopa ohladitev ob koncu prve tretjine, ki se je poznala tudi v začetku druge tretjine meseca, nadpovprečno vroče pa je bilo v zadnji tretjini meseca (slika 1). LJUBLJANA KREDARICA ffi 20 CD 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1981-2010 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in August and the corresponding means of the period 1981-2010 15 V Ljubljani je bila povprečna avgustovska temperatura 20,6 °C, kar je enako dolgoletnemu povprečju. Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,2 °C, s 17,3 °C mu je sledil avgust 1965, desetino °C višja je bila povprečna avgustovska temperatura v letu 1978 (17,4 °C), leta 1979 in 2006 pa je bilo v povprečju 17,7 °C. Najtoplejši avgust je bil leta 2003 s 24,2 °C, sledili so mu avgusti 1992 (23,7 °C), 2012 (23,3 °C), 2001 (22,9 °C), 2011 (22,8 °C) in 2013 (22,5 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 15,2 °C, kar je 0,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,6 °C, najtoplejša pa 2003 s 17,7 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 27,0 °C, kar je 0,3 °C nad dolgoletnim povprečjem; avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 31,7 °C, najhladnejši pa avgusta 1976 z 21,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Avgust 2016 je bil v visokogorju nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 7,2 °C, kar je 0,4 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Najhladnejši avgust je bil leta 1976 s povprečno temperaturo 2,5 °C, sledijo mu avgusti 2006 (3,5 °C), 1968 (3,8 °C) in 1969 (4 °C). Doslej najtoplejši je bil avgust 1992 z 10,3 °C, 10,2 °C je bila povprečna temperatura avgusta 2003, 9,2 °C je bilo avgusta 2011, 9,0 °C v avgustih 2012 in 2015 in 8,8 °C avgusta 2009. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Taki dnevi so bili avgusta zabeleženi le na Kredarici, našteli so 4. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Avgusta so taki dnevi še vedno pogosti, letos jih je bilo manj kot lani. V Ljubljani so zabeležili 3 vroče dneve (slika 3), kar je manj od dolgoletnega povprečja. Največ vročih dni je bilo avgusta 2003, in sicer 23, brez vročih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja kar 11 avgustov. Na Obali in na Goriškem je bilo 15 vročih dni, v Mariboru, Murski Soboti in Novem mestu 2, v Celju 3 in v Slovenj Gradcu en tak dan. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Na Obali so bili taki vsi avgustovski dnevi, po 29 jih je bilo v Biljah in na Krasu. V večini krajev je bilo od 22 do 26 toplih dni, v Ratečah so jih našteli 11. V Ljubljani je bilo 26 toplih dni, kar je 5 dni nad dolgoletnim povprečjem; največ toplih dni je bilo leta 2003, ko je bila najvišja dnevna temperatura le en dan pod 25 °C; najmanj jih je bilo avgusta 1976, ko sta bila topla le 2 dneva. 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število vročih dni v avgustu in povprečje ob- Slika 4. Število toplih dni v avgustu in povprečje obdob- dobja 1981-2010 ja 1981-2010 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in August and the corresponding rature above 25 °C in August and the corresponding mean of the period 1981-2010 mean of the period 1981-2010 Absolutna najnižja temperatura je bila v večini krajev zabeležena 12. avgusta, le v visokogorju je bilo najhladneje že dan prej. Na Kredarici se je ohladilo na -2,5 °C, v preteklosti so avgusta na tem visokogorskem observatoriju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1972 se je živo srebro spustilo na -6,0 °C, sledil mu je avgust 1995 z -5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil -5,4 °C, leta 1998 pa -5,1 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 9,2 °C, kar je opazno več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C). V Ratečah se je ohladilo na 3,6 °C, v Postojni na 7,4 °C, v Črnomlju na 6,0 °C, v Kočevju in Slovenj Gradcu pa na 5,5 °C. Najvišja je bila najnižja temperatura v Biljah (10,7 °C) in na Obali (9,4 °C). V Postojni so najvišjo avgustovsko temperaturo, in sicer 31,0 °C, izmerili 4. avgusta. Na Dolenjskem, v Beli krajini in na Štajerskem ter v Prekmurju je bilo najtopleje 5. avgusta. V Murski Soboti se je ogrelo na 32,1 °C, v Mariboru na 31,7 °C, v Celju na 30,7 °C, v Črnomlju na 32,0 °C, v Novem mestu na 30,9 °C in na Bizeljskem na 31,9 °C. 9. avgusta je bilo najtopleje v Godnjah (33,0 °C) in v Biljah (33,5 °C). Na Kredarici so 28. avgusta izmerili 17,3 °C, v preteklosti so avgusta izmerili višjo temperaturo v letih 2011 (19,6 °C), 2013 (19,1 °C), 2003 (18,6 °C), 1956 (18,5 °C), 1960 (18,4 °C), 1971 (18,1 °C) ter v letih 1981 in 2000 (18 °C). Na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji je bilo najtopleje 29. avgusta, v Ratečah je termometer pokazal 28,0 °C. V Ljubljani se je ogrelo na 31,5 °C, precej višja temperatura pa je bila avgusta izmerjena v letih 2013 (40,2 °C), 2003 (37,3 °C), 2012 (37,1 °C), 1971 in 1992 (obakrat 36,5 °C), 2000 (35,6 °C) in 2001 (35,2 °C). Na Obali se je najbolj ogrelo 30. avgusta, izmerili so 32,5 °C. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 O ra CD a. E CD O 17 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 O 11 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) avgustovska temperatura in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in August and the 1981-2010normals Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka avgusta 2016 od povprečja 1981-2010 Figure 6. Mean air temperature anomaly, August 2016 V pretežnem delu Slovenije je bil odklon povprečne avgustovske temperature v mejah ±1 °C, le na Krasu je odklon presegel 1 °C, v Godnjah je znašal 1,6 °C. Povprečna mesečna temperatura je bila približno v polovici Slovenije nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. 4 2 0 [0 14 -4 11 -6 -8 8 14 8 5 2 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja to d E .ffi 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 O 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 NOVO MESTO 18 - 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 26 CELJE 1 k J 1 «Hfl ' i * t /V ' T _A/ \r ■win lAhmf^ y r HI 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v avgustu Figure 7. Mean air temperature in August Slika 8. Sončno in toplo vreme je bilo dobrodošlo za paradižnike, Grosuplje, 4. avgust 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. Sunny and warm weather was good for tomatoes, Grosuplje, 4 August 2016 (Photo: Iztok Sinjur) 12 10 8 ro 6 4 2 14 14 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o 10 5 35 30 25 is 20 to Ci EE 15 10 5 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan o LJUBLJANA V/—\ A \ J h\r\ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 35 -, 30 " 25 15 10 5 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan MARIBOR \ / a/C - /A 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), avgust 2016 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), August 2016 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 240 m m 1 90 m m 1 40 m m 90 mm 40 mm Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin avgusta 2016 Figure 10. Precipitation amount, August 2016 Slika 11. Višina padavin avgusta 2016 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981-2010 Figure 11. Precipitation amount in August 2016 compared with 1981-2010 normals Avgustovske padavine so prikazane na sliki 10. Največ padavin, nad 240 mm, so namerili v delu Julijcev in na manjšem delu Karavank. V Logu pod Mangartom so namerili 254 mm, na Kredarici 250 mm, v Ratečah 222 mm, v Novi vasi 215 mm in v Kamniški Bistrici 204 mm. Samo od 40 do 90 mm dežja je bilo v Pomurju, v Slovenski Istri, na Krasu, v Vipavski dolini in večjem delu Trnovske planote ter deloma tudi na Notranjskem. V Velikih Dolencih so namerili 72 mm, v Lendavi 89 mm, v Murski Soboti 53 mm, na Bizeljskem 89 mm, v Postojni 69 mm, v Godnjah 46 mm, v Portorožu 41 mm in v Biljah 75 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je približno v polovici Slovenije padlo več dežja kot v dolgoletnem povprečju. Za več kot četrtino so dolgoletno povprečje presegli v Zgornjesavski dolini, delu Notranjske, na Celjskem in v Mariboru z okolico. V Logu pod Mangartom in Ratečah je bil presežek 48 %, v Novi vasi 45 %, v Mariboru 42 %, v Celju 39 % in v Lescah 36 %. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, kot je za poletje značilno, saj je večina padavin konvektivnega nastanka. Tako je ponekod padavin močno primanjkovalo. V Murski Soboti je padlo 52 % dolgoletnega povprečja padavin, v Godnjah 39 %, v Portorožu 48 %, v Postojni 61 %, v Biljah 67 % in v Ljubljani 66 %. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Kamniški Bistrici, in sicer 12, po 11 takih dni je bilo v Ratečah, na Zgornjem Jezerskem, v Kneških Ravnah in Slovenskih Konjicah. Le po 5 takih dni je bilo na jugozahodu države in na Bizeljskem. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo iS 18 cp CO 350 -, 300 E 250 j= c 200 'iS 33 150 C0 a C0 100 C «n > 50 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 E JE c 'S T3 CO O. CO 350 300 250 200 150 100 50 MURSKA SOBOTA i. Li J. 11.1 I I h .n. iiimi nmi imnnnn mm 'ii j 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 12. Padavine v avgustu in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 12. Precipitation in August and the mean value of the period 1981-2010 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Zg. Jezersko Brnik 0 50 100 150 200 250 300 Slika 13. Mesečna višina padavin v mm avgusta 2016 in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in August 2016 and the 1981-2010 normals 100 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Število padavinskih dni v avgustu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in August with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - avgust 2016 Table 1. Monthly meteorological data - August 2016 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 204 106 12 Brnik 384 115 85 7 Zgornje Jezersko 740 184 119 11 Log pod Mangrtom 650 254 148 8 Soča 487 201 96 9 Kobarid 263 153 83 9 Kneške Ravne 752 161 82 11 Nova vas 722 215 145 9 Sevno 515 144 122 10 Slovenske Konjice 330 126 101 11 Lendava 345 89 103 8 Veliki Dolenci 308 72 78 8 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm NV - nadmorska višina (m) LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals in % SD - number of days with precipitation > 1 mm NV - altitude (m) Slika 15. Padavine v avgustu in povprečje obdobja 1981- 2010 Figure 15. Precipitation in August and the mean value of the period 1981-2010 350 300 t 250 h c 200 > m "n 150 m trt 100 >tn > 50 0 LJUBLJANA I . I . ll ir i. i„ i nnniiiiflnimiirnmnifflniiiiiHi 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Avgusta je v Ljubljani padlo 90 mm padavin, kar je 66 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm), 2011 (42 mm) in 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa 5 mm manj. 11 485353482353532348482348532348 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2016 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981 — 2010 Figure 16. Bright sunshine duration in August 2016 compared with 1981-2010 normals 1 1 o^^ 1 oo^^ Na sliki 16 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je preseglo dolgoletno povprečje, približno na polovici ozemlja je bil presežek med 10 in 20 %. V Murski Soboti je sonce sijalo 257 ur in le za malenkost preseglo dolgoletno povprečje. Tudi v Ratečah je bilo z 234 urami dolgoletno povprečje komaj preseženo. Kot je poleti običajno, je bilo najmanj sončnega vremena v gorah; na Kredarici je sonce sijalo 181 ur, kar je 4 % več kot običajno. V Novem mestu je bil presežek 5 %, sonce je sijalo 265 ur. V Biljah so dolgoletno povprečje s 324 urami presegli za 19 %. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, 352 ur, kar je 16 % nad dolgoletnim povprečjem. 400 -i 300 = 200 > 100 KREDARICA 0 400 n 300 - = 200 > CD 100 0 NOVO MESTO 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 400 300 MURSKA SOBOTA 100 400 300 100 PORTOROŽ 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 17. Avgustovsko trajanje sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 17. Sunshine duration in August and 1981-2010 normals 0 V Ljubljani je sonce sijalo 282 ur, kar je 10 % več od dolgoletnega povprečja. Najmanj sončni avgusti so bili v letih: 2006 (161 ur), 1976 in 1977 (obakrat 162 ur) in 2005 s 169 urami sončnega vremena. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena avgusta 2011 (333 ur), 2012 (329 ur) in 1992 (323 ur). 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 60 40 KREDARICA s J 12 I- 0 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 1 5 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 8 4 CELJE 20 - i JI 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 30 20 MURSKA SOBOTA 10 - ... j 12 h 0 ® 20 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan r 16 I- 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 5 0 0 8 8 4 4 Slika 18. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), avgust 2016 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 18. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2016 Na sliki 18 so podane dnevne višine padavin in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 400 Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v avgustu in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 19. Bright sunshine duration in hours in August and the mean value of the period 19812010 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, in sicer 15, v Postojni jih je bilo 14, na Goriškem pa 13. Po 11 takih dni je bilo v Ratečah in na Bizeljskem. Na severovzhodu Slovenije je bilo večinoma od 5 do 8 jasnih dni. V Ljubljani so bili 4 jasni dnevi (slika 20), kar je dva dneva manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici brez jasnih dni 7 avgustov, največ jasnih avgustovskih dni, po 13, je bilo v letih 1990, 1992, 2000 in 2013. 15 12 LJUBLJANA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 20. Število jasnih dni v avgustu in povprečje ob- Slika 21. Število oblačnih dni v avgustu in povprečje obdobja 1981-2010 dobja 1981-2010 Figure 20. Number of clear days in August and the mean Figure 21. Number of cloudy days in August and the value of the period 1981-2010 mean value of the period 1981-2010 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo v Črnomlju in Slovenj Gradcu, našteli so jih po 7. Po 6 takih dni je bilo v Ratečah in Kočevju. 5 takih dni so imeli na Kredarici, v Celju in Mariboru. Na Obali je bil oblačen le en dan v avgustu 2016. V Ljubljani so bili 3 oblačni dnevi (slika 21), kar je dva dneva manj od dolgoletnega povprečja. Največ oblačnih dni je bilo v avgustih 1976 in 1995, in sicer 11, le po en oblačen dan je bil v avgustih 1961, 1971, 2001, 2003 in 2009 ter 2011. Najmanjšo povprečno mesečno oblačnost so zabeležili na Obali, v Portorožu so oblaki v povprečju pokrivali 2,4 desetine neba, v Biljah je bilo v povprečju z oblaki prekritega 3,3 desetine neba. Večina krajev je poročala o povprečni avgustovski oblačnosti med 4 in 5 desetinami. Nekoliko večja je bila povprečna oblačnost v Mariboru in Kočevju (5,1 desetine), največ oblakov pa je bilo na nebu na Kredarici, kjer je bila povprečna oblačnost 5,4 desetine. 14 9 6 3 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - avgust 2016 Table 2. Monthly meteorological data - August 2016 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 19,0 0,8 25,1 13,5 28,7 29 8,1 12 0 22 0 270 111 186 136 10 6 0 0 0 0 Kredarica 2514 7,2 0,4 10,4 4,5 17,3 28 -2,5 11 4 0 378 181 104 5,4 5 6 250 117 10 8 10 2 7 11 757,1 7,6 Rateče-Planica 864 16,0 -0,1 23,2 9,7 28,0 29 3,6 12 0 11 28 234 101 4,2 6 11 222 148 11 6 3 0 0 0 923,2 14,3 Bilje 55 22,5 0,7 29,7 15,3 33,5 9 10,7 12 0 29 0 324 119 3,3 3 13 75 67 8 5 0 0 0 0 1011,2 17,4 Letališče Portorož 2 23,0 0,7 29,5 16,7 32,5 30 9,4 12 0 31 0 352 116 2,4 1 15 41 48 5 8 0 0 0 0 1016,9 16,8 Godnje 295 21,9 1,6 28,9 33,0 9 29 0 321 46 39 5 1 0 0 0 0 Postojna 533 18,9 0,6 26,2 12,8 31,0 4 7,4 12 0 23 0 295 116 3,5 3 14 69 61 5 9 3 0 0 0 Kočevje 468 17,6 -0,1 25,5 11,5 30,0 29 5,5 12 0 22 8 5,1 6 6 147 112 9 7 9 0 0 0 Ljubljana 299 20,6 0,0 27,0 15,2 31,5 29 9,2 12 0 26 0 282 110 4,7 3 4 90 66 9 9 3 0 0 0 984,6 16,8 Bizeljsko 170 19,9 -0,3 26,7 13,8 31,9 5 8,8 12 0 23 0 4,0 4 11 89 92 5 4 15 0 0 0 15,6 Novo mesto 220 19,8 -0,1 26,1 14,3 30,9 5 8,8 12 0 23 0 265 105 4,3 4 10 110 86 6 8 10 0 0 0 17,8 Črnomelj 196 20,5 0,1 26,6 13,9 32,0 5 6,0 12 0 26 0 4,7 7 8 143 118 8 9 2 0 0 0 18,5 Celje 240 18,8 -0,2 26,5 12,8 30,7 5 5,6 12 0 24 0 267 112 4,7 5 7 175 139 9 13 5 0 0 0 991,1 17,5 Maribor 275 20,0 -0,3 26,3 12,7 31,7 5 23 0 273 112 5,1 5 5 182 142 9 4 0 0 0 0 Slovenj Gradec 452 18,0 0,1 25,3 12,0 30,0 29 5,5 12 0 21 8 266 114 4,9 7 6 171 117 10 4 7 0 0 0 16,4 Murska Sobota 188 19,5 -0,2 26,3 13,9 32,1 5 8,7 12 0 23 0 257 101 4,6 4 8 53 52 6 2 2 0 0 0 997,7 16,9 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni tlak (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni tlak vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi < 12 °C). n TD = £ (20 °C - TSi) če je TSi < 12 i=1 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - avgust 2016 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - August 2016 Postaja I. dekada II dekada II . dekada T Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp povp abs povp abs povp abs povp povp abs povp abs povp abs povp povp abs povp abs povp abs Portorož 23,9 30,1 32,3 17,5 14,4 14,0 11,0 22,0 28,1 30,4 16,1 9,4 13,3 7,0 23,0 30,2 32,5 16,5 14,9 13,0 10,3 Bilje 23,1 30,2 33,5 15,6 13,2 15,0 12,0 21,7 28,6 31,5 14,8 10,7 14,2 9,5 22,8 30,3 32,3 15,5 11,1 14,4 10,1 Postojna 19,2 26,0 31,0 13,3 10,5 12,1 9,3 18,2 25,9 29,6 11,3 7,4 10,3 5,7 19,3 26,6 30,4 13,8 10,0 11,9 8,4 Kočevje 17,9 25,6 29,3 11,6 8,3 9,5 5,2 17,0 24,6 29,6 11,1 5,5 8,5 3,6 17,9 26,3 30,0 11,8 8,8 8,7 6,1 Rateče 15,6 22,0 26,0 9,6 5,9 8,3 4,6 16,1 23,2 26,2 9,8 3,6 8,3 1,8 16,2 24,2 28,0 9,8 4,6 8,1 3,1 Lesce 19,2 24,8 28,5 14,1 11,6 8,3 18,8 24,2 27,4 13,0 8,1 4,6 19,0 26,1 28,7 13,4 10,4 Slovenj Gradec 18,5 25,4 29,0 12,8 8,2 11,7 6,5 18,0 24,4 27,6 12,0 5,5 11,2 3,9 17,5 25,9 30,0 11,2 8,7 10,1 6,9 Brnik 19,0 25,9 29,6 13,2 10,3 18,6 25,2 29,1 13,1 5,9 19,0 26,5 30,2 12,0 9,2 Ljubljana 20,9 27,2 31,2 15,6 13,3 13,3 9,8 20,0 26,2 30,5 15,0 9,2 12,8 6,3 20,9 27,5 31,5 15,0 12,5 12,0 8,9 Novo mesto 20,2 26,6 30,9 14,7 11,8 14,3 10,6 19,2 25,2 29,8 14,1 8,8 13,3 9,5 19,9 26,5 29,6 14,2 12,6 13,2 11,8 Črnomelj 20,6 27,3 32,0 14,8 10,5 13,7 9,0 19,8 25,0 30,0 13,0 6,0 11,7 5,0 21,0 27,3 30,7 14,0 11,5 12,7 10,0 Bizeljsko 20,5 27,3 31,9 14,5 11,0 18,8 25,4 29,1 13,6 8,8 20,4 27,4 30,5 13,5 12,1 Celje 19,0 26,6 30,7 13,1 10,3 11,9 8,5 18,8 25,5 29,7 13,0 5,6 11,5 4,6 18,6 27,1 30,5 12,4 10,3 11,0 8,1 Starše -8,5 27,6 32,8 15,5 12,3 12,1 8,6 25,0 29,2 10,4 3,5 26,8 30,6 15,2 12,0 11,1 8,9 Maribor 20,5 27,2 31,7 19,5 25,0 29,0 14,0 8,2 20,0 26,5 29,8 14,9 13,8 Murska Sobota 20,2 27,1 32,1 14,8 11,9 13,3 9,3 18,9 24,9 28,5 13,2 8,7 11,1 5,5 19,3 26,8 29,8 13,7 11,4 11,6 9,0 Veliki Dolenci 19,9 30,0 15,3 12,0 14,3 11,9 18,4 23,1 27,0 13,7 9,0 12,5 7,5 19,8 24,7 28,0 14,6 13,0 13,1 11,0 LEGENDA: T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs ■ povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ manjkajoča vrednost ■ povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) ■ absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - avgust 2016 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - August 2016 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III M od 1. 1. 2016 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 2,7 2 10,9 3 27,7 1 41,3 6 638 Bilje 23,8 2 27,7 4 23,5 3 75,0 9 935 Postojna 16,0 3 35,4 4 17,8 2 69,2 9 1050 Kočevje 25,4 3 90,7 7 31,0 2 147,1 12 1051 Rateče 81,8 4 61,7 6 79,0 3 222,5 13 1238 Lesce 55,8 4 84,3 4 45,6 3 185,7 11 1049 Slovenj Gradec 16,7 4 129,9 4 24,7 3 171,3 11 919 Brnik 14,8 2 57,7 3 42,4 3 114,9 8 916 Ljubljana 10,3 3 41,6 4 38,5 3 90,4 10 957 Sevno 18,7 2 53,1 6 72,1 3 143,9 11 915 Novo mesto 23,3 3 52,9 5 33,6 4 109,8 12 808 Črnomelj 32,5 3 61,4 6 49,3 2 143,2 11 966 Bizeljsko 22,3 2 54,3 4 12,0 2 88,6 8 730 Celje 60,9 3 47,4 5 66,3 3 174,6 11 867 Starše 17,6 3 30,5 4 14,2 3 62,3 10 694 Maribor 6,5 5 71,6 7 103,6 4 181,7 16 752 Murska Sobota 14,3 3 29,2 4 9,6 3 53,1 10 585 Veliki Dolenci 26,8 3 35,4 4 9,8 1 72,0 8 585 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2016 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2016 ■ dekade in mesec ■ višina padavin (mm) ■ število dni s padavinami vsaj 0,1 mm ■ letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) ■ decade and month ■ precipitation (mm) ■ number of days with precipitation 0,1 mm or more ■ total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. avgusta 2016 E E IS n CP to g > 1000 800 600 400 200 LJUB _JANA 0 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1 .jul 1.avg 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica ""10 9% i.7 rrfs '-— — 3.9% N 3.61t J.in'ï 06 "^O ÎS- 0.6% 0.6 IM S Novo mesto Portorož - letališče Bilje Slika 22. Vetrovne rože, avgust 2016 Figure 22. Wind roses, August 2016 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981-2010, avgust 2016 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981-2010, August 2016 Postaja Temperatura zraka I. II. III. M I. Padavine II. III. M Sončno obsevanje I. II. III. M Portorož 0,9 -0,7 1,8 0,7 10 55 69 48 101 113 135 116 Bilje 0,6 -0,4 2,4 0,7 63 105 44 67 106 108 144 119 Postojna 0,3 -0,5 2,4 0,6 43 130 34 61 98 111 140 116 Kočevje -0,9 -1,5 1,2 -0,1 56 276 56 112 Rateče -1,3 -0,4 1,5 -0,1 185 160 116 148 86 94 123 101 Lesce 0,1 0,0 2,1 0,8 123 248 78 136 93 106 134 111 Slovenj Gradec -0,1 -0,4 0,8 0,1 35 347 42 117 113 94 137 114 Brnik -0,8 -1,0 1,3 0,2 36 157 71 85 Ljubljana -0,4 -1,1 1,8 0,0 22 122 65 66 102 87 144 110 Novo mesto -0,6 -1,4 1,4 -0,1 50 152 64 86 101 83 133 105 Črnomelj -0,6 -1,4 1,8 0,1 70 213 96 118 Bizeljsko -0,3 -1,8 1,8 -0,3 63 220 28 92 Celje -1,4 -1,3 0,4 -0,2 144 139 133 139 110 93 136 112 Starše 46 101 31 56 Maribor -0,5 -1,4 1,2 -0,3 15 200 211 142 114 86 140 112 Murska Sobota -0,3 -1,5 1,0 -0,2 42 90 25 52 111 72 123 101 Veliki Dolenci -0,6 -2,1 1,4 -0,3 85 120 26 78 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981-2010 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1981-2010 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981-2010 (%) - tretjine in mesec - mean temperature anomaly (°C) - precipitation compared to the 1981-2010 normals (%) - bright sunshine duration compared to the 1981-2010 normals (%) - thirds and month Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 43 %, severozahodniku pa 11 % vseh terminov. V Biljah je vzhodniku s sosednjima smerema skupaj pripadlo 58 % vseh primerov. V Ljubljani je 76 % terminov pripadlo vetrovom od severnika prek severovzhodnika in vzhodnika vse do jugovzhodnika. Na Kredarici je jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pripadlo 20 % vseh primerov, seversevero-zahodniku s sosednjima smerema pa 64 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 46 % vseh primerov, jugjugo-vzhodniku in jugovzhodniku pa 23 % vseh terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik, južni veter in jugjugovzhodnik, skupno v 55 % vseh primerov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku pa je skupaj pripadlo 23 % vseh terminov. V prvi tretjini avgusta je bil odklon od dolgoletnega povprečja od -1 do 0,6 °C. Večji presežek je bil v Portorožu (0,9 °C), večji zaostanek pa v Celju (-1,4°C). Padavin je v pretežnem delu države opazno primanjkovalo, večinoma ni padla niti polovica dolgoletnega povprečja, ki so ga presegli v Ratečah, Lescah in Celju. Osončenost je bila slabša kot običajno v Postojni, Ratečah in Lescah, a zaostanek nikjer ni bil večji kot 14 %. Večina države pa je bila nadpovprečno obsijana s soncem, v Mariboru je presežek dosegel 14 %. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Osrednja tretjina meseca je bila hladnejša kot običajno, največji negativni odklon je bil v Velikih Dolencih (-2,1 °C). Padavine so bile skoraj povsod obilne, v Slovenj Gradcu je padlo 347 % dolgoletnega povprečja, a bili so tudi kraji, kjer so za dolgoletnim povprečjem zaostajali. V Portorožu so dosegli le 55 %, v Murski Soboti pa 90 % dolgoletnega povprečja padavin. Sončnega vremena je bilo na Primorskem, v Postojni in Lescah več kot običajno, na Obali so dolgoletno povprečje presegli za 13 %. Drugod po Sloveniji je sončnega vremena primanjkovalo, najbolj v Murski Soboti, kjer so dosegli le 72 % dolgoletnega povprečja. Zadnja tretjina avgusta je bila toplejša kot običajno, najmanjši presežek je bil v Celju (0,4 °C), največji pa v Biljah in Postojni, kjer je bilo 2,4 °C topleje kot običajno. V pretežnem delu države so padavine opazno zaostajale za dolgoletnim povprečjem. V Ratečah, Celju in Mariboru so dolgoletno povprečje dežja presegli, najbolj v slednjem, kjer je padlo dvakrat toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je bilo v zadnji tretjini avgusta opazno več kot običajno, V Murski Soboti in Ratečah je bil presežek 23 %, v Biljah in Ljubljani pa kar 44 %. Slika 23. Štorklji na požetem žitnem polju. Velike Bloke, 15. avgust 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Stork on harvested wheat field, Velike Bloke, 15 August 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici so avgusta namerili do največ 7 cm snega, toliko je bila snežna odeja debela 11. avgusta zjutraj. Od sredine minulega stoletja je bilo največ snega avgusta leta 1969 (30 cm), sledijo mu avgusti 1966 (22 cm), 1954 in 2006 (obakrat 15 cm) ter 1957 (12 cm). Snežna odeja je najdlje obležala avgusta 2006, in sicer 9 dni, v avgustu 1969 pa dan manj (8 dni). 10 8 c "D _o > ® 0 KREDARICA I E CJ a 4 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 KREDARICA 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 24. Število dni s snežno odejo v avgustu in višina snežne odeje v avgustu 2016 Figure 24. Number of day with snow cover in August and daily snow depth in August 2016 8 6 6 4 2 2 0 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 20 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 10 > CD 0 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 25. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 25. Number of days with thunderstorms in August and 1981-2010 normals Število dni z nevihto je največje junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja. V večini krajev je bilo število nevihtnih dni podpovprečno. Število zabeleženih dni z nevihto in/ali grmenjem je odvisno tudi od urnika delovanja meteorološke postaje, zato je primerjava med postajami težavna. Med prikazanimi postajami so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Novem mestu, Ratečah in Murski Soboti. V Ljubljani je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. V Celju so poročali o 13 takih dnevih, v Črnomlju, Ljubljani in Postojni je bilo 9 takih dni, v Portorožu in na Kredarici 8. Avgusta 2016 smo bili priča dvema dogodkoma z močnimi krajevnimi neurji. Prvo neurje je Slovenijo zajelo 15. avgusta. Popoldne so v bližini meje z Avstrijo začele nastajati nevihte, ki so nato potovale proti jugovzhodu. Najmočnejši nevihti sta zajeli območje med Dravogradom in Ptujem ter med Slovenj Gradcem in kraji vzhodno od Celja. Neurja z močnimi sunki vetra, nalivom in točo so povzročila gmotno škodo v številnih občinah osrednjega in vzhodnega dela Slovenije. V zahodno in deloma južno Slovenijo padavine večinoma niso segle. Daleč najmočnejši je bil naliv v Šmartnem pri Slovenju Gradcu, kjer je samodejna merilna postaja izmerila kar 62 mm padavin v 45 minutah, kar je dogodek s povratno dobo nad 100 let. Temu neurju je kmalu sledil nov naliv, tako da je v vsega štirih urah in pol padlo 92 mm padavin, kar je skoraj dve tretjini običajne višine padavin v avgustu (146 mm). Več o neurju 15. avgusta lahko preberete na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather _events/neurja_15avg2016.pdf Drugo neurje je Slovenijo zajelo 29. avgusta. Sredi popoldneva so ob severni meji nastale prve plohe in nevihte; nevihtno območje se je pomikalo proti jugu. Nekatere nevihte so bile dolgotrajne, pojavljali so se izdatni nalivi, toča in močni sunki vetra. Težišče nevihtnega dogajanja se je proti večeru pomaknilo na dinarsko pregrado. Opazili smo tri izrazite pasove obilnih padavin: prvi se je začel v okolici Idrije in se je južno od Ljubljane raztezal do Kočevja; drugi se je začel nad Šentiljem in se je raztezal proti jugu vse do Slovenske Bistrice. Pas najobilnejših padavin se je raztezal od Slovenj Gradca mimo Celja do 5 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Zasavja. Na skrajnem jugozahodu in jugovzhodu države je bilo suho. V Mariboru je v 70 minutah padlo 74 mm padavin, kar je dogodek s povratno dobo nad 100 let. Več o neurju lahko preberete na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather _events/neurja_29avg2016.pdf Na Kredarici so zabeležili 10 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem je bilo 15 dni z opaženo meglo, v Novem mestu pa 10. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili 3 dnevi z meglo, kar je dan manj kot v dolgoletnem povprečju. Od sredine minulega stoletja je bilo s po enim dnevom z meglo pet avgustov (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001), po 21 dni z meglo pa je bilo v avgustih 1951 in 1965. Slika 26. Število dni z meglo v avgustu in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 26. Number of foggy days in August and the mean value of the o period 1981-2010 Slika 27. Babno polje s Snežnikom v ozadju. 24. avgust 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. Babno polje, 24 August 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 28 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Nizek zračni tlak je bil 5. avgusta, ko je bilo dnevno povprečje 978,2 mb, še nižje se je spustil 17. dne (977,5 mb), najnižja vrednost meseca pa je bila dosežena 18. avgusta z 977,2 mb. Trikrat je bil zračni tlak visok, prvič 7. dne z 990,2 mb, drugič 12. dne z 990,5 mb, kar je bila najvišja vrednost meseca, le nekoliko nižji je bil zračni tlak 18. avgusta (977,2 mb). Tretjič se je zračni tlak dvignil visoko 23. dne, dosegel je 990,4 mb. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 995 990 = 985 980 975 22 _Q 20 t 0 m 18 0) n d 16 > crt 14 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan LJUBLJANA A v\ J \ \a / j vy v 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 28. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare avgusta 2016 Figure 28. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in August 2016 Na sliki 28 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvega dne je bilo v zraku veliko vlage, delni tlak vodne pare je bil 19,7 mb, najbolj suh je bil zrak 11. dne (12,7 mb) in 12. avgusta, ko je bila z 12,6 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Sledilo je hitro naraščanje in 20. avgusta je bil delni tlak vodne pare najvišji, dosegel je 20,5 mb. Sledilo je hitro upadanje na 12,8 mb 22. avgusta. SUMMARY In August was the mean monthly temperature close to the long-term average, most of the anomalies were within ± 1 °C, only on Kras the anomaly exceed 1 °C. Approximately half of Slovenia was slightly colder than on average in the reference period. In August 2016 no extremely high temperature was observed. Precipitation was locally distributed very unevenly. Most precipitation, over 240 mm, was reported in part of the Julian Alps and in a small part of the Karavanke. Modest was rainfall in Pomurje, Slovenian Istria, the Karst, the Vipava Valley and part of Trnovska planota and partly in Notranjska where only from 40 to 90 mm fell. Compared with the long-term average about half of Slovenia reported more rain than on the long-term average. Anomaly above one quarter of the normals was observed in the Zgornjesavska valley, part of Notranjska, in Celje and Maribor with its surroundings. Significant negative anomaly was reported in the southwest of Slovenia, Prekmurje, the Vipava Valley and central Slovenia. The month was marked by two events with severe local storms, the first on 15 and the second on 29 August. Sunshine duration has exceeded the long-term average, about half of Slovenia reported surplus between 10 and 20 %. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation ( 1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature < 0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a. m. SX - number of days with max. air temperature ( 25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 23 Razvoj vremena v avgustu 2016 Weather development in August 2016 Janez Markošek 1. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe, šibka do zmerna burja Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, oslabljena vremenska fronta je oplazila Alpe. Za njo se je nad srednjo Evropo krepilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je prevladoval zahodni veter (slike 1-3). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno so bile krajevne padavine, deloma plohe, zjutraj ob morju tudi posamezne nevihte. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 °C v Zgornjesavski dolini do 26 °C v Prekmurju, na Primorskem pa se je ogrelo do 29 °C. 2.-4. avgust Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, postopno bolj vroče Nad Alpami in zahodnim Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z vetrovi zahodnih smeri pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem prvi dan je bilo občasno zmerno oblačno. Postopno je bilo bolj vroče, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 26 do 33 °C. 5.-6. avgust Prehod hladne fronte z nevihtami in dežjem, krajevna neurja, jugozahodnik, nato burja Nad severno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje. Sekundarno ciklonsko območje je nastalo nad severno Italijo in severnim Jadranom. Za njo se je nad srednjo Evropo in Alpami krepilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je prvi dan pihal okrepljen jugozahodnik (slike 4-6), drugi dan pa se je veter obračal na vzhodne smeri. Prvi dan je bilo sprva delno jasno, nato se je pooblačilo. Od sredine dneva naprej so se pojavljale plohe in nevihte, ki so se nadaljevale tudi v noč. Popoldne in zvečer so bila krajevna neurja. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo, zvečer pa je ponekod že zapihal severni do severovzhodni veter. Ponoči se je nevihtna aktivnost umirila, deževalo je v večjem delu Slovenije. Drugi dan zjutraj je dež ponehal, najpozneje v vzhodni Sloveniji. Čez dan se je delno zjasnilo. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, drugod severovzhodni veter. Količina padavin je bila zelo neenakomerno porazdeljena, najmanj dežja je bilo v Slovenski Istri. Nekoliko se je osvežilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 22 do 27, na Primorskem do 30 °C. 7.-8. avgust Pretežno jasno, prvi dan še vetrovno Nad Alpami in zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan je še pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 28, na Primorskem do 32 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 9.-11. avgust Prehod hladne fronte - pooblačitve, nevihte, dež, izrazita ohladitev, burja Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje. Hladna fronta je dosegla Alpe, pred njo je v višinah zapihal jugozahodni veter, s katerim je pritekal bolj vlažen zrak (sliki 7 in 9). Drugi dan nas je prešla hladna fronta (slika 8), zadnji dan obdobja pa nas je prešla še višinska dolina s hladnim zrakom in po njenem prehodu se je veter v višinah obrnil na severozahodno smer. Prvi dan zjutraj in dopoldne je bilo pretežno jasno, popoldne je oblačnost naraščala in v severni Sloveniji so se pričele pojavljati padavine, deloma nevihte, ki so zvečer ponehale. Pozno zvečer pa so Slovenijo od zahoda dosegle nove padavine in nevihte. Drugi dan je bilo oblačno in deževno, sprva so bile tudi nevihte. Zvečer je dež v večjem delu Slovenije prehodno ponehal. Zapihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Občutno se je ohladilo, popoldanske temperature so bile le od 11 do 16, ob morju do 20 °C. Zadnji dan obdobja je bilo sprva pretežno oblačno, ponekod je še rahlo deževalo. Popoldne se je delno zjasnilo, nastale so še krajevne plohe. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Sveže je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22, na Primorskem do 24 °C. 12.-13. avgust Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo, postopno topleje Nad južno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je pihal veter zahodnih smeri. Pretežno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo, ki je bila najbolj izrazita drugi dan zjutraj in dopoldne v vzhodni polovici Slovenije. Prvi dan zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 24 do 28 °C. 14. avgust Pretežno jasno, zvečer v severni Sloveniji krajevne plohe in nevihte Nad zahodno, srednjo in južno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je prevladoval veter zahodnih smeri, ozračje nad Alpami je bilo nestabilno. Pretežno jasno je bilo, zvečer so bile v severni, pozno zvečer pa v severozahodni Sloveniji krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C. 15. avgust Dopoldne delno jasno, popoldne krajevne nevihte, ponekod neurja s točo Nad severozahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je iznad južne Skandinavije proti Alpam segala dolina s hladnim zrakom, ozračje nad nami je bilo nestabilno (slike 10-12). Zjutraj je ponekod v zahodni Sloveniji rahlo deževalo, dopoldne je bilo delno jasno. Popoldne in zvečer je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale so se plohe in nevihte, nekatere izmed njih so bile močne in so povzročile krajevna neurja z nalivi, sunki vetra in točo. V prvem delu noči se je ozračje umirilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31 °C. Podrobneje o neurjih 15. avgusta: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/ weather_events/neurja_15avg2 016.pdf 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 16.-19. avgust Spremenljivo, občasno pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad osrednjo in južno Evropo je bilo območje enakomernega zračnega tlaka, v višinah pa se je nad srednjo Evropo, območjem Alp in nad severnim Sredozemljem zadrževal hladen zrak. Ozračje nad nami je bilo nestabilno. Prevladovalo je spremenljivo, občasno pretežno oblačno vreme. Pojavljale so se krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte, ki so se 16. in 18. avgusta nadaljevale tudi v noč. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 23 do 28, na Primorskem prva dva dneva ob šibki burji do okoli 30 °C. 20. avgust Delno jasno, posamezne plohe Nad južno Evropo in Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, nad severozahodno Evropo pa ciklonsko območje. Vremenska fronta je od severozahoda dosegla zahodne Alpe. Pred njo je nad naše kraje pritekal topel in razmeroma suh zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, popoldne in zvečer so bile predvsem v jugozahodni Sloveniji posamezne kratkotrajne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C. 21. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami, severovzhodnik Nad severozahodno Evropo in južno Skandinavijo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je pomikala prek Slovenije. V višinah jo je spremljala dolina s hladnim zrakom, nad nami je pihal zahodni do jugozahodni veter (slike 13-15). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo. Zjutraj se je prek Slovenije od zahoda proti vzhodu pomikal pas dežja in neviht, pozno dopoldne so se znova začele pojavljati krajevne plohe in nevihte. Deževalo je do prve polovice noči. Popoldne je zapihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26, na Primorskem do 29 °C. 22. avgust Delno jasno, več oblačnosti v vzhodni Sloveniji, na jugovzhodu posamezne plohe, severni veter Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad vzhodno Evropo pa ciklonsko območje. Veter nad nami se je obračal na severozahodno smer. Delno jasno je bilo, le v vzhodni Sloveniji je bilo občasno pretežno oblačno. V jugovzhodnih krajih so bile popoldne posamezne plohe. Ponekod je pihal severni veter, šibka burja pa je ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 24, na Primorskem do 28 °C. 23.-24. avgust Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno Nad srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je nad naše kraje pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan zjutraj in dopoldne je bilo v jugovzhodni Sloveniji še zmerno do pretežno oblačno. Drugi dan je bilo prav tako pretežno jasno, v notranjosti Slovenije pa občasno tudi zmerno oblačno. Ponekod je pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 31 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 25.-28. avgust Pretežno jasno, zjutraj po nekaterih nižinah megla, sprva šibka burja V območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prva dva dneva je na Primorskem pihala šibka burja. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 32 °C. 29. avgust Delno jasno, popoldne na severu nevihte, ki se širijo proti jugu Nad južno Skandinavijo se je poglobilo ciklonsko območje.. Vremenska fronta je od severa ob zahodnih višinskih vetrovih dosegla Slovenijo (slike 16-18). Zjutraj in dopoldne je bilo pretežno jasno, popoldne je bilo več oblačnosti. V severni Sloveniji so nastale plohe in nevihte, ki so se zvečer in v prvi polovici noči širile proti jugu. V večjem delu jugozahodne Slovenije ter v skrajni vzhodni Sloveniji je ostalo suho vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 32 °C. 30. avgust Sprva pretežno oblačno, čez dan delne razjasnitve, vzhodnik, na Primorskem šibka do zmerna burja Nad srednjo Evropo se je krepilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je nad naše kraje pritekal nekoliko hladnejši in razmeroma vlažen zrak. Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno. Sredi dneva in popoldne je bilo na Primorskem precej jasno, pihala je šibka do zmerna burja, drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, pihal je veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28, na Primorskem do 32 °C. 31. avgust Pretežno jasno, sprva v severni in osrednji Sloveniji zmerno do pretežno oblačno V območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadrževal razmeroma vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, sprva v severni in osrednji Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Popoldne je bilo več oblačnosti v severozahodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 27, na Primorskem do 30 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 8. 2016 Slika 2. Satelitska slika 1. 8. 2016 ob 14. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 8. 2016 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 August 2016 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on 1 August 2016 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 August 2016 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5. 8. 2016 ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on 5 August 2016 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 5. 8. 2016 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 5 August 2016 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 5. 8. 2016 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 5 August 2016 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 8. 2016 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on 10 August 2016 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15. 8. 2016 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on 15 August 2016 at 12 GMT Hlpr* Slika 8. Satelitska slika 10. 8. 2016 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 10 August 2016 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 15. 8. 2016 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 15 August 2016 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 10. 8. 2016 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 10 August 2016 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 15. 8. 2016 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 15 August 2016 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 21. 8. Slika 14. Satelitska slika 21. 8. 2016 ob 14. uri 2016 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on 21 August 2016 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 21. 8. 2016 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 21 August 2016 at 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 21 August 2016 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29. 8. 2016 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on 29 August 2016 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 29. 8. 2016 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 29 August 2016 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 15. 8. 2016 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 15 August 2016 at 12 GMT 30 Poletje 2016 Climate in summer 2016 Tanja Cegnar Meseci meteorološkega poletj a so j unij, julij in avgust. Vrh poletj a običaj no predstavlj a j ulij, ki je v dolgoletnem povprečju tudi najtoplejši mesec, k visokemu poletju pa prištevamo tudi še prvo polovico avgusta, čeprav se vroči dnevi lahko pojavljajo tudi ob koncu avgusta. Sestavek je namenjen pregledu značilnosti poletja kot celote, kljub temu pa na začetku povzemamo glavne značilnosti posameznih mesecev. Junij je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, večina odklonov ni presegla ene °C, odklon med 1 in 2 °C so dosegli v večjem delu jugozahodne Slovenije z izjemo Obale, v Prekmurju, delu Gorenjske, v Beli krajini in na jugovzhodu Slovenije. Vročinski val je Slovenijo zajel v zadnji tretjini meseca, vendar ni trajal dolgo, že nekaj dni pred koncem meseca je vročina popustila. Največ padavin, nad 310 mm, so junija namerili v delu Zgornjega Posočja in Julijcev. Od 70 do 130 mm je padlo na Obali, v Beli krajini, vzhodnem delu Dolenjske, na jugu in vzhodu Štajerske ter v Prekmurju. V dneh od 25. do 27 . junija se je po Sloveniji zvrstilo več neurij, ko so povzročila škodo. Za več kot četrtino so dolgoletno povprečje padavin večinoma presegli v večjem delu zahodne Slovenije in na skrajnem severovzhodu države, več kot polovico je presežek znašal v Postojni in delu Posočja. Več kot polovica države je poročala o preseženem dolgoletnem povprečju padavin. Nadpovprečno sončno je bilo v manjšem delu Notranjske in na severu Štajerske. Drugod je sončnega vremena primanjkovalo, najbolj v Julijcih, kjer je primanjkljaj presegel petino dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 190 cm. m Slika 1. Pozno poletno popol dne v Kopru (foto: Tanja Ce gnar) Figure 1. Late afternoon in Ko per (Photo: Tanja Cegnar) Julij je bil 1 do 2 °C toplejši kot običajno, le na Krasu in v Beli krajini je bil temperaturni odklon od 2 do 3 °C. Temperatura se nikjer ni dvignila nad 35 °C, število toplih in vročih dni pa je preseglo dolgoletno povprečje. Najbolj izrazita je bila ohladitev sredi meseca. Na severozahodu Slovenije so padavine julija presegle 150 mm, na jugozahodu Slovenije in na Bizeljskem pa ni padlo niti 50 mm dežja. V veliki večini krajev padavine niso dosegle dolgoletnega povprečja, presegle so ga le v Sevnem, Ratečah in Lendavi. Na Obali, v Postojni, na povodju Idrijce, v Kneških Ravnah in na Bizeljskem ni padla niti polovica dolgoletnega povprečja padavin. Največji primanjkljaj je bil na Obali, v Portorožu je bilo dežja le za 29 % dolgoletnega povprečja. Julij si bomo zapomnili po krajevnih neurjih, ki so pustošila 13. julija. V visokogorju so bila tla julija kopna. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na dobri polovici ozemlja je bilo julija več sončnega vremena kot običajno. Za dolgoletnim povprečjem so najbolj zaostajali v visokogorju, kjer je bil primanjkljaj večji od desetine, na Kredarici je sonce sijalo le 88 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981-2010. Avgusta je bila povprečna mesečna temperatura blizu dolgoletnemu povprečju, večina odklonov je bila v mejah ±1 °C, le na Krasu je bil odklon večji. Približno v polovici Slovenije je bil odklon negativen, drugod pa pozitiven. Hude vročine avgusta ni bilo. Padavine so bile porazdeljene krajevno zelo neenakomerno, največ jih je bilo v delu Julijcev in manjšem delu Karavank, kjer je padlo nad 240 mm. V Prekmurju, Slovenski Istri, na Krasu, v Vipavski dolini in večjem delu Trnovske planote ter deloma tudi na Notranjskem so namerili le od 40 do 90 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je avgusta približno na polovici ozemlja Slovenije padlo več dežja kot v dolgoletnem povprečju. Za več kot četrtino so dolgoletno povprečje presegli v Zgornjesavski dolini, delu Notranjske, na Celjskem in v Mariboru z okolico. Močno so za dolgoletni povprečjem zaostajali na jugozahodu Slovenije, v Prek-murju, Vipavski dolini in osrednji Sloveniji. Mesec sta zaznamovala dva dogodka z močnimi krajevnimi neurji, prvi 15., drugi pa 29. avgusta. Trajanje sončnega obsevanja je preseglo dolgoletno povprečje, približno na polovici ozemlja je bil presežek med 10 in 20 %. Povprečna poletna temperatura zraka je presegla dolgoletno povprečje, odklon pa nikjer ni presegel 2 °C. Rekordno vroče ostaja poletje 2003. Dolgoletno povprečje je presegla tudi povprečna najnižja dnevna temperatura (slika 3). Odklon od povprečja se je večinoma gibal med 0,4 in 1,4 °C, največjega so izmerili v Novi vasi, kjer je znašal 1,6 °C, v Mariboru pa so dolgoletno povprečje le neznatno presegli. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil večinoma med 0,7 in 1,2 °C, na Bizeljskem je bilo dolgoletno povprečje preseženo le za 0,3 °C, v Postojni pa za 1,3 °C. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica 0 2 0 2 Slika 3. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature zraka v °C poleti 2016 od povprečja obdobja 1981-2010 Figure 3. Mean daily minimum air temperature anomaly in °C in summer 2016 Slika 4. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature zraka v °C poleti 2016 od povprečja obdobja 19812010 Figure 4. Mean daily maximum air temperature anomaly in °C in summer 2016 V vseh treh poletnih mesecih so bila vroča obdobja, a niso trajala dolgo, zato je bilo vročino lažje prenašati. Največ vročih dni je bilo na Goriškem in na Obali, našteli so jih po 45. V Godnjah na Krasu je bilo 37 takih dni, v Črnomlju 27, v Ljubljani 20, v Lendavi 19, v Celju in Novem mestu po 17. V Lescah in Slovenj Gradcu je bilo 8 takih dni, v Ratečah pa le dva dneva. V preglednici 1 so zbrani podatki o najvišji izmerjeni temperaturi poleti 2016 ter številu toplih in vročih dni. Rekordno visoko se temperatura v poletju 2016 ni povzpela. Med prikazanimi postajami je bil absolutni temperaturni maksimum poletja 2016 najvišji v Črnomlju, kjer je znašal 35,0 °C. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C, vroči pa, ko temperatura doseže ali preseže 30 °C. Poleti 2016 je bilo število vročih dni povprečno in nižje od lanskega. Število toplih dni je preseglo dolgoletno povprečje. Preglednica 2. Absolutni maksimum, število toplih dni in število vročih dni poleti 2016 Table 1. Absolute maximum, number of days with maximum daily temperature at least 25 °C and 30 °C in summer 2016 Postaja Absolutni St. toplih St. vročih maksimum dni dni Lesce 31,4 54 8 Kredarica 17,3 0 0 Rateče-Planica 30,3 40 2 Bilje pri N. Gorici 34,9 78 45 Letališče Portorož 34,5 80 45 Godnje 33,5 69 37 Postojna 32,4 60 10 Kočevje 33,4 60 15 Postaja Absolutni St. toplih St. maksimum dni vročih dni Ljubljana 33,7 70 20 Novo mesto 34,0 68 17 Črnomelj 35,0 76 27 Celje 33,4 68 17 Maribor 33,3 66 12 Slovenj Gradec 31,5 57 8 Murska Sobota 33,4 66 16 Lendava 33,5 68 19 Padavine so presegle 400 mm v delu Notranjske, na severnem Primorskem, v Julijcih in Karavankah, na Gorenjskem, manjšem delu Štajerske in delu Koroške. Največ so jih namerili v delu Julijcev, kjer so padavine presegle 640 mm. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu države, na Krško-Brežiškem polju in delu Štajerske ter v Prekmurju, namerili so le od 160 do 280 mm. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Padavine poleti 2016 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981-2010 v % Figure 5. Precipitation amount in summer 2016 compared to the 1981-2010 normals in % Veliki Dolenjci Lendav a Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Nov o mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nov a v as Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Zg. Jezersko Kamniška Rateče Kredarica Lesce Kneške ravne Kobarid Soča Log pod Mangr. 60% 80% 1 00% 120% 1 40% Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povprečja sta prikazana na spodnjih slikah. 640 m m 520 m m 400 m m 280 m m 160 mm 1 20% 1 00% 80% 60% Slika 6. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2016 Figure 6. Precipitation amount, summer 2016 Slika 7. Višina padavin poleti 2016 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981-2010 Figure 7. Precipitation amount in summer 2016 compared with 1981-2010 normals Le v manjšem delu države je bilo padavin več kot v dolgoletnem povprečju. Obilnejše padavine kot v povprečju obdobja 1981-2010 so bile na severozahodu Slovenije po dolini Save vse do Lesc, v delu Notranjske, na Kočevskem in delu Bele krajine ter v Lendavi. O največjem presežku so poročali v Ratečah, tam je padlo 566 mm, kar je 30 % več od dolgoletnega povprečja. Med 60 in 80 % dolgoletnega povprečja padavin je bilo na Obali, velika večina Slovenije pa je poročala o padavinah med 80 in 100 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem najbolj primanjkovalo v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo 475 ur, kar je 87 % dolgoletnega povprečja. Tudi v Ratečah so opazno zaostajali za običajno osončenostjo, sonce je sijalo 629 ur, kar je 92 % dolgoletnega povprečja. Skoraj toliko sončnega vremena kot običajno je bilo v Prekmurju in v Novem mestu. Večina Slovenije je bila nekoliko bolje osončena kot v dolgoletnem povprečju. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, na Letališču Portorož je sonce sijalo 940 ur, kar je 4 % nad dolgoletnim povprečjem. Največji je bil pozitiven odklon od povprečja v Postojni, z 807 urami so dolgoletno povprečje presegli za 8 %. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja i Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica 90% 100% 110% Slika 8. Trajanje sončnega obsevanja poleti 2016 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981-2010 Figure 8. Bright sunshine duration in summer 2016 compared with 1981-2010 normals Slika 9. Sončno obsevanje poleti 2016 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981-2010 v % Figure 9. Bright sunshine duration compared to the 1981-2010 normals, summer 2016 in % Štiri slike prikazujejo poletje 2016 v primerjavi s poletji od sredine minulega stoletja v Ljubljani. Povprečna temperatura je znašala 21,3 °C, kar je v mejah običajne spremenljivosti. Leta 2003 je povprečna temperatura dosegla 23,4 °C, v letih 2012 in 2015 pa 22,4 °C. Od sredine minulega stoletja je bilo najhladnejše poletje 1978 s povprečno temperaturo 17,4 °C. Do začetka osemdesetih let minulega stoletja so bile temperaturne razmere dokaj stabilne, nato pa je opazen trend naraščanja, izstopa izjemna povprečna temperatura zraka poleti 2003. 24 23 C) 22 01 21 CÖ D m 20 m 19 0 i- 0 18 17 16 LJUBLJANA r Kt J\f r . A ntrt. /u/v i Slika 10. Povprečna poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 10. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1981-2010 normals 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Absolutna maksimalna temperatura v Ljubljani je bila poleti 2016 33,7 °C; od sredine minulega stoletja je bila najvišja izmerjena temperatura v poletju 2013 (40,2 °C). Glede na neprestano širjenje mesta gre del tega izrazito naraščajočega trenda temperature v mestu Ljubljana pripisati vse večji urbanizaciji okolice merilne postaje. Tako podatki iz Ljubljane dobro opisujejo spremembe podnebnih razmer, ki smo jim izpostavljeni prebivalci prestolnice, težje pa izluščimo, kolikšen delež opaženih sprememb je posledica globalnega oziroma regionalnega spreminjanja podnebja. Zelo nazoren pokazatelj temperaturnih razmer je število dni s temperaturo nad izbranim pragom. Podatki kažejo, da je število vročih in toplih dni po državi v zadnjih petindvajsetih letih opazno narašča. To kaže, da smo prebivalci prestolnice v zadnjih treh desetletjih izpostavljeni pogostejši in močnejši toplotni obremenitvi, ki se bo, kot lahko sklepamo iz podnebnih projekcij, v prihodnje še stopnjevala. Vročih dni je bilo letos poleti v Ljubljani opazno manj kot lani, dolgoletno povprečje je bilo za malenkost preseženo. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 11. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 11. Number of days with maximum air temperature above 25 and 30° C (yellow bar only) and the 1981-2010 normals 80 c "O _o '¡5 60 40 LJUBLJANA I I ■ -ll - ■ll.ill ll iramrr 20 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 V prestolnici smo izmerili 351 mm padavin, kar je 89 % dolgoletnega povprečja in v mejah običajne spremenljivosti. Največ dežja je v Ljubljani padlo poleti leta 1975 (541 mm), najmanj pa leta 2001 (228 mm). Prikazan je tudi potek trajanja sončnega obsevanja v Ljubljani od leta 1951 dalje. Sonce je sijalo 796 ur, kar je 2 % nad dolgoletnim povprečjem. Največ sončnega vremena je bilo poleti 2000, ko je sonce sijalo 933 ur, poleti 2013 je bilo 923 ur sončnega vremena, poleti 2012 je sonce sijalo 898 ur. Najbolj sivo je bilo poletje 1954 s 583 urami sončnega vremena. 1000 800 600 400 200 LJUBLJANA 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 600 500 400 300 200 100 LJUBLJANA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 12. Bright sunshine duration in summer from 1951 on and the 1981-2010 normals Slika 13. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 13. Precipitation in summer from 1951 on and the 1981-2010 normals 0 V Murski Soboti je bila povprečna poletna temperatura 20,4 °C, kar je povsem v mejah običajne spremenljivosti. Najtoplejše je bilo poletje 2003 (23,0 °C), drugo najtoplejše je bilo lansko poletje (21,7 °C), tretja najvišja povprečna poletna temperatura je bila v letih 1992 in 2012 (21,6 °C). Najhladnejše poletje je bilo leta 1978, ko je bila povprečna temperatura 16,8 °C. Absolutni maksimum je znašal 33,4 °C, kar je precej manj od rekordnih 40,1 °C iz leta 2013. Sonce je sijalo 767 ur, kar je 99 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sončno je bilo z 908 urami poletje 2000, poleti 2013 je bilo 898 ur sončnega vremena, poleti 2003 je sonce sijalo 896 ur, poleti 2012 je bilo 872 ur sončnega vremena, poleti 2015 pa 839 ur. Najbolj sivo je bilo poletje 1955 s komaj 607 urami sončnega vremena, le malo več sonca je bilo poleti 1975 (612 ur) in 1966 (620 ur). V poletju 2016 je padlo 243 mm dežja, kar je 84 % dolgoletnega povprečja; najbolj je bila Murska Sobota namočena v poletjih 1965 (450 mm), 2005 (446 mm), 1972 (443 mm), 2009 (440 mm) in 1966 (411 mm). Najbolj sušno je bilo poletje 1952 s 128 mm, poleti 1992 je padlo nekoliko več dežja, 137 mm, poleti 2000 146 mm in poleti 2003 151 mm. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Povprečna poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 14. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1981-2010 normals 1000 MURSKA SOBOTA Slika 15. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 15. Number of days with maximum air temperature above 25 (yellow bar only) and 30° C in summer and the 1981-2010 normals 600 500 F 400 F ® t= 300 > ra o m 200 100 0 MURSKA SOBOTA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 16. Bright sunshine duration in summer from 1951 on and the 1981-2010 normals Slika 17. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 17. Precipitation in summer from 1951 on and the 1981-2010 normals 0 Slike v nadaljevanju prikazujejo razmere na meteorološki postaji na Kredarici, naši najvišji merilni postaji (slika 18). Povprečna temperatura je znašala 6,7 °C, najtopleje je bilo leta 2003 z 9,0 °C. Najhladnejše je bilo poletje 1978 s povprečno temperaturo 3,6 °C. Najvišja absolutna temperatura je bila zabeležena poleti 1983, in sicer 21,6 °C. 10 - 9 - 0 01 ffl 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 400 - KREDARICA 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 8 7 4 3 2 0 - Slika 18. Povprečna poletna temperatura od leta 1955 dalje in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 18. Mean air temperature in summer from the year 1955 on and the 1981-2010 normals Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja poleti v letih od 1956 dalje in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 19. Bright sunshine duration in summer from 1956 on and the 1981-2010 normals 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Sončnega vremena je bilo na Kredarici 475 ur, kar je 87 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sončno je bilo poletje 2003 s 675 urami, najmanj pa poletje 1999 s komaj 413 urami sončnega vremena. Poletje 2016 je s 734 mm padavin za 17 % preseglo dolgoletno povprečje. Najbolj skromno s padavinami, odkar deluje meteorološka postaja na Kredarici, je bilo poletje 2013 s 354 mm, drugo najbolj sušno poletje je bilo s 405 mm leta 1983. Največ padavin so namerili poleti 1987, ko je padlo kar 1012 mm. KREDARICA 60 50 ^ 30 S KREDARICA 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 20. Višina padavin poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 20. Precipitation in summer from the year 1955 on and the 1981-2010 normals Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 21. Number of days with precipitation at least 1 mm in summer from the year 1955 on and the 19812010 normals Na Obali je bila povprečna temperatura 22,9 °C, kar je 1,0 °C več kot običajno. Najvišjo povprečno temperaturo so zabeležili leta 2003, ko je dosegla 25,0 °C. Sonce je sijalo 940 ur, kar je 4 % več od dolgoletnega povprečja. Poleti 2012 je bilo 1042 ur sončnega vremena, poleti 2013 1019 ur, poleti 2000 pa 1012 ur in poleti 2015 1008 ur. 600 E 400 JE (D č 300 > CC "S 200 100 NOVO MESTO 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 700 -, 600 500 400 300 -200 -100 - BILJE 0 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 600 i 500 -400 - E, ^ 300 > tfl ra 200 -100 -0 PORTOROŽ 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 2008 2014 Slika 22. Višina padavin poleti v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 22. Precipitation in summer from the year 1951 on and the mean value of the period 1981-2010 1250 0 0 0 38 2348235348534802232353480248235348 912353484802482323004848002323484848 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 23. Vsota dnevnih padavin od začetka do konca poletja 2016 (modro) in dolgoletno povprečje (črno) Figure 23. Sum of daily precipitation from beginning to the end of summer 2016 (blue) and the average of the reference period (black) Ker so padavine poleti razporejene zelo neenakomerno, smo poletne padavine od sredine minulega stoletja prikazali tudi za Novo mesto, Rateče, Bilje in Portorož (slika 22). V Portorožu so izmerili 167 mm padavin, kar je le 74 % dolgoletnega povprečja. Najmanj padavin je bilo poleti 2012, ko je padlo le 78 mm. Porazdelitev padavin čez poletje je razvidna s slike 23; prikazane so vsote dnevnih padavin poleti 2016 v Ljubljani, Portorožu, Ratečah, Novem mestu, Murski Soboti in Biljah ter dolgoletno povprečje vsote dnevnih padavin. V Ratečah je vsota padavin večino poletja presegala dolgoletno povprečje. V Ljubljani se je po presežku v avgustu vsota spustila pod dolgoletno povprečje. Na Obali je vsota padavin večji del junija in v začetku julija presegala dolgoletno povprečje, nato pa je padavin primanjkovalo. V Biljah je bila prva polovica poletja večinoma bolje namočena kot običajno, v drugi polovici poletja pa so bile razmere povprečne. V Murski Soboti večjih odstopanj ni bilo, v Novem mestu pa so večino poletja nekoliko zaostajali za dolgoletnim povprečjem. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 24. Strmine Krokarja (1122 m) nad reko Kolpo, 26. avgust 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Krokar's slope above the river Kolpa, 26 August 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Temperaturne razmere poleti 2016 so podrobneje prikazane na slikah 25 in 26. Prodori hladnega zraka, pa tudi dotok toplejšega zraka, so bolj očitni v visokogorju, med našimi merilnimi postajami je to najbolj očitno na Kredarici, tudi zato, ker je tam dnevni razpon temperature precej manjši kot v nižinskem svetu (slika 25). 0 01 CS D "S i— O cp E o -5 -|- 1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016 Slika 25. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2016 (tanka črta) na Kredarici. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura Figure 25. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during the summer 2016 (thin line) and the average in the reference period 1981-2010 (bold line) 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 0 01 ? D E 0 O. EE 5 1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016 Slika 26. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2016 (tanka črta) v Ljubljani, Murski Soboti in Biljah. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura 35 30 O 25 CD 20 15 10 5 1.6.2016 MURSKA SOBOTA A 1 aA A A> / uiA A 1 \ OTV 1.7.2016 1.8.2016 35 30 O 25 cu d E cu 20 15 10 5 1.6.2016 BILJE < AA /V U-, U T^ 1 V ' vV r Figure 26. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during summer 2016 (thin line) and the average in the reference period 1981-2010 (bold line) 1.7.2016 1.8.2016 Vroča poletna obdobja je pogosto prekinila kratkotrajna ohladitev in tako pripomogla k boljšemu prenašanju poletne vročine. Ekstremno visoko se poleti 2016 temperatura ni povzpela. Najizrazitejša je bila ohladitev sredi poletja, najbolj se je odražala na maksimalni dnevni temperaturi. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Meteorološki podatki, poletje 2016 Table 2. Meteorological data, summer 2016 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Lesce 515 19,5 1,5 25,3 31,4 54 753 103 452 112 39 14 0 0 0 Kredarica 2514 6,7 0,7 9,6 4,3 17,3 -2,5 8 0 475 87 6,4 22 6 734 117 39 29 45 27 190 755,1 8,0 Rateče-Planica 864 16,5 0,5 23,4 10,4 30,3 3,6 0 40 629 92 5,1 20 18 566 130 42 19 8 0 0 921,0 14,3 Bilje 55 22,5 1,0 29,1 15,9 34,9 9,9 0 78 863 107 4,4 13 22 305 94 29 26 0 0 0 1009,1 18,4 Letališče Portorož 2 22,9 1,0 29,0 17,0 34,5 9,4 0 80 940 104 3,4 6 33 167 74 17 32 0 0 0 1014,9 18,3 Godnje 295 21,6 1,7 28,0 33,5 69 882 289 89 26 8 0 0 0 Postojna 533 19,2 1,1 25,7 13,3 31,4 6,8 0 60 807 108 4,6 13 22 320 95 31 29 13 0 0 Kočevje 468 18,4 0,9 25,9 12,2 33,4 5,5 0 60 5,6 20 8 397 105 30 18 19 0 0 Ljubljana 299 21,3 1,0 27,1 16,0 33,7 9,2 0 70 796 102 5,2 12 6 351 89 32 30 9 0 0 982,1 17,4 Bizeljsko 170 20,7 0,8 27,2 14,9 33,5 8,8 0 69 4,4 8 20 245 80 21 21 26 0 0 Novo mesto 220 20,7 0,9 26,7 15,1 34,0 8,8 0 68 760 99 4,9 16 19 301 84 26 36 16 0 0 991,0 18,6 Črnomelj 196 21,5 1,3 27,4 14,8 35,0 6,0 0 76 4,9 20 21 345 102 27 25 3 0 0 Celje 240 19,7 0,6 26,7 13,8 33,4 5,6 0 69 733 102 5,3 15 10 365 96 31 40 5 0 0 988,4 18,5 Maribor 275 20,7 0,5 26,5 14,8 33,3 66 799 107 5,8 16 9 324 91 27 26 0 0 0 Slovenj Gradec 452 18,7 0,9 25,5 12,9 31,5 5,5 0 57 736 104 5,3 15 9 429 97 36 30 15 0 0 Murska Sobota 188 20,4 0,7 26,8 14,8 33,4 8,7 0 66 767 99 5,0 13 15 243 84 24 15 3 0 0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) SO - število oblačnih dni SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni tlak (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RP - višina padavin v % od povprečja PP - povprečni tlak vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica —3.2 & S 1 S«« 40% 1 6 nVi Portorož - letališče Bilje Novo mesto Slika 27. Vetrovne rože, poletje 2016 Figure 27. Wind roses, summer 2016 1 .é rTv's S J.J % 1 .è rrvs 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 991 986 981 E, ^ 976 971 966 Slika 28. Potek zračnega tlaka poleti 2016 in dolgoletno povprečje 1981-2010 Figure 28. Mean daily air pressure in summer 2016 and long-term average 1981-2010 LJUBLJANA iV V JUNIJ JULIJ AVGUST Na sliki 26 je prikazan potek zračnega tlaka v Ljubljani. Junij je zaznamoval hiter in izrazit padec zračnega tlaka, 14. junija je dnevno povprečje znašalo le 967,8 mb, kar je tudi najmanj v poletju 2016. Sledilo je hitro naraščanje zračnega tlaka na 989,2 mb 22. junija. Julij je minil brez velikih sprememb zračnega tlaka. Avgusta je bil zračni tlak večino dni nad dolgoletnim povprečjem, 7. avgusta je dosegel 990,2 mb, 12. dne je bilo dnevno povprečje 990,5 mb, visok zračni tlak je bil tudi 23. avgusta (990,4 mb). SUMMARY The average air temperature exceeded the long-term average, in most of the country the anomaly was between 0 and 2 °C. Precipitation was the most abundant in part of the Julian Alps where more than 640 mm fell. On the other hand, on southwest of Slovenia, in Krško-Brežiško polje, in part of Štajerska, and in Prekmurje only from 160 to 280 mm were registered. Only over a small part of Slovenia the normals were exceeded. Most of Slovenia reported from 60 to 80 % of the normals. Sunshine duration was below the normals in the high mountains, on Kredarica only 87 % of the normals was observed. Below the normals was sunshine duration also in Rateče. In Prekmurje and Novo mesto sunshine duration was equal to the normals. Most of Slovenia was sunnier than on the average in the reference period. 44 Podnebne razmere v Evropi in svetu avgusta 2016 Climate in the World and Europe in August 2016 Tanja Cegnar n a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v avgustu 2016 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus -storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature avgusta 2016 od avgustovskega povprečja obdobja 1981-2010, vir: ERA-Interim Figure 1. Surface air temperature anomaly for August 2016 relative to the August average for the period 19812010. Source: ERA-Interim Avgusta 2016 je bilo topleje od dolgoletnega povprečja na zahodu in jugozahodu Evrope. Nekoliko hladnejši kot v dolgoletnem povprečju je bil avgust na Norveškem, Švedskem, Danskem, na južni in vzhodni obali Baltika, ponekod na zahodnem Balkanu in na jugu Italije. Izjemno topel je bil avgust v delu Rusije severno od Kaspijskega morja. Močno je bilo dolgoletno povprečje preseženo tudi na večjem delu Antarktike. Vsak posamezni izmed trinajstih mesecev od avgusta 2015 do avgusta 2016 je bil v svetovnem merilu toplejši kot v preteklosti, trditev velja za obdobje, odkar računajo povprečno svetovno temperaturo. Slika 2. Odklon evropske povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981-2010, avgustovski odkloni so obarvani temneje, vir: ERA-Interim. Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981-2010, from January 1979 to August 2016. The darker coloured bars denote the August values. Source: ERA-Interim 45 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Povprečno izhlapevanje v avgustu je bilo na Primorskem okoli 5,0 mm, v večjem delu vzhodne in osrednje Slovenije med 3,5 in 4,0 mm, drugod večinoma med 3,0 in 3,5 mm, le v hribovitih predelih ter na višjih planotah Notranjske do 3,0 mm. Skupna količina izhlapele vode je bila najvišja na Primorskem, od 150 do 165 mm, v jugozahodni Sloveniji do 130 mm, drugod večinoma nekaj manj kot 100 mm. Število dni z močnim izhlapevanjem (več kot 5,0 mm vode) je bilo največje na Primorskem, od 13 do 19 dni, drugod jih je bilo večinoma manj kot 5. Na Primorskem so najvišje dnevne vrednosti presegle 6,0 mm, na začetku meseca na Obali tudi 7,0 mm (preglednica 1). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, avgust 2016 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, August 2016 Postaja I. dekada I .dekada II .dekada mesec(M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališče 5,8 7,4 58 5,0 5,6 50 5,2 6,6 57 5,3 7,4 165 Bilje 4,9 6,1 49 4,6 5,3 46 5,1 6,6 56 4,9 6,6 150 Godnje 3,6 4,5 36 3,4 3,9 34 3,4 3,9 31 3,5 4,5 100 Vojsko 3,1 3,8 31 2,9 3,6 29 2,9 3,6 32 3,0 3,8 92 Rateče-Planica 3,1 4,2 31 3,0 3,7 27 3,0 3,6 33 3,0 4,2 91 Bohinjska Cešnjica 3,2 4,1 32 3,0 4,0 30 3,1 3,7 34 3,1 4,1 97 Lesce 3,7 4,8 37 3,2 4,2 29 3,3 3,9 20 3,4 4,8 85 Brnik-letališče 3,6 4,8 36 3,1 4,0 31 3,6 4,2 40 3,4 4,8 106 Topol pri Medvodah 3,4 4,7 34 2,7 3,5 27 3,4 3,9 34 3,2 4,7 95 Ljubljana 4,1 5,4 41 3,4 4,5 34 3,8 4,3 42 3,8 5,4 116 Nova vas-Bloke 3,2 4,2 32 2,9 3,8 29 3,1 3,7 34 3,1 4,2 95 Babno polje 3,5 4,5 35 2,9 4,0 29 3,1 3,7 34 3,2 4,5 97 Postojna 4,4 6,2 44 3,8 5,0 38 4,4 5,0 49 4,2 6,2 131 Kočevje 3,1 4,1 31 2,6 3,9 26 2,7 3,3 29 2,8 4,1 86 Novo mesto 4,0 5,1 40 3,3 4,5 33 3,5 4,0 39 3,6 5,1 112 Malkovec 3,5 5,0 32 2,7 4,0 27 2,9 3,5 32 3,0 5,0 91 Bizeljsko 4,1 6,3 41 2,9 4,1 29 3,2 3,8 35 3,4 6,3 105 Dobliče-Crnomelj 3,6 4,8 36 2,8 4,1 28 2,8 3,5 31 3,1 4,8 95 Metlika 3,5 4,8 35 2,9 4,0 29 3,0 3,7 33 3,1 4,8 97 Šmartno 3,3 4,3 33 2,9 3,8 29 2,9 3,4 31 3,0 4,3 94 Celje 3,9 5,0 39 3,4 4,2 34 3,5 4,2 39 3,6 5,0 112 Slovenske Konjice 4,2 5,4 42 3,0 4,0 30 3,6 4,7 40 3,6 5,4 112 Maribor-letališče 4,4 5,5 44 3,3 4,6 33 3,8 5,0 42 3,8 5,5 119 Starše 4,3 6,6 38 3,1 4,0 22 3,5 4,2 32 3,6 6,6 92 Polički vrh 3,4 4,2 34 2,6 3,5 26 2,9 3,7 32 3,0 4,2 92 Ivanjkovci 3,1 4,0 31 2,4 3,2 24 2,7 3,4 30 2,7 4,0 84 Murska Sobota 4,3 5,8 43 3,1 4,0 31 3,6 4,5 39 3,7 5,8 113 Veliki Dolenci 4,0 4,7 36 3,0 3,9 30 3,4 4,4 38 3,5 4,7 103 Lendava 4,0 5,5 40 3,4 4,2 34 3,4 4,3 34 3,6 5,5 107 Na stanje vodne bilance je vplivalo več prehodov deževnih front z močnimi nalivi in ohladitvami. Ob koncu prve dekade avgusta je vodna bilanca skoraj po vsej državi kazala primanjkljaj, ki je bil od okoli 16 mm na osrednjem Štajerskem do 55 mm na obalnem območju. Izjeme so bila hribovita območja severne Slovenije in Celjska kotlina, kjer so bili zabeleženi presežki vode. V drugi dekadi avgusta, se je 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja stanje vodne bilance skoraj povsod po državi obrnilo na pozitivno stran. Presežki vode so se gibali med 10 in okoli 30 mm, le v osrednjem delu Slovenije so bili pod 10 mm. Slabše je bilo na Goriškem in na Obali, kjer je padlo le od 10 do 30 mm dežja, vodna bilanca pa je ostala na negativni strani, s primanjkljaji, ki so se gibali med okoli 20 in 40 mm. V zadnji dekadi avgusta je sledilo več vročih dni, ko so najvišje dnevne temperature zraka presegle 30 °C. Tudi zadnjo dekado avgusta je zaznamoval prehod dveh vremenskih front. Še posebno burno vremensko dogajanje smo lahko spremljali ob koncu dekade, ko so se v osrednjem delu Slovenije in na Štajerskem razbesnela številna neurja, ponekod tudi s točo. Kljub temu je vodna bilanca ostala negativna s primanjkljaji, ki so bili na Primorskem in na severovzhodu do okoli 30 mm. V hribovitih predelih, na celjskem in v osrednji Sloveniji pa so obilne padavine vodno bilanco uravnovesile oziroma so povzročile presežek vode (preglednica 2). Skupni mesečni primanjkljaji vode so bili od okoli 60 mm na severovzhodu do 130 mm na skrajnem jugovzhodu države. V primerjavi s povprečjem je na teh območjih primanjkovalo več vode kot običajno. V hribovitem delu severne Slovenije ter deloma v osrednji in jugovzhodni Sloveniji pa je bila mesečna vodna bilanca pozitivna, z večjimi presežki kot običajno (slika 1). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za avgust 2016 in obdobje vegetacije (od 1. aprila do 31. avgusta 2016) Table 2.Ten days and monthly water balance in August 2016 and for the vegetation period (from April 1 to August 31, 2016) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v avgust 2016 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4.- 31. 8. 2016) Bilje -25,3 -17,8 -32,2 -75,3 -147,5 Ljubljana -30,4 7,8 -3,4 -26,0 33,0 Novo mesto -16,2 19,8 -5,4 -1,8 -75,0 Celje 21,7 13,3 27,5 62,5 13,0 Maribor, letališče -12,8 25,8 -21,4 -8,4 -137,4 Murska Sobota -28,2 -2,0 -29,7 -59,9 -170,8 Portorož, letališče -55,0 -39,4 -29,6 -124,0 -417,8 Slika 1. Vodna bilanca v avgustu 2016 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povprečja 1981-2010 (desno) Figure 1. Water balance in August 2016 (left) and anomalies from the long term average 1981-2010 (right) Ob koncu avgusta se je končalo tudi meteorološko poletje, med katerim smo spremljali potek kumulativne vodne bilance za vegetacijsko obdobje, ki je eden od kazalcev za zgodnje opozarjanje na 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja sušne razmere. V delu osrednje Slovenije je bila kumulativna vodna bilanca celo vegetacijsko obdobje na pozitivni strani s presežki, ki so bili celo večji od povprečnih. Šele v zadnji tretjini avgusta je zdrsnila pod običajne vrednosti, vendar pod mero zmernih sušnih razmer ni padla. Tudi v severni polovici Slovenije, zlasti v hribovitih območjih ter na planotah Notranjske in Kočevske je bila vodna bilanca vso poletje pozitivna z največjimi presežnimi vrednostmi zabeleženimi v Ratečah, nad 300 mm. o a M o > ■¿2 ra ■3 -100 -2GG -3GG -400 1—1 2016 ^B 50. percentil □□ 75. percentil 95. percentil datum Slika 2. Meteorološka vodna bilanca v vegetacijskem obdobju 2016, za Portorož (zgoraj) in Mursko Soboto Rakičan (spodaj) (50. percentil - suho, 75. percentil - zmerna suša, 95. percentil - ekstremna suša) Figure 2. Water balance in vegetation period 2016 for Portorož (above) and Murska Sobota Rakičan (below) (50th percentile - dry, 75th percentile - moderate drought, 95th percentile - ekstreme drought) Povsem drugačne so bile sušne razmere v zahodnem in severovzhodnem delu Slovenije. Na Goriškem je bila vodna bilanca na pozitivni strani do druge polovice julija. Ob vročinskem valu v zadnji tretjini julija pa se je prevesila v primanjkljaj in se v avgustu približala zmerno sušnim razmeram. Te so ob koncu meteorološkega poletja zdrsnile celo nekoliko pod vrednosti, ki označujejo stanje zmerne suše. Na severovzhodu Slovenije pa je vodna bilanca ves čas vztrajala na negativni strani, vodni primanjkljaj pa je v začetku avgusta zdrknil pod običajne vrednosti. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, avgust 2016 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, August 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 26,6 26,1 39,6 35,0 16,9 18,5 25,2 25,3 37,2 34,1 16,0 16,8 24,6 24,9 34,2 32,0 15,6 17,6 25,5 25,4 Bilje 25,8 25,8 35,5 34,7 18,0 19,2 24,6 24,5 34,6 33,0 17,0 17,5 25,4 25,2 35,7 33,5 17,3 17,6 25,3 25,2 Lesce 20,6 20,1 31,5 28,1 14,0 15,8 19,6 19,3 27,4 25,5 11,8 13,0 21,0 20,2 29,4 26,7 13,6 14,6 20,4 19,9 Slovenj Gradec 21,9 21,6 32,8 27,8 15,3 16,2 20,4 19,8 29,2 25,4 14,3 14,7 20,0 20,0 28,5 24,4 15,3 16,4 20,7 20,5 Ljubljana 23,0 23,3 31,5 29,6 17,7 19,0 21,6 21,9 29,4 27,6 15,1 16,1 21,7 22,1 29,0 26,8 16,2 18,0 22,1 22,4 Novo mesto 22,5 23,1 31,4 30,3 17,4 18,0 21,5 21,6 30,2 29,3 15,1 15,7 22,7 22,5 32,6 30,4 17,4 17,7 22,3 22,4 Celje 22,5 22,1 33,6 26,6 16,6 18,6 22,4 21,3 31,7 25,4 14,0 16,3 22,1 21,4 32,9 25,4 16,6 18,4 22,3 21,6 Maribor-letališče 23,3 23,7 37,3 32,4 15,2 17,9 21,3 21,1 32,2 27,2 12,8 14,4 22,5 22,0 37,1 29,2 15,3 16,4 22,4 22,3 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, avgust 2016 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, August 2016 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, avgust 2016 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, August 2016 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1.2016 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 239 220 252 712 8 189 170 198 557 8 139 120 142 402 8 3735 2561 1543 Bilje 231 217 251 699 29 181 167 196 544 29 131 117 141 389 29 3537 2395 1430 Postojna 192 182 212 587 25 142 132 158 432 25 92 82 102 277 25 2826 1780 969 Kočevje 179 170 197 546 8 129 120 142 391 3 79 70 87 236 -3 2721 1715 927 Rateče 156 162 179 496 -1 106 112 124 341 -1 56 62 69 186 -2 2214 1344 656 Lesce 192 188 209 589 24 142 138 154 434 24 92 88 99 279 24 2844 1828 1036 Slovenj Gradec 185 180 193 558 3 135 130 138 403 3 85 80 83 248 3 2766 1771 997 Brnik 190 186 209 585 -3 140 136 154 430 -3 90 86 99 275 -3 2858 1846 1056 Ljubljana 209 200 230 639 5 159 150 175 484 5 109 100 120 329 5 3272 2196 1314 Novo mesto 202 192 219 613 -4 152 142 164 458 -4 102 92 109 303 -4 3217 2143 1275 Črnomelj 206 198 231 636 0 156 148 176 481 0 106 98 121 326 0 3383 2287 1390 Bizeljsko 204 188 225 617 -2 154 138 170 462 -2 104 88 115 307 -2 3194 2114 1243 Celje 190 188 205 583 -22 140 138 150 428 -22 90 88 95 273 -22 3020 1966 1123 Starše 185 172 182 540 -76 140 127 137 405 -56 95 82 92 270 -36 3190 2127 1277 Maribor 205 195 220 620 -7 155 145 165 465 -7 105 95 110 310 -7 3140 2091 1239 Maribor-letališče 202 190 216 607 -19 152 140 160 452 -19 102 90 106 297 -19 3172 2093 1240 Murska Sobota 202 189 213 604 -6 152 139 158 449 -6 102 89 103 294 -6 3170 2091 1240 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec Vm - odstopanje od mesečnega povprečja (1981-2010) - ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C ■ vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ob koncu avgusta, ko se je zaključilo meteorološko poletje pa se je približal vrednostim zmerne suše (slika 2 spodaj). Izstopalo je obalno območje, kjer je vodni primanjkljaj od sredine junija vztrajno naraščal. Ob koncu avgusta je vodni primanjkljaj presegel 400 mm, kar je sicer neprimerljivo več kot drugod po Sloveniji, a glede na dolgoletne vrednosti primanjkljajev v tem delu Slovenije sušne razmere niso dosegle ekstremnih vrednosti, kakršnim smo bili priča v letu 2015 in v še nekaj letih preteklega desetletja, ko so bili primanjkljaji vode v primerljivem času vsaj za 100 mm večji od letošnjega (2015, 2007, 2003). Vrednosti za označevanje sušnih razmer so izračunane na osnovi kumulativne meteorološke vodne bilance za vegetacijsko obdobje za obdobje 1961-2016 (50. percentil - suho, 75. percentil - zmerna suša, 95. percentil - ekstremna suša). Ne glede na dokaj spremenljive vrednosti primanjkljajev pa smo se poleti soočali s krajšimi sušnimi obdobji, ko je rastline pestil sušni in zaradi visokih temperatur tudi vročinski stres. Rastline so se nanju odzivale z zvijanjem listov in spremenjeno dinamiko fenološkega razvoja. To je bilo še posebno opazno na plitvih in peščenih tleh. Potrebna so bila namakanja, še posebno zelenjadnic. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21 h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21 h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp) Td - average daily air temperature; Tp - temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1 . 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY Water balance situation in August was influenced by several rainy fronts that brought heavy rain and cooling. In the south-west and north-east of the country water balance resulted negative with the largest deficit recorded on the coastal area. With regard to the long-term average in these areas water deficit exceeded the normal. In the hilly region of northern Slovenia and partly also in the central and southeastern Slovenia, the monthly water balance resulted positive with higher surplus of water than normally. Cumulative water balance for the vegetation period - an early indicator of drought, in the majority of the country showed normal, occasionally also moderate drought conditions. Dry conditions were a bit more pronounced in the north-east of the country and the most pronounced on the coastal area but extreme values have not been exceeded. 51 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v avgustu 2016 Discharges of Slovenian rivers in August 2016 Igor Strojan Avgusta je bila vodnatost rek večinoma manjša kot navadno v tem mesecu. Nadpovprečni so bili le pretoki Mure in Drave ter Save v zgornjem in srednjem toku. Pretoki rek so bili večji del avgusta mali in srednji. Pretoki rek so prehodno porasli dvakrat, 11. in 23 avgusta. Vodnatost se je ob tem ponekod povečala do velikih pretokov. Ob koncu avgusta so poplavljali hudourniki. Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek avgusta 2016 in povprečnimi srednjimi avgustovskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the August 2016 mean discharges of Slovenian rivers compared to the August mean discharges of the long-term period SUMMARY The discharges of rivers in August were lower as usual at this time of the year. Most of the month the discharges were small and medium. There were some minor increases of discharges. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 a 40 3 2 30 20 ' 10 0 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC —VELIKO ŠIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA ŠENTJAKOB 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA 70 60 50 40 30 20 10 -0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - - CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 2. Pretoki slovenskih rek v avgustu 2016 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in August 2016 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3,0 S 2,0 h < 1,0 0,0 JB & f # 7,0 > 6,0 š s 5,0 4,0 -3,0 2,0 1,0 0,0 f./ // /// / s j s/ / ///V / z // // □ Qnp avgust 2016 □ Qnp avgust 1971 - 2000 Ji JU JU 1 JU ji nI Jffl m // v//// -w '//// □ Qsr avgust 2016 □ Qsr avgust 1971 - 2000 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 t 1 nT i .i j J J J w -V ¿F -lP □ Qvk avgust 2016 □ Qvk avgust 1971 - 2000 Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki avgusta 2016 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in August 2016 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki avgusta 2016 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in August 2016 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Avgust/August 2016 nQnp | sQnp | vQnp Avgust/August 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 180 29 59,4 107 180 DRAVA BORL+FORMIN 176 7 71,9 165 328 DRAVINJA VIDEM 1,1 9 0,6 3,1 8,1 SAVINJA VELIKO SIRJE 7,3 10 6,5 12,1 21,6 SOTLA RAKOVEC 1,2 1 0 1,1 2,1 SAVA RADOVLJICA 11,0 5 8,7 14,7 32,3 SAVA ŠENTJAKOB 32,0 10 19,1 35,2 62,7 SAVA HRASTNIK 62,0 10 32,8 53,0 71,3 SAVA ČATEŽ 75,0 29 50,8 91,0 139 SORA SUHA 6,7 8 2,1 4,7 9,1 KRKA PODBOČJE 13,0 9 7,0 13,3 25,8 KOLPA RADENCI 9,3 10 3,9 6,5 11,0 LJUBLJANICA MOSTE 8,7 10 5,7 10,3 21,1 SOČA SOLKAN 19,0 27 17,4 25,3 49,8 VIPAVA DOLENJE 1,4 28 1,5 1,9 2,2 IDRIJCA PODROTEJA 1,6 27 1,2 1,7 2,4 REKA C. MLIN 0,8 24 0,2 0,8 1,7 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 270 82,2 157 300 DRAVA BORL+FORMIN 370 185 277 464 DRAVINJA VIDEM 3,7 1,4 7,1 26,1 SAVINJA VELIKO SIRJE 20,5 11,7 28,8 80,5 SOTLA RAKOVEC 1,6 0,8 4,1 19,0 SAVA RADOVLJICA 33,0 15,5 30,9 74,2 SAVA ŠENTJAKOB 52,2 26,5 56,4 133 SAVA HRASTNIK 94,5 43,2 79,9 96,5 SAVA ČATEŽ 112 59,2 156 319 SORA SUHA 8,4 3,1 9,0 32,2 KRKA PODBOČJE 23,1 9,7 26,2 56,4 KOLPA RADENCI 16,1 5,8 17,7 48,6 LJUBLJANICA MOSTE 12,1 8,3 22,8 74,0 SOČA SOLKAN 37,1 27,0 47,6 168 VIPAVA DOLENJE 1,7 2,0 3,8 7,2 IDRIJCA PODROTEJA 1,8 1,8 3,7 16,1 REKA C. MLIN 1,2 0,4 1,7 11,3 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 529 11 120 370 896 DRAVA BORL+FORMIN 705 11 272 609 1285 DRAVINJA VIDEM 12,0 16 2,3 41,8 193 SAVINJA VELIKO SIRJE 65,0 22 20,3 230 868 SOTLA RAKOVEC 5,5 11 1,1 28,6 142 SAVA RADOVLJICA 120 11 35,4 120 561 SAVA ŠENTJAKOB 143 11 59,1 242 915 SAVA HRASTNIK 177 11 103 264 627 SAVA ČATEŽ 278 23 78,6 578 1993 SORA SUHA 13,0 11 11,7 69,7 269 KRKA PODBOČJE 78,0 23 21,5 99,6 257 KOLPA RADENCI 60,9 23 8,2 183 720 LJUBLJANICA MOSTE 43,0 30 20,6 107 240 SOČA SOLKAN 144 11 62,7 298 1844 VIPAVA DOLENJE 4,1 18 6,0 29,1 103 IDRIJCA PODROTEJA 2,3 18 2,3 36,3 154 REKA C. MLIN 3,2 11 0,8 14,2 118 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu -opazovana konica Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu -srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge -daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu - srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period 55 Temperature rek in jezer v avgustu 2016 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in August 2016 Mojca Sušnik Temperatura rek avgusta 2016 je bila višja, kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Prav tako je imelo Bohinjsko jezero višjo povprečno mesečno temperaturo, kot je obdobno mesečno povprečje, Blejsko jezero pa nižjo. Največja razlika med obdobnim mesečnim povprečjem in povprečno temperaturo v avgustu 2016, je bila zabeležena na Savinji v Laškem. Pri tem pa je treba spomniti, da so obdobne vrednosti v pretežni meri izračunane iz enkrat dnevnih opazovanj, ob jutranjih urah, ko je temperatura vode najnižja, mesečne vrednosti tekočega leta pa iz dnevnih povprečij. Temperature večine rek so se v avgustu dvakrat izraziteje znižale in sicer med 11. in 13. avgustom ter med 22. in 24. avgustom. Po obeh ohladitvah so se temperature vode ponovno povišale, vendar pa je imela večina rek najvišje povprečne dnevne temperature v prvih dneh avgusta. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo povprečno dnevno temperaturo rek, v mesecu avgustu, je bila skoraj 5 °C. Najnižja dnevna temperatura Bohinjskega jezera je bila 23. avgusta, Blejskega jezera pa 12. avgusta. Najvišje temperature na obeh jezerih so bile v začetku meseca. Nihanje povprečne dnevne temperature Bohinjskega jezera je bilo malo pod 5 °C, Blejskega jezera pa dobri dve stopinji Celzija. Razlika povprečne dnevne temperature ob začetku in koncu meseca pa je bila na obeh jezerih le nekaj desetink stopinje Celzija. Preglednica 1 Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v avgustu 2016 in v obdobju 1981-2010 Table 1 Average August 2016 and long term 1981-2010 temperature in °C postaja / location AVGUST 2016 obdobje / period 1981-2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona 16,3 17,0 -0,7 Velika Krka - Hodoš 18,3 Drava - Ptuj 17,7 Bohinjka - Sveti Janez 20,2 Sava - Radovljica 14,3 13,0 1,3 Sava - Šentjakob 16,5 15,0 1,5 Sava - Jesenice na Dolenjskem 22,4 Kolpa - Metlika 20,3 Ljubljanica - Moste 17,2 16,9 0,3 Savinja - Laško 20,0 17,9 2,1 Krka - Podbočje 19,6 20,4 -0,8 Soča - Solkan 15,6 15,8 -0,2 Vipava - Dolenje 13,5 Nadiža - Potoki 18,2 Reka - Cerkvenikov mlin 19,3 19,5 -0,2 Bohinjsko jezero 20,0 19,4 0,6 Blejsko jezero 22,4 22,6 -0,2 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 10 H-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-11. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Avgust Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Drava Ptuj 10 1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-r~ 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Avgust ■ Savinja Laško • Ljubljanica Moste Krka Podbočje 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Avgust Nadiža Potoki Kolpa Metlika -1-11. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Avgust Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Avgust Soča Solkan Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin -1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1— 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Avgust ■ Bohinjsko jezero ■ Blejsko jezero Slika 1 Povprečne dnevne temperature pomembnejših Figure 1 Average daily temperatures of main Slovenian slovenskih rek in jezer v avgustu 2016. rivers and lakes in August 2016. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2 Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v avgustu 2016, v °C. Figure 2 Average monthly temperature of rivers and lakes in August 2016 in °C. SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in August were higher as compared to the long term average 1981-2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was also higher as a long term average but Bled Lake was lower as a long term average. 58 Dinamika in temperatura morja v avgustu 2016 Sea dynamics and temperature in August 2016 Igor Strojan a vgusta je bilo morje povprečno toplo, srednja višina morja je bila glede na primerjalno obdobje povišana za 7 cm, burja je bolj pogosto vzvalovila morje kot je to običajno za avgust. 1 > > 0 f % -10 -20 -- -30 -40 360 -- 300 240 H 180 120 -- 60 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v avgustu 2016 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in August 2016 400 300 — 200 — 100 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v avgustu 2016 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in August 2016 59 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila avgusta 7 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 1). Morje ni poplavljalo obale. Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v avgustu 2016. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in August 2016 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v avgustu 2016 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in August 2016 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti avgustu 2016 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of August 2016 and the reference period višin morja v Legenda/Explanations: Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Avgust/August 2016 Avgust/August 1960-1990 Min Sr Max cm cm cm cm SMV | 221 202 214 226 NVVV | 282 263 278 297 NNNV | 149 110 134 154 A | 133 153 144 143 SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v oktobru 2016. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje Figure 5. Prognostic sea levels in October 2016. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Avgusta je bila srednja višina valov 30 cm. Morje je bilo najbolj vzvalovano 11. in 21. avgusta. Najvišji izmerjen val na oceanografski boji VIDA je meril 1,8 metra. 3,4 3,2 3 2,8 2,6 2,4 2,2 2 1,8 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 k V „V „V .V y V _ JL V v • t»* A' _ V _ V -V „V _ „V _ j, V „V -V „V „V .V _ j, V -V . "J <5- Nv & ,£>• ,£>' ^ <£■ o^' v -Smer valov Srednja polurna višina valov Perioda valov -Najvišja višina valov Slika 6. Valovanje morja v avgustu 2016. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in August 2016. Data from oceanographic buoy VlDA NIB MBP near Piran. Boja Piran obdobje: 1.3.201S-1.9.201Í =■.1 Ti 0.3. rr 5.6* S 10.4* ['.2 m J I', i rr 4.S* 3.2 m Višina v m □ 0-0.2 □ 0.4-0.6 □ 0.8-1 □ 0.2-0.4 □ 0.6-0.8 □ >1 Slika 7. Roža valovanja v avgustu 2016. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Avgusta je burja nekoliko bolj valovala morje, kot je običajno za ta čas. Figure 7. Sea waves in August 2016. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Avgusta je bila srednja mesečna temperatura morja 24,2 °C in ni odstopala od dolgoletnega povprečja. Temperatura je med mesecem nihala med 22 in 26 stopinj Celzija (slika 8). "" Temperatura morj a Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v avgustu 2016. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 8. Mean daily sea temperatures in August 2016 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v avgustu 2016 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981-2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in August 2016 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981-2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Avgust/August 2016 °C Avgust/August 1981-2010 Min Sr Max °C °C °C Tmin | 21,5 Tsr | 24,2 Tmax | 27,3 21,2 22,3 23,0 23,2 24,2 24,9 25,0 26,2 27,2 SUMMARY In August, the average monthly sea level was 7 cm higher if compared to the long-term period 19601990. The mean monthly waves was 30 cm high. The mean sea temperatures 24.2 degrees Celsius was equal as mean in the long-term period 1981-2010. 63 Stanje podzemne vode avgusta 2016 Groundwater quantity in August 2016 Peter Frantar Avgusta smo imeli na medzrnskih vodonosnikih po vsej državi zaznano upadanje gladin vodonosnikov. Na vseh vodonosnikih je gladina upadala ves mesec avgust, majhna kratkotrajnejša zvišanja so bila opazna zgolj na nekaterih poljih, na Čateškem in Ljubljanskem polju sredi meseca in v Celjski kotlini konec meseca. Temperatura podzemne vode je bila na globljih lokacijah skozi ves mesec skoraj konstantna, to izkazujejo tudi grafi izbranih postaj na Dravskem, Ljubljanskem, Sorškem, Kranjskem polju in v Vipavski dolini. Na plitvejših vodonosnikih je temperatura vode skozi mesec počasi naraščala. Stanje podzemne vode v kraških vodonosnikih Slovenije v avgustu je bilo prav tako v upadanju. Izjema so bile posamezni padavinski dogodki, ko se je za nekaj dni vodnatost kraških vodonosnikov zvišala. Temperature kraških izvirov Mošenik, Kamniška Bistrica, Podroteja in Vrhnika pri Ložu so bile v mesecu avgustu v rahlem višanju, a vseeno precej konstantne. Temperatura Lijaka v tem času zaradi večje oddaljenosti lokacije od izvira ne odraža temperature podzemne vode in je zelo visoka zaradi višjih temperatur zraka. Temperatura podzemne vode na območju zahodnega Krasa je bila konstantna ves mesec. Gančani - Prekmursko polje co co co co co coco^ror^rHunen £ > QJ T3 O > O T3 TO Ç _o M 3.30 3.35 - 3.40 — 3.45 3.50 3.55 14.0 13.5 13.0 12.5 12.0 11.5 11.0 »vodostaj/leve! -temperatura/temperature Brunšvik - Dravsko polje £ > OJ T3 O > O T3 ra C _o M co co co uS C^ 12.00 L 12.05 12.10 12.15 12.20 12.25 12.30 vodostaj/level co co co co co rn uS C^ 11222 12.0 11.5 u 3 -t-» ra QJ Œ £ QJ 11.0 temperatura/temperature Sobetinci - Ptujsko polje co co co rH LO co co co co co £ > QJ T3 O > O T3 ra C J2 _0 M 5.38 5.39 - 5.40 5.41 5.42 5.43 5.44 l/A 13.5 12.5 ra 12.0 tû Œ 11 5 ^ 4-» 11.0 vodostaj/level temperatu ra/temperatu re Žalec - Celjska kotlina 888 88888 222 £ > OJ T3 O > O T3 ra C _o M 0.00 0.50 1.00 1.50 2.00 2.50 14.5 15.0 U ra 14.0 QJ p 13.5 £ QJ 13.0 vodostaj/level temperatura/temperature 13.0 r 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Čatež - Čateško polje £ > QJ T3 O > O T3 TO C J2 _o M co co co uS C^ 5.70 i 5.80 5.90 6.00 6.10 6.20 vodostaj/level 8. 8. 8. 8. rn uS 1122 14.5 14.0 u O 13.0 !5 ra <¡j 12.0 12.5 £ -11.5 a 11.0 -temperatura/temperature Hrastje - Ljubljansko polje 8. 8. 8. .1 .5 .9 88888 13.50 > <¡J T3 O > O T3 ra C J2 O 13.55 13.60 13.65 13.70 —1— 5 m c M 13.75 13.5 13.0 u O 12-5 ^ 12.0 !5 ra <¡j h 11.0 H I- 10.5 £ 10.0 vodostaj/level temperatura/temperature Cerklje na Gor. - Kranjsko polje 8888 £ > QJ T3 O > O T3 ra C ja _0 M 30.00 32.00 34.00 36.00 38.00 40.00 42.00 44.00 46.00 9.0 8.5 8.0 OJ cp £ <¡j vodostaj/level temperatura/temperature Domžale - Kamniškobistriško polje 8. 8. 8. 8. 8. .3 .7 .1 .5 .9 11222 £ > <¡j T3 O > O T3 ra C ja _0 M 4.80 4.90 5.00 5.10 5.20 5.30 5.40 5.50 12.0 11.5 11.0 10.5 10.0 U vodostaj/level temperatu ra/temperatu re Meja - Sorško polje £ > <¡j T3 O > O T3 ra C J2 _o M 8. 8. 8. .1 .5 .9 23.95 24.00 24.05 24.10 24.15 24.20 24.25 24.30 vodostaj/level 88888 11.0 íj o h 10.5 ro 13 -t-» ra 10.0 Ü £ (U 9.5 temperatura/temperature Miren - Vipavska dolina 8888 £ > (U T3 O > O T3 ra C ja _0 M 22.05 22.10 22.15 22.20 22.25 22.30 22.35 22.40 vodostaj/level 14.0 13.5 13.0 0J p £ <¡j temperatura/temperature Slika 1. Grafi dnevnega gibanja gladine in temperature podzemne vode na izbranih postajah na aluvialnih vodonosnikih Figure 1. Daily groundwater levels and temperature on selected gauging stations on alluvial aquifers. Graphs show depth to water and water temperature on the gauging site 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mošenik 24 23 E 22 u 22 > 21 ra ¡5 20 Ü 19 > 18 17 9.0 8.5 8.0 7.5 295 p £ QJ 290 10.5 9.0 8.5 COCOCOCOOOCOOOCO T-H US cn on vodostaj/level -temperatura/temperature Podroteja - izvir 85 75 u 65 — > —, 55 -ra w 45 — O O 35 -> 25 -15 9.0 ra 3 oj p £ QJ 8.5 cococooqcocooqoq rH uS cn rn h (cm) Kamniška Bistrica - izvir 80 70 § 60 > 50 'j? 40 cn O 30 T3 O 20 > 10 0 6.0 5.5 5.0 OJ p £ QJ vodostaj/level temperatu ra/temperatu re Lijak 104 102 100 98 96 94 92 24.0 22.0 u o 20.0 ra 18.0 13 16.0 ra QJ 14.0 p £ 12.0 QJ -t-» 10.0 cocococooocoooco T-H LJS CH on vodostaj/level -temperatu ra/temperatu re Brestovica na Krasu co co co rH LH CH 88888 £ > QJ T3 O > O T3 ra C J2 _0 M 20.0 20.5 21.0 21.5 22.0 22.5 23.0 15.0 14.0 u o ra 13.0 -t-» 12.0 ra QJ p 11.0 £ QJ -t-» 10.0 h(m) T T Slika 2. Grafi dnevnega gibanja vodostajev in temperature na izbranih lokacijah kraških vodonosnikov Figure 2. Daily water levels and temperatures on selected locations of karstic aquifers Elektroprevodnost vode se spremlja na posameznih lokacijah kraških vodonosnikov in kaže koliko snovi je raztopljenih v vodi, posredno pa lahko sklepamo tudi na trdoto vode in še na mnogo drugih povezav. Nihanje prevodnosti vode je povezano z zadrževalnimi časi vode, geološko značilnostjo zaledja, rabo tal, padavinami,... V Alpah je prevodnost malo upadla na Mošeniku in zvišala na Kamniški Bistrici. Na Obrhu je bilo nihanje kar precejšnje in je povezano padavinskimi dogodki in verjetno tudi z antropogenimi dejavniki. Na Brestovici na Krasu se je elektroprevodnost v znižala, na Podroteji pa smo imeli rahel porast elektroprevodnosti. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mošenik 150 £ u 145 00 140 > 135 4-» i/i 130 O C 125 n n 120 > QJ 115 . n 110 105 cu 100 Vrhnika pri Ložu - Obrh 500 250 Kamniška Bistrica - izvir 00 i > -t-» tn O C T3 O > QJ O. O -t-» QJ 200 195 190 185 180 175 170 165 160 155 150 Podroteja - izvir 00 i 380 360 340 g 320 c "g 300 > £ 280 ü 2 260 •M 240 Brestovica na Krasu oooocooooooooooo rHuScHonl^rHuScn 11222 Slika 3. Dnevno gibanje elektroprevodnosti podzemne vode na izbranih postajah kraških vodonosnikov Figure 3. Daily electrical conductivity levels on selected gauging stations on karstic aquifers SUMMARY August 2016 groundwater levels in alluvial aquifers were generally decreasing in all of Slovenia. The water levels of karstic aquifers were also decreasing thru all the month. The groundwater temperatures of the alluvial plains were mostly constant in deeper areas or were slightly increasing in shallower aquifers. The temperature on karstic springs was fluctuating more, in general slightly increasing. The water electrical conductivity of karstic aquifers shows slow increase in most of the springs and a decrease in the classical Karst area in the location Brestovica na Krasu. 67 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Onesnaženost zraka v avgustu 2016 Air pollution in August 2016 Tanja Koleša V avgustu je bilo vreme spremenljivo, zato je bila onesnaženost zraka nizka. Pojavljale so se nevihte in z njimi ponekod tudi močnejši nalivi, vmes pa so bila suha in sončna obdobja, ki pa so bila prekratka, da bi koncentracije ozona lahko močno narasle. Povprečne mesečne temperature so bile v glavnem malo pod dolgoletnim povprečjem, nekoliko topleje je bilo le na Primorskem. Dnevne koncentracije delcev PM10 so bile pričakovano nizke glede na letni čas. Koncentracije ozona so na nekaterih merilnih mestih nekajkrat presegle ciljno vrednost, opozorilni vrednosti pa se niso približale. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje povprečne mesečne koncentracije dušikovih oksidov in benzena so bile, kot običajno izmerjene na merilnem mestu Ljubljana Center. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TES, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Občina Medvode Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Delci PM10 in PM25 Koncentracije delcev PM10 so bile, kot je za ta letni čas pričakovati, nizke. Na vseh merilnih mestih so se koncentracije nekoliko povišale konec meseca zaradi resuspenzije, ko je bilo nekoliko daljše obdobje sončnega in suhega vremena. Na nobenem merilnem mestu ni bila presežena mejna dnevna vrednost 50 |g/m3. Najvišja dnevna koncentracija PM10 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (41 |g/m3). Vsota prekoračitev dnevne mejne vrednosti od začetka leta še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ preseganj (29) je od začetka leta 2016 do konca avgusta, izmerjenih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Najvišja povprečna mesečna koncentracija delcev PM2,5 11 |g/m3 je bila izmerjena na merilnih mestih Ljubljana Biotehniška fakulteta in Maribor. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Koncentracije ozona so bile v avgustu nižje kot v juliju. Urna opozorilna vrednost 180 |g/m3 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu, najvišja urna vrednost 172 |g/m3 je bila izmerjena v Kopru 4. avgusta. 8-urna ciljna vrednost je bila presežena na osmih merilnih mestih, največ 11-krat v Kopru. V letošnjem poletju opozorilna urna vrednost 180 |g/m3 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Koncentracije ozona prikazujeta preglednica 3 in slika 4. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno, so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišja urna koncentracija NO2 76 | g/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad, najvišja povprečna mesečna koncentracija NO2 pa na merilnem mestu Ljubljana Center kjer je bila izmerjena tudi najvišja povprečna mesečna koncentracija NOx . Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Najvišja urna koncentracija (37 | g/m3) je bila izmerjena na merilnem mestu AMP Gaji v Celju. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile na vseh mestnih merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Najvišje koncentracije benzena so bile avgusta kot običajno izmerjene na lokaciji Ljubljana Center (2,1 |g/m3). Zaradi okvare merilnika za merilno mesto Ljubljana Bežigrad ni podatkov. Povprečne mesečne koncentracije so prikazane v preglednici 7. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije delcev PM10 v ng/m3 v avgustu 2016 Table 1. Concentrations of PM10 in ng/m3 in August 2016 MERILNA Postaja Podr Mesec Dan / 24 hours MREŽA >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1 .jan. LJ Bežigrad UB 87 13 28 0 16 MB Center UT 100 17 30 0 20 Celje UB 100 16 30 0 23 Murska Sobota RB 100 13 26 0 20 Nova Gorica UB 100 12 28 0 9 Trbovlje SB 100 13 27 0 21 Zagorje UT 100 13 25 0 24 DMKZ Hrastnik UB 97 13 27 0 11 Koper UB 100 14 26 0 8 Iskrba RB 90 12 24 0 0 Žerjav RI 77 15 32 0 7 LJ Biotehniška UB 100 15 30 0 18 Kranj UB 97 13 33 0 18 Novo mesto UB 100 14 25 0 19 Velenje UB 100 13 29 0 4 OMS Ljubljana LJ Center UT 100 27 41 0 29 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 83 16 40 0 2 EIS TEŠ Pesje Škale SB SB 100 97 12 13 24 30 0 0 3 0 Šoštanj SI 99 15 32 0 0 EIS TET Prapretno RI 96 17 35 0 1 MO Celje AMP Gaji UB 86 13 31 0 19 MO Maribor Vrbanski plato UB 100 12 21 0 10 Občina Miklavž na Miklavž na TB 97 15 27 0 16 Dravskem polju Dravskem Polju Salonit Morsko RB 100 10 30 0 5 Gorenje Polje RB 81 11 25 0 2 Preglednica 2. Koncentracije delcev PM2,5 v ng/m3 v avgustu 2016 Table 2. Concentrations of PM2,5 in ng/m3 in August 2016 MERILNA Cmax MREŽA Postaja Podr. % pod Cp 24 ur MB Center UT 100 11 24 DKMZ Iskrba RB 97 8 19 LJ Biotehniška UB 100 11 24 Vrbanski plato UB 100 10 22 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Koncentracije O3 v ng/m3 v avgustu 2016 Table 3. Concentrations of O3 in ng/m3 in August 2016 MERILNA MREŽA Postaja Podr. Mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan. LJ Bežigrad UB 96 57 148 0 0 125 1 11 Celje UB 98 48 116 0 0 104 0 7 Murska Sobota RB 99 56 130 0 0 122 1 6 Nova Gorica UB 100 69 161 0 0 145 6 32 Trbovlje SB 100 40 114 0 0 100 0 5 DKMZ Zagorje UT 95 43 111 0 0 98 0 1 Hrastnik UB 99 45 121 0 0 106 0 5 Koper UB 99 88 172 0 0 157 11 45 Otlica RB 99 87 157 0 0 140 3 29 Krvavec RB 100 96 148 0 0 129 6 50 Iskrba RB 100 47 119 0 0 109 0 13 Vrbanski plato UB 100 62 127 0 0 117 0 6 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 99 75 125 0 0 115 0 13 EIS TEŠ Zavodnje Velenje RI UB 99 100 82 49 127 111 0 0 0 0 113 102 0 0 14 4 EIS TET Kovk RI 100 85 140 0 0 129 2 21 EIS TEB Sv. Mohor RB 100 73 143 0 0 130 3 16 MO Maribor Pohorje RB 95 80 129 0 0 113 0 9 Preglednica 4. Koncentracije NO2 in NOx v ng/m3 v avgustu 2016 Table 4. Concentrations of NO2 and NOx in ng/m3 in August 2016 Podr NO2 NOx MERILNA MREŽA Postaja Mesec / Month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Mesec / Month >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1. jan. >AV Cp LJ Bežigrad UB 99 17 76 0 0 0 26 MB Center UT 100 20 57 0 0 0 35 Celje UB 99 11 35 0 0 0 15 DMKZ Murska Sobota RB 99 11 54 0 0 0 13 Nova Gorica UB 100 17 70 0 0 0 24 Trbovlje SB 100 12 41 0 0 0 21 Zagorje UT 97 14 37 0 0 0 27 Koper UB 56 7 27 0 0 0 24 OMS Ljubljana LJ Center UT 99 22 58 0 0 0 38 TE-TOL Ljubljana Vnajnarje RI 99 5 18 0 0 0 8 EIS TEŠ Šoštanj Zavodnje SI RI 99 99 6 4 24 57 0 0 0 0 0 0 8 4 EIS TET Skale Kovk SB RI 100 100 4 3 55 34 0 0 0 0 0 0 4 3 EIS TEB Dobovec RI 96 0 17 0 0 0 0 MO Celje Sv. Mohor RB 100 3 15 0 0 0 2 MO Maribor Vrbanski plato UB 87 6 22 0 0 0 7 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 5. Koncentracije SO2 v pg/m3 v avgustu 2016 Table 5. Concentrations of SO2 in pg/m3 in August 2016 Mesec / 3 ure / MERILNA MREŽA Postaja Month 1 ura / 1 hour 3 hours Dan / 24 hours po >MV >MV dr % pod Cp Cmax >MV £od 1. ¡an. >AV Cmax >MV £od 1. jan. LJ Bežigrad UB 99 4 22 0 0 0 7 0 0 Celje UB 99 4 36 0 0 0 9 0 0 DMKZ Trbovlje SB 96 7 17 0 0 0 12 0 0 Zagorje UT 97 2 11 0 0 0 5 0 0 Hrastnik UB 99 7 22 0 0 0 10 0 0 OMS Ljubljana LJ Center UT 100 3 17 0 0 0 6 0 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 99 3 32 0 0 0 8 0 0 Šoštanj SI 100 1 21 0 0 0 6 0 0 Topolšica SB 100 4 16 0 0 0 8 0 0 EIS TES Zavodnje RI 99 4 24 0 0 0 11 0 0 Veliki vrh RI 99 1 27 0 0 0 7 0 0 Graška gora RI 100 3 20 0 0 0 11 0 0 Velenje UB 99 5 24 0 0 0 12 0 0 Pesje SB 100 6 26 0 0 0 14 0 0 Skale SB 100 6 23 0 0 0 9 0 0 Kovk RI 52 4 12 0 0 0 10 0 0 EIS TET Dobovec RI 95 6 22 0 0 0 12 0 0 Kum RB 37 3 10 0 0 0 6 0 0 Ravenska vas RI 100 4 18 0 0 0 8 0 0 EIS TEB Sv. Mohor RB 92 5 30 0 0 0 8 0 0 MO Celje AMP Gaji UB 86 3 37 0 0 0 6 0 0 Preglednica 6. Koncentracije CO v mg/m3 v avgustu 2016 Table 6. Concentrations of CO (mg/m3) in August 2016 MERILNA MREŽA Postaja Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV LJ Bežigrad UB 98 0,2 0,4 0 DMKZ MB Center UT 100 0,3 0,5 0 Trbovlje SB 100 0,3 0,4 0 Krvavec RB 100 0,1 0,2 0 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v pg/m3 v avgustu 2016 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m3 in August 2016 MERILNA MREŽA Podr. %podod. Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen DKMZ LJ Bežigrad* MB Center UB UT 66 0,5 1,6 0,3 1,1 0,3 OMS Ljubljana LJ Center UT 88 2,1 4,4 0,3 3,7 0,3 MO Celje AMP Gaji UB 81 0,7 0,4 0,1 0,4 0,3 Občina Medvode Medvode SB 100 0,3 5,5 0,4 1,3 0,3 "merilnik v okvari 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v avgustu 2016 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2016. Figure 1. Mean PM10 concentrations in August 2016 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2016. Maribor (skrba Lj Biotehniška Vrbanski pialo Datum Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (mg/m3) v avgustu 2016 Figure 2. Mean daily concentration of PM2,5 (mg/m3) in August 2016 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (mg/m3) in padavine v avgustu 2016 Figure 3. Mean daily concentration of PM10 (mg/m3) and precipitation in August 2016 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne koncentracije v avgustu 2016 in število prekoračitev ciljne osemurne koncentracije O3 od začetka leta 2016. Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in August 2016 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 concentrations from the beginning of 2016. Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v avgustu 2016 Figure 5. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in August 2016 with the number of 1-hr limit value exceedences 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v avgustu 2016 Figure 6. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1 -hour maximums in August 2016 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations Cp povprečna mesečna koncentracija v |g/m3 / average monthly concentration in |g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v |g/m3 / maximal concentration in |g/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [|g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 |g/m3 in vrednostjo 80 |g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 |g/m3.h. podr področje: U-mestno, S-primestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, S- suburban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v ng/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in ng/m3: Onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / Year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 40 (MV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 5 (MV) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) Delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) Delci PM2,5 25 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences of limit value. SUMMARY Air pollution in August 2016 was low. There were no exceedances of the limit daily concentration of PM10. PM2,5 concentrations were below the annual limit value. Ozone exceeded the target 8-hour concentration at eight sites. The highest one-hour concentration (172 |jg/m3) was measured on 4. 8. in Koper. NO2, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with highest nitrogen oxides and BTX was as usually Ljubljana Center traffic spot. 77 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji v avgustu 2016 Earthquakes in Slovenia in August 2016 Tamara Jesenko, Ina Cecic Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so avgusta 2016 zapisali 163 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 41 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. Ml je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je avgusta 2016 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, avgust 2016 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, August 2016 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, avgust 2016 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, August 2016 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 Ml 2016 8 1 12 7 45,97 16,09 0 1,8 Laz Bistrički, Hrvaška 2016 8 2 7 30 45,58 15,10 4 1,0 Bistrica 2016 8 2 13 2 46,49 13,51 5 1,0 Valbruna (Ovčja vas), Italija 2016 8 3 6 8 45,52 15,65 2 1,0 Luka Pokupska, Hrvaška 2016 8 6 19 36 46,46 14,42 9 1,0 Zell-Pfarre (Sele), Avstrija 2016 8 7 1 51 46,03 14,45 17 1,2 Podsmreka 2016 8 7 4 53 46,62 13,81 16 1,3 Villach (Beljak), Avstrija 2016 8 7 11 34 46,03 15,87 13 1,5 Prosenik Gubaševski, Hrvaška 2016 8 8 2 42 45,63 14,40 17 1,7 Mašun 2016 8 8 5 59 46,02 15,87 14 1,5 Gubaševo, Hrvaška 2016 8 8 6 27 46,03 15,87 17 2,0 Prosenik Gubaševski, Hrvaška 2016 8 8 6 28 46,02 15,89 12 1,2 Pavlovec Zabočki, Hrvaška 2016 8 8 7 19 46,03 15,88 10 1,2 Jakuševec Zabočki, Hrvaška 2016 8 10 19 14 45,42 15,80 10 1,4 Gornji Sjeničak, Hrvaška 2016 8 11 5 6 46,11 15,17 11 1,2 Gore 2016 8 11 20 11 45,48 14,35 11 1,1 Lisac, Hrvaška 2016 8 11 23 9 46,03 15,87 14 1,7 Prosenik Gubaševski, Hrvaška 2016 8 11 23 11 46,03 15,87 12 1,2 Prosenik Gubaševski, Hrvaška 2016 8 13 21 48 45,57 14,73 14 1,7 Belica 2016 8 14 4 43 45,65 14,40 16 1,1 Mašun 2016 8 14 5 38 45,63 14,41 14 1,2 Mašun 2016 8 14 9 23 46,09 14,67 12 1,5 Dolsko 2016 8 16 1 56 45,48 14,60 19 1,4 Gerovo, Hrvaška 2016 8 16 20 46 46,11 13,73 15 1,1 Dolgi Laz 2016 8 17 6 36 46,06 14,35 16 1,1 Dolenja vas pri Polh.Gradcu 2016 8 17 9 7 45,63 14,40 13 1,1 Mašun 2016 8 17 17 19 45,63 14,41 15 1,6 Mašun 2016 8 17 21 45 46,50 13,66 9 1,1 Fusine in Valromana (Bela Peč), Italija 2016 8 18 8 41 45,82 15,64 4 1,2 Grdanjci, meja Hrvaška-Slovenija 2016 8 19 15 35 46,06 14,35 13 III 0,9 2016 8 20 9 50 46,30 13,63 16 1,1 Lepena 2016 8 20 15 26 46,48 15,14 7 1,4 Turiška vas 2016 8 21 1 47 45,64 15,35 8 III—IV 1,9 Radoviči, meja Slovenija-Hrvaška 2016 8 21 7 44 46,07 13,48 13 1,2 San Pietro di Chiazzacco (Teje), Italija 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda Ml Področje 2016 8 21 13 18 45,31 14,63 15 1,3 Zlobin, Hrvaška 2016 8 22 2 51 46,13 15,02 6 1,7 Ravenska vas 2016 8 22 2 51 46,14 15,05 7 III—IV 1,9 Trbovlje 2016 8 23 12 15 46,14* 15,05* čutili 0,5 Trbovlje 2016 8 24 8 40 46,24 13,33 16 2,1 Taipana (Tipana), Italija 2016 8 26 3 24 45,30 14,83 24 1,0 Mrkopalj, Hrvaška 2016 8 28 23 8 46,29 13,59 10 1,0 Magozd 2016 8 30 2 15 45,52 15,30 7 III—IV 1,1 Velika sela 2016 8 30 14 20 45,74 14,18 13 1,5 Prestranek * makroseizmični podatki Poleg petih potresov, ki so se zgodili v Sloveniji oziroma njeni bližnji okolici in so jih prebivalci Slovenije čutili, je avgust 2016 zaznamoval potres z žariščem v osrednji Italiji. Zgodil se je 24. avgusta ponoči, njegovo žarišče je bilo pri kraju Amatrice (navorna magnituda potresa je bila 6,2). V Sloveniji so ga čutili v Kopru, Kranju, Krškem, Idriji, Ljubljani, Piranu, Postojni, Ročinju, Šempetru pri Gorici in Šmartnem pri Litiji, predvsem v višjih nadstropjih stanovanjskih blokov. Svetovni potresi v avgustu 2016 World earthquakes in August 2016 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2016 Table 1. The world strongest earthquakes, August 2016 Datum Cas (UTC) ura min Koor širina dinati dolžina Magnituda Mw Globina (km) Št. žrtev Območje 1. 8. 4.46 39,96 N 47,98 E 5,0 16 1 Imishli, Azerbajdžan 12. 8. 1.26 22,48 S 173,11 E 7,2 16 pod morskim dnom, območje Nove Kaledonije 15. 8. 2.59 15,66 S 72,02 W 5,5 20 5 Lluta, Peru 19. 8. 7.32 55,29 S 21,88 W 7,4 10 pod morskim dnom, območje Južne Georgie 24. 8. 1.36 42,72 N 13,19 E 6,2 5 297 Amatrice, Italija 24. 8. 2.33 42,83 N 13,13 E 5,6 5 Amatrice, Italija 24. 8. 10.34 20.92 N 94,58 E 6,8 84 4 Mjanmar 29. 8. 4.29 0,05 S 17,83 W 7,1 10 pod morskim dnom, severno od otoka Ascension 31. 8. 3.11 3,69 S 152,79 E 6,7 499 pod morskim dnom, območje Papue Nove Gvineje 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juliju 2016. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw - navorna magnituda). Vir: USGS - U. S. Geological Survey. ■120" -60* 0* 60" 120* 180' 120* -60* 0* 60* 120* 180' o o O □ □ ■ ■ 6 7 8 0 33 70 200 700 Magnituda - Magnitude Globina [km] - Depth [km] Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2016 Figure 1. The world strongest earthquakes, August 2016 Osrednjo Italijo, območje centralnih Apeninov, je 24. avgusta ob 1.36 UTC (3.36 po lokalnem času) stresel močen potres (Mw=6,2, vir USGS). Njegovo žarišče je bilo 6 km severozahodno od kraja Accumoli na globini 4 km. Apenini so gorska veriga dolžine 1200 km, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, centralni Apenini pa so eden izmed najbolj potresno dejavnih delov v Italiji. Že v preteklosti so se tu dogajali močni potresi. Najmočnejši instrumentalno zabeležen potres, v razdalji do 100 km od tokratnega nadžarišča, se je zgodil 13. januarja 1915 v bližini Avezzana. Magnituda potresa je bila 6,7, zahteval pa je okoli 32.000 življenj. Potres septembra 1997 z magnitudo 6,0 v bližini Assisija (50 km severozahodno od tokratnega nadžarišča) je zahteval 11 življenj in porušil okoli 80.000 zgradb v deželah Umbrija in Marke. Potres, ki je aprila 2009 prizadel L'Aquilo (Mw=6,3; 45 km juhovzhodno od tokratnega nadžarišča), je zahteval 309 življenj. Potres 24. avgusta je prebivalce, sicer ne prav gosto poseljenega območja, presenetil ponoči, med spanjem. Sledili so mu številni popotresni sunki, najmočnejši se je zgodil uro po glavnem potresu z magnitudo 5,6. Do konca avgusta je bilo zabeleženih vsaj 2500 popotresov, od tega 16 z magnitudo 4,0 ali več. Najbolj prizadeti kraji so bili Accumoli, Pescara del Trono in Amatrice (slika 3.), kjer je bilo tudi največ žrtev (234 od skupno 297-ih). Potres so čutili tudi posamezniki v Sloveniji, pa tudi v Albaniji, Avstriji, Bosni in Hecegovini, Črni Gori, Franciji, na Hrvaškem in v Švici. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Petminutni zapis potresa 24. avgusta 2016 na potresni opazovalnici SKDS Figure 2. Five minutes long record of the 24. August 2016 earthquake on SKDS station Slika 3. Uničeno mestno jedro v kraju Amartice Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/2016_Central_Italy_earthquake#/media/File:2016_Amatrice_earthquake.jpg Figure 3. Amatrice town center was destroyed by the earthquake Source: https://en.wikipedia.org/wiki/2016_Central_Italy_earthquake#/media/File:2016_Amatrice_earthquake.jpg 82 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V avgustu 2016 poročamo o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani in Mariboru, obremenjenost s cvetnim prahom pa smo spremljali še na dveh dodatnih postajah (Brežiška kotlina in Novo mesto), ki sta namenjeni sledenju cvetnega prahu ambrozije. Največ cvetnega prahu smo izmerili v Brežiški kotlini, in sicer 11.890 zrn, sledilo je Novo mesto s 5.054 zrni, nekoliko manj cvetnega prahu je bilo v Mariboru, kjer smo našteli 3.558 zrn, v Ljubljani je bilo 3.480 zrn, najmanj pa v Izoli, kjer je bilo 2.755 zrn. Zabeležili smo cvetni prah 26 različnih skupin rastlin. Na vseh merilnih postajah je prevladoval cvetni prah koprivovk, ki je predstavljal več kot polovico izmerjenega cvetnega prahu, sledil mu je cvetni prah ambrozije z 11 % do 28 %, konopljevk je bilo od 6 % do 10 %, trav od 3 % do 5 %, trpotca od 2 % do 3 % in metlikovk in drugih košarnic okrog 1 %. 900 800 700 600 500 400 300 Brež. k. Izola Ljubljana Maribor Novo m. - 1 1 1 , i ,1 IL I .i lil 1 lili ni i MIH i rr ■'■■mini Ni) i 11 i i TT j 1 iinnnmi mm lnnniii nnnrl 1 lr co E 7= N _o > CD >00 200 100 11 13 15 17 19 21 23 25 27 ■Tli 29 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, avgust 2016 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, August 2016 0 3 5 7 9 Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) je enoletna vetrocvetna košarnica in ena od najbolj invazivnih tujerodnih rastlin v slovenski flori. V nižinah je splošno razširjena, le redko in za zdaj prehodno se pojavlja nad 600 m nad morjem. Kljub zakonu iz leta 2010, ki nalaga lastnikom zemljišč obvezno odstranjevanje rastline, se le-ta nezadržno širi na nova področja. Vse več je z ambrozijo zapleveljenih njiv, kar povzroča dodatne stroške v kmetijstvu in gospodarsko škodo zlasti pri ekološki pridelavi in posevkih, kjer ni mogoče njeno kemično zatiranje. Cvetni prah vsebuje alergene z visokim alergijskim potencialom, ki pri preobčutljivih posameznikih tako kot ves alergeni cvetni prah izzovejo simptome senenega nahoda in pelodne astme, redkeje alergijskega dermatitisa. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Brežiški kotlini, Novem mestu, Izoli, Ljubljani in Mariboru, avgust 2016 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Brežiška kotlina, Novo mesto, Izola, Ljubljana, and Maribor, August 2016 Ambrozija Košarnice Pelin Konopljevke Metlikovke Ščirovke Trpotec Trave Koprivovke Brež. k. 28,4 1,6 2,4 9,5 0,6 1,8 2,8 51,3 Izola 12,3 0,9 2,0 6,3 0,7 1,8 4,5 67,4 Ljubljana 0,0 0,9 2,9 6,2 1,3 3,1 4,2 67,4 Maribor 11,8 0,7 3,1 6,8 0,8 2,6 3,9 67,7 Novo m. 25,1 1,1 2,4 4,4 1,0 3,1 3,0 57,4 Letošnja obremenitev zraka s cvetim prahom ambrozije je bila v avgustu, če med seboj primerjamo mesečni indeks, 1,5 do dvakrat višja kot lansko leto. Največ cvetnega prahu ambrozije smo namerili v Brežiški kotlini, 3.380 zrn, najmanj pa v Izoli, le 338 zrn v celem mesecu. Preglednica 2. Mesečni indeks cvetnega prahu ambrozije za avgust 2015 in 2016 Table 2. Monthly index in August 2015 and 2016 2015 2016 Brežiška kotlina 1643 3380 Izola 218 338 Ljubljana 189 370 Maribor 443 421 Novo mesto 551 1271 Število dni z obremenitvijo zraka z 20 in več zrni na m3 zraka, ki pri večini oseb preobčutljivih na ambrozijo izzove simptome bolezni, je bilo primerljivo z lanskim letom. Izjema je Ljubljana, letos smo zabeležili 5 takih dni, v lanskem avgustu pa nobenega. V Brežiški kotlini smo našteli 22 takih dni, v Mariboru 8, Novem mestu 11, v Izoli in Ljubljani jih je bilo po pet. Preglednica 3. Število dni z obremenitvijo z ambrozijo nad 20 zrn/m3 zraka v avgustih 2015 in 2016 Table 3. Number of days with Ragweed above 20 grains/m3 of air in August 2015 and 2016 2015 2016 Brežiška kotlina 22 22 Izola 4 5 Ljubljana 0 5 Maribor 8 8 Novo mesto 10 11 V avgustu se v zraku pojavlja cvetni prah konopljevk, cvetita hmelj in konoplja. Alergenost njunega cvetnega prahu je nizka in le redko povzroča zdravstvene težave. Cvetni prah obeh rodov je po obliki in velikosti zelo podoben, zato ga pri aerobioloških analizah določimo do kategorije družine. Letos je bilo v zraku 4 do 10 % tega cvetnega prahu. Poleti cvetijo poleg vetrocvetnih ambrozije in pelina tudi druge vrste košarnic, katerih cvetni prah je alergen. Oprašujejo jih žuželke, zato je v zraku malo te vrste cvetnega prahu, več ga je v neposredni bližini rastlin. Njihov cvetni prah je lahko vzrok za alergije tudi pri nekaterih bolnikih, ki so preobčutljivi na ambrozijo in pelin. V avgustu smo beležili največje obremenitve zraka s cvetnim prahom na merilni postaji v Brežiški kotlini. Cvetnega prahu je bilo 2- do 4-krat več kot na ostalih merilnih mestih. Koprivovke, ambrozija in konopljevke so prispevale 89 % vsega cvetnega prahu. 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Brež. k. Izola Ljubljana Maribor Novo m. AMBROZIJA 1 1 1 1 0 1 1 Fun 100 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, avgust 2016 Figure 2. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, August 2016 0 3 5 7 9 28 24 20 16 co E E 12 N o Brež. k. Izola Ljubljana Maribor Novo m. TRAVE L I 1 .■!.■. ll 1. ll 1 . Ii 1 1 1 > .2 >5 8 n1imi pi iniraiim mm ii i inj Iliri lin uinjlniii iiiiij iJinf JiJinnrl 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, avgust 2016 Figure 3. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, August 2016 4 0 3 5 7 9 500 400 300 200 100 Brež. k. Izola Ljubljana Maribor Novo m. KOPRIVOVKE co E 1= N _o > o5 ii .1 ,1 . I in ■ LI I ■ munnffln 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, avgust 2016 Figure 4. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, August 2016 0 3 5 7 9 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Brež. k. Ljubljana Maribor TRPOTEC Novo m. <2 10 1 3 5 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, avgust 2016 Figure 5. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, August 2016 Brež. k. Izola Ljubljana Maribor Novo m. . 1 PELIN | .1 ■ 1 m 20 N 15 o 10 i» ■ ■ii r m irirm II j lull i II mmmnh 1 3 5 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina, avgust 2016 Figure 6. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, August 2016 200 Brež. k. Ljubljana Maribor KONOPLJEVKE Novo m. XD Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu konopljevk, avgust 2016 Figure 7. Average daily concentration of Hemp family (Cannabaceae) pollen, August 2016 86 5 0 7 9 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 12 10 Brež. k. Izola Ljubljana Maribor Novo m. METLIKOVKE/SCIROVKE m 6 > tu 17 19 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk in ščirovke, avgust 2016 Figure 8. Average daily concentration of Amaranth/Goosefoot family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, August 2016 25 20 15 Brež. k. Izola Ljubljana Maribor Novo m. KOSARNICE CO E 10 > w LiIj ■i i iJiL .ii.iiJJ I ill. IJ J.I.I I lil II II [J j 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu košarnic, avgust 2016 Figure 9. Average daily concentration of other sunflower family (Compositae) pollen, August 2016 29 31 Avgust se je začel z oblačnim vremenom, občasno je deževalo, na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila nizka. Nekoliko več cvetnega prahu je bilo v Brežiški kotlini in Mariboru, predvsem na račun koprivovk. Od 2. do 4. dne je prevladovalo sončno vreme. 5. avgusta se je ob jugozahodnem vetru pooblačilo, popoldne so se začele pojavljati krajevne padavine. Zvečer se je veter obrnil v severovzhodnik, naslednji dan je dež ponehal, najkasneje na vzhodu države. Sledila sta dva sončna dneva, sprva je še bilo vetrovno. V tem obdobju je večji del cvetnega prahu v zraku pripadal koprivovkam. Le manjše količine cvetnega prahu so prispevale trave, trpotec, pelin, metlikovke in različne košarnice. Na vseh merilnih postajah smo opazili prva zrna ambrozije, izjema je bila Brežiška kotlina, kjer smo že 4. in 9. avgusta namerili povprečno dnevno obremenitev višjo od 20 zrn v m3 zraka, ki že lahko vpliva na zdravje ljudi. 9. avgusta se je popoldne pooblačilo, pojavljale so se krajevne padavine, sledil je oblačen in deževen dan, zapihal je severovzhodnik, na Primorskem burja. Cvetni prah je dež spral iz zraka, obremenitev se je znižala. 11. dne se je popoldne postopoma zjasnilo, bilo je sveže in vetrovno. Sledili so trije večinoma sončni dnevi. 15. avgust se je začel s sončnim vremenom, popoldne se je oblačnost povečala, popoldne 8 4 2 0 5 0 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja in zvečer so bile ponekod močne nevihte. V tem obdobju se je povečevala obremenitev zraka s cvetnim prahom konopljevk, v Brežiški kotlini je dosegla najvišje obremenitve v mesecu. Tu so od 13. avgusta dalje obremenitve zraka z ambrozijo presegale mejo 20 zrn. Na ostalih merilnih postajah dnevne obremenitve z ambrozijo niso dosegle te mejne vrednosti. Sezona pojavljanja cvetnega prahu pelina je dosegla višek. Od 16. do 21. avgusta je bilo spremenljivo oblačno, občasno so se pojavljale krajevne padavine, v tem obdobju je bilo največ sončnega vremena na Obali. 22. avgusta je pihal severni veter, bolj oblačno je bilo na vzhodu države. Obremenitve zraka s cvetnim prahom so bile nekoliko nižje. Od 23. avgusta do konca meseca je prevladovalo sončno vreme, le 29. dne so bile popoldne na severu države nevihte, naslednji dan je na Primorskem pihala burja. V zraku se je zmanjševala količina cvetnega prahu konopljevk in pelina, še vedno je bila visoka obremenitev s cvetnim prahom koprivovk. Sezona cvetnega prahu ambrozije je dosegla svoj prvi vrh, najvišje obremenitev zraka je bila v Brežiški kotlini, sledilo ji je Novo mesto. Tudi na ostalih merilnih postajah so obremenitve zraka občasno presegale mejo 20 zrn. Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v oktobru 2016 Konec septembra se bo zaključila sezona alergenega cvetnega prahu. Posamezna zrna različnih vrst rastlin, ki bodo še v zraku v oktobru, ne bodo vplivala na zdravje ljudi. Do slane se bodo pojavljala posamezna zrna ambrozije in bršljana. V parkih bodo cvetele cedre, katerih cvetni prah ni alergen. SUMMARY The pollen measurement has been performed in the central part of the country in Ljubljana, in Izola on the Coast, and in Maribor. In August two additional measuring sites were operated on the board of the region with the highest concentration of Ragweed pollen, they are Novo mesto and Krška kotlina. The article presents the most abundant airborne pollen types in August: Ragweed, Mugwort, Hemp family, Amaranth/Goosefoot family, Plantain, Grass family, other sunflower family plants, and Nettle family. 88 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001-2015 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. NASE OKOLJE 2001-2015 ►l Mesečni bilten Agencije RS za okolje Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten.arso@gmail.com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4-6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10-15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.