DEMOKRACIJA LetolV. - Štev. 49 Trst - Gorica 8. decembra 1950 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18.; — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Kaj nam ponuja Babič? Zadnjič smo orisali vratolomne akrooacije, ki jih je doslej iz-veaei tovariš Babič v pogledu tržaškega vprašanja. Danes pa se bomo vprašali: Kaj mam ponuja to- ' vans Burne v nadomestilo za to, j kar sta skupno s Cammarato razbila? V »Primorskem dnevniku« citatno njegov naslednji odgovor: »Pravilna pontika glede tržaškega vprašanja je le politika borbe za u-stvarjanje pogojev, v katerih tržaško preoivalstvo lahko odloča o svoji bodočnosti neodvisno in brez pritiska od zunaj.« Lepe besede in lepo načelo! Toda kako bomo to dosegli brez Svobodnega tržaškega ozemlja? Tega čudežnega recepta tudi sam Babič ne ve, in zato je raje ostal samo pri lepih, toda meglenih besedah. Govoričil je sicer nekaj o tem, da mora tržaško delovno ljudstvo »postati samo gospodar v lastni hiši«. Toda katera naj bo ta hiša, potem ko razbija Svobodno tržaško ozemlje, tega nam tovariš Babič seveda ne pove. Ostaja torej dejstvo: najprej je »lastno hišo tržaškega delovnega ljudstva« porušil, nato oa se nanjo sklicuje! To je prava ba-bičevskar logika! V ostalem tudi mi sami vedno poudarjamo, da naj Tržačani sami odločajo o vseh svojih vprašanjih, brez importirancev. Toda ponovno ugotavljamo, da se prav jugoslovanska oblastva, ki jih Babič tu na Tržaškem nekako neuradno zastopa, presneto malo brigajo za naše želje.- Svoje ponudbe za kravjo kupčijo z Italijani dajejo stalno za našim hrbtom in proti volji tržaških Slovencev in Hrvatov. To m prav! Babič nam v svojih izvajanjih ni dal nobenega jamstva, da bi bil ta postopek v bodoče drugačen. Njegova trditev, »da si mora vsak narod priboriti pogoje, da bo lahko samostojno urejeval svoje življenje po lastnih željah in potrebah, kakor je le v njegovem interesu«, m iskrena, pač pa kruto resnična. Priboriti si moramo take pogoje: Tržaški Slovenci moramo biti torej oprezni na vse strani, pripravljeni na borbo do skrajnosti tudi proti Babiču in njegovim, ako nočemo tvegati, da nas lastni sonarodnjaki prodajo za kup srebrnikov! V našem lastnem interesu, a tuai v interesu širšega političnega in gospodarskega poslanstva Svobodnega tržaškega ozemlja je, da vse take načrte v osnovi preprečimo. Babič je s svojim poročilom ponovil svojo že parkrat storjeno napako: zanikal je prravno realnost obstoječih določil mirovne pogodbe, ne da bi imel pri rokah, nekaj uolj-šega, s čimer bi jo zamenjal. Izza govorniške mize je zahteval, naj zamenjamo obstoječo mirovno pogodbo Za prazne besede. To pa ni enakovredna zamenjava, to sploh ni zamenjava! Toda nesreča .ne pride sama. Tako se je zgodilo tudi Babiču. Govoreč o ameriških podporah tujini je namreč ugotovil, da je kapitalizem na poginu. Dokaz: Marshallov) načrt, razni jondi gospodarske pomoči itd. Vse to je, po Babiču, kapitalizmu samo krinka obupne težnje za p-ofitom... Ce je kapitalizem, ki podpira, v »notranji krizi«, kaj pa naj si mislimo o tistih, ki od teh njegovih podpor žive? Ali je Babič piri sestavljanju svojega govora kaj pomislil, kaj bodo o takih izvajanjih dejali njegovi višji? Izgleda, da so se hitro čutili prizadete. V jxmatisu Babičevega poročila, ki je izšel kot priloga »Primorskemu dnevniku« zastonj iščemo ta odstavek, ki ga je objavil »Primorski dnevnik« v torek dne 28. novembra. S kruhom se ni kregati! To bi moral pomisliti Babič predno je govoril. Toda kakor na desno, tako je Babiču izpodrsnilo tudi na levo. Babič je namreč ugotovil, da imajo vse pomoči, ki jih daje kapitalizem, Za cilj samo izkoriščanje. Lepa hvaležnost in nekam neprijetna trditev! Marsikaj se govori o cenah, po katerih prodaja Jugoslavija svoje proizttode na svetovnem trgu, in pred kratkim je sklenila pomembne obvezne pogodbe z Združenimi državami. Ali velja načelo, ki ga je iznesel, tudi za jugoslovanske posle? O tem se Babič ni izjasnil, toda mnogim prisotnim so se zlobno skrivile ustnice. Vsekakor precejšnja neopreznost, in zato bomo tudi te stavke njegovega govora zastonj iskali v ponatisu, ki ga je izdal »Primorski dnevnik«. V dve in pol uri trajajoči, prav hitlerjevsko dolgi govorniški klobasi se je torej Babič parkrat po-šteno zaletel. Trditve, ki bi morale llzhodna nevarnost Daleč smo od tega, da bi mislili, da čaka 'zahodni svet na našo besedo, da bi sprejel važne sklepe o svoj, m tudi o naši usodi. Nikakor si ne domišljamo, da onega, kar vidimo mi, drugi bolj pozvani ne •opazijo, ko presojajo današnji položaj. Ali ono, kar nam daje pobudo za razmišljanje, je težki položaj, ki je nastal v svetu. Pet mescev je že, odkar je korejski spopad podučil svet o tem, s kakšno lahkoto se more izzvati mednaroden oborožen spopad. Vojna, ki je od samega začetka potekala nevarno, se je kasneje razvijala povoljno za Američane, danes pa opazujemo nevaren prodor Kitajcev in možnost, da bi oborožene sile zahoda mogle biti prisiljene, da se umaknejo s Koreje. Amerika razglaša po svojem predsedniku, da bo svoje oborožene sile povečala in 'bo za to potrosila še daljne milijarde dolarjev, da bo skratka ne le vzpostavila položaj, ampak še bolj utrdila svoj ugled v Aziji in po celem svetu. Mi bi to iz srca želeli, vendar pa se pri tem vprašamo, ali Amerika s *a-kim vpletanjem v azijske prilike ne tvega, da ne bo rešila Azije, da bi pa pri tem Evropo utegnila izgubiti. Azija šteje okoli milijardo prebivalcev, o katerem gre sodba, da se množi za 15 milijonov vsako leto. Kitajska sama šteje približno 500 milijonov duš, torej polovico A-•zije in četrtino vsega človeštva. Združene države štejejo 160 milijonov, torej tretjino Kitajske. Sovjetska zveza ima 200 milijonov, njeni sateliti pa okrog 80 milijonov. V današnjem položaju, ko je izkušnja pokazala, da je proti desetim sovražnim divizijam treba •postaviti deset svojih, se v sami Aziji nahaja Amerika pred trikrat močnejšim sovražnikom, dočim motri Sovjetska zveza in s hladnim računom preži na trenutek, ko se bo mogla nekaznovano in brez lastne nevarnosti vreči na plen. Danes gre za usodo cele naše celine! Ali je spričo takega položaja mogoče najti izhod? Vse glasnejši postajajo glasovi, da se Zahod ne bo mogel braniti brez Nemčije. Zaman kažejo Francozi vedno večjo zaskrbljenost pred nemško oborožitvijo. Sila in potreba ustvarjata najtežje zakone. Hočeš nočeš, Zahod bo moral Nemcem zaupati o-rožje in iz orožjem jim bo moral priznati enakopravnost na evropski celini. Odločite bo padla o Eoropi Na .zborovanju zveze ravnateljev radijskih poročil je ameriški poveljnik glavnega slana za letalstvo general Vandenber.g izjavil med drugim: Komunistični imperializem se bo moral v Evropi dokončno odločiti, ali bo še nadalje skušat, da se razširi z zavojevanjem ali pa da doseže kompromis s svobodnim svetom. Vandenberg je dejal, da se komunisti zavedajo, »da samo Evropa da lahko ravnovesje sil, ki bo komunizmu omogočilo, da se pri spopadu izogne porazu«. Svoj govor je zaključil z naslednjimi besedami: »Svojih oči ne smemo odvrniti od Evrope, ker je Evropa tisto pozorišče, kjer bo padla odločitev. Komunistični uspehi na drugih delih sveta so lahko razburljivi, komunistični uspehi v Evropi pa lahko pomenijo pogibelj svobodnega sveta.« biti po njegovi zamisli temeljni kamni njegovih izvajanj, se izpra-mene po hladni presoji v vir dvomov. In to ne samo pri nas, ki ga že poznamo, temveč posebno pri o-nih. ki so ga poslušali! Babičevo poročilo na zadnjem sestanku njegove komunistične partije je v mnogih pogledih torej najmanj zelo nespretno sestavljeno. Zato naj nam titovci ne zamerijo, ako jih prav brez vse zlobe in brez občutkov kake zagrenjenosti dq tovariša generalnega sekretarja odkrito vprašamo: ali ne najdejo res prav nobene zamene za Babičevo mesto? Saj jih je vendar toliko, ki v zatišju komaj čakajo, da bi bili poklicani na njegovo mesto. Ne bi se namreč radi še enkrat mučili z obravnavanjem tako brezglavega in bodočnosti tržaških Slovencev tako škodljivega poročila, kateremu smo morali žrtvovati kar dva uvodnika. Vprašamo se še, ali ni že prišel čas enake odločitve tudi glede Japonske. Ni dvoma, da je Japonska v Aziji .zagrešila, nič manjša nasilja, kot jih je Nemčija v Evro, i. An posledic japonskega vojevanja se ne da izbrisati. Evropsko prvenstvo v Aziji je propadlo. Glede Koreje so Američani odločeni, da jo prej ali slej zapuste, četudi bi v v vojni zmagovali. V Indokin so Francozi pretrpeli v zadnjih ‘ed-nih tako občutne poraze, da je samo vprašanje časa, kdaj bodo to sicer tasio bogato kolonijo opustili. Indonezija se je izmaknila Holandcem. Kako dolgo bodo Angleži držali še Hong-Kong in Malajsko, je dokaj zagonetno. V takih prilikah torej ne bi bilo neumestno prepustiti Azije azijskim prilikam. Za Korejo so se Kitajci spopadli z Japonci že leta 1894 in Anglija je za Azijo že okrog leta 1900 u-vedla načelo ravnovesja, ki ga je v Evropi že skozi 200 let tako u-spešno uveljavljala. Na škodo Kitajske sta bila v Aziji dva protiv- nika: Rusija in Japonska. Ali ni za ravnovesje Azije koristneje, da šš ta dva protivuika .tudi dane.-' ni.d seboj merita? S. veda se situacije ne dajo kar ivko naročati, vendar je pa že dokajšnja - -prednost v tem, ako se o pravem času napravijo rešilni sklepi; in takšen umesten ukrep bi bil, -to bi se Kitajska stavila pred alternativo notranje konsolidacije, po kateri bi dosegla svoje najvažnejše cilje, ali pa pred nadaljevanje spopada iz Japonsko in s tenu pred nadaljevanje odvisnosti od Sovjetske zveze, ki je doslej Kitajski zadajala najtežje udarce. Od Amerike zavisi danes, da od Kitajcev politično izmanevrira japonsko nevarnost, Kajti dokaj verjetno je, da je Japonska tudi danes voljna prevzeti ono politiko na azijskem 'kopnu, ki jo je že enkrat dovedla do največje njene ekspanzije. In ta verjetnost vsebuje ključ današnje situacije. Za Ameriko je danes kar najbolj važno, da primerno likvidira dana- šnji položaj v Aziji, da bi tako do-oila svobodne roke v Evropi. Ko oj energično in smiselno pristopila k reorganizaciji naše celine in posebno še k smiselni reorganizaciji evropske sredine, bo v Stanu, da odredi .tudi meje nemškim ekspanzijskim težn.am in da ustvar nove življenjske pogoje in možnosti donavsko-jadranskemu prostoru. Ako prištedi svoje energije in zmanjša nevarnost, da bi se sama .zčrpala, bi nam vsem magla dati Amerika življenjsko varnost in bi s tem odvrnila nevarnost končne propasti človeštva. Nosilec današnjega reda in u-stvarjalnih moralnih ter materialnih činilcev v svetu je še vedno beli rod. In v kolikor je Amerika danes še v stanu, da obvlada položaj v svetu, ga more obvladali edino kot voditeljica belega rodu. Njena prva naloga je torej, da izvršitev te svoje vzvišene naloge o-mogoči s tem, da uredi evropsko celino. V PRIMERU VOJNE Ameriški list »U iS. Newis and World Report« navaja v eni izmed svojih zadnjih številk zanimive podatke o ameriški in sovjetski oborožitvi. List .pravi, da v Moskvi dobro vedo, da kljub trenutni številčni premoči v pehoti in topništvu nimajo izgledov, da bi vojsko dobili. Ko je leta 1946 vodja ameriških atomskih raziskavanj Oppenheimer poročal kongresu o stanju «-meriške atomske oborožitve, je izjavil, da imajo ZD v zalogi 450 atomskih ‘bomb. Danes imajo Združene države v Angliji, v Arabiji in na letalonosilkah v Sredozemlju razmeščenih nad 2000 bombnikov, ki lahko takoj ob izbruhu sovražnosti v času treh do dvanajst ur prilete nad vsa 'glavna središča sovjetske industrije in petrolejskih vrelcev; bombniki iz Anglije bi v pet in pol urah po odletu mogli obsuti Moskvo iz atomskimi bombami. Z izalogo atomskih bomb, ki so jih imele Združene države v letu 1946, bi .zamogli ameriški bombniki (računajoč % 20 odst. izgubami, kar bi bil .rekord) v istem dnevu, ko bi 'Sovjeti sprožili napad, razdejali 81 sovjetskih vojaško važnih središč. Danes računajo, da imajo Sovjeti 25 atomskih bomb: škoda, ki bi jo prizadejali Združenim državam bi bila velika, toda še od daleč ne tako odločilna kakor škoda prizadejana Sovjetom. Poleg tega je zmogljivost ameriške vojne proizvodnje neprimerno višja od sovjetske. Sovjeti poznajo številke ameriške vojne pro- izvodnje iz druge svetovne vojne, in te so: v enem samem vojnem letu je ameriška vojna industrija mogla izdelati 96.000 letal, 59.000 'tankov, 9.000 oklepnih voz, 648.000 tovornih avtomobilov, 537 vojnih ladij in 27.000 prevoznih ladij. Mu-nicije so letno izdelali (za 9 milijard dolarjev. List dostavlja, da bi kljtlb vsemu dosedanjemu napredku sovjetska industrija potrebovala še tri 'desetletja, da bi mogla preseči ameriško. Upoštevanje številk in dejstev, .ki jih navaja omenjeni ameriški !: zna , vsekakor ,odlo¥iln:Q., vpli- vati na odvrnitev grozeže vojne, ki se nam zdi včasih kar neizogibna. Sovjeti so veliki realisti in u-pati je, da .se ne bodo spustili v igro, iz katere bi nikakor ne mogli iziti kot zmagovalci. Nevarno pa je, da bi morda le tvegali ta ko-iak, zanašajoč se na ameriško človekoljubnost, ki naj bi odvrmia Združene države od uporabe atomske bombe. Zato je v zadnjih dneh zahteval (bivši podpredsednik Wal-lace, torej nekdanji sovjetski mi-ljenec, da morajo Združene države Sovjetom jasno dopovedati, da bodo v primeru sovjetskega napada brez odlaganja uporabile najstrašnejše orožje, s katerim razpolagajo. Saj gre pri tem samo za to, da se prepreči še večje žrtve in strahote. Po Wallaceovem mišljenju je tak resen opomin nujno potreben, ako hoče demokratski svet pravočasno odvrniti komunistične imperialiste od vojnih podvigov. salojevsike republike. Govori se, da so opozicijo vodili baje liberalci, ki so se jim pridružili pripadniki italijanskega bloka ter oni italijanskega socialnega bloka. Prvi so torej dali pokrivalo, dočim so drugi tajni, tretji pa odkriti pristaši neo-fašizma. (Italijanska politika je torej razen blamaže 3. in 4. novembra doživeia še odkrit poraz na volitvah 20. in 21. novembra. Njeni izdatki »v prilog tržaške stvari« so se milo re? čepo izkazali za povsem nekoristne. Očitno je, da je tržaška kača že pičila ;§im! Ali naj Iz .te koreografije, ki je začela z napihavanjem tržaških svečanosti in je končala s črnn-bradsko batrohomahijo, izvlečemo še moralne zaključke? Neizprosno se približuje dan, ko se bo italijanska vlada zavedla, da je govorjenje v tujem imenu nehvaležna in dvorezna stvar. Naj torej Italija enkrat že opusti tržaško pustolovstvo, ki je že nekoč napolnila sred-poljske grobnice z odvisnimi heka-tombami mladih življenj in ki še dalje le v korist brezvestnih parazitov vsako leto golta težke italijanske milijarde. Saj ima razen tržaških braniti še druge koristi, zaradi česar čim prej bo Trst prepustila svoji usodi, tem častneje bo ■za Italijo in bolj zdravo za dobrobit naše celine. Kdo plačuje račune? Ko po eni strani slišimo, da »žrtvuje« velikodušna Italija za Trst vsako leto težkih dvajset milijard lir, po drugi pa vidimo, s kakšnim razkošjem in razsipnostjo se prirejajo drage in prav tako nekoristne svečane prireditve, se nehote vprašamo, s čigavim denarjem se plačujejo ti izdatki? Svečanosti 3. in 4. novembra so brez dvoma stale nekaj desetin milijonov. Ali so bile te desetine milijonov potrošene na račun Trsta, ali pa so bile potrošene na račun vsiljive italijanske darežljivosti? V kolikor je bil ta denar izdan na račun Trsta, enako 'kot dotacije »Lege Naziona-le«, bi proti tem izdatkom morali ostro protestirati, kajti denar, potrošen za račun Trsta, mora služiti potrebam mesta in ne odvisnim prireditvam, ki nimajo ni Kakih zvez s potrebami mesta. Ako pa je to denar, ki ga Italija velikodušno »žrtvuje« svojemu omiljenemu Trstu, bi pač morali opozoriti italijansko vlado na to, da bi bilo u-mestneje, ako s takimi odvisnimi in vsiljivimi dajatvami preneha. V enem in drugem primeru, t. j. ali da gre za denar na račun Trsta, ali pa za denar, ki ga Italija daje za Trst, se italijanska vlada vtika nepozvana v zadeve,_ko bi bolje storila, ako se vanje ne bi spuščala, kajti s takimi prireditvami ne bo dosegla ničesar, lahko pa veliko izgubi. Da stvari res tako stoje, so do- kazale prav .prireditve 3. in 4. novembra, na katerih je bil prvi predstavnik italijanske vlade Go-nella izžvižgan in pred predstavniki drugih tujih oblastev osramočen, dočim je drugi zastopnik iste vlade podtajnik Andreotti na koncu koncev odkrito ali prikrito moral priznati, da bo, ako naj bi Trst pripadel Italiji, tedaj treba spremeniti mirovno pogodbo, kar bi po An-dreottijevem mnenju bila logična posledica politične in nacionalne o-predelitve italijanskih visokošolcev. Kako pa ta politična in nacionalna opredelitev izgleda, o tem nam zgovorno priča izid glasovanja italijanskih visokošolcev samih, kajti neitalijanski glasovi sploh niso prišli do glasu pri volitvah, ki so bile 20. in 21. novembra v prostorih stare univerze. Tržaški dnevni tisk je o tem glasovanju prinesel le nekaj skopih podatkov, kajti pokazalo se je, da je 'z italijanskega stališča pač bolje ne govoriti o teh volitvah. Agitacija se ni vršila toliko po tisku, kot od osebe do osebe. Volivcem so stavili na razpolago avtomobile iu kar Urbanis je igral vlogo žarišča opozicije, ki je na volitvah odnesla popolno zmago in za »tribuna« postavila Barbanero. Težko je reči, kdo je ta Barbanera ali Črnobradec, ali ljudje, ki sicer niso med najzlobnejšimi, sodijo, da je to stara bajta, ki je svoje politične lovorike nabrala še v čas>h Obietnica SDZ V nedeljo 17. t. m. ob 9-ih dopoldne bo v prostorih v ulici Machiavelli 22-11 POLITIČNI SESTANEK članov .SDZ v proslavo IV. obletnice ustanovitve Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško ozemlje. Vabljeni člani in somišljeniki! Iz FomiHishe imigracije V vodstvu romunske emigracije je prišlo do razcepa med monarhiste in republikance. Ker se je bivši romunski kralj Mihajlo preveč vtikal v osebne -zadeve vodstva romunske emigracije, je iz narodnega odbora izstopil bivši general Ra-desku. V narodnem odboru so ostale brezpomembne osebnosti: en liberalec, en socialist in manjša skupina kmetijcev pod vodstvom Popova. Radesku je povlekel s seboj večino kmetijcev. liberalce z njihovim voditeljem in ostale važnejše demokratske osebnosti, ki so odločno republikansko usmerjene. Kočljiv položaj bombažnega trga »New York Ilerald Tribune« razpravlja o položaju svetovnega bombažnega tržišča in izraža neko zaskrbljenost zaradi dejstva, ker so Združene države trenutno edini izvoznik bombaža, zaradi česar bi se lahko znašle v kočljivem položaju glede svojega natranjega trga. Letošnja ameriška bombažna letina je ibila 'znatno manjša kot v preteklih letih; medtem pa je že ■tudi Brazilija izčrpala svoje bombažne zaloge, ki bi prišle v poštev iza izvoz. Od srede do srede. 29. NOVEMBRA: V Jugoslaviji so stavili sedmo obletnico proglasitve republike. — Predsednik jrancoske republike Auriol ni sprejel ostavke Plevenove vlade, ker zahteva, naj Pleven zahteva izrecno parlamentarno glasovanje o zaupnici. — Na Koreji se sile OZN umikajo pred silovito ofenzivo kitajskih armad. — Acheson obtožuje SZ, da nudi pomoč napadalcu in da zavira delo OZN. — Bevin predlaga sporazumno rešitev korejskega vprašanja. — Podjrisana je trgovinska pogodba med Madžarsko in Zahodno Nemčijo. 30. NOVEMBRA: Truman izjavlja, da se vojaške sile OZN ne bodo umaknile s Koreje in da ni izključeno, da ne bi moral Mac Arthur uporabiti atomsko bombo v borbi proti kitajskim in korejskim komunistom. — Sovjeti so z vetom preprečili sprejem sklepa OZN, naj se Kitajci umaknejo s Koreje. — Attlee zagovarja potrebo sporazuma s Kitajsko; zaradi tega je odletel v Washington na razgovor s Trumanom. — Truman je čestital predsedniku Prezidija ljudske skupščine Ribarju ob priliki sedme obletnice proglasitve jugoslovanske republike. 1. DECEMBER: Francoska vlada je pri ponovnem glasovanju v parlamentu dobila zaupnico. — Predsednik glavne skupščine Au-stralec Evatt predlaga, naj bi se ivash ingtonskih razgovorov u-deležili poleg Anglije in Francije se zastopniki SZ, Indije in Kitajske. — indija posreduje med Zahodom in Kitajsko. — V Rimu, Milanu in Benetkah je prišlo do komunističnih demonstracij proti u-porabi atomske bombe. — Kitajski komunistični naval se bliža prestolnici severne Koreje Pyongyan-gu. — Mac Arthur izjavlja: »Ce ne zmagamo na Koreji, lahko izgubimo tudi v Evropi!« ."-'M-*' '■ 1 iijh M, ' 2. DECEMBER: Glavna skupščina OZN bo razpravljala o zahtevi po umiku kitajskih čet s Koreje. Sovjeti zahtevajo sprejem 12 držav v OZN. — V teku so razgovori med Anglijo in Egiptom zg, rešitev spornih vprašanj glede Sueza. — Sile OZN na Koreji se še vedno umikajo pred nadmočnim sovražnikom; prip-avlja se nova obrambna črta južno od Pyong-yanga. — Attlee je odpotoval v ZDA na razgovor s Trumanom; za-stopil bo tudi Francijo. — Angleški obrambni minister Shinivell napoveduje sporazum o vključitvi Nemčije v zahodno obrambo. 3. DECEMBRA: Indijski prvak se zavzema za srečanje Trumana in Stalina na indijskih tleh. — Aitlae je pred svojim odletom v ZDA izjavil, da veruje v možnost mirne rešitve vseh sporov v svetu. — Ameriške čete so izpraznile severno kitajsko prestolnico Pyong-yang. — Zahodni nemški kancler Adenauer pribija nujnost vključitve Nemcev v evropsko vojsko. — Na Madžarskem so zaprli brata vladnega prvaka Rakoszija. — Večina zastopstev pri OZN je prepričana, da bo Attlee omilil skrajnostno Trumanovo razpoloženje glede spora s Kitajsko. 4. DECEMBRA: Tito izjavlja, da bi uporaba atomske bombe na Koreji mogla povzročiti nepredvidene posledice za razširitev spopada v svetovno vojno, medtem ko bi ZDA mnogo izgubile s političnega in moralnega vidika. — Idris el Senussi je bil svečano proglašen za prvega kralja Libije. — Truman in Attlee sta se sestala na prvi razgovor. — Mac Arthur pripravlja novo o-brambno črto v bližini 38. vzporednika. — Kongres ZDA razpravlja o pomoči Jugoslaviji. — Francija se ne strinja z načrtom za nemško oborožitev, ki je bil izdelan v Londonu. 5. DECEMBRA: Glavni odbor skupščine OZN je sklenil, vpisaii na: dnevni red vprašanje kitajskega posega na Koreji. — Petnajst držav poziva Kitajsko, naj njene čete ne prekoračijo 38. vzporednika. — Milan Jovanovič, dosedeanji Kardeljev pomočniek, je imenovan za novega jugoslovanskega poslanika v Grčiji. — V Beogradu so u-stanovili obveščevalni center OZN. — Kitajci in severni Korejci prodirajo že južno od Pyongyangu, medtem ko so gverilci v južni Koreji pospešili svoje delovanje. — Izgleda, da je Attlee prepričal Trti-mana, da nima smisla braniti do skrajnosti položaje v Aziji na škodo varnosti v Evropi. ..Beneških Slovencev ni..." Kakor smo v »Demokraciji« že poročali, je novinar g. Jean Buhler priobčil 30. oktobra t. 1. v švicarski »Gazzette de Lausanne« članek o položaju Slovencev na Tržaškem in slovenske manjšine v Italiji na Goriškem ter v videmski pokrajini. Gospod Buhler je pokazal, da zadevo temeljito pozna, ker je bil njegov cianek eden od najboljših, kar so jih tuji časopisi do sedaj priobčili v zadevi nas Slovencev v Trstu in pod Italijo. Zato je tudi povedal javnosti jasno besedo o krivicah, ki se nam godijo in jih prikazal v luči dejstev. Članek g. Buhlerja je seveda prav zaradi njegove svetle objektivnosti zbudil nejevoljo v italijanskih krogih in pri Italijanih — poklicnih sovražnikih Slovencev. Zato se je, nekoliko pozno sicer, o-glasil v »Cjioinale di Trieste« od 28. novembra sam Diego de Castro, ki je povedal svo.o besedo v rubriki »šoiSKih vesti«. Najprej pove Diego de Castro, da zameri g. Buhlerju. ker ni prišel iskat resnice k njemu in njegovim, ampak je raje iztaknil druge vi ■‘e čiste resnice in jo kot takšno tudi priobčil. Diego de Castro namiguje namreč, da bi se moral g. Buhler obrniti na »Messaggero Veneto«, ki je letos spomladi priobčil vrsto člankov, polnih sramotenja in neresničnih trditev na račun Slovencev v Italiji in proti njihovim jezikovnim piavicam. Ali se morajo tudi novinarji prepričati o krivicah pri krivcin, namesto pri žrtvah krivcev? Očividno Diego de Castro pozablja, .da je »Demokracija« že pobila v .vrsti pestrih člankov vse lažne tj-ditve Arturja Manzana, ki je pisal v »Messaggero Veneto«. In kdo ve, da niso prav naši odgovori v »Demokraciji« služili g. Buhler- ju, da se je s krivičnim položajem Slovencev v Italiji tako dobro seznanil? O krivičnem in trdem ravnanju s siovensko manjšino na Goriškem Diego de Castro noče niti govoriti, ker seveda nima primernih razlogov, da bi vsaj navidezno ,-obil jasne ugotovitve novinarja g. Buhlerja, ki je v »Gazzette de Lausanne« povedal svetovni javnosti, da nam sedanja »demokratična« in »demo.crisijanska« Italija prepoveduje telo rabo našega materinega jezika na sejah občinskega sveta in v .avn.h uradih in da naše šole, čeravno priznane in delujoče, ni-ma.o še svojega posebnega zakona. Skratka: Italija krši predpise člena 15 mirovne pogodbe, člena ti njene republiške ustave in sedaj še konvencijo o dejanskem spoštovanju vseh človekovih pravic, ki jo je podpisala 4. novembra t. 1. v R>mu. V tej konvenciji je rečeno, da mora Italija, ki je to konvencijo podpisa.a, dejanski spoštovati ludi manjšinske jezikovne pravice j rnejah svoje republike. Ker mu je položaj Slovencev na Goriškem trd oreh, se zato Diego de Castro z naivnimi razlogi spušča raje v obravnavanje položaja slovenske manjšine v videmski pokrajini. Toda glej, Diego de Castro *.ada tudi pri tem vprašanjul iz protislov.a v protislovje tako, da oi se mu gospod Buhler prav lepo posmejal in mu povedal, da s svojim pisanjem priznava očitno krivico, ki se tudi Slovencem v videmski pokrajini godi,- ne le danes, ampak že od leta 1866, to je, odkar so padli pod Italijo. Najprej priznava Diego de Castro, da so Siovenci v videmski pokrajini pripadniki slovanske družine, potem pa zmotno in smešno trdi, da ne govorijo čiste slovenščine, ampak samo slovensko narečje pomešano z italijanskimi in furlanskimi Desedami. !Na vsak način, pravi Diego de Castro, razumejo ti Slovenci v videmski pokrajini prej italijanski jezik kot pa slovenščino. Oni pa ne marajo Jugoslavije, ker vedo, da bi sedaj tam bolj trpeli kot pa uživali; tudi duhovščina in sam mons. Ivan Trinko, nadaljuje po svoje Diego de Castro, ne govori o kaki težnji iza priključitev k Jt:-gosiavij.1, ampak duhovščina in siovensko ljudstvo v videmski pokrajini si zeli samo proste uporabe svojega »narečja« (dialetto) v cerkvi »zaradi obreda in misticizma«, in ne iz političnih vzrokov. To vse pravi Diego de Castro, ki dostavlja, da je ljudstvo izrazilo mednarodni komisiji za m r leia 1946 svojo željo, da bi ostalo še nadalje pod ,la-iijo; da so Slovenci iz videmske pokrajine bili zvesti italijanski vojaki v vseh vojnah in da je tista »pe-scica« Slovencev, ki zanteva priznanje in uveljavljanje jezikovnih pravic, peščica »plačancev«, ki stremijo po priključitvi tistih krajev k Jugoslaviji. Teh jezikovnih pravic pa Italija Slovencem ne more priznati in jih uveljaviti, ker bi oni s časom res zahtevali priključitev k Jugoslaviji; na drugi strani jia dalje navaja Diego de Castro, da so Siovenci iz videmske pokrajine nekoč že uživali svoje pravice, ker so imeli že pod beneško republiko svojo avtonomijo, o čemur je »Demokracija« že večkrat pisala. Tudi slepec torej lahko razume in vidi, da je Diego de Castro s svojimi naivnimi razlogi prikazal vso pravico Slovencev v videmski pokrajini, da so spoštovani kot slovenska jezikovna manjšina in da se jim jezikovne pravice tudi dejanski uveljavijo tako v šolah, kakor v javnih uradih. (Konec na 4. strnili) Ali se še kdo spozna? Takoj po »osvoboditvi« so nove jugoslovanske oblasti uvedle v vseh šo.ai pouk puščine, klasični vseh šolah pouk ruščine, klasični nekaterih »imperialističnih« zahodnih jezikov 'je bilo sumljivo. Vse šolske knjige so bile navadni prevodi sovjetskih šolskih učbenikov, že 'prvi aibecedniik je učil otroka sovražiti, ga navduševati za uporabo orožja in za socialistično gospodarstvo. Sedaj pa ni dokončala šole niti ena sama ljudskošolska generacija in stvari se postavljajo na glavo: v ljudskih šolah je ruščina odpravljena, klasičnim jezikom in izobrazbi se počasi, čeprav neradi in s stisnjenimi zobmi, priznava njeno veljavo, zahodni jeziki so prevladali tudi v srednješolskem pouku jezikov. Baje se celo oficirji uče danes^angleščine z isto marljivostjo in po nalogu kakor nekdaj ruščine. Ako 'bo šlo tako naprej, bodo nove jugoslovanske generacije i-mele res široko obzorje: od vsega 'bodo vedele nekaj, toda ničesar ne bodo poznale temeljito. V življenju bodo brez osnove in krmila, podvržene vetrovom in i-zpre-membam kakor oblast, ki jih viziga-ja. To bo najbrž največja dediščina današnjega režima. Kako naj se spozna v življenju mladina, ki jo vagaja vzgojitelj, ki razen ohranitve oblasti ne pozna prav za prav ničesar drugega, kar bi hotel? In celo v itej borbi za samoohranitev menjavajo današnji jugoslovanski oblastniki stalno svojo smer in osnove. Pred letom dni je bil Truman še vojni hujskač in imperialist, letos se je pa sam Tito potrudil ter mu je čestital ob priliki neuspelega atentata. Prejšnjo »bratsko in miroljubno Sovjetsko zvezo« pa proglaša sam Dji- las v svojem najnovejšem članku »za imperialistično silo, ki prekaša po svojem imperializmu nevarnost nekdanjega carskega imperializma«. Za Trumanom je postal torej sedaj še car krotka ovčica... Ubogi aktivisti, saj se jim bo zmešalo, ako morajo tako vratolomno izpremmjati svoj evajigelij! V romanu »Leto 1984« smo čitali, da so obstojali posebni oddelki, ki so skrbeli za izpremembo zgodovine, in so v ta namen tiskali celo nove izdaje starih časopisov in knjig, ki so bile v arhivih in knjižnicah, stare pa so sežigali. To je bilo »brisanje spomina«. Ne vemo, ali so se v Jugoslaviji že poslužili tega sistema, toda prej ali slej pride ;na vrsto. Seveda, če bo še čas... Sicer bi se znalo namreč zgoditi, da seže uboga državljanska para po kakem starejšem letniku revije ali časopisa, in če ni inteligenten, si lahko nakoplje velike nesreče na glavo. Oblast ni namreč z navodili nikdar v 'zaostanku! Jugoslovanska revolucija dela res vsega priznanja vredne evolucije... Zanimivo za gledalce! * A za narod?... Tega se velik svet večinoma ne vpraša. Saj nam še vedno zveni v ušesih razgovor Churchilla z njegovim odposlancem v Jugoslaviji, ko mu je le ta očital, da ipodpira Tita, ki bo prinesel Jugoslovanom težke čase. Veliki Churchill je tedaj dejal: »Ali se nameravate naseliti po vojni v Jugoslaviji?« — »Ne« je odgovoril njegov sobesednik. — »Torej, kaj vas briga, kakšne bodo lam razmere?« in s tem je bil razgovor zaključen. Do danes se — izgleda — od takih pogledov še nismo premaknili. Tako bi vsaj sklepali ob vesti, da je celo privatna ameriška ustanova »Free Europe« pred krat- kim na Titovo zahtevo ukinila svoj jugoslovanski odsek, kakor . da bt na jugoslovanski strani železnega zastora viadaia svoboda... Načelnost! Desti s Tržaškega Seja občinskega sveta Občinski svetnik dr. J. Agnelet-to je naslovil na župana interpelacijo glede odmeritve odškodnine za škodo, povzročeno kmečkim posestnikom na njih 'zemljiščih s stiani zavezniških čet ob času vojaških vaj. Svetnik Agneletto je obrazložil, da odmerja sedaj škodo od zaveznikov postavljeni urad, proU kateri odmeritvi nimajo posestniki nikakega pravnega sredstva. Posestnikom ne preostaja, kakor sprejeti odmerjeno škodo. Pripeti se pa večkrat, da odškodovani kmetovalci n.so zadovoljni z določeno škodo in aa kritiziia.o odmerjeni zn,-sek. Tako so se letos pritoževali, da je zavezniški urad za odmero ško-je priznal n. pr. za grozdje komaj 40 lir za kilogram, medtem ko je inšpektorat za poljedelstvo določil ceno grozdju v onih krajih od 60 do 70 lir za kilogram. Da se izognemo takim pritožbam in nezadovoljstvu, je potrebno, da pri ugotovitvi in odmeri škode na zemljiščih sodelujejo tudi občinske uprave po svojih izvedencih. Zato je nujno potrebno, da z zavezniškim uradom za odmero škode sodelujejo pri ugotovitvah in odmerah tudi izvedenci, imenovani od pristojnih občinskih zastopstev. Dr. Agneletto je zato vprašal župana, ali ne smatra potrebno, da posreduj pri Zavezniški vojaški upravi, da se ugotovitev škode in odmera odškodnine vrši odslej sporazumno med zavezniškim uradom in od občine imenovanimi izvedenci. Zutan Bartoli je priznal važnost interpelacije in je obljubil, da se bo pri ZVU zavzel za ugodno rešitev te za našega kmeta tako va_ne zadeve. Dolgo se je nato razpravljalo o zvnaiijU pristojbin za uporaoo oo-činskuh prostorov in stojnic na tržiščih in končno je bilo sklenjeno, da se dosedanje občinske takse po-množe od letnih 40 milijonov na 100 milijonov lir, kar pomeni v piaksi majhno zvišanje, ker bo plačeval n. pr. prodajalec na ribjem tr-ju za svoj prodajni prostor 30 lir dnevno. Na seji 4. decembra je komuni- stični svetovalec prof. Ferlan predlagal, naj bi tudi tržaški meslni svet obsodil uporabo atomske bombe. Zupan Bartoli je odgovoril, da je treba obsojati ne samo uporabo atomske bombe, ampak sploh uporaoo vsakega orožja in vsake vojne, ki un cuje človeška življenju, posebno pa napadalne vojne, ki so izvor vsega zla. Odbornik DULCI odgovarja član- kai-jti v »Messaggero Veneto«, ki je napadel občinsko u h o ;.a adi na-_av raznin potre-j^in po svobodnem nakupu namesto po javni dražbi in ugotavlja, da je postopanje -občine pri teh nakupih kontrolirano od predsednika cone. Občinski svet je izglasoval zvišanje penzij obč. uslužbencev od l. januarja 1951 naprej s tem, da se vzame za podlago penzije plača, ki bi jo bili imeli, če bi bili v službi do 31. decembra 1950,_da se zvi-^a penzija za 20 odst. in da se jim doda še letnih 60.000 za draginjsko doklado. Bilo je sprejetih brez de-oat še več drugih upravnih sklepov. Miklavžev večer v slovenski opereti SPOROČILO Zaradi preureditve naših skladišč in prostorov smo z današnjim dnem pričeli razprodajo celotne zaloge z izrednim popustom 10 do 301" na dosedanje cene, ne glede na dejstvo, da so sicer cene tekstilijam v zadnjem času porastle. Na ta način nudimo svojim cenjenim odjemalcem izredno priliko, )j sramovati, ako bi obstoj takih prilik enostavno zamolčal. Cutro ima asfaltirano cesto, leži ob železniški progi, ima osnovno solo, električno razsvetljavo, ima brezplačno ambulanto za ljudi bolne na trahomi, in na hišah je zabeleženo, da je bila nedavno vsa vas razkužena s praškom D.D.T. In vendar je Cutro, pravi Corradi, umazano -gnezdo bede in poživinje-nja. Ko -je v vas prispel agronom iz Turina, ki ga je poslala agrarna organizacija »S.la«, je imel kaj videti. Takoj so se okrog njega žbra-li možje, ženske in otroci v umazanih capah, ki so jih obletavale muhe. Muhe s® se jim kar prilep-ljale na obraz, k-ot se to dogaja pri neumitih ljudeh v puščavi Sahara. Ko se v vasi pojavi tujec, navalijo nanj berači. Iščejo kakršno koli zaposlitev, prikazujejo stara pisma iz Amerike, ki jih ne znajo brati, tožijo se na oblasti, na banke, na sirotišča, ker v svojem strahovitem neznanju mislijo, da jim vsakdo kaj vzame ali jih prikrajšuje. Nekdo toži, da mu otroka niso sprejeli v sirotišče, dočim so bili sprejeti otrooi bolje stoječih. Vsevprek je bilo graje. Polugola deca, ki je pasla muhe, je tekala sem in tja. Vsi pa so imeli od trahome otečene o-či, posebno deca. Ako tujca uvedejo v kako hišo, lahko takoj o-pazi, kako je zadušljiva, ker v Cu-tru skoraj ne poznajo dimnikov. Vsa koliba je zadimljena, ob polomljeni miizi lahko ugleda privezano kozo, starec leži v umazanih capah... »Ali prejmem podporo?« me je vprašala neka ženska z otrokom v naročju, vsa umazana in za- nemafjena. Na zidovih vise slike, nekatere iz lašistične dobe ali sploh politične slike, ki so danes brez vsakega pomena, cene in vrednosti, kajti vsa vas itaic glasu-je za komuniste. V enem kotu hiše je stranovito smrdelo in šele kasneje je obiskovalec izvedel, da je bil v sosedstvu požar, v katerem sta v iUcVU poginili dve oslici, in da mrhovina že deset dni gnije, ne da bi komu padlo na misel, da oi jo odstranil. V Cutru 80 odst. prebivalstva ne zna ne citati ne pisati; odredbe t-bJastev se zaradi tega morajo razglašati kot v srednjem veku po uli-can, in giasnik za vsako razglašanje prejme po luO lir. Sicer pa Cutro šteje 2500 gospodarjev, ki se vsi ukvar.ajo s kaitim poslom, po-največ pa nabirajo polže, ki -jih jedo ali i.a prodajajo, ali pa nabirajo koren.e, ki jim tudi Slu-ii iza hrano. Zemlje pa skoraj ne oodelu-jejo. Cemu bi jo pa neki obdelovali, ko so pa kraja, odnašanja in po-_oji na dnevnim redu? Ne b.:mo navajaii poedinosti, ki .jih je napisal Corradi; naj zadošča le, da je bilo «3 popisu prebivalstva in postavitvi zemljiških knjig ugotovljeno, da je bilo posestno stanje popolnoma neurejeno, za kar -so kriva tudi upravna in sodna oblastva, ;n aa je prestavljanje mejnikov in slično eden od razlogov krvavih ooračunavanj, .ki so povzročila strahoten porast kriminalnosti na vasi. -Sam vaški župan je zaradi uoo.a končal v kaznilnici! Ako bi pa kdo hotel sestaviti spisek kaznjencev iz Cutra bi potreboval 15 debelih zvezkov, vsakega po 300 strani. Dovolj je revi, da je v le) vasi, ki šteje 'tri do štiri tisoč prebivalcev, samo na črko G odpadio lai kaznovanih. >«Skoro ni najti nekaznovanih«, je izjavil zapovednik karabinijer-j-ev. .»Kaj hočete«, je Corradijiu rekel domačin, »ne moremo si kaj od j^adu!« Otroci hočejo jesti, pa ni urugega toot polži in korenje. Toda tudi rodbinsko življenje je naravnost nemogoče: Mnogi očetje niso vedeli, koliko otrok imajo, rt.ajti imajo jih od lastne žene in od ljuuavme na vse strani. Zakonska zvestopa je v tej zmešnjavi nepoznan pojem. Pri vsem tem pa se strahotna, naravnost nepopisna umazanija! V vsej vasi ni -najti stranišča. Kaciar soiska deca mora na potrebo, gredo ven na prosto, da jm vsakdo, ki gre mimo, more videti. V sami občinski hiši, za telesne potrebe sluzi hodnik. Metle, voda, milo in srieno so neznane stvari. Jrvan se naoira in ostane iz leta v leto. Ni potrebno, da bi o tem govorili še dalje. Brez daljnega pa bi mogii pozvati Corradija, naj bi šei na Balkan, po severni Airrki, v najbolj zapuščene kraje Aoesinije, da bi našel nekaj, kar bi sličilo na Cutro. Nismo zlobni in ne bomo delali Komentarjev. Ali kadar nam juž-njaki, pa čeprav z univerzitetnih sioiio pm.ajajo v Trst, da bi nam godli o itan.anski kulturi in o tem,, kako srečni naj bi mi bili, da bi mogli živeti v Italiji, kako naj se zadržimo, da jim ne bi rekli, naj pometejo najprej pred svojim pragom, naj izlečijo najprej svoje rane? KMETIJSTVO S Klelo na polju in doma 0 pretakanju vina Nastopil je čas ko se moramo pripraviti za pretakanje vina, kar bomo napravili, cim bo vreme jasno. Pomniti moramo, da se novo vino mora pretopiti čjfiprej, to je, cm je povrelo in se sčistilo, ker le na ta načm ohranimo vino zdravo. Pred pretakanjem preizkusimo, da-li vino porujavi. To napravimo s tem, da ga pustimo stati v kozarcu 1-2 dni. Ako smo ugotovili, da vino več ali manj jporujavi, mu ibomo pred pretakanjem dodali 5-8 gr bisulfita na 100 1, primerno stopnji porUjaveiosti. Brsullit denemo v primerno vrečico, ki jo z vrvico spustimo do sredine soda, 'kjer jo pustimo 5-8 dni. Za pretakanje moramo pripraviti čiste sode in paziti, da nis-o niti najmanj »močni« ali bolje povedano kisli! Pred pretakanjem zažveplamo nekoliko sod s kolescem pripravljenega žvepla na 2 hi vina. Pri tem prvem pretakanju moramo vino dobro prezračiti. Dobro je, če ga točimo skozi bakreno posodo, ker ima ta lastnost, da vinu odvzame duh po žveplu ali po žveplenem vodiku (po domače je to duh po gnilih jajcih). Sodi naj bodo vedno polni do vrha, ker tako nima zrak dostopa, kar bi bilo nevarno za kisanje. Ako smo slučajno primorani, odvzeti le del vina iz soda, -moramo nato od časa do časa sod nekoliko zažveplati. Obrezovanje trt Pri obrezovanju -trt velja pravilo naših starih: Obubožaj me in jaz te obogatim! To pomeni, da ne smemo trti pustiti preveč lesa ali, kakor mi pravimo, preveč glav. .Najprimernejši čas za -obrezovanje trt je mesec februar. To pozno, o-orezovanje pa je nujno upoštevati v nizkih legah, ki so- podvržene slani. To pa zato, ker pozno obrezana trta tudi bolj pozno poganja. Tudi je škodljivo rezati trte pred-no je z istih odpadlo listje. V nobenem primeru pa ne smemo rezati trt, ko zmrzuje. V tem primeru je nevarnost, da nam trte pri ranah razpokajo; v razpoki se zaredi bolezen, ki trto opeša, da gotovo, ne dočaka visoke starosti! Obrezovanje sadnega drevja Bolj ali manj veljajo za sadno drevje ista pravila kot za trte. Visokodebelnato drevje -bomo v prvih letih oorezovali na način, da mu damo zaželjeno obliko. V poznejših letih pa obrezovanje omejimo na odstranjevanje suhih vej in takih, 'ki se križajo ter tako imenovane »veje roparice«, to so pokončni poganjki na deblu sadne veje. Pri vzgoji sadnega drevja v oblike piramide ali špalirja — vse to niz-kodebelnato — pa v prvih letin obrezujemo, da damo obliko, v na-daljnih letih pa -z istih odrezujemo nekoliko cvetnih mladik, da ne o-stane drevo preobloženo, s posledico ošibljenja. Pšenica Bliža se čas, ko bo treba pšenico gnojiti z apnenim nitratom, kar ~omo napravili, ko bo pšenica ze pognala prve 3 liste, vsekakor pa ob nastopu prvega ledu! Gnojenje bomo potem nadaljevali do konca februarja v presledkih 2-3 tednov — kakor je pač bolj ali manj hud mraz. Za vsakokratno gnojenje bomo potrosili 15 - 20 kg apnenega nitrata na njivo ali 1^2 kg na 100 štirjaških metrov. Ob tem močno deževnem vremenru poglejte, ali vam kje leži voda na njivi, in videli boste, da tam nič ne raste in da sem imel prav, ko sem vam zadnjič priporočal, da skrbite za odtek vode! Zdravilno zelišča Regrat Rastlina, ki jo hočemo opisati, je pač vsakemu znani regrat ali otav-čič, smolička ali žoltenica, latinski: »Taraxacum officinale«. Znan je nam kot prva pomladanska osvežujoča solata, ki nam prinaša prve In izdatne vitamine, ki jih naš organizem po dolgi zimi tako težko pričakuje. Cvet je zlatorumen in se drži od pomladi do jeseni. Pri slabem vremenu se zapre, prav tako zvečer. Ko rastlina odcvete, takrat vidimo namesto teh krasnih cvetov belkaste, okrogle glavice ali lučke, ki jih otroci tako radi razpihujejo, da lrče daleč naokoli po zraku, nesoč s seboj svoje seme. Seveda oprav-i.a ta posel navadno veter, ki trosi stme daleč naokoli. Nabiramo navadno čisto mlade liste, >ki jih uživamo pomladi kot solato. Korenine nabiramo v jeseni. ,Saj je znano, da vsebuje regrat jako mnogo 'zdravilnih snovi, kakor inulin, sladkor, taraksaoin, čreslovino, sapo-nine, ho-lin, rudninske snovi in .mnogo vitamina »C«. Zaradi teh sestavin deluje ugodno na žleze, na izločanje žolča, seči in slin. V listih ni sladkorja, ne inu-lina, tsmveč samo v koreninah. Regrat priporočajo predvsem pri oslovskem kašlju, pri vnetju in kamnih žolčnega mehurja, pri ru-menici, revmi, slabih ledvicah, sečni zapori, pri napenjanju in leni-vosti črevesja, kolikah in pri slabem teku. Caj iz posušene -rastline, listov rn korenin pripravimo tako, da damo eno žlico te zmesi na skodelico vode, kuhamo dalje časa, najmanj deset minut >1jer damo bolniku po dve do tri skodelice dnevno pri vseh omenjenih boleznih, ako ni bolezen težkega značaja, kjer je itreba ravnati po odredbi zdravnika! REGRAT 1 - rastlina; 2 - posamezen cvet; 3 - plod; 4, 5 - seme (rožka) in prerez. -- V času, ko se na obzorju svetovne zgodovine vnovič in bolj grozeče kot kdaj prej kopičijo temni oblaki; v času, ko svet mrzlično išče rešitve pred dušljivo grožnjo pogina; v času, ko morajo državniki izbirati med mirom in vojno: v tem mračnem času se spominjamo stopetdesete obletnice Prešernovega rojstva — spominjamo se pesnikovih toplih, iskrenih -besed: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, ko koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsaK, ne vrag, le sosed bo mejak! Slovenska ženitev v Trstu in okolici Kontoveljci so namreč tudi skoz teden, ko so delali v vinogradu in je pozvonilo k maši, pustili orod;e (pikon, isapon, šikropačo) v vinogradu in šli v cerkev. Z Mino pa so takrat nazivali vsa’co ženska. Pred poroko je v nekaterih krajih, n. pr. v Barkovlja-h, bila tudi nekaka zaroka. Ta je bila navadno leto dni prej. Slavnost se je vršila doma pri starših. Bili so povabljeni le najožji sorodniki. Ko sta se ženin in nevesta šla vpisat za oklice, potem nista šla k tisti maši, ko so ju oklic avali, marveč k drugi. Ko je župnik: nevesto pryikrat oklical, se je nevesta lepo praznično oblekla v narodno nošo in s: v nedra dala šopek (rožmarin, ro-ženkravt in nagelj) ter si privzeli še kako pošteno ženo, da ji je nosila bisago in sta šli »za rožo brat«. Ko sta prišli k hiši, sta najprej pozdravili: »Dober dan Bog daj;, ali boste dali za eno »r-ožco«?« Mišljena je bila »rožica« za svate za na dan poroke in za druge stvari. Za rožo so smele iti nabirat samo taka dekleta, katerim je roža pristajala, t. j. poštena dekleta. Dek’e je moraio za to priliko imeti nov jeruaščak. V jerbasu, ki je bil pogrnjen z belim prtom, je bil srednje velik krcu/mik, poln slaščic, in še nerkaj kolačev. Med slaščicami so bili sladkorni čeveljčki. Nevesta je vse tri nedelje, ko so bili oklici, takoj po maši šla »brat rož-co«. Prišla je k hiši prav vljudno m dejala po pozdravu: »Prišla sem vprašat, če vam je všeč, da bi vzeli par konfet (slaščic).« V hišah, kjer so' nevesto imeli radi, so jo vsi skupaj pričakovali, kjer pa je niso maiali, pa so se ji skrili. Domači so vzeli navadno dve, tri kon-lete ter deiklici dali dar, po 10 do 50 krajcarjev. Premožnejši so ji darovali tudi več, po goldinar. Kjer so darovali več, tam je tudi nevesta morala dati boljši dar, namreč kolač (bel maslen kruh, hlebček na tri roglje, zrezan in nazobčan). V Dolini je bila navada, da je gospodinja šla in pa-inesla nevesti .cel šop strokov sirka (koruze), da si je nevesta potem stroke izluščila, koruzo pa prodala in si kaj kupila za balo. V splošnem je nevesta šla »rožco brat« le k bolj znanim in (Dalje na 4. strani) 12 Jtonrad Zelenko: {Pri slovenski časti Očetu se je že polegala jeza. Torej esman le ni tak divjak. Mati pa je Knuta ogorčeno premerila od nog do glave. »Kaj? Da vzamem čokolado? Vas ni sram? Mi« slite, da svojo hčer prodajam za sladkorčke? Ste slabo zadeli! Od vas ne potrebujemo in ne maramo ničesar. Tudi če bi morala slamo in seno jesti, od vas niče ar!...« Z užaljenim ponosom ec je mati obr= nila vztran. Materina odločnost je osrčila tudi očeta. Re* snobno je dejal: »Tudi jaz ničesar ne maram od ljudi, ki preteč pajo moje otroke. Kaj bi rekel moj sin, če bi kadil smotke iz rok, ki so tolkle njega? In to po nedolž* nem, po krivici! Čemu ste klofutali mojega fanta? Če smo vam dali sobo, nimate v kuhinji in pri otro* cih ničesar iskati! Tam so vrata!« Knut je prebledel. Ni vedel besede. Poparjen kc je obrnil in molče odšel v sobo. Po zadnjici ga je tolkel velik črn ramokres, s katerim je še pred uro streljal za Šimenkovo hčerko. Če bi jo bil spoznal, bi sc najbrž resno znesel nadnjo. V sobi je črnikasti Knut divje zabodel svoje sive oči v rdečelasca Heinza. Siknil je vanj: »Bedak največji, kar jih premore nemški rajh! Kaj si mi svetoval to neumnost? Z nameravanim ob* darovanjem sem se prekleto osmešil...« Heinz se je škodoželjno zarežal: »Kdo te je pa silil na led! Si vendar moral ve* deti, da nismo kje na Laškem, haha!« Knut je smotke in čokolado ogorčeno zagnal Heinzu v obraz. Ta se je pa zakrohotal: »Haha, res, bolje, da vse daš meni!« * # * Vaška hitlerjevska zaupnika in priganjača Šuma Čipor in Pava Rahuk, ki sta se vsepovsod šopirila s širokim rdečim hitlerjevskim trakom nad levim ko* molcem ter z velikim pozlačenim kljukastim križem na izdajalskih prsih, sta po odgonu nesrečnih Jože* kovih brž, že v noči, šla po novem poslu. V mestu so ju namreč geštapovci izredno laskavo pohvalili in napojili s konjakom in še z denarjem so ju na* gradili. Zato ju je pohlep po novih nagradah in ča* Eteh blazno gnal k zahrbtnemu vohunjenju zanje in ovajanju. »Blockfiihrerju« Čipor ju, bivšemu kro« jačku, ter njegovemu pomočniku Rahuku, bivšemu kovaškemu pomočniku, se je noč zdela najbolj pri* pravna, da čim manj opazna strogo presodita, kako je v domači vasi in v sosednjih vesnicah z navdu* šenjem za novi Hitlerjev red in novega nemškega gospodarja. Vsako hišo, kjer bo manjkala še hitler* janska zastava ali bo vsaj zanikrno izobešena in kjer bo odstranjen ali vsaj poškodovan nemški na* pis s pozdravom, dobrodošlico Hitlerju (kar sta po plotovih, zidovih in vratih večinoma sama načrčka* la), si bosta zabeležila in jo neusmiljeno ovadila. Tudi izselitev bosta predlagala. Vsa napihnjena sta Čipor in Rahuk začela z ogledom hiš od zgornjega kraja, od mesta dol. Do hišne številke 25 je bilo vse kar v redu. V tem zgor* njem, že, od nekdaj »meščansko*nemškutarskem« de* lu so hišni lastniki vneto tekmovali, kdo bo imel večjo in lepšo zastavo in večje, slovesnejše nemške napise. Pri hišni številki 25, kjer se je že začel spod* nji, kmečki del vasi, pa je kljub prekrasnemu hramu, skoraj najlepšemu v vasi, nastopila znatna spre« memba. Napisi zunaj po plotu so bili zdrgnjeni, za« stava je bila zanikrno kratka in še deloma natrgana. »Skrajno nesramno!« se je razjezil Čipor. »Pava, piši, da železničar Franc Šimenko, ki ima čeden hram in lepo posestvo krog doma, prezira novo oblast!« Čipor je grdo zavidal in sovražil Šimenka, svojega daljnega sorodnika, zaradi lepe službe na železnici, zaradi dobrega gospodarjenja in izvrstnih Aničinih in Vinkovih uspehov v šoli. »Zapišem to, Šuma, po nemško ali po vindišar* sko?« je Rahuk v zadregi vlekel iz žepa povaljan papir in svinčnik. »Tudi posvetiti mi boš moral z baterijo, ker pri luninem svitu slabo vidim!« Čipor je poiskal v žepu luč in Rahuku posvetil pod nos. »Bolje, da pišeš vse po nemško!« je velel. »Krumača, že, pa kako? Pomagaj mi!« Rahuk je bil v zagati zaradi nemščine in se je zaskrbljeno popraskal za ušesom. (Se nadaljuje) D J & t*** •'Vi e s 11 z Goriškega Radio Trst II »Beneških Slovencev m„.“ (Nadaljevanje z druge strani) Diego de Castro pa je v vidni zadregi napisal še sledeče zanimive besede: »Težko je opredeliti, kaj j1? prav za prav narodna manjšina« (»E' difficile definire cosa sia una minoranza etnica«). In po svoje prihaja do zaključka, da bi se moralo v splošnem smatrati za narodno manjšino »skupino oseb« (»un gruppo di individui«), ki živijo na ozemlju države, katere u radnega jezika slabo razumejo, ker imajo svoj lastni jezik in želijo biti priključeni k lastni matični državi. Otročja naivnost ubogega Diega de Castra je pri takih trditvah seveda povsem smešna, njegovi tezi pa naravnost škodljiva, ker pade v priznanje, da so Francozi v Dolini Aosta, Nemci v dolini Gresso-ney, Ladinci na Tridentinskem in zopet Nemci na Tirolskem in Tridentinskem vsi proti Italiji in za priključitev k svoji lastni matični državi!.. To bodi povedano Diegu de Castru, da je njegovo tolmačenje pojma narodne manjšine popolnoma zgrešeno. Narod je narod, in manjšina je manjšina zaradi njenega izvora in zaradi njenega jezika. To je poglavitno! In Diego de Castro priznava odkrito, da so Slovenci v videmski pokrajini Sio-vani, ki govorijo slovenski jezik! iSlovenci v videmski pokrajini govorijo kot sicer ostali Slovenci v svojem beneškoslovenskem narečju, ‘knjižne slovenščine pa dobro ne obvladajo, ker jih Italija že od leta 1S66 zatira na jezikovnem polju in jim noče priznati niti osno%'-nih slovenskih šol. Italiji pomaga pri -poslu raznarodovanja tudi vi- ! demsko cerkveno oblastvo, ko sistematično pošil a v slovenske kraje laške duhovnike, strupene sovriiž nike našega jezika, slovenske pa namešča v Furlanijo. Ni res, da je leta 1946 ljudstv 1 zahtevalo, da ostane pod Italijo, pač pa je res, da so predstavniki ljudstva izročili komisiji, ki je tod krožila, .asno in odločno spomenico, ki smo jo lani priobčili, in ki piavi, da irruijo beneški Slovenci pravico do priključitve k matični državi Jugoslaviji; če pa jih mirovna pogodba pusti še pod Italijo, jim mora ta odpreti slovenske šole in uveljaviti ter spoštovati vse narodnostne in jezikovne pravice! Ce je je'zik naših bratov v videmski pokrajini slovensko »narečje« (»dialetto«), je že s tem dokazano, da je prebivalstvo slovansko, čeprav se je zaradi zatiranja od strani Italije vriniio v narečje nekaj italijanskih in furlanskih besed. In mi smo upravičeni, da zahtevamo slovenske šole, da se iz tega »narečja« izčistijo tujke in da Italija popravi krivico, ki jo že od leta 1866 dela Slovencem v videmski pokrajini. Diegu de Castro stavimo pri tej priliki naše vprašanje: »Ker govori ljudstvo razniih krajev Italije take »diaiekte«, da jih ne more nihče razumeti, niti Italijan, kakor n. pr. recimo samo v pokrajinah Bergamo in Napoli, da ne imenujemo drugih, in to ljudstvo ne razume in ne zna niti citati niti pisati italijanskega jezika, ali je ono italijansko?!! Po trditvah Diega de Castro gotovo ne! Sicer pa prosimo za odkrit odgovor! Danes ne gre za to, ali je duhovščina z mons. Trinkom na čelu za priključitev k Jugoslaviji in tuai. ne za dejstvo, da so se slovenski frntje iz videmske pokrajine borili v več vojnah kot vojaki italijanske vojske (ker vsak državljan jc pač primoran stopiti v vojsko ali pa priti pred vojaško sodišče), danes gre za to, da dobijo Slovenci v videmski pokrajini svoje slovenske šole. Saj jih je obljubila vlad-I na izjava od julija 1945 in okrožnica prefekta dr. Candolinija od jeseni istega leta. Nato pa še mirovna pogodba, republiška ustava in sedaj tudi konvencija o pravicah človeka. Sicer pa moramo poklicati Diegu de Castro v spomin dejstvo, da je »Messaggero Veneto« trdil letos spomladi v svojih člankih, da je vsa slovenska duhovščina v videmski pokrajini za Jugoslavijo! Komu verjeti, temu listu ali Diegu de Castro? Ena je za nas resnica, da sta oba v očitni zadregi pred živim dejstvom, da zahteva 70 tisoč Slovencev v Italiji svoje jezikovne pravice, ki se ne morejo odreči nobeni manjšini kot taki, tudi če stremi po priključitvi k svoji matični državi. Saj je to stremljenje nekaj popolnoma naravnega! Slovenci v Italiji smo avtohtoni in živimo na svojem ozemlju. In Italija nam zanika naše pravice m nas na tem polju zatira. Italijani v Libiji in v Eritreji pa so ostanki kolonizatorjev, ki so se vrinili tja z orožjem v roki, in vendar zahteva Italija zanje spoštovanje vseh narodnostnih in jezikovnih irravic! Prav, toda prej naj jih Italija prizna in uveljavi tudi nam Slovencem v svojih mejah! Sifldihaioo zborovanje slovenskih učiteljev Pretekli teden je bilo v Gorici v prostorih osnovne šole v Šolskem domu v ulici Croce sindikalno zborovanje slovenskih učiteljev. Zborovanje je vodil zastopnik sindikata italijanski učitelj g. Sambo, ki je učiteljem tolmačil razna vprašanja stanovsko sindikalnega značaja. Nekateri učitelji so sprožili zadevo posebne doklade, v znesku šest tisoč lir, ki jo učitelji v dolini Aosta prejemajo, ker poučujejo dva jezika, italijanski in francoski. U-čitelji na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom, ki tudi pou-čtj]ejo dva jezika, pa te doklade ne prejemajo. Na žalost g. Sambo na to vprašanje ni odgovoril in ga t’i-di razpravlja! ni, kakor so učitelji Miklavž v Podgori in Štandrežu S.v. Miklavž, kakršnega pozna pristno slovensko izročilo, je letos prišel v Podgoro. Domači župnik mu je priredil dostojni sprejem z vprizoritvijo enodejanke »Miklavža čakamo« v prijazni župnijski dvoranici. Navdušenje malčkov kakor tudi odraslih je doseglo višek, ko je prišel častitljivi Miklavž v vsem razkošju spremstva angelčkov — tudi parkeljček je bil izraven — in z bogatimi darovi. Vsi otroci in tudi nekateri odrasli so bili obdarovani in odšli so po končani prireditvi veseli domov v' upanju, da jih .bo sv. Miklavž obiskal tudi prihodnje leto. V Štandrežu je č. g. kaplan s prireditvijo Miklavževega večera popolnoma razveselil otroke, ki so želeli, ker je zadeva prav sindikalnega značaja. G. Sambo je pa povedal, da je bil v Rimu, kjer se je potegoval za to, da bi vlada izdala poseben zakon za naše šole. Toda dosegel ni ničesar, ker so baje v Rimu mnenja, da morejo naše šole poslovati tudi brez takega zakona. Nas ta vest posebno ne zadene, ker vemo, da je izdaja tega v.akona odvisna od goriškega prefekta, kateremu ga je ministrstvo poslalo na ogled in potrditev že pred dvema letoma, on ga pa drži raje v predalu svoje pisalne mize, kakor nam je sam povedal. Sindikalni zastopniki slovenskih učiteljev imajo vso pravico, da ta zakon zahtevajo! vsi napolnili dvoranico. Lepa igra in obdarovanje sta otroke navdu-' šili. Vrhunec zanimanja je seveda Vzbudil prihod sv. Miklavža, ki jo otrokom obljubil, da pride še, če bodo pridni. Tudi po drugih okoliških vaseh je bilo Miklavževanje, a ne v običajni obliki. Tam so priredili bolj »modernega« Miklavža, ki pa nima tiste čarobne privlačnosti. Da bi pa prej zastrupili srca naših najmlajših, jim uničujejo tudi to nedolžno veselje in jo skušajo nadomestiti z raznimi Pavlihi, ki nimajo z Miklavžem prav nič opraviti. Nujna prošnja Zavedna mlada slovenska na-rodnjakinja in demokratinja živi v zelo težkem položaju, ker je omejena na svobodi in na prehrani ter bi sčasoma prav zaradi tega pomanjkanja lahko prišla ob življenje. Pozivamo vse brate in sestre, ki čutijo z našimi mučenicami, da pošljejo naravnost na naše uredništvo v Trst ali pa v pisarno dr. Avgusta Sfiligoja v Gorico, ul. Garibaldi št. 9-1., svoj nujni prispevek za prehrano mladega dekleta! Vsakdo razume, da gre za strogo diskretno zadevo in da imena trpečega dekleta danes ne moremo objaviti, da bi mu ne škodovali. Uredništvo našega lista pa jamči za resnost prošnje! Vsak, tudi še tako nizek prispevek, bomo hvaležno sprejeli! DARUJTE SLOVENSKEMU DOBRODELNEMU DRUŠTVU V GORICI, RIVA PIAZZUTTA 1811. USMILITE SE NAŠIH REVNIH IN POTREBNIH BRATOV TER SESTER, ZLASTI NAJMLAJS1H! Slovenska ženitev v Trstu in okolici (Nadaljevanje s 3. strani) premožnejšim družinam, čeprav so mnoge pri tem čutile veliko ponižanje. Navadno so ji povsod rekli: »Bog daj srečo!« in ji dali darilo. Tako si je dekle nabrala kakih 39 goldinarjev in si s tem kupila najpotrebnejše ‘za balo. To je bila nekaka ljudska socialna pomoč. Ako se je ženin ženil na nevestn dom, je nevestina bala ostala kar v nevestini hiši, če pa se je dekle možila na ženinov dom, je bala en ali dva dni pred poroko romala zvečer na ženinov dom. Včasi so pa balo pripeljali šele skupaj z nevesto. Za prevoz bale je moral poskrbeti ženin sam. Izbral si je dva. tri mladeniče izmed svojih povabljenih svatov in enako število izmed nevestinih svatov. Po balo so prišli zvečer. Domači so jih najprej pogostili in nato so balo naložili na voz. V Barkovljah je balo sestavljala vsaj skrinja in omara. Na skrinjo se je usedel nevestin brat. Ko so odrinili z balo, so veselo ukali in uganjali burke. Nekdo se je postavil zadaj za voz in kokodakal, s čimer je predstav- ljal kokoš ali petelina. Ko so prišli na ženinov dom, nevestin brat ni maral iti s skrinje, dokler mu niso plačali. Potem so balo skrbno razložili in spravili v hišo. Tu so jih navadno tudi pogostili. Zunaj je nekdo moral stražiti na voz, sicer so domači fantje brž sneli kolo, ga skrili in zanj zahtevali odkupnino. Včasi so kolo odvlekli kar v gostilno in se na ženinov račun pošteno napili. Večer pred poroko so vaški fantje »pupi« prišli pet in se poslovit od »ledig« stanu. Zapeli so pesem: »Oj ti ledig stan, jaz ne zabim nanj, nanj se zmislim noč in dan.« Tudi godci so bili pri takem poslovilnem večeru. Zapeli so znano pesem: »V okolici tržaški mi deklica živi, je rožca tak lepa, da lepše najti ni. Dal zanjo bi življenje, dal zanjo celi svet, da rožca ta prekrasna bi htela mene vzet.n „Primorskernu dnevniku* »Primorski dnevnik« od sobote 2. t. m. se je obregnil ob »Demokracijo« zaradi članka od dr. A-gneletta »Mi in Jugoslavija«, ki smo ga priobčili pretekli teden. »Primorskemu dnevniku« seveda ne gredo po volji ugotovitve in trditve dr. Agneletta in prav zaradi tega je izlil nekaj žolča na račun nas demokratov nekomunistov in svoj bes posolil z znanimi krilaticami o izdajstvu, trpljenju naroda v stari Jugoslaviji in z zagotavljanjem, da se godi danes v Jugoslaviji vsem prav dobro! Zato smo se odločili, da pojasnimo »Primorskemu dnevniku« in vsej javnosti, kako dobro se danes 'godi v Jugoslaviji našim bratom. V Vipolžah v Brdih je živel BUŽINEL Emil, ki je kot grajski kolon slepo verjel komunističnim trditvam, da bodo ko-lonat odpravili in zemljo razdelili kmetom — grajskim kolonom. Zato je bil Bužinel Emil prvi in med najbolj vnetimi pristaši vseh tako zvanih »ljudskih« organizacij v vasi. Prvo razočaranje pa jfc ubogi ■Bužinel doživel, ko je leta iy4a prišel ukaz, da morajo vsi grajski koloni v državno zadrugo — sov-hoz. Tiho se je uitazu vdal v u-panju, ua bo. vendar zadruga z vsemi pridelki last kmetov — ■bivših kolonov. Ko pa je kot zadrugar - sov-hoznik moral videti, da je postal le neznatno število in revno ži-vinče brez vsake svobode, brez ki una, obleke in 'besede, je razumel, ua je prišlo nanj največje gorje, ki more človeka zadeti. Osramočen ni upal na dan z besednim ugovarjanjem. Zato pa je v njegovi notranjosti tiho in bolj trpko 'trpel. In pretekli teden ga je žena našla v sobi obešenega!.. Taka je današnja komunistična Jugoslavija, gospodje okoli »Primorskega dnevnika«! Zastanki učiteljskih plač in doklad Na šolskem skrbništvu v Gorici je že podpisan ukaz 'za izplačilo zu-stankov in doklad učiteljem in u-čiteljice.m, ki so pod ZVU pou •>-vali na osnovnih šolah na Goriškem do 15. septembra 1947. Posamezniki dobijo na dom obvestilo, da lahko dvignejo nakazani znesek. Zimska pomoč To vsenarodno gibanje, ki naj bi o ajšalo težke dneve brezposelnim, je posebno važno in potrebno za naše mesto, ki ima žalostno prvenstvo brezposelnosti. Nad 10 tisoč ljudi, praznih rok, ki nimajo drugega pred seboj kot mrzlo cesto in nad seboj mrzlo in pusto zimsko meglo. Tem ljudem je treba pomagati! Oni ne prosijo miloščine, oni iščejo svojih pravic, .tistih pravic, ki jih nekateri zlorabljajo. Dokipr ne bodo doibili košček kruha pri poštenem delu, jim moramo pomagati vsak po svoji moči. To ni m • loščina, to je naša sveta dolžnost, ker imajo oni prav tako pravico do življenja kot mi, ki danes ne stradamo in zmrzujemo. Užitnina na prašiče Določena je užitnina v znesku 250 lir za prešiča, ki ga kmet zakolje za lastno uporabo. Ta trošarina velja le iza enega prešiča na vsako družino. Finansiranje industrijskih obratov V smislu zakona št. 910 (od 27. okt. 1950) bo država š posebn;rn finansiranjem podprla ponovno o-bratovanje v goriški občini tistih podjetij, ki so prej delovala na o-zemlju, ki je z mirovno pogodbo prišlo pod Jugoslavijo. j NEDELJA, 10. decembra: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od ene melodije do druge. — 13.00 Glasba po željah. 18.30 Odda.a za najmlajše STORŽEK«, nadaij. — 19.30 Dvorakovi slovanski plesi. —'21.00 Z domače knjižne police. PONEDELJEK, U. dec.: 19.00 Iz. iUmskega sveta. — 20.30 Mussorg-skij: id-oiis Godunov, opera v štirih dej. — 23.35 Polnočna glasba. TOREK, 12. dec.: 13.00 Glasba pc zel.ah. — 19.00 Mamica pripove-du e. — 20.00 Evropski variete. 21.00 Vzori irradini, nato Beethoven: Koncert za violino in orKe-ster. — 23.00 ‘Nočne plošče. SREDA, 13. dec.: 18.30 Dva spomina B->c;.a in Čajkovskega. V prejšnji številki smo napačno sporočili navodilo iza predplačila na revijo » STVARNOST « . Vplačila se vrše po poštnih položnicah št. 11-7223 naslovljenih na upravo »Demokracija«, Trst, ulica S. Anastasio 1-c z označbo na na-■hrbtni strani, da se vplačilo nanaša na revijo »STVARNOST«. Objave Slov. dobrodelnega društva v T rstu V založbi društva bo v nekaj dneh izšel praktični stenski koledar. Razdeljen bo po mesecih z razpredel-ki iza važne družinske in gospodinjske beležke. KOLEDAR NE SME MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI HISI! Cisti dobiček razprodaje je določen v dobrodelne namene. Plesna in baletna šola Društvo še vedno vpisuje dek'i-ce od 9 do 12 let starosti v svojo plesno in baletno šolo, ki se bo v kratkem začela. Prijavite takoj svoje hčerke na sedežu društva v ulici Machiavelli štev. -22-11., kjer dobite tudi vsa nadaljna pojasnila. IH iza rji | kmetovalci f podjetniki a deske smre• kooe, mace-snooe in Ir. g dih / e s o o, trame in par> kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Viale Sonnino, 2 4 Tvrdka KERŽE ima v zalogi: štedilnike, peči na les, premog, petrolej in plin najboljših znamk. Jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko »REKOFlX« itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare po konkurenčnih cenah. Trst - Trg S. Giovanni 1 Telefon 50-19 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci izvaja slovenske narodne. — 21.45 Beethoven: . Simfonija št. 6 v F Duru. ČETRTEK, 14. dec.: 13.10 Pevski duet izvaja slovenske narodne, na harmoniko spremlja Marij -Sancin. — 19.00 Slovenščina za Slovence. .— 20.30 Čajkovski: Simfonija št. 2 v c molu. — 21.00 Radijski oder, nato Pestra glasba. PETEK, 15. dec.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 21.00 Mo.stri besede. — 22.30 Lahka glasca. SOBOTA, Iti. dec.: 13.20 Šramel kvintet Veseli godci. — 19.00 Programski periskop, nato Čajkovski: Evgenij Onjegin, preludij iz 2. dejanja in valček. — 21.00 Sobotni večer. — 22.00 Glasba za zaključek tedna. Tvrdka bratje F i N ZI - Trst ulica Milano 2 - tel. 29185 Sprejema naročila za konfekcijo in dostavo na dom pošiljk daril ' v živežu za Jugoslavijo. Blago je prvovrstno in po konkurenčnih cenah. Poslužite se hitre in solidne postrežbe! KRZNARSTVO Velika izbira najmodernejših modelov vseh vrst ii domačih in inozemskih kr/en po ugodnih cenah KRZtfflHSKfl DEL99HIC9 PINTO TRST, ul. F bio Severo 20 I. - telefon 25-5^2 Ogled zaloge brezobvezen! Strokovna izdelava zajamčena! U R A RNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE Krznarstvo NUDI NAJBOLJŠE VRSTE KRZNA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH OiniSAVI PRI PIACIII! Trst - ulica XXX Ottobre 11 - tel. 29-374 UIHVEHSALTECIII-GA ja^uvuriu ureaniK. ar. Janku Jel Tiska: tiskarn* »ADRIA«, d. d. v Trstu Povzemajoč simpatičen običaj darujemo vsem kupcem šivalnega stroja ali radio-aparat^a zabojček s srečolovom S T 0 C H Šivalne stroje in radio-aparate najboljših znamk po zelo ugodnih pla. Čilnih pogojih dobite edino le pri tvrdki UHIVEHSaLTECHIGD Vsak zabojček je udeležen pri srečolovu! TRST - LARGO PIAVE 3 in VIA DELL’ISTRIA 13