Poštnina plačana T gotovini*
Leto XIX«, št. 224 a
Ljubljana, torek 27» septembra 19#
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
_Cena 2 Pin
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.—_
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št- 2455, Celje, Strossmajerjeva ulica štev. 1.
telefon št. 65._
Rokopisi se ne vračajo
Hitler vztraja pri nemškem ultimatu
Do skrajnosti stopnjevani napori zapada za preprečen je vojne — Posredovanje preži-denta Roosevelta — Novi angleško-Srancoski predlogi Nemčiji — Sinočni Hitlerjev govor
Berlin, 26. sept. br. Docela nepričakovano je bilo včeraj objavljeno, da bo nocoj prirejeno v berlinskem Sportpalastu veliko ljudsko zborovanje, na katerem bo govoril kancelar Hitler. Propagandni minister Gobbels je izdal nalog, da mora sleherni Nemec poslušati nocojšnji firer-jev govor, ker bo izredne važnosti.
Ogromna palača, v kateri je bilo že več pomembnih zborovanj, je bila tudi nocoj nabito polna. Po sredi dvorane so razvrstili dve koloni sudetskih Nemcev. Hitlerjev govor so prenašale poleg vseh nemških tudi radijske postaje Severne in Južne Amerike, nadalje Italija, Madžarska, Anglija, Poljska, Litva, Finska, švedska, Danska, Norveška, Holandska, Portugalska in Frankova Španija.
Zborovanje je s kratkim nagovorom otvoril propagandni minister Gobbels, ki je rekel, da bo spregovoril tokrat Hitler v usodnem trenutku in da njegove besede z. napetostjo pričakuje ne samo ves nemški narod, marveč ves svet. Nemški narod stoji strnjeno za svojim voditeljem.
Za Gobbelsom je povzel besedo kancelar Hitler, ki je med drugim izvajal:
22. februarja sem pred nemškimi državnimi poslanci prvič postavil načelne zahteve. Takrat me je nemški narod poslušal in me je razumel. Neki državnik tega ni razumel, in je bil odstranjen (Schusch-nigg), moja obljuba pa je bila izpolnjena. Drugič sem govoril na kongresu stranke v Nurnbergu o istih zahtevah in zopet je slišal te zahteve nemški narod. Danes pa govorim pred nemškim narodom samim in v njegovem imenu. Za svet ne sme biti nobenega dvoma, da govori nemški narod.
.»Vprašanje gospod Beneš"
Vprašanje, ki nas je v zadnjih mesecih in tednih najbolj razgibalo, je vsem znano. To vprašanje se ne imenuje Češkoslovaška, nego gospod Beneš. V tem imenu je združeno vse ono, kar zadeva milijone ljudi, kar jih tira v obup in kar jih navdaja s fanatično odločnostjo.
Nemška zunanja politika
Nemška zunanja politika je za razliko od mnogih demokratičnih držav določena po svetovnem nazoru. Svetovni nazor nemškega naroda in tretjega rajha je zgrajen na ohranitvi in zajamčenju bodočnosti nemškega naroda. Nimamo nobene druge želje in nočemo podjarmiti nobenega drugega naroda. Mi hočemo biti srečni po svoje, drugi pa naj bodo po svoje. To je naš svetovni nazor.
Vsem nam je še v spominu, kako so nemškemu narodu ukradli njegovo orožje in kako so ga potem razoroženega teptali. Veste pa tudi, da je Nemčija zopet postala velika po svoji lastni sili. Svet k temu ni prav ničesar prispeval. Nemčijo so skušali liako dolgo zatirati, dokler je pač šlo _
Kljub temu pa nimamo nobene mržnje do drugih narodov in smo to tudi dokazali. Komaj smo obnovili nemško enakopravnost, sem kot dokaz naše odpovedi vsaki revanžni misli ponudil celo vrsto pogodb.
Oborožitev Nemčije
Hitler je nato navajal razne nemške predloge, ko so se vršile razprave o razorožitvi, in dejal, da so bile vse te pobude od drugih odklonjene. Šele potem je odredil, naj se Nemčija oboroži, to pa tako, da bo močnejša od vseh drugih. Nadaljeval je:
Izvedli smo sedaj takšno oborožitev, kakršne svet še ni videl. Jaz sem nemški narod v teh petih letih zares oborožil in sem milijarde porabil za to. Poskrbel sem, da ima nemška armada najmodernejše orožje, prijatelju Goringu pa sem dal povelje, naj ustvari zračno brodovje. ki bo ščitilo Nemčijo pred slehernim napadom. Tako imamo sedaj vojno silo, ki jo bo svet moral respektirati, če bo kdaj stopila na plan. Ustvarili smo najboljšo protiletalsko obrambo in najboljšo protitankovsko obrambo, ki sploh obstoja na svetu. V teh petih letih smo delali noc m
dan.	.
Sam sem bil frontni bojevnik m vem, kako strašna je vojna. Hotel sem nemškemu narodu prihraniti novo vojno. Zaradi tega sem načenjal problem za problemom v trdni volji, da storim vse, da se omogoči mirna ureditev.
Najtežji problem, ki sem ga načel, je bilo nemško-poljsko razmerje. Točno vem, da se meni samemu ne bi posrečila ureditev tega problema, če bi bila na Poljskem vladala demokracija zapadne smeri, ker je ta miroljubnih fraz se cedeča demokracija najbolj krvoločna. Na Poljskem ni bilo demokracije, toda tu je bil mož in ž njim se mi je posrečilo v enem letu doseči sporazum, ki je odstranil načelno nevarnost vsakega spopada.
Sudetski problem
Hitler je nato omenjal nemške ponudbe in obveze zapadnim državam glede oborožitve na morju, glede zapadnih mej, glede odpovedi Alzaciji in Loreni, dalje prijateljsko zbližanje z Italijo, pri čemer se je Nemčija odrekla južni Tirolski, in končno priključitev Avstrije.
Zatem je prešel kancelar Hitler na su-detsko vprašanje in je takoj v začetku poudarjal, da gre pri tem za zadnje teritorialne zahteve, ki jih postavlja Nemčija Evropi, toda to so zahteve, od katerih ne more odstopiti. Podal je oris češkoslovaške zgodovine z nemškega stališča, pri čemer je v izredno ostrih izrazih napadal prezi-denta dr. Beneša. Rekel je, da se jg ce?
škoslovaška država ustanovila na osnovi laži, ker je dr. Beneš na mirovni konferenci trdil, da obstoja češkoslovaški narod, čeprav takega naroda ni in ni bilo. Tako so Čehi najprej anektirali Slovake, nato pa si prisvojili še tri in pol milijona Nemcev ter nad milijon Madžarov, Podkarpat-skih Rusov in Poljakov. »Ko vam o tem govorim«, je poudaril pri tem Hitler, »sočustvujem z usodo vseh teh preganjanih Madžarov, Slovakov in Ukrajincev, a vendar govorim seveda samo kot zagovornik mojih Nemcev.«
V nadaljnjih izvajanjih je Hitler rekel, da je dr. Beneš na mirovni konferenci obljubil kantonizacijo nove države, da pa te obljube ni držal, temveč, da se je v ČSR začel režim terorja in da je »gospod Beneš hotel nemšt.vo enostavno počasi in dosledno iztrebiti.«
O mednarodni vlogi ČSK
Ko je navedel nekaj že znanih nemških podatkov o položaju sudetskih Nemcev, je Hitler nadaljeval:
»In v tem času je postalo tudi jasno, kakšna je bila mednarodna naloga te države. Nič več niso prikrivali, da se bo ta država, če bo kdaj potrebno, uporabila v borbi proti Nemčiji. Še pred nekaj tedni je bivši minister Pierre Cot dejal: To državo rabimo, ker je mogoče z njenega ozemlja najlažje z bombami razdejati nemško gospodarstvo in nemško industrijo. In te države se je poslužil tudi boljševizem! Boljševizem, ki je to državo pridobil, da si je po njej zgradil kanal v srednjo Evropo.«
Zahvala
Vnovič se je nato kancelar vrnil na slikanje položaja Nemcev v CSR, pri čemer je ostro kritiziral tudi politiko zapadnih velesil, ki je bila taka, da so se Nemci »v teh letih naučili globoko zaničevati tak svet«. Nadaljeval je:
»Ves čas je bila ena sama država kot evropska velesila, njej na čelu predvsem en sam mož, ki je razumel položaj našega naroda. To je bil, saj lahko tako rečem, moj veliki prijatelj Benito Mussolini. Kar je on v tem času storil in kako se je zadržal italijanski narod, tega ne bomo nikdar pozabili, če bo kdaj napočila ura sile za Italijo, bom stopil pred nemški narod in ga bom pozval, da se postavi na prav takšno stališče in tedaj se bosta ob državi branili kakor en sam blok.«
Chamberlainovo
posredovanje
Hitler je orisal razvoj sudetske krize. Vnovič je naslavljal ostre očitke na prezi-denta Beneša, češ da je ČSR na vsako spravljivo nemško ponudbo odgovorila z novim preganjanjem nemškega prebivalstva. Nadaljeval je:
»Tedaj je nastopila Anglija in pridružila se ji je tudi Francija ter sta Čehom stavili edino možni predlog, da se nemško ozemlje prepusti Nemčiji. Spričo grožnje Anglije in Francije, da se za Češkoslovaško ne bosta več zavzemali, če končno ne izroči nemškega ozemlja Nemčiji, je Benešu preostal le izhod, da je na ta predlog pristal. Takšna je bila njegova beseda, v resnici pa nemškega ozemlja ni dal Nemčiji, temveč je Nemce prepodil iz nje. Beneš je to mojo ponudbo zopet izigral in je preganjanje našega ljudstva še povečal.
Predsedniku Chamberlainu sem hvaležen za vse napore. Zagotovil sem mu. da nemški narod noče ničesar drugega kakor mir, zatrdil sem mu pa, da so meje, preko katerih ne more. Zatrdil sem mu, da nas, ko bo Češkoslovaška uredila ta problem in
ko se bodo Čehi mirno sporazumeli tudi glede drugih manjšin, da nas Čehi potem nič več ne zanimajo in da smo tedaj pripravljeni tudi garantirati meje: Mi nočemo nobenih Čehov.
Memorandum
Sedaj pa je prišel trenutek, ko se lahko napravi samo še prelom. Če je kdo pokazal takšno potrpežljivost, kakor smo jo pokazali mi, se o njem ne more reči, da hoče vojno. In končno je na strani gospoda Beneša 7 milijonov Čehov, tu pa stoji narod s preko 75 milijoni pripadnikov.
Jaz sem torej sestavil memorandum, v katerem sem podal svoje zadnje in končne zahteve. Te zahteve ne pomenijo nič drugega kakor realizacijo onega, kar je gospod Beneš že obljubil. Vsebina teh zahtev je enostavna: Ono področje, na katerem je naseljen nemški narod, ki se po svoji volji odloči za priključek k Nemčiji, se mora sedaj Nemčiji priključiti in sicer takoj. Označil sem meje tega ozemlja, ki so se določile na osnovi že deset let zbiranega materiala o narodnostnih in jezikovnih mejah na Češkoslovaškem. Določil sem. da pride to področje pod nemško oblast, ker je bistveno, da je od Nemcev zasedeno. Končno razmejitev sem prepustil vntumu onih rojakov, ki se tam nahajajo. Pristal sem na to, da se plebiscit na tem področju izvrši po saarskem statutu.
Pripravljen sem bil prepustiti razmejitev nemško-češki komisiji. Gospod Chamberlain je menil: Ali ne bi megla biti to mednarodna komisija? Bil sem pripravljen tudi na to. Nadalje sem bil pripravljen pristati, da se za časa plebiscita naše čete umaknejo z ozemlja ter da se prepusti skrb za red in mir britanski legiji.
Hitler vztraja pri rek u 1« oktobra
To je torej vsebina memoranda. Nič drugega ne predstavlja kakor praktično izvedbo onega, kar je gospod Beneš že obljubil. Gospod Beneš pa pravi, da je memorandum ustvaril nov položaj. Nov položaj je zanj v tem, da i\d zahtevamo, da to, kar je obljubil, tokrat tudi izpolni. Beneš je vedno obljubljal, pa ni nikdar nič izpolnil. Sedaj naj bi se prvič zgodilo, da bi nekaj tudi izpolnil. Takemu njegovemu postopanju je sedaj konec. On bo moral 1. oktobra izročiti nam to naše področje.
Glede na sudetsko-nemški problem je mo je potrpljenje sedaj pri kraju. Jaz sem dr. Benešu postavil svoje zahteve. V njegovih rokah je sedaj mir ali vojna. On bo Nemcem dal svobodo ali pa si bomo mi to svobodo šli iskat. Eno mora svet vedeti: še nikoli nisem bil strahopeten. Jaz stopam pred svoj narod kot pravi vojak in za menoj bo, to naj svet ve, marširal ves narod in to drugačen narod kakor leta 1918. Ce je takrat demokratskim pridigarjem uspelo narodu vcepiti strup demokratskih fraz, se to sedaj ne more več zgoditi.
V tej uri hočemu vsemu svetu pokazati svojo voljo, ki je močnejša od vsake sile in od vsake nevarnosti Naša odločitev je padla.
Sedaj naj se odloči gospod Beneš.«
★
Hitler je bil čestokrat prekinjen z ova-cijami zanj in z vzklikanjem proti drju Benešu.
Dr. Gobbels je še s kratkim nagovorom zaključil zborovanje. Rekel je, da bo nemški narod stal za Hitlerjem kakor en mož, da bo pokorno in z navdušenjem izpolnil
njegov ukaz.
Zborovanje se je zaključilo ob 21.40.
Zadnji poskus v Berlinu
Daladier in Bonnet sta se včeraj opoldne iz Londona vrnila v Pariz — Chamberlainovo pismo Hitlerju
I ondon 26 sept br Ponočni konfe- . da Amerika tudi v nadaljnjem razvoju fr^nrnskih in angleških državni- j dogodkov ne bo ostala ob strani.
Objava nemškega memoranda je napravila silen vtis. V političnih krogih se trdi, da se je izvršila brez vednosti angleške vlade in da je bila povzročena s čsl. strani. Ugotavlja pa se, da so radijske postaje, ki so ponoči memorandum objavljale, izrecno poudarjale. da poteka objava »z mero" dajne strani«. Znanu je tudi, da so oddajne postaje že nekaj dni pod strogim državnim nadzorstvom ter ne morejo objaviti ničesar, kar bi se protivilo prizadetih vlad.
Danes dopoldne je je prispel v London šef francoskega generalnega štaba Gamelin s svojimi sotrudniki. Nato je bila seja vlade, ki so ji prisostvovali tudi Daladier, Bonnet, Gamelin ter šefi angleške vojske in mornarice. Seja je bila končana ob 13,15.
Na seji je bilo med drugim odobreno besedilo pisma, ki ga je Chamberlain naslovil v imenu Anglije in Francije na Hitlerja. Chamberlainov diplomatski svetovalec sir Horace Wilson se je med sejo nemudoma odpravil z letalom v Berlin.
Daladier in Bonnet sta se Po seji z letalom vrnila v Pariz.
renči francoskih in angleških kov je sledila opolnoči še kratka seja angleške vlade. Sklenjeno je bilo, da se za danes pozovejo na posvetovanje tudi šefi zavezniških generalnih štabov. Odobreno je bilo, da se Chamberlain v imenu Anglije in Francije še enkrat obrne pismeno na Hitlerja.
»Times« smatra danes v uvodniku, da preostaja le še ena pot. Treba se je obrniti naravnost na nemški narod. List predlaga, naj angleški parlament sestavi poseben manifest na nemški narod s pozivom, da v zadnjem trenutku reši mir in človeštvo pred strahovi-tostjo nove vojne.
Ugoden vtis je napravila vest, da se je
predsednik Združenih držav Roosevelt
v obširni brzojavki osebno obrnil na Beneša in Hitlerja s predlogom, da se naj nemško-češkoslovaški spor v smislu Kelloggovega pakta predloži mednarodnemu razsodišču. Smatra se, da bo ČSR ta predlog rada sprejela. Roose-veltovi brzojavki se pripisuje poseben pomen radi tega. ker so Združene države s tem stopile iz svoje rezerve ter se pojavile v evropski krizi kot nov posredovalec. To se smatra kot dokaz*
Londonski politični krogi z velikim pesimizmom gledajo na razvoj sitraci" je. Vobče ugotavljajo, da bo
diplomatska borba med Prago, Parizom in Londonom na eni ter Berlinom na drugi strani nocoj dosegla svoj vrhunec. Kakšen bo nadaljnji razplet mednarodno"političnega položaja, je odvisno od nocojšnjega Hitlerjevega govora. Možnosti mirne ureditve problema vsekakor še obstojajo, toda računati je treba z neuspehom. O tem najbolje pričajo tudi
novi vojaški ukrepi, ki sta jih pričeli izdajati francoska in angleška vlada z vs0 naglico v današnjih popoldanskih urah. Že zjutraj so v Parizu rekvirirali 300 avtobusov, ki so jih nemudoma poslali proti vzhodu. V Londonu se z veliko naglico dovr" šujejo poslednje priprave za nabore, ki se bodo, kakor vse kaže, pričeli že nocoj v londonskih vojaških uradih.
Komunike o posvetovanjih O današnjih posvetovanjih francoskih in angleških ministrov je bil izdan kratek komunike, ki samo pravi, da je bil v vseh točkah dosežen popoln sporazum.
Po pariških informacijah so Hitlerjeve zahteve glede Češkoslovaške soglasno odklonili kot nesprejemljive,
ker ne predstavljajo več rešitve su-detsko nemškega vprašanja, marveč strategično zavojevanje Češkoslovaške, ki bi v tem primeru prenehala biti samostojna in neodvisna država.
Izročitev v Berlinu
Berlin, 26. sept. br. Sir Horace W»l" son, ki nosi Chamberlainovo pismo kancelarju Hitlerju je prispel v Berlin ob 15.35. Pol ure kasneje je bil sprejet pri Hitlerju.
Chamberlainovo pismo predstavlja, kakor se zatrjuje, prav za prav drugi londonski načrt, sestavljen na osnovi prvega načrta in godesberškega Hitlerjevega memoranda. Chamberlain skuša s tem načrtom najti kompromis med obema dosedanjima dokumentoma, ki sta bila v pretekli noči objavljena.
V pričakovanju Hitlerjevega odgovora
London, 26. sept. p. Ministrski predsednik Chamberlain je o svojem pismu kancelarju Hitlerju obvestil tudi prezidenta Ze din jenih držav Roosevelta. Rooseveltov apel je napravil tako v Londonu kakor v Parizu velik vtis.
Vsebina Chamberlainovega pisma Hitlerju še ni znana. Jutri se bo Horace Wilson vrnil v London z odgovorom Hitlerja in bosta nato oba dokumenta hkratu objavljena. Kolikor se je moglo izvedeti, se je Chamberlain zavzel za to, da se 1. oktober ne bi smatral za nekak utimativni rok, nego da bi se naj nadaljevala pogajanja. Medtem naj bi se pospešila izpraznitev sudetskih pokrajin in obenem pospešila tudi zamenjava prebivalstva, v kolikor bi bila potrebna.
Anglija in Francija na strani češkoslovaške
Važna uradna izjava angleškega zunanjega ministrstva o stališču zapadnih velesil in Rusije za primer vojne
London, 26. sept. v. Angleško zunanje ministrstvo je nocoj ob 22.30 dalo vsem angleškim listom naslednji komunike, ki je bil .objavljen tudi po vseh angleških radio postajah:
»Predsednik angleške vlade Chamberlain se je zelo trudil skupaj s kancelarjem Hitlerjem, da bi rešil češkoslovaško vprašanje na miren način. To je danes še mogoče storiti na miren način, ker je odstop sudetskih krajev s sudetskimi Nemci zagotovljen s pristankom Anglije, Francije in Češkoslovaške. Ako pa bo prišlo kljub temu do napada na ČSR, potem bo Francija šla takoj na pomoč z oboroženo silo ČSR. Francoski pomoči se bosta pridružili brezdvomno tudi Anglija in Rusija. Ni še prepozno preprečiti nesrečo, ki grozi Evropi in civilizaciji, vendar pa morajo vsi narodi zastaviti vse sile v zadnjem trenutku za mirno rešitev.«
Pariz, 26. sept. br. V uradnih krogih izjavljajo, da je današnji sklep francoske in angleške vlade o skupni pomoči Češkoslovaški ni bil izvršen kot odgovor na Hitlerjev govor v berlinskem Sportpalastu, temveč na podlagi današnjega dogovora med Francijo, Anglijo in Rusijo.
V sredo se sestaneta parlament in lordska zbornica
London, 26. sept. p. Angleški parlament je sklican za sredo dopoldne. V pozivu narodnim poslancem in lordom se navaja, da zahtevajo sklicanje izredne seje obeh domov narodni interesi. Na sejah spodnje zbornice bo ministrski predsednik Chamberlain podal poročilo o svojem prizadevanju za rešitev miru in o razgovorih in
sklepih angleške vlade glede na razvoj položaja. Zatrjuje se, da bo Chamberlain predložil parlamentu tudi nekatere važne predloge, ki naj omogočijo vladi, da more v danem primeru izdati brez oklevanja in zavlačevanja vse potrebne ukrepe.
Posvet generalov
London, 26. sept. br. Francoski genera-lisimus Gamelin, ki je davi na nujen poziv prispel z letalom v London, kjer je prisostvoval razgovorom francoskih in angleških državnikov, je imel po končani konferenci ministrov še dolg razgovor z ministrskim predsednikom Chamberlainom popoldne pa je konferiral najprvo z angleškim ministrom za koordinacijo državne obrambe sirom Inskipom, nato z vojnim ministrom Hoare Belishom, nakar je prisostvoval posvetu angleškega generalnega štaba.
Razgovor z Avstralijo
Cambera, 26. sept. AA. (Reuter) Danes sta prvikrat odkar traja sedanja evropska kriza angleški ministrski predsednik Chamberlain in predsednik avstralske vlade La-yons imela dolg radiofonski razgovor.
Seja francoske vlade
Pariz, 26. sept. br. Francoska vlada se bo sestala jutri, predpoldne v elizejski palači k seji pod predsedstvom predsednika Lebruna.
Posvet v Moskvi
Moskva, 26. sept. br. V Moskvi so imeli včeraj in danes v Kremlju važna posvetovanja. Stalin in vodilni generali iz vse države so dospeli v letalih nalašč za ta posvetovanja v Moskvo.
Kdaj bi nastopila Italija
Mussolini je včeraj dopoldne govoril v Veroni
Verona, 26. sept- br. Snoči je prispel min. predsednik Mussolin v Verono. Davi ob 10. je govoril na evlikem fašističnem zborovanju. Deja lje med drugim: Naši nasprotniki, ki se zbirajo pod znamenji francoskega triogelnika ter boljševiškega rdečega srpa so imeli v zadnjih dneh kaj malo upanja, da se bodo stvari zasukale njim v korist Razvoj dogodkov je prešel v fazo, ko je treba izraziti svoje mnenje: priznati je treba napore angleškega ministrskega predsednika, da se reši sedanji problem. Nemški memorandum se mnogo ne razilkuje od smernic, ki so bile določene na londonskem sestanku. Ce pa se bodo Cehoslovaki še nadalje zanašali na svojo moč je vsakomur jasno, kakšen bo končni zaključek. Od vsega početka je imel ves zgodovinski problem tri vidike, nemškega, madžarskega In poljskega. Z vseh treh mora biti integralno rešen, če je kdo v Evropi, ki s mora o tem napraviti čiste račune in se zaevsti vsega, kar bi sledilo, je to predsednik češkoslovaške republike.
V nadaljnem govoru je podaril: Razvoj dogodkov si je mogoče takole predstavljati: Se nekaj dni je časa, da se problem mirno uredi. Ce se ne bo našel mož, ki bi mogel preprečit konflikt, se bo v prvem trenutku ta konflikt lokaliziral. Se verjamem^ Evropa ne bo hotela jrojne, ki M
uničila njo samo. Evropa ima še mnogo večje potrebe, kakor pa da bi še povečala število grobnic na mejah svojih držav. Šele v tretji fazi je pričakovati, da bo konflikt dobil tak značaj, da bomo tudi mi prisiljeni poseči vmes in tedaj ne bomo niti za hip oklevali. Lahko še rečem, da se more tak razvoj dogodkov do tretje faze dovršiti z izredno naglico.
man se evropska diplomacija še trudi, da bi rešila Versailles. Ervopa, ki se je ustvarila na podlagi versajske pogodbe, je bila skonstruirana od ljudi s piramidalnem neznanjem zemljepisa in zgodovine. Versailles je v agoniji. V tem tednu se odloča njegova usoda. V tem tednu se lahko rodi nova Evropa. Mi, ki smo zbrani okrog liktorskih znamenj, smo za to novo Evropo.
Veliki fašistični svet sklican za 1. oktober
Rim, 26. sept e. Veliki fašistični svet je sklican za 1. oktober, na dan, ko poteče rok za odgovor Češkoslovaške na angleški memorandum. Smatraio, da bo veliki fašistični svet na tej seji zavzel svoje končno stališče glede na mednarodni položaj
Rooseveltov mirovni apel
Predsednik Zedinjenih držav roti Nemčijo in ČSR, naj se mirno poravnata, najbolje s pomočjo razsodišča Izjavlja da Amerika ne more ostati ravnodušna
Washington, 26. sept br. V ameriških vladnih, političnih in diplomatskih krogih z naraščajočim vznemirjenjem zasledujejo razvoj položaja v Evropi. Prezident Roosevelt je v stalnih stikih s člani vlade.
Ko je včeraj prispelo službeno sporočilo o najnovejših zahtevah Nemčije, je zunanji minister Hull o tem nemudoma obvestil prezidenta Roosevelta. Oba državnika sta imela globoko v noč trajajoča posvetovanja. Hull je imel v teku noči več telefonskih razgovorov z londonskim poslanikom Kenedyjem. ki je poročal o posvetovanjih francoskih in angleških državnikov v Londonu in o sklepih angleške in francoske vlade.
Na podlagi teh poročil se je prezident Roosevelt odločil za osebno intervencijo v Berlinu in Pragi. Opolnoči je odposlal nemškemu kancelarju Hitlerju in prezi-dentu dr. Benešu nad 500 besed obsegajo-čo brzojavko, v kateri apelira na oba državnika v imenu ameriškega naroda, naj se odrečeta sili in nadaljujeta pogajanja za mirno rešitev obstoječih problemov. V svojem apelu pravi Roosevelt med drugim.
»V imenu 180 milijonov prebivalstva Zedinjenih držav in v imenu človekoljubnosti apeliram na vas, da ne prekinete pogajanj, ki morejo na miroljuben način, častno in konstruktivno urediti vsa vprašanja. Najresneje poudarjam, da je treba ostati na poti razgovorov, ker sila sama sebe obsoja. Četudi so pogajanja dolgotrajna, vendar vodijo k sporazumu, če je dovolj dobre volje. Sila nikdar ne uredi nobenega vprašanja za bodočnost in tudi ne reši blaginje človeštva. Nova vojna bi prinesla človeštvu nepopisne strahote in bi pomenila konec sedanjega družabnega ustroja na svetu.
Ameriški narod se zaveda in računa z dejstvom, da se noben narod ne bi mogel izogniti posledicam svetovne katastrofe, ki bi jo povzročila vojna. Zaveda pa se tudi, da noben problem ni tako težaven, da se ne bi mogel likvidirati s pametjo. Vse dotlej, dokler trajajo razgovori, obstoja upanje, da bosta zmagala razum in miroljubnost. Napetost, ki vlada sedaj, spravlja v nevarnost ves mirovni sistem, ne samo v Evropi, nego povsem svetu. Ce se. .^čno sovražnosti, bodo milijoni in milijoni mož, žensk in otrok vseh držav ogroženi tn na neizrekljivo strašen način izročeni poginu. Gospodarski sistem vsake države bo omajan in bo propadel. Socialna struktura vseh bojujočih se držav se utegne popolnoma zrušiti.
Največja želja ameriškega naroda je živeti v miru. Toda če pride do vojne, bi prišle Zedinjene države v takšen položaj, da se ne bi mogle izogniti posledicam vojne katastrofe. Tradicionalna politika Zedinjenih držav je vedno stremela za tem, da se vsi mednarodni spori urede na miroljuben način. Prepričan sem, da vsi narodi, ki jim grozi vojna, žele da se mir sklene pred vojno in ne šele po vojni. Vsi narodi naj se spomnijo, da so vse civilizirane države po svobodni volji prevzele svečano obveznost Briand-Keiloggovega pakta iz leta 1928, da bodo vse svoje spore uredile edino z miroljubnimi metodami. Še več! Večna držav je sklenila pogodbe z drugimi državami, ki jih vežejo, da ohranijo mir. Vse države imajo danes pogodbe o arbitraži m spravi, ki dopuščajo in omogočajo miroljubno ureditev vseh težkoč, ki utegnejo nastati. Najsi bo sedanje nesoglasje še tolikšno, sem vendarle trdno prepričan, da ni problema, ki bi terjal tako nujno ureditev, da bi se morali zateči k sili.
Z menoj vred je ves ameriški narod prepričan, da je še vedno čas, da zmagata razum in duh pravičnosti ter da se prepreči novo prelivanje krvi. Zato vam v imenu 180 milijonov Američanov pošiljam ta apel:
Ne razbijte razgovorov in pogajanj, marveč iščite ureditev nerešenih vprašanj samo po poti miroljubnosti s častnimi in konstruktivnimi sredstvi. Kadar se pogajanja prekinejo, je izključen vsak razlog razuma in odloča samo še sila. Sila pa ne rodi nobenega razpleta za bodočnost in nikdar ni v blagor človeštva.
Franklin Roosevelt
Istočasno, ko je bil ta brzojavni apel odposlan Hitlerju in dr. Benešu, je bil dostavljen tudi angleškemu ministrskemu
predsedniku Chamberlainu in francoskemu ministrskemu predsedniku Daladieru, takoj nato pa sporočen tudi novinarjem.
Ameriški tisk pripisuje Rooseveltovi akciji veliko važnost in dodatno poroča, da namerava Roosevelt predlagati, naj se nemško-češkoslovaški spor predloži v reševanje mednarodnemu razsodišču. Listi pa obenem naglašajo, da predstavlja ta apel zadnji poskus za mirno likvidacijo grozečega konflikta, če bo ostal brez uspeha, potem je tudi za vsakogar jasno, na kateri strani bodo Zedinjene države s svojimi simpatijami.
Seja vlade
\V ashington, 26. sept. AA. (Reuter) Predsednik Roosevelt je sklenil, da se z ozirom na evropski položaj jutri sestane vlada na izredno sejo.
Chamberlainova zahvala
London, 26 sept. AA. (Reuter) Chamberlain je poslal ameriškemu zunanjemu mi nistru tole brzojavko: Angleška vlada v svoji hvaležnosti zna ceniti poslanico, ki jo je poslal Roosevelt njej in še nekaterim drugim vladam. V tem kritičnem trenutku je ta posilanica dobrodošla kot pomemben opomin, da je treba dobro premeriti in preceniti vsak sklep, predno bi se šlo na pot, na kateri ni več nikakega zaustavljanja. Angleška vlada je storila vse, kar je mogla, da bi zagotovila mirno rešitev sedanjih težav. Dokler bo pač še kaj izgleda na to, da se ta cilj doseže, angleška vlada ne bo prenehala s svojimi napori. Ona je tudi danes izdala resen apel za rešitev sporov s pogajanji, pri katerih ona nudi svoje posredovanje. Rooseveltove besede morajo ojunačiti vsakogar, kdor le še iskreno ž»eli sodelovati pri tem delu. Angleška vlada se odziva s svoje strani predsednikovemu apelu v največji isikrenosti in brez kakršnekoli rezerve ter ima veliko upanje, da bodo enako storile tudi druge vlade, katerim je bil ta apel poslan.
Daladierov odgovor
London, 26. sept. AA. (Havas) Daladier je poslal iz Londona odgovor francoske vlade na poslanico prezidenta USA. Odgovor se glasi:
»Vaš pretresljivi apel sem sprejel v Londonu, kjer si v tesnem sodelovanju z britansko vlado prizadevamo za ohranitev miru, za miroljubno ureditev spora, ki ogroža mir. Posebno cenim, da v tem trenutku preko vaše visoke moralne avtoritete izraža ameriški narod svojo zvestobo načelom, ki so jih priznale in javno potrdile vse podpisnice Briand-Kellogovega pakta. Zvesti svojim obvezam smo se združili, da najdemo postopek ali formulo sporazuma, ki bo v skladu s ponosom in življenjskimi interesi prizadetih držav. V popolnem zaupanju bomo do konca služili idealu miru, ki že od nekdaj druži naša dva naroda.«
Poziv tudi Madžarski in Poljski
New York, 26. sept. AA. (Reuter). Roosevelt je poslal po zunanjem ministru Hul-lu poziv poljski in madžarski vladi, naj pristaneta na mirno rešitev spornih vprašanj.
Nemei o ameriškem preokretu
Berlin, 26. sept. AA. (DNB) Nemška diplomatska in politična korespondenca piše: Velik del ameriškega tiska je zadnje dni zavzel novo stališče v evropskih vprašanjih. Mnogi listi pišejo proti nemškim težnjam. To stališče ameriškega tiska zbuja presenečenje v Berlinu, ker je ravno glavni ustavni činitelj USA, njihov predsednik v svetovni vojni proglasil pravico do samoodločbe narodov. Čsl. meja ni plod teh načel. Zato se vsiljuje misel, da mora biti v ozadju še kak drug motiv, da ameriški listi napadajo Nemčijo in se zavzemajo za Češkoslovaško.
Nadaljnji obrambni ukrepi na češkoslovaškem
Odvzem zasebnih radijskih aparatov v obmejnem ozemlju — Zatemnitev večjih krajev
Praga, 26. sept. br. Da se zajezi sovražna propaganda po radiu, so oblasti odredile. da morajo v nekaterih pokrajinah takoj oddati vse radijske sprejemnike. Odlok je bil povsod brez vsakega odpora izvršen. V nadomestilo bodo organizirane javne oddaje ter bodo v to svrho namestili zvočnike v določenih lokalih in na javnih prostorih.
Nocoj so bili v nekaterih pokrajinah, zlasti v obmejnih okrajih izvršeni poskusi zatemnitve za primer letalskih napadov. V to svrho so za dobo treh ur, to je od 20. do 23. ustavili tudi električni tok.
London, 26. sept. o. Nekemu angleškemu poročevalcu se je danes posrečilo iz Prage poslati poročilo, za katero se točno še ne ve, po kakšni poti je prispelo v angleško prestolnico. Poročilo navaja, da se na mejah CSR nahaja približno milijon j vojakov. Vsak je moral vzeti s seboj za | dva dni hrane, zimsko perilo in jedilni j pribor. Vsi so močno oboroženi.
Preteklo noč je bila Praga v temi. Vsi j lokali so bili zaprti. Meščanstvo je mobi- i lizirano, ne samo moški, ki niso sposobni za fronto, temveč tudi ženske, ki lahko opravljajo službo za primer napada iz zraka.
Pričakujejo, da bo urejeno tudi vprašanje inozemskih poročevalcev, da bodo lahko v zvezi s svojimi uredništvi. Najbrže bodo za to določene posebne telefonske proge, ki bodo izključno za novinarsko službo
Praga, 26. sept. AA. ČTK. Predsednik republike dr. Beneš je sprejel danes nova ministra, Slovaka Imriha Karvasa in Mar
tuna černaka. Nova ministra sta že prisegla.
Pozdrav iz Amerike
Praga, 26. sept. AA. (ČTK). Iz Chicaga so poslali dr. Benešu tole brzojavko: Okoli 70.000 ameriških državljanov, zbranih danes v veličastnem stadiionu v Chicagu. pošiljajo vam in CSR iznaze svojih simpatij in občudovanja. Vsi ameriški državljani čsl. porekla v Chicagu in drugih mestih vas
bodo podiDirali z vsemi svojimi močmi. ★
Prekinjene prometne zveze s ČSR
Beograd, 26. sept. p. Glede na ukinjenje potniškega in blagovnega prometa iz obmejnih krajev Češkoslovaške sporoča železniška direkcija na Dunaju, da je prav tako ukinila ves potniški in blagovni promet preko svojih obmejnih postaj proti Češkoslovaški. Pošiljke, ki so na potu, bodo zadržane in vrnjene pošiljalcem. Tudi Madžarska je ukinila tranzitni promet med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
Šifrirane brzojavke za ČSR se ne sprejemajo več
Beograd, 26. sept. AA. Češkoslovaška
poštna uprava je sporočila ministrstvu za
PTT, da od danes ne sprejema zasebnih
brzojavk v dogovorjenih šifrah. > i „ ..
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Zakaj ČSR odklanja
V Pragi opozarjajo na bistvene razlike med londonskim načrtom, na katerega je ČSR pristala, in novimi nemškimi zahtevami
Praga, 26. sept. o. Nocoj je češkoslovaški radio objavil naslednje službeno poročilo:
Glede na trditve z nemške strani, da Hitlerjeva spomenica ne pomeni nobene iz-premembe francosko-angleškega načrta, ki ga je sprejela prejšnja in sedanja češko« slovaška vlada, se ugotavlja naslednje:
Češkoslovaška je pod pritiskom Francije in Anglije sprejela njen načrt, ki predstavlja poslednjo možnost za Češkoslovaško, da živi svobodno in neodvisno življenje. Nemška spomenica je popolnoma nekaj drugega. Nemški načrt pomeni glede na zemljevid, ki mu je priložen, da bi prišlo 820.000 Cehov pod nemško vojaško oblast, dočim bi istočasno ostalo pod Čeho-slovaško 100.000 Nemcev. Dočim zahtevajo na nemški strani za teh 100.000 Nemcev izredne ukrepe za njihovo obrambo s češkoslovaške strani, se za onih 820.000 Cehov ne določa ničesar.
Nemški načrt ne vodi računa o gosno-darskem sistemu in gospodarski celoti Češkoslovaške. Z nemško spomenico se vse to ruši in sicer ne samo v sudetskih krajih. temveč po vsej republiki. Po tem načrtu bi ČSR ostala brez vseh svojih industrijskih središč, brez svojih gozdov, ki so ji potrebni za njeno industrijo papirja, brez hmelja, potrebnega za njeno industrijo piva, brez industrije železa, premoga, brez tekstilne, kemične in keramične industrije Češkoslovaška bi ostala brez vse one industrije, ki ji je potrebna zgolj za življenje.
Ves železniški in prometni sistem Češko- • slovaške bi bil porušen. Trije deli ČSR — Češka, Moravska in Slovaška — bi se pretvorili v tri dele države, med katerimi bi ne bilo nobenih prometnih zvez. To bi bi-
lo popolno razkosanje enotnega prometnega in železniškega sistema. Sprejem nemške spomenice bi pomenil onemogočenje
vsake obrambe za obstoj češkoslovaške. Država bi bila gospodarsko, vojaško in politično izročena na milost in nemilost Nemčiji. Češkoslovaška bi se po tem načrtu pretvorila v slabotno in okrnjeno telo.
Tako okrnjena država ne bi bila v nobenem pogledu več neodvisna. Praga je v celoti za francosko-angleški načrt kot maksimum, ki se lahko doprinese, da se sudetsko-nemško vprašanje reši na miren način. Praga ostaja pri tem, ČSR je prepričana, da bosta Francija in Anglija ostali pri svoji besedi, pri maksimu. ki ga sprejema tudi sedanja češkoslovaška vlada.
Praga, 26. septembra. AA. (ČTK). Kakor se izve, navaja češkoslovaška nota, ki je bila danes izročena v Londonu, razlike med angleško-francoskim načriom in me-morandom kancelarja Hitlerja. Po fran-cosko-angleškem načrtu se glede mnogih stvari postavlja načelo, da bo podrobnosti odstopitve ozemlja predpisala nevtralna mednarodna komisija. Nasprotno jpa Hitler zahteva, da se vse izvede po njegovih navodilih in na podlagi podrobnosti, ki so naznačene na karti. Po franosko-angleških predlogih ni bilo rečeno, da se morajo Čehi iz imenovanih pokrajin umakniti brez vsega. Hitler pa zahteva, da se morajo umaknit pred 1. oktobrom in tam pustiti vse svoje imetje. Na koncu note se poudarja, da to, kar zahteva Hitler, dejansko ni rešitev sudetsko-nemškega vprašanja, temveč je to zahteva, da Nemčija z vojsko zasede vse strateško pomembne točke na češkoslovaškem.
Kaj pravijo v Nemčiji na češkoslovaške ugovore
Službena objava nemškega poročevalskega urada
Berlin, 26. sept. AA. DNB prinaša tole poluradno informacijo: Po pisanju listov skušajo v ČSR izkonstruirati nasprotje med berchtesgadenskim načrtom in godes-berško spomenico. Posebno poudarjajo, da spomenica ne daje nobenih nemških poroštev za češkoslovaške meje po ureditvi sudetskega vprašanja. V nasprotju s tem izjavljajo v tukajšnjih političnih krogih, da nima Nemčija po ureditvi sudetskega vprašanja nobenih namer proti ČSR in proti njenim novim mejam, toda od Nemčije se ne more zahtevati, da bo jamčila sedanje čsl. meje nasproti Poljski in Madžarski. S takšnim poroštvom bi Nemčija mogla priti v položaj, da nastopi proti Poljski in Madžarski in se bori za nadaljnji obstoj poljske in madžarske manjšine v ČSR, kar bi pomenilo, da bi morala vstati tudi proti pravicam samodločbe narodov, to bi pa pomenilo popoln prelom z
dosedanjim stališčem rajha. Nemčija bi bila pripravljena jamčiti vsako novo mejo ČSR skupaj s Poljsko in Madžarsko, če se vse manjšine izločijo iz okvira ČSR.
V Nemčiji vidijo v češki trditvi, da bi ČSR s pristankom na spomenico izgubila vse orožje in vse zaloge municije, ki so zdaj v Sudetih, namero, da se spelje javnost na krivo pot, kajti o izročitvi mobilnega vojnega materiala ni v nemški spomenici govora. V Nemčiji mislijo, da je popolnoma postranskega pomena argument. da odstop sudetskih krajev ni možen, češ da bi ČSR s tem izgubila svoje utrjene kraje. Ne glede na to, da je samo del utrdb češkoslovaške meje na sudetskih tleh. naglašajo v tukajšnjih krogih, da ima Češkoslovaška proste roke da lahko vsak čas zgradi na svojih mejah novo utrjeno črto.
Obrambne priprave
v Angliji in Franciji
Na Angleškem so začeli rekrutirati za suhozemno vojsko — Ukrepi za izpraznitev velemest
London, 26. sept. AA. (Reuter). Minister Hoare Belisha je izdal odlok, s katerim se pozivajo častniki in vojaški obvrz-niki protiletalskih oddelkov in obalsKe Ru-hozemsKe vojske. Naglaša, da je vpoklic teh vojaških edinic varnostni ukrep in da se popolnoma razlikuje od splošne mobilizacije, ki bi se nanašala na poziv vse su-hozemake vojske pod orožje.
London, 26. sept. AA. (DNB). V Londonu so danes opoldne odprli posebne urade za rekrutiranje prostovoljcev za suhozemno vojsko. Namen tega novačenja je, kakor poročajo, »da se pomaga tistim, ki bi radi dali svoje moči na razpolago kopenski vojski«.
London, 26. sept. o. Angleško vrhovno ministrstvo je ponovno podvzelo razne varnostne ukrepe, potrebne za varstvo velikih mest odnosno za izselitev prebivalstva. Kakor trdijo, bo mogoče London izprazniti v 72 urah. Z vso naglico gradijo tudi zavetišča proti letalskim napadom.
London, 26. sept. br. Angleško vojno ministrstvo je vpoklicalo pod orožje vse top-ničarje. V Gibraltarju so bili vsi tujci pozvani, da zapuste mesto.
Pariz, 26. sept. o. Notranji minister Sar-raut je podal novinarjem izjavo o pripravah Francije za vsak primer, Ukrenjeno je vse, da se lahlio izseli iz Pariza na sto-tisoče ljudi in izdelan je načrt za nagli prevoz po železnicah in z drugimi prometnimi sredstvi. Tudi v provinci je ukrenjeno vse potrebno. Vsi prefekti so prejeli nalog, naj pripravijo vse, da bodo na deželi sprejemali begunce. Za primer letalskega napada je v Parizu postavljenih več sto siren za alarmiranje prebivalstva. Odbor za obrambo mesta je pripravil 43 tisoč zavetišč. Gasilci so bili ojačeni za 6500 mož in lahko v primeru napada na Pariz gasijo tisoč požarov naenkrat. V pripravljenosti so tudi posebne čete za de-sinfekcijo strupenih plinov in za prezra-čenje.
Strasbourg, 26. sept. Vse mesto se mrzlično pripravlja za najhujše. Ljudje so se pričeli pripravljati, da zapuste mesto v primeru, če izbruhnejo sovražnosti. Seliti so se začeli že v nedeljo, ko je baje Strasbourg zapustilo okrog 50.000 žensk in otrok.
Zbiranje angleške mornarice po vsem svetu
London, 28. sept. o. Angleško vojno brodovje se v naglici koncentrira na Sredozemskem, Atlantskem in Severnem morju ter v Indijskem oceanu. Vrhovno mornariško poveljstvo je pozvalo vse angleške vojne ladje, naj se nemudoma koncentrirajo na določenih mest'h. Tako sta davi dve angleški križanki zapustila Montevideo in s
polno pero odbraeli preko oceana nazaj v Evropo. Šanghaj je zapustila križarka ^Suf-fols« in prenila v Hongkong. Iz Šanghaja so odposlali v Hongkong tudi bataljon škotskega vojaštva. Angleška posadka v šanghaju se ie zmanjšala na polovico.
35 milijonov plinskih mask za Angleže	d
London. 26. sept. AA. (Havas). V vsej Angliji se nadaljuje organiziranje pasivne obrambe države. V soboto popoldne in v nedeljo eo prebivalstvo pozvali v kinih, med službo božjo kn z zvočniki, ki so jih postavili na mnogih mestih v Londonu, naj odide na določena mesta, kjer se vrše poskusi s plinskimi maskami. V skladiščih notranjega ministrstva je spravljenih 35 milijonov plinskih mask. Ta skladišča so v Loaidonu, Readingu, Bristolu, Cambridgeu, Nofctinghamu, Manchestru, Liverpoolu. Co-ventryju in Leedsu. V vseh večjih krajih so v parkih izkopali posebne rove za obrambo pred letalskim bombardiranjem. Londonski župan Morrisora je izda! na prebivalstvo proglas naj se prostovoljno javi k delu za pasivno obrambo. Posebno se čuti potreba po gasilcih, šoferjih in ambulant-skih avtomobilih.
Američani bežijo iz Evrope
Pariz, 26. sept. br. Ameriški državljani, ki se nahajajo poslovno ali turistično v Evropi, se trumoma vračajo domov. Na velikih parobrodih je pravi boj za mesta. Ameriške paroplovne družbe bodo povečale svoj promet v Evropo.
Nadaljnji vpoklici
v Belgiji
Bruselj, 26. sept. AA. (Havas). Ministrski predsednik Spaak je po povratku z dvora, kjer je bil pri kralju na kosilu, sklical sejo belgijske vlade. Seja je trajala tri ure. Izdan je bil komunike, ki pravi, da je belgijska vlada na svoji današnji seji razpravljala o mednarodnem položaju in sklenila, da dopolni vojaške ukrepe, ki so bili že prej podvzeti. Sklenjeno je bilo tudi, da se pokličejo pod zastavo nekateri motorizirani oddelki, kakor tudi nekateri oddelki, ki služijo v posameznih utrdbah.
Vpoklici rezervistov
tudi na Norveškem
Stockholm, 26. sept. o. Glede na mednarodni položaj je odredila švedska vlada, da se ojačljo vse posadke ob obali in tudi na vojnih ladjah, številni rezervisti so bili pozvani v službo. Na obali so postavljene protiletalske baterija,
Pogajanja ČSR
s Poljsko
Varšava, 26. sept. AA. (Havas). Agencija Pat poroča tole: Uradno poročajo, da je predsednik poljske republike ob 15. sprejel češkoslovaškega poslanika v Varšavi dr. Juraja Slavika, ki mu je ob tej priliki osebno izročil pismo dr. Beneša. Po tej avdienci je predsednik Moscicki sprejel zunanjega ministra Be>cka.
Budimpešta, 26. sept. AA. (Havas). Informacije, da je ČSR v načelu pristala na to, da prouči poljSKe zahteve, so zbudile v madžarski javnosti veliko pozornost. Madžarska ni doslej dopuščala nobenega dvoma, kakšno stališče bo zavzela, če pride do vojne; pri tem svojem stališču je imela podporo v poljskem stališču. Možnost prijateljskega sporazuma med Varšavo in Prago sili madžarska državnike, da upoštevajo novi način ureditve problema madžarskih manjšin. Listi poudarjajo, da so gesto češkoslovaške vlade sprejeli v Varšavi s precejšnjo rezervo, in menijo, da bo Poljska zahtevala razna poroštva.
»Samouprava« o stališču Jugoslavije
Beograd, 26. sept. p. Nocojšnja »Samouprava objavlja pod naslovom »Jugoslavija ostane ob strani« beograjski članek belgijskega lista »L' Independance belge«, ki pravi:
»Kakšno bo stališče Jugoslavije v primeru, če bo dovedlo češkoslovaško vprašanje do oboroženega spopada? Po paktu Male antante je Jugoslavija dolžna kakor Rumunija, da *priskoči Češkoslovaški na pomoč v primeru napada Madžarske. To svojo obveznost bo Jugoslavija izpolnila, če bo potrebno. Toda prav zato, ker želi vedno izpolniti vse svoje obveznosti, se je Jugoslavija stalno protivila, da bi se razširil pakt Male antante tudi za primer morebitnega spopada Češkoslovaške z Nemčijo. Beograd se je pred nekoliko leti odločil, da sklene dvostranske pogodbe s sosedi in na ta način reši vprašanja, ki so se pred tem zdela nerešljiva in so neprestano spravljala v nevarnost mir. Beograd more danes samo obžalovati, ker Praga ni našla možnosti, da uporabi iste metode pri reševanju svojih posebnih vprašanj. Nedavno je dr. Stojadinovič napravil na Bledu Češkoslovaški veliko in realno uslugo, prizadevajoč si, da uredi Budimpešta svoje odnošaje z državami Male antante. To pot, ko gre za obstoj bratske države, s katero je vezana z rasnimi in prijateljskimi zvezami, more Jugoslavija samo naj-iskreneje želeti, da se spor mirno reši z najmanjšimi žrtvami za integralnost države, ki je njena zaveznica.
Kralj Boris m Brdu
Brdo, 26. sept. AA Bolgarski kralj Boris je prispel iz Nemčije danes ob 19. na Brdo b knezu namestniku Pavlu.
Zastopniki Sokola pri dr. Stof adinoviču
Beograd, 26. sept. p. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je sprejel danes predstavnike osrednje uprave Sokola kraljevine Jugoslavije gg. E. Gangla, dr. Gavraneiča, dr. Bela ičiča, dr. Pihlerja go. Skalar jevo, dr. Arsenijeviča. prof. Stanojeviča. Iva Poliča, Gavra Miloševiča. Cedo Milica, inž. Petroviča, Vojina Peremčeviča, dr. Civoiča Spor-oiča, Mirka Buiča im dr. Hrsa Verka, s katerimi se je razpravljaj o važnih vprašanjih, ki interesi! rajo naše sokolstvo.
Iz državne službe
Beograd, 26. sept. p. Premeščen je k osrednji carinski blagajni v Ljubljani za višjega carinskega kontrolorja 6. skupine Fran Lah, doslej carinski inšpektor na Pa-gu. Imenovan je za višjega kontrolorja 6. skupine na ljubljanskem glavnem kolodvoru Štefan Jarec, doslej višji kontrolor v Novem mestu, za višjega kontrolorja na postaji v Novem mestu pa Fran Mayer, doslej na Jesenicah. Za višjega pristava 7. skupine je premeščen v železniško delavnico v Mariboru inž. Ivan Hibalčič, doslej višji pristav v Gračacu, za višjega prometnika 7. skupine v Slov. Bistrico pa Anton Makoter, doslej višji prometnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Upokojena je višja kontrolorka Cecilija Abramov pri pošti v Kamniku. Imenovana sta za pristava 8. skupine pri sreskem sodišču Mihael Jereb, doslej sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju, pri sreskem sodišču v Ptuju Anton Zupan, doslej sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Odlikovanje
Beograd, 25. sept. AA. Z redom sv. Sava 4. stopnje je bil odlikovan dr. Friderik Luckmann odvetnik v Ljubljani.
Beograd, 26- sept. p. Odlikovan je Z rodom sv. Save 4. stopnje upokojeni inspete-tor finančne kontrole Martin Potočnik.
Zločin pobesnelega slaboumnika
Zagreb, 26. sept. o. Snoči je bil bližin vasi Scpnice poleg Sesvetov izvršen grozen zločin. Napadeni so bili kmet Crnčevič, nje* gov 121etni sin Franjo in občinski logar Ce* rič. Nenadoma se je pred njimi pojavil božjastnik s samokresom v roki. Cerič in Crnčevič sta prestrašena zbežala, božjastnik pa jc napadel Crnčevičevega sina, katerega je z nožem strahovito obdelal. Odsekal mot je lcvico. nato pa sc zagrizel v njegovo desnico in ga obdeloval z nožem po vsem to lesu. Sunil ga je več ko petdesetkrat in mu iztaknil tudi oko. Pozneje so božjastnika ujeli. Ugotovili so, da gre za 271etnega Ivana Vranica iz vasi Sopnice pri Dugein se* lu. Vranica so aretirali in prepeljali v Zagreb, kjer so ga oddali v zakladno bolnico na opazovanje. Stanje ranjenega dečka je brezupno.
Vremenska napoved
Zagrebška: Vedro in stalno, zmerno toplo.
Dunajska: Pretežno jasno, le v nekaterih predelih južnih Alp deloma oblačni tem-paga&ufca Jcam t®Eemambft. _