Premijski sistem S! ODSTOTKIH — KAZMER.IE MED IZPLACANIMI DOSE2ENIMI PRIHRANKI PREMIJAMI IN Jn tudi dela dobifcka za plafie, fci od leta 1947. Delovna proizvod- ga delijo med vse člane delov- nost na vsakega člana delovnega KakSne rezultate lahko da pre- premijskega slstema Je takoj zadostovaU, da bi zalntere9irall nega kolektiva. Tako niso tzpla- kolektiva se je gihala do tconoa mijska »istem v nekem podjetju, dala pomemtme rezultate Ln po- osebe, ki so obsežene s premij- čevali premij »na škodo« udelež- leta 1955 takole (leto 1951 jemlje- 6e ga pravilno Lzvajajo, vidimo kazala vse njegove pozitivne sikim sistemom, da bi se bolj po- be drugih delavcev in uslužben- mo kot 100): na prumeru »Oktobrske slobode«, lastnostl. V 6 mesecih je dal pre- trudile pri izpolnjevanju postav- cev pri dobičku, kakor to na- tadustrije volneaih tkamn » mijski ststem lepe uspehe. Prt ljenih nalog, da bj dobile pre- pačno domnevajo v nekaterih B>- igradu. To podjet]e je hkrati zmanjšanju odpadkov so dasegll mije. To pa je imelo za posledico delovnih kolektivih, temveC ne-% izdelavo tarifnega pravllnlka nad 8,5 milijona din prihrankov, tudl povečanje dobička podjetja posredno tudd v njihovo korist. pri režijskem materialu so prl* hranill skora] 850.000 din, pre-moga pa so prihranili za skoraj 500.000 din. V istem obdobju so poirečali v priraerjavl 8 prvim leta delovno tkalnici za 12*/o, za posledico tudi prihranek pri plačah in pri splošnih stroSkih, kd obremenju-j«Jo proizvod. V /» Za Pn^ranke, ki so jih mozno. določene dt>seg'i z zm.anjšanjem odpadkov, niti, *redst»v *° izplačali kamaj l,16°/o vred- različna. Tehničnih norm je re- nostl prihrankov, za prihranke lativno malo. Prevladujejo izku- ma«, Ripanj, opekarna Laza-revac). Take norme ne bodo koristile jetih več kakor 80»/. takih del, svojemu namenu to se pravi, da katerih je normirano delo w vzpodbu^ale k delovm pr«z-Treba je samo pripom- vodnoati. Podjetje una lahko Ce vzamemo puvprečno pla^o iz leta 1951 kot 100, so se plača gibale takole: na podlagl v nspre) udeležbe p»ri razdelitvi za prerniie, temveč na pod' :gf u»p«hL. kJ 5>o ga dosegli pri I?.- vršovsp.lu v naprej določenih nalog, fcot )• ta primer prihra- nek surovin. rei'.i3kega materiala in delovne prirfzvodnosti. boljša kvaHtPta, -tmanjšanje nedokon- da je kvaliteta norm zelo P«hodne koristi zato pa povzro- ca škodo širši skupnosti pa tudi sebi, ker visoke plače na podlagi premoga pa samo 1.59°/o vredno- stvene norme. Njihov medseboj-stt prihranjenega premoga. n1 odnos lahko ocenimo z okrog Treba je prlpomniti, da je pod- 15% nasproti 850/i>. Med podjetji. takih norm zmanjšajo dobiček, iz katerega podjetje ustvarja svoje sklade. Podjetje se razen tega tako v naprej odpoveduje Leto 1952 1953 1954 1955 Odstotefc 109,2 . 111,6 113,8 119,5 Iz tega nedvomno vidirno, da je iimel od povečane delovne pro- )etje tzplačevaio premije samo 1z K1, ae a]O po nOirml- P« ^0 tua; borbi za povečanje delovne pro- izvodnosti korist tudi pr^moga. nadalje povečanje UiStega dela svojega doblčka, ki teka- ki n.imajo pravilntka o nor- izVodnosti ..... ...,....„_„„ u-..,- .^ dolQČen za pIafe [n )z kate. ma,h za obračunavanje plai. pa sredstvom, rega so po sklepu delavskega uporabljajo cemk iz )eta 1954. To norme. čant- »roaivodnje, ekspeditivnost svela osn^vali premijskl sklad. Pomeni. v delu pomožnih delavnic. skraj- Podjetje ^^ ni posamez- s tako učinkovitim ntk (ker je dosegel večjo plačo) kakržno so delovne ln podjetje {ker je doseglo večji dobiček, od:tod pa je dobilo večja sredstva za svoje sklade) in ši'r5a da norm niso vskladill Kolikšne koristi nam lahko da uporabljalo s tarifnimi postavkami iz 1. 1955. i>>bno. [ JJporaba tako iz dobdčka podjetja