NOVICE
Dolenjske Novice ixliajajo vsak (-«Irteli ; ;iko : : je t!i 'Uu praznili, duu poprej. : :
Cena jim je za celo leto 10 K. za pol leta ô ií. NaroČuiua za Nemčijo, Bosuo iu druge evropske drŽave zuti^a 12"— li, 2u Ameriko 11"— If. List ill o^íhhI He piHťiijejo itiLjirej.
V»e ilopii^e, iiiiioěiiiiio tu oziituiiln sprejema tiskantn J. Krajec nasi.
Resni časi.
Konec vojske je, pi'i'ies«! iiaiii Sio-veticem i'ešitev : otieali smo se nemškega siižerijatva in zdi'UŽili smo se s Srbi in Hrvati v eno di'žavo. Tedaj smo bili vsi srerni in ponosni na svojo svobodo. Toda po dnevih navdušenja je pi'išel Čas, ko smo pričakovali, kdaj se določijo naše meje proti Nemcem in Italijanom. In v tein času pa se je razvilo pri nas neko razpoloženje, katerega nas je laliko siam. Na eni stiani nas davi Italijan in vae kaže, da nam ngrabi najlepše dele slovenske zemlje v naši Primorski, Goriški in Notranjski, na drngi strani pa stiska in gnjavi slovensko ljudstvo na Koroškem divji Nemec. Pameten Človek bi' pi ičakoval, da se bomo vsi do zadnjega Slovenca in Slovenke z bolestjo v si'cn ozirali na naše ljudi, na Slovence v teb ki'ajib in da se bo naš siti obrnil proti kiivičniin in divjitn Nemcem in Lahom. Žal, ni tako! Velik del našega naroda je pozabil na to in kaže s svojim obnašanjem, da ne zaslužimo svobode. Kaže, da zaslužimo bič z debelim jermenom. Nezadovoljni à'o, zabavljajo in godrnjajo nad lastno državo, nobena stvar jim ni všeč.
Najvišjo stopinjo tega našega gi'dega in nevrednega obnašanja pa smo doživeli zadnje Čase: Ustali so krivi preroki; tigajo iz srca ^ubezeti in vero do najsvetejšega, do uboge, zatirane domovine in nas uče delomržnoati in vcepljajo divjost. One naše fante pa, ki naj s svojim pogumom biaiiijo slovenskega kmeta, na Koroškem, pa učijo si amotne strahopetnosti, da kot zajci pri-beže z bojišča domov. Kje so oni junaki, ki je preti njimi trepetal soviažnik? Kje so? — Ravnotako velika zlobnost pa je, da zadnji čas .odgovarjajo ljudi, naj ne odrinejo k vojaškim vajam, kamor jih kliče oblast.
Isti ljudje pa uče še drug lažnjiv evangelij: lažejo o Srbib, ljudi hujskajo proti vladarski biši Kai'ažorŽevičev, ki smo jitii Slovenci dolžni toliko zahvale. Sprejeli nas niso kot vladne podložin'ke, z i'az-prostrtinii rokami so nas biatsko objeli. Imamo li torej vzioka, da se širi med natiii taka" nezadovoljnost in zabavljivost, tako sratiiotno. obnašanje? '
Nikakor ne! Oglejmo si po vrsti vse ugovoi'e! Poglejmo v Av.stiijo, kar jo je
5e ostalo! Sama je, zapuščena, razbita; ))remagana je. Neznosna di'agtnja in lakota — najhujše zlo — vladata tam. In bodočnost je še teiiniejSa, saj jih zemlja daleko ne tiiore rediti. Ravno tako je veliko nereda in neprilik v vseh državah okoli nas. l'iî nas je, laliko rečemo, še primerno dobro. Glavno je, da je naša vlada oskrbela vsa naša mesta z živili, zlasti z mastjo iu moko. Lakota je sedaj pri nas nemogoča. Toliko nesebični pa moramo biti, da sitio zadovoljni tudi (ni, ako viditiio, da so Slovenci tudi v onih okrajib, kjer je pretilo pomanjkanje in stradanje, rešeni te gi'ozne skrbi in stialiu pred lakoto. To težko, ogromno delo je zvršila naša vlada. In poglejmo, kak red vlada na Železnicah! Saj imamo vlakov kakor v mirnih časih in blago je varno pred tatovi, tiied tem ko je 'v tem pri naših sosedih še veliko nereda. Tudi di'ugaČe se naša vlada tnnli in bi'iga tako, da opažamo le malo napak. Pač nan) manjkajo nekatere potiebščine, a krivo je temu mečkanje na mirovni konferenci. Ko bodo določene meje, prične kmalu reden promet med državami in tedaj bo ustreženo tudi v tetn oziru.
Svetovna vojska je bila nekaj tako strašnega, da moramo Boga zahvaliti, <1a smo sploh še živi; srečni bodimo, da vibai' te vojske ni pridivjal v naše kraje in da danes ne jokamo na razvalinah svojih domov brez imetja, brez živine, brez orodja, biez hišne oi)reuie, kakor je to pri goriških Slovencih, ki jih po vriiu tega še tlači in zatira italijansko voja.štvo. In pri nas? NaŠe kmečke hiše so cele, vojska je pi'inesla dohoiike, ki so ž njimi poplačali dolgove in marsikje itnajo prihrankov — lepe tisočake. V vinorodnih krajih so pa mnogi posestniki naravnost obogateli. Največji iiei'ed in nesreča nam preti sedaj od sosedov, divjih Nemcev, kakor viditiio sedaj na Koroškem. Tja poglejte, pa vidite, kaka sreča je za nas, ostale Slovence, ki živimo v varnosti pred temi roparji! Tam so planili Nemci nad naše ljudi in jim oropali živino, orodje, denar. Živila in pohištvo.
*V nekaterih hišah so oilnesli vse. Pa ne samo to. DrugiKl so slovenske kmete na-i'avnost pobili, obesili in celo tmtčili. In naši fantje, ki imajo dolžnost, da jih branijo, popuste in pobegtiejo domov. Svojo dolžnost naj stoi'e, kakor jo mora vsakdo drugi storiti. Kdo pa naj
brani slovensko zemljo, slovenskega kmeta in druge naše ljudi na Koroškem, ako tie v prvi vrsti Slovenci, ki so kot vojaki vpoklicani? Upatii pa, lia bodo si'atiioto, ki se je zgodila v zadnjem času, v bodoče poptavili in se ne bodo dali nikoli veČ zapeljati pi) hujskačih. PriČakujeitio pa tinli, da se vsak odzove vpoklicu k orožnitii vajatii. Odredba je tu in vsakdo se mora odzvati. Od države imamo pravice in ko-listi, zato tudi dolžnosti.
Iti konečno naši biatje Srbi. Vi njih pomočjo stiio dosegli, odkar stiio svobodni, vse kar smo sploh dosegli. Velike sovražnike — Italijane — imamo na mirovni konferenci; težka je borba ž njitiii. In v tej borbi stoje za natiii srbski odposlanci kakor en mož, P^nako so natii potnagali in nam pomagajo v boibi proti Netncem. Ktiietiški narod so kakor mi Slovenci in delavni. Tudi kralja imajo iz kmetiškega rodu, ki ni živel od žuljev brezpravnih narodov, kakor Habsburžani; njihov in danes tudi naš kralj se je bojeval sam za svoj nai'od, da ga je rešil izpod turškega jarma. To je kralj, ki je sam trpel za svoj narod in ne narod zanj, kakor sitio mi pod netiiško vladarsko hiŠo,
Kilo so pa oni zapeljivci, ki so zapeljevali naše ljudstvo in ga še danes zapeljujejo? Povemo naravnost! V prvi vrsti socijalni demokratje, ki so tiilačni Slovenci, jioleg tega pa imajo med .seboj Netiice. ki so itinogiiti izmed njih izruvali iz src ljubezen do domovine. To je resnica! Tako vetno iz novomeške okolice o teh ljudeh, da so javno lagali o naši državi, da so ljudi pregovarjali, naj se ne bojujejo za (lom, naj ne odrinejo k vojakom. Enako so ščuvali proti državi drugod, zlasti po Gorenjskem. Povejte jim, kadar lažejo in zabavljajo, da se tie boste pri njih učili ljubezni do domovine. Drugi rovarji so še: stari prijatelji Avstrije, ki niso imeli nikoli srca za narod, ampak le za svoj žep. To so nekateri zabiti Slovenci in pa nem-škutarji. Velik delež pa imajo na tem tudi Nemci, ki so še med nami. Ko so te zalege znebitiio, ko jih spodimo iz države, kakor s« Nemci naše, bomo imeli mir pi'cd njimi. Precej krivde imajo tudi Slovenci, ki sicer ljubijo svoj naiod, zlasti inteligenca, ki pa zabavljajo zoper to, zoper ono naredbo naše vlade, pa naj si bo tudi brez vzroka. Ta zabavljivost se strašno šopiri povsod
in povzroča zopet novo zabavljanje in nezadovoljnost. Meni se je to grdo in neopravičeno godrnjanje zlasti sludilo, kadar sem ga slišal vá ust ljudi, ki so kot vojni dobičkarji pridobili med vojno veliko pre-tiiožettje. Opazujem to že dlje časa in vidim, da so le-li celo iiied najhujšimi zabavljači. Ta pi'ikazen je najostudnejša med nami. Ta splošna nezadovoljnost se širi polagoma v ljudstvo in rodi sadove, zlasti nepokorščino. Veliko krivdo nosijo pa tudi ljudje ŠušteršiČevega kova. Kakor z drugimi, tako bo treba tudi z njimi obračuna. Nazadnje pa povem tudi odločno, da je krivo tej razburjenosti prehlastno in nervozno agitiranje obeh strank. Menim, da smo za te razmere piezgodaj začeli. Kajti delo za stranko je neizogibno zvezano z na-]>adi in borbo z nasprotnimi strankami. Ta boj 'pa prinese s seboj strast, razburjanje, zabavljanje, nezadovoljnost. Z žalostjo sem opazoval to takoj spočetka, ker sem pričakoval težkih časov, kakor nam jih je proi'okoval naš voditelj Koi'ošec. Ti časi so danes. Strankarsko življenje in borbe bi bile za dobo, ko bomo imeli hišo — državo ti'dno, varno pred zunanjimi sovražniki.
Pa naj ima krivdo Jia teh razmerah ta in oni, ta ali oni. Spametujmo se! Ne poslušajmo sovražnikov našega naroda in naše drŽave in stiiiimo se v eno silo, da rašimo sami sebe, da zgi'adimo nioCne temelje. Zabavljanje p o m e n i p a r a z-diranje! Pokažimo ono zavednost, ki je povzdigovala naša srca lansko leto na tahfnih, ko smo povdaijali, da greuio v smrt za Jugoslavijo,
Vsakdo naj stori, kar je njegova dolžnost! Kogai' kliče vojaška oblast, naj se odzove vpoklicu! Sovi'ažnike naše bo-dočtiosti, hujskače, poženite Čez prag! Ne delajmo težav svoji mladi državi, ki jo Š e -1 e ustvarjamo, mi sami, delajo jih dovolj na.Ši sovražniki Nemci in Italijani! Potrpi mo nekoliko in pomagajmo! Vi, razumniki, pa podučite ljudi o našem položaju in jih vzbudite, da bodo vsi spoznali in vzljubili svojo domovino,	G.
Podpisujte 4\državno posojilo!
Zgodovina frončišlionsIiBgo sQinostano . in cerhve v Novem mestu.
Sestavil P. nifonz Furlan.
Dne 27. maja je zatisnil oči za vedno, zadet od kapi, br. Elija Kimovec, kuhar in čevljar, zadnja leta vratar. Rojen je bil 1841. v Oameljnili pri Ljubljani; v redu je živel skoro 50 let. Njegov brat je bil p, Samuel Kimovec, izvrsten hrvaški propovednik; njegov stric je bi! tudi frančiškanski brat Elija Kimovec, Čevljar.
Dne 24. junija je požar uničil 38 posestnikom velike vasi Gabrije pri Brusnicah vse, rešili so samo golo življenje. Dol. N. 1911, str. 100.
Po kosilu ali po večerji je jako nevarno se kopati. Meti mnogimi je io izkusil tudi br. Urban Žele, lajik tega samostana. Dne 29. julija v soboto zvečer okoli 9. ure sc je šel kopat v Krko in utonil. Rojen je bil dne 4. januarja 1866. v Slavini na Notranjskem, Kol mladenič je bil s svojim očetom pri cesarjevih konjih, katere so iz Lipicc na Krasu
v Slavino izročevall, od tukaj pa na Češko, V red je bil sprejet leta 1891. S patrom Petrom Turkom je šol na Kitajsko I. 1902, kjer je bil dve leti in prestal kolero. Pred-slojniki so ga poslali v Kvropo, da je na vožnji varoval nekega uinoboiiiega misijonarja. Zaradi bolchavosti so ga poslali \ Novo nicslo, kjer je spretno opravljal raznt službe.
Dne 8. avgusta je bil imenovan novomeškim gvardijanom p. Kornelij PetriČ; p. Bianko je bil prestavljen v Pazin, sem pa p, Janez Žurga za učitelja na deški ljudski šoli.
Dne 24. septembra je blagoslovi! presv, knezoškof dr. Anton Bonavenlura lurSko kapelo z oltarjem v tem samostanu.
Proti koncu decembra je odstopil dež. glavar Fran pl. Šukljc_; na njegovo mesto je imenovan dr. Ivan Šusteršič.
Leto 1912.
Dne 23. marca so slovesno blagoslovili gradnjo železniške proge Novo mesto — Karlovec.
Dne 13. julija sla bila prestavljena v Kamnik p. Kornelij Pehič in pater Severin Fabiaiii. Gvardijanom so izvolili p. Gotiiarda Podgoršek. V Novo m,esto so poslali patra Ambroža Reniica kol kateheta na ljudski šoli, voditelja 3. reda in organista. Ojj enem so sem prestavili br. Paskala, krojača, br, Justina
Berganta, kuharja, br. Marka Kostrcvca, vratarja, br. Akurza Sumraka, mizarja in kletarja, br, Krispina Zelnika, čevljarja in br, Mavricija Blažiča, sakristana.
Poletje je biio toplo. Krka je imela 16—18"R toplote.
Novo gimnazijsko poslopje so dovršili.
6. septembra je umrl v bolnici usmiljenih bratov g, Valentin Bergant, župnik v pok. in dobrotnik novomeškega samostana.
Od 12. do 15. septembra se je vršil na Dunaju 23, mednarodni evliaristični svetovni shod; Slovencev in Slovenk se je udeležilo lega siioda do 3800,
Začela se je vojska na Balkanu.
10. oktobra jc umrl g. Franc Bukovec, župnik v pokoju v Loški vasi pri Soteski. V vinogradu Gospodovem in za probudo Istrijanov je pridno delal 40 let. Ubogo vas Trvtž je spremenil v dobro stoječo vas. Bil je dobrotnik frančiškanskega samostana v Pazinu.
20, novembra se je preselil v večnost ueutrudljivi župnik in duhovni svetnik prelat Anton Peterlin, zlatomašiiik v Šmihelu pri Novem mestu.
Leto 1913.
Vojna na Balkanu. Vojska v Tripolisu. Prve dni v marcu je razsajala v mestu škrlatiiika,
Okrajnim šol. nadzornikom v Novem mestu je bil imenovan g, L Štrukelj.
Dne 14. junija je prevzv. škof Anton ' Bonaventura obiskal deško ljudsko Šolo. Popoldne istega dne je obiskal presv. dijaško Marijino družbo in sprejel nove dijake. Dijaki kongregauisli so mu priredili dve mali akademiji.
Dne 3. avgusta je obhajal g. France
Povše, novomeški kanonik, svojo demantno
mašo. (
Dne 6. avgusta je bila volitev novih predstojnikov. Za novomeški samostan so zopet izvolili gvardijanom p. Golharda; v sainoslanski družini so bili;
P. Gothard Podgoršek, vodja in učitelj deške šole, gvardijan.
P. Ataiiazij Auser, učitelj in vikttrij.
P. Ambrož Remic, katehet, organist.
P. Hubert Marovt, učitelj.
P. Pavel Potočnik, voditelj 3. reda iu dijaške Marijine družbe.
P. Beno Strauss, učitelj.
P. Akvin Otlavi, učitelj.
P. Janez Žurga, učitelj.
Bratje lajiki;
Paškal Vrenjak, krojač; Justin Bergant, kuhar; Marka Kastrcvc, vratar; Florentin Hočevar, vrtnar,
Otvoritev tehnishega visohošol-shega tečaja v Ljubljani.
v poiiJeljek 19, maja 1919 se je položil prvi kamen k slovenski visokošoli. Ob 10. ari je bila slovesna otvoi'itev tehniškega visokošolskega tečaja v obrtni šoli. Otvoritve so se udeležili vsi vladni dostojanstveniki, zastopniki Šol in uradov ter mnogo drugih gospodov in veliko slušateljev prvega tehničnega seitiesti'a, katei'e je pozdravil g- dr. Danilo Majaron. Poverjenik za nk in bogočastje g. dr, Verstovšek je iziazil zahvalo vseučeliški komisiji in društvu inžetiei jev za njihov trud in delo pri udejstitvi visokošolskega tehniškega tečaja. Po teh in razliCnih drugih otvoritvenih nagovorih je imel docent, g. Vidmar slavnostno predavanje o pi'obleniih strojne tehnike. Za njim pa je razmoti'ival docent g. Zupančič važnost matematike v tehnični znanosti.
Za poučevanje na tehničnem visokošolskem tečaju so učfii nalog prejeli sledeči gg. profesorji: L dr. Rihard Zupančič za matematiko I; 2. inž. Jaroslav Forstei' za opisno geometrijo (predavanje); 3. ravnatelj višje realke Mazi za opisno geometrijo (vaje), njemu se pridelita kot asistent inž. Lad. Bevc in tehnik Milan Fakin; 4. dr. inž. Milan Vidmar za mehaniko L; 5. prof. dr. Maks Samec za spi. kemijo; 6. pi'ofesoi' dr. Pavel Grošelj za minei'alogijo; 7. arh, inž. Ivan Vurnik za tehnično risanje; 8. inženir M. Miboi' za strojno risanje; 9. di; inž. Miroslav Kasal za situacijsko risanje; 10. inž, Leo Novak za nižjo geodetiko; 11. inž. Lad. iievc kot asistent še (gl. toč. 3) za geodetiške vaje.
V knratoiij tehniško-visokošolskega tečaja je izvolil zbor docentov sledeče gospode: za gradbeni oddelek arli. inž. Vernika, za strojni oddelek dr. Rih. Zu-patičiča, za i'iidarski oddelek dr. Samca, za geodetski od<ielek inž. Leo Novaka.
Predavanja in praktične vaje so se pričele v sredo 21. maja, in sicer deloma na obrtni Soli v dvoranah V. in XVI. in deloma na realki.	i
1
Kmetijski popotni pouk.
Naloga kmetijskega učitelja ni samo pouk na zavodu, ampak tudi pouk širših kmetijskih slojev o različnih perečih vprašanjih v raznih krajiii po deželi, y tem oziru skrbi viada za prireditev takih predavanj s tem, da plača potne stroške, kateri so s tem v zvezi. Kmetijskemu učitelju je s tem dana možnost, spoznati različne kraje in gospoilarski položaj v eni ali drngi smeri. To je posebne važnosti zlasti za naše mlade učne moči, ker s spoznavanjem krajevnih razmer, navad in želj ljudstva, s katerim pride o priliki predavanja v stiko, pridobi polovico prakse
in tudi učne tvarine, katero učencem v Šoli lahko na tej podlagi pi'edava.
Kar se tiče udeležbe na takih predavanjih, moi'aiii pripoznati, da l-rez posredovanja župnih uradov ali Šolskih vodstev ne bi prišel niti eden poslušalec. V tem oziru se moiamo zahvaliti agitaciji imenovanih uradov. Iz lastnega nagiba ali poukaželjnosi.i bi prišlo prav tnalo udeležencev, Taka predavanja se jti'avočasno razglase v dnevnih in periodičnih političnih, kakor tudi strokovnih listih in vzlic temu bralci taka naznanila prezro ali spioh ne berejo. Ker vsakemu kmetovalcu ni bila dana prilika in možnost, obiskovati kmetijske šole, kjer bi pridobil potrebno znanje za napredek v svojem poklicu, ga lahko vsaj jja kratko pridobi pi'i takih predavanjih. Med poslušalci sedanje dt)be se vidi največ starih gospodarjev in gospodinj in tudi deklet. Piedavatelj z Žalostnim srcem opazi, da med poslušalci ni fantov. Vprašaš očete in ti reko: naši 1'antje so tako izprideni, da nas nočejo več ubogati. Rekli smo, da naj pridejo, pa niso prišli. To je žalosten pojav. Stari gospodarji in gospodinje izprevidijo, da gre za njih napredek in pouk in se Želé na stara leta podučiti. Mladi fantje, bodoči gospodarji, pa menda misjijo, da so dovolj učeni in jim ni treba nikakega strokovnega pouka.
Mladeniči, izpi'evidite, da ne pojde tako napiej !
Sedanji svetovni položaj nas je pripravil do tega, da bode vzdi'^al le tisti posestnik, kateri bode kos preteči konkurenci svetovne trgovine. To velja tudi o kmetijstvu. Mi se moramo učiti pridelovati na svojih zemljiščih več in cenejših pridelkov, kakor tudi živine, kai' se da doseči le s sti'okovno izobrazbo in poukom.
Toraj fantje ne zanemai'jajte takih prilik! Udeležujte se polnoštevilno kmetijskih predavanj !
Učitelj kmetijstva je oropan edinega prostega časa, ki ga ima v tedna, to je nedelja. Večje veselje in zadoščenje njegovega truda mu bode, ako se vresničijo načela, kateia vam piiporoča.
V občini S. na Belokranjskem sem predaval o povzdigi govedoreje z ozii'om na izrejo mlečnih krav in telet: Po 1 in pol urnem predavanju pa izvem, da cela občina nima niti enega bika. Torej tako iznenađenje! Reja telet in kiav brez bika. Na vprašanje, zakaj ga nimajo, so i'ekli, da priile i'eja predi'ago in da posestniki nočejo plačati priitierne skočnine. Taitiošnji župnik D, imel je tri bike in nihče ni hotel bikov kupiti in tudi skočnine plačati. Ako imate ljudje take pojme o zasebni lastnini in povzdigi živinojeje, potem je ve» trud vsakega predavatelja zastonj.
Z ustanavljanjem Živinorejskiii zadrug bi se pri nabavi dobrih plemenjakov dalo doseči, da bi bikorejec dobil podporo od zadruge, katere člani bi plačali nižjo skoč-nino kakor nečlani. Taka zadruga bi se
tudi lahko obrnila za podporo na vlado ali ktiietijske družbe. V tem oziru je le treba dobre volje posestnikov, katerim bodo ilohodki močno povečani.
Ob priliki predavanja v Št. Jerneja o konjereji so se izrekli tamošigl konjerejci in posestniki, da naj bi postal Št. Jernej sedež živinozdravnika. Št. Jernejska občina ima približno 800 - 900 konj, 2500 goved, 4500 prašičev in druge živine. Celi kraj je sloveč po svoji redovitosti in živinoreji. Da l)i pa v nujnih slučajih pošiljali v Krško ali Novo mesto po živinozdravnika, ni vedno mogoče, ali pa je sploh prepozno. Toraj gg. živinozdravniki, zanimajte se za ta kraj! Vlada bi gotovo dovolila ustanovitev mesta z določeno podporo.
Tudi za ustanovitev živinske zavarovalnice so se tamošnji posestniki glasno potegovali. Kdaj bode vendar ista skuhana? Vemo, da je imel nek živinozdravnik nalogo isto ustarioviti. Dolžnost tamošnjih županstev je, da v tej zadevi pišejo deželni vladi v Ljubljani in odločno zahtevajo to, kar je za nje važno in nujno potrebno.	Fran Malasek - Grm.
Dopisi.
Iz Šmarija pri Št. Jerneju. Iz nak
farne občine jih je ostalo na bojnem polju lOG, kakih 30 jih pa še pogrešamo; ne vemo, so 11 še živi, ali jih že davno krije hladna ruša. Pa Čudno! Iz nekaterih velikih vasij skoro nobeden ni padel, iz druzih manjših pa toliko! Tako jih je iz malih vasij Šiiiarije-Brezovica kar devet umrlo junaške smrti! Ne bomo jih pozabili svojih di'agih tovarišev. Zato smo pretekli torek 12, maja napravili kaj ganljivo za-dninico v naši ljubki podružnici. Sredi cei kve je bil napravljen katafalk, ves pokrit s pomladnim cvetjem. Koncem katafalka je bil lep venec s trakovi ter napisom : ,JIrabrim junakom — v blag spomin!'' Krog in krog katafalka pa so stale belo oblečene deklice z venci v rokah. Pogled na vse to je moral vsacega do solz ganiti. G. župnik so opravili črno sv. tiiašo, mej katero je ki'ajevni pevski olbor jako lepo pre|»eval. Marsikatero oko, posebno sorodnikov padlih je pri tem porosilo. Po opravljenih molitvah pri tunibi smo se vsi zamišljeni j'azšli. Vsak pa je rekel — ah, kako je bilo lepo! Glavno zaslugo za vso to prireditev ima mladenič Jožef Zalokar, ki je vse grozote vojske sam preskusil. Čast mu!
Iz Grobelj pri Št. Jerneju. Kdo še ni slišal imena Grobne? V starih i'imskih časih je bila tudi tukaj rimska naselbina. Še sedaj se izkopavajo vsakovrstne reči, kakor: več železa, zaponke, pot'celaii in" različna opeka. Tukaj se nahajajo tudi lepo izdelane kopeli, do tri kvadratmetre prostorne, ki so prav lepo in močno tla-kane in okoli vzidane lepe martiiortiate plošče. Iz kopelj je pa izpeljan umeten kanal, ki ga je pa težko načeti s krampom;
tega je še dosti v zemlji. Le škoila, da ni pi'iilo že vse na dan. Tudi stara klet je še ohranjena, ki je sedaj last Martinčiča. Piav sredi vasi stoji podružná cerkev sv. Martina in okoli cerkvice je staro pokopališče (novo je sedaj ziinaj vasi proti Št Jerneju.) Će pi'ideš od Št. Jerneja po državni cesti in si ogleduješ polje in okolico, moraš veselo vsklikniti: tukaj je pa res lep ki'aj in krasna okolica, ali kakoi' se poje v narodni pesmi:
„Lepa fara Šent Jernejska, ure tri od Novega mesta."
Na okrog vidiš mnogo cerkev, iaiiko jih našteješ d« trideset. Pioti jugu se vidi visoko na Gorjancih cerkvica sv. Nikolaja. Najdlje pa vidiš proti severu in zapadu. Tudi visok Knm se vidi. Le škoda, da so zvoniki od vseh teh cerkvic oi'opani skoi'o vseh zvonov. V Gi'obljab pa ki'aljujeta le še dva velika zvona; bodeta pa tudi kmalo stara 300 let.
Sedaj pa še poglejmo pota, kakšne so v okolici.
Ko prideš od Št. Jerneja doli po veliki cesti do druzega mostu, poglej gor pi'oti Stari vasi, kolika struga je in notri se vije vozna pot od Stare vasi proti Grobljam. Po tem potu še itnliče nosijo ali vozijo iz Stare vasi v Groblje. Kolika škoda se dela po polja, ker vsak se )'ad izogne blatu. Po tem potu je nekdaj tekla voda, namreč tisti potok, ki sedaj čez Št. Jernej primaršira. Potok je tekel od Dol. Brezovice po suhem Mihovem Čez starovaška polja in tod čez Groblje. Od Gi'obelj dol proti vaški gmajni ali pašniku se ti pa odpre cel prepad, posebno v deževju, ki je vode še za velik potok. To je pravi graben, 5 do 8 metrov širok in globok 1 meter in pol. Ubogi vaščani in Še bolj uboga živina, ki moi'a celo leto tukaj hoditi in gaziti, ki je včasih cela grezetina! Videl sem že, da se je vozniku kolo zdrobilo. Ali vse to nič ne pomaga, nihče se ne zmeni za popravo. Toda nekaj bi se pa že lahko storilo, ko bi ioieli sosedje več dobre volje.
Druga pot, skoro tej enaka, je vozna pot od Grobelj proti Ostrogu in proi.i Št. Jakobu. Tudi ta je globoka in voda saiiia nanese ali odnese blata, kakoi' se ji pač poljubi. — Za danes toliko ; ^iiorda drugič kaj več.
Iz Semiča. v nedeljo 11. t. m. popoldan je iuiel tukaj predavanje o govedo-1'eji strokovni učitelj îia kmetijski Šoli na Grmu g. Fran Malasek. Kot pi'aktičen gospodar je povdarjal sledeče kot potrebno 7.0. povzdigo govedoreje:
1. Treba splošne strokovne kmetijske izobrazbe; to se zamore dobiti le na kmetijski šoli. Žalibog se kaže za to-le izobrazbo med kmečkim ljudstvom premalo zanimanja, dokaz je edina kmetijska šola na Grmu, ki pa ne more zadobiti zbog vse mogočne ugodnosti zadostnega števila učencev. Na Moravském pride na število
Bratje Iretjerediliki :
Akurzij Sumrak, mizar in kletar; Gav-dencij Malja.iec, sakristan; Mavricij Blažič, pri vojakih.
Dne 18. septembra je bil liud vihar, ki je podrl na Trški gori nad sto let staro lipo.
Leto 1914.
Dne 25, maja je bila slovesno otvorjetia belokranjska železnica iz Novega mesta do Metlike.
30. maja je umrl p. Salez Vodovšek, frančiškan, ki je iskal zdravja v bolnici usmi-
1	eniii bratov v Kandiji. Veliko je deloval v dušnem pastirstvu, na ljudskih misijoiiili; s posebno vnemo se je trudil za dijake. Veliko nadebudnih mladeničev je ohranil na poti Čednosti, ki sedaj zavzemajo že visoke službe. Imel je lep pogreb; pokopan je na Šmihel-skem pokopališču, D. N. 9H, str. 35.
1, junija, lia binkošliii pondeljek ob 10. uri je bil blagoslovljen kip sv. Urbana, patrona vinogradov na Trški gori. Kip nad
2	metra visok je lepo delo mojstra g. Fr, Vodnika v Novem mestu. Kip je blagoslovil novomeški prošt mil, g. Sebastijan Elbert ob asistenci Šenpeterskega župnika g. Fr. Vovko in p. Akvina Oltavi. (Dol, Novice 1914, str. 31. in 34.)
Dne 5. junija je bil iiud naliv s točo v no^tomeški okolici.
Dne 28. junija je bil umorjen v Sarajevu prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga Zofija.
Dne 12. julija je slovesno blagoslovil premil. g. prošt dr, Sebastijan Elbert temeljni kamen nove župne cerkve v Mirni peči.
Avstrija je napovedala vojsko Srbiji dne 28, julija zvečer. Začetek svetovne vojske,
Dne 1, avgusta je bil v loklican p. Janez Žurga, učitelj na novomeški deški ljudski šoli, za vojnega kuřata,
Kéračija je napovedala vojsko Rusiji; Francozi so prekoračili ncniško mojo; Angleška je napovedala vojsko Nemčiji dne 4. avgusta ob 7. uri zvečer, 5, avgusta je napovedala Avstrija Rusiji vojno. Črnagora napovedala vojsko Avstriji 7, avgusta,
13. avgusta sta Francoska in Angleška napovedali vojsko Avstriji.
Dne 20. avgusta je umrl papež Pij X. „goreč ogenj".
Kardinala Jakoba della Ciiiesa so dne 3. septembra izvolili za papeža z imenom Benedikt XV.
Dne 15. decembra je umrl vavtovaški Župnik Janko Zakrajšek v bolnici usmiljenih bratov.
Pred božičem so na Suhorju cvetele trobeuticc.
Najvišje cene: 100 kg krompirja 8 kron (prej 5 kron); eno jajce 10 vinarjev (poprej 4 vinarje); 1 hektoliter pšenice 41'50 krone; 1 hektoliter rži 30'80K; 1 hektoliter koruze 25-50 K; 100 kg pšenične moke za peko 69-50 K (prej 38 kron); 100 kg ržene moke 45-50 K; 100 kg ječmenove moke 48-60 K; 100 kg koruzne moke 37 K. Razglas deželne vlade v Ljubljani dne 7. decembra 19M, štev. 34.72 .
Leto 1915.
Veliki torek zvečer je od kapi zadet umrl preč, g. Frančišek Špendal, novomeški kanonik, v starosti 70 let.
Dne 18. aprila je umrl g. Andrej Zaman, duhovni svetnik in šmarješki župnik, star 62 let. Bil je dobrotnik novomeškega samostana, vnet voditelj 3. reda.
Italija je napovedala vojno Avstriji dne 23, maja.
13. junija je napravil novomeški tretji red prošnjo procesijo na Trško goro za zmago avstrijskega orožja in nnr.
Dne 4, julija je imel p. Julij Sušnik, Novomeščan, slovesno novo mašo v kapiteljski cerkvi.
Na novem novomeškem pokopališču je bil prvi slovesno pokopan vojak 46. pešpolka Vetro Martou, ro en 1. 1885. v Faldeak na Ogrskem ; spremi a ga je mestna in meščan-
ska garda z godbo. Pokopal ga je vojaški kurat.
Preteklo nedeljo Î 7. septembra je priredilo vodstvo 3. reda tretjo prošnjo procesijo v Stopiče. (D. N. 1915, str. 98.)
16.	septembra je pogorelo svetišče na Sv. Višarjib.
Dne 3. oktobra je naletaval prvi sneg v Novem mestu.
Začetek vojske med Bolgarijo in Srbijo.
Papež Benedikt XV. je dovolil, da sme vsak niaSnik na vernih duš da[i opraviti tri svete maše; eno za-se, drugo za duše v vicaii, tretjo po namenu sv. očeta papeža (z dne 10. avgusta 1915).
Četrto nedeljo v adventu je mil. g. proŠt dr. Sebastijan Elbert blagoslovil novo župno cerkev v Mirni peči,
17.	decembra je imel slovesno srebrno mašo p. Oothard Podgoršek, vodja deŠkc ljudske šole.
Leto 1916.
6. januarja je obiskal prevzvišeni knezo-nadškoi goriški dr, Frančišek Borgija novomeški samostan v spremstvu mil. opata o. Bernarda Widmanna iz Zatičine, kjer je bilo
na slan lijansk
eno osrednje semenišče goriško v ita-
vo Bila
ski.
e zgodnja spomlad.
kmočkega ljudstva iia Kranjskem deset ktiietijskib šol — redno polno obiskovano.
2.	'IVeba pleme spopolriiti ne z nakupom ilragili, nepoztianili tnjiii pletiien, pać pa s pametno in dosledno podbii'o tlobrib bikov in posebej —■■ kai- treba tukaj poudai'iti — boljŠib krav. Naši gospodarji vso SVOJO skrl) obrafiajo za vole, gospodinje imajo za krave večinoma le slamo, bika se pa sploli vsak brani.
3.	Za izdatnejšo In redivnejšo pridobitev krme je treba pred vsetu napraviti vsakemu gospodarstvu primerna gnojišča, v katei'ih naj bo skrbno obranjena vsa gnojtiica kot najbolj dragocen odpadek živalij, pa tudi gnoj naj se skrbno neguje. Da pa trava na pognojenem travniku bolje odloži, naj se travniki s travniško brano prevleČejo. Da bi pa tudi na njivah krriia in sploh tudi drugi pridelki b(>\]e prispevali, naj se ne pregleda zimsko oranje, pri tem naj se upošteva globoko oranje, pred vsem zai'adi nničenja plevela naj se tetueyito z brano prevlači.
Ob sklepu je povabil g. predavatelj dekleta in gospodinje k molxiieinn tečaju, ki ga priredi kmetijska sola na Gimu, in se dal na razpolago vsetn, ki bi pri njem ka-koršnega gospodarskega sveta hoteli Iskati,
Nujno se vabite in ljubezen do domovine veleva
da poilpišote takoj državno posojilo! — Vabite se iiranihiico, posojilnice iii vse premoi5ne osebnosti, zlasti trgovci in poii-jetniki! Svojo donioljiilnio dolžnost nuj storijo osobito Se vsi, ki s(> med vojno oliogtitoli! I'ovabljeiii so pa splob vsi, ki s« zavedajo, da so pristasi in udani podaniki nove di'žave^ da se udeležijo vsak po svojib modeli podpisovanja državne^iu po-soj i I a.
Sijajen uspeli di'žavucga posojila je največjega pomena za nglecl naše države lin zunaj in bo napravil gotovo najboljši ntis tudi iia mirovno konťerencoj l'a tudi /a naso inijožjo doiuoviiio Slovenijo bo častno, če bo v Sloveniji podpisanti svota razmerno visoka.
Finančni minister je podaljšal rok za podpisovanje štiriodstotnega državnega posojila do 1. junija 1!H!K
1'rijave sprejema tndi Mostna bra-nilniea v Novem mestu ter IJi-aniliiica In posojilnica za Kandljo in okolico.
DomaČe in tuje novice.
Inštalacija preč. g. župnika di: Tomaža KM nar j a se je vršila v ŠkofjILokI prav slovesno in veličastno. Na ganljivo lep način se je poklonila Skofja Loka svojenm novemu gosp. žtipniku. Slavoloki, zastave, podoknici, pozdravi — vse je pričalo, da mesto zaiea spoštuje dobrega dnliovnlka. — Vsega spoštovanja vrednemu g. župniku Želituo tudi njegovi zvesti Častilci iz Novega mesta kot svojeitni bivšemu veleljub-Ijenenni in nepozabnemu vikarju vso si'ečo in zadovoljnost teritogati božji blagoslov pri dušnem pastirstvu. Na mnoga «diava letal
Romarski shod. Tivi letni lomarski shodjij'i Mariji TolaŽnici v Nojiiški Ijoki pri Črnomlju se bo vršil v nedeljo dne 2"). maja .z dvojno službo boŽjo. Poskib-Ijeno bo tudi v zadostni meiî, da bodo lomai ji mogli piejetî sv. zakramente. Dragi Dolenjci! Piihitite v obilnem številu po stari hvalevredni navadi v prijazno Maii-jino svetišče, da si izpi'osile pri Mariji TolaŽnici v sedanjem času tako potrebne tolažbe In pomoči. — Župni urad v Nemški Loki.
Podružnica Slomškove Zveze za novomeški in črnomaljski okraj pt iredi izlet in zborovanje 5. junija 1919 v Črnomlju ob po! U. ni'i (ob pol 2. uri najbrž pi'i g. Ijaknoiju). da se belokranjskemu nčl-teljstvn da |)tilika najobilnejše udeležbe. Predaval bode p. Akvln o važnosti učiteljskih organizacij. Razgovarjali so bodemo o zemljepisnem in zgodovinskem pnuku.
Kakor zadnjič v Novo mesto, se tudi to pot najvljudnejše vabi vse uěiteljstvo brez razljke političtiega mišljenja. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se oglasi do 30. maja 1919 pri g. Štulai' Fr., tiadučite\j, Vavt.a vas. ki bode preskrbel zborovalcem kosilo v Ci'iiomlju.	Odbor.
Pri Bo^em Grobu pri Gimu se služijo sv. maše ob pondeljkih in petkih In sicer ob '/i?, uri, ne ob 7. ui'i, kakor poprej.
Zahvala, Prostovoljno gasilno društvo v Ôt. Petru se tem potoni javno zahvaljuje za velikodušen dar 46 kion, katera svota se je nabrala mej gosti povodom poroke Salehar-Zupaiičlč v Sevnem dne 14 maja 1919. — Jože Bojane, načelnik.
Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Novem mestu naznanja, da so bili na občnem zboru dne 18. maja 1919 izvoljeni sledeči gg.: Blažon Franc, urar, načelnik. Vodnik Fr., podobar, podnačelnik. Odbornikom : Klemenčič Jos., pečar. Košir Josip, krojač. MežnaršiČ Alojzij, mesar. Pelko Franc, ki'ojač. PreŽelj Jakob, ključavničar. Sedlar Anton, kolai'. Vovk Josip, l>ek. Odbornikovim namestnikom: Lesjak Alojz, sodar. Povh Josip, krojač. Radi Fr., slikar in Stalcer Jakob, krojač.
Poroke v Novem mestu. Dne 17. i. m. se je poročil g. Viktor Čelik, postajni odpravnik v Medvodah, z gdčno Ljudmilo Hvala, trgovsko sotrndnico v Ljubljani. — Dne 18. t. m. se je poročil gosp. Anton Čertalič, nai'ednik, dodeljen skladišču za vojno opremo v Ljubljani z gdčno Ano Šunko, šiviljo Iz Maribora, Obilo sreče!
Za vse enaka pravica ! Nedeljski jiočitek je obrtnikom in trgovcem vladno zaukazan. Cndno, da so v Novem mestn v tem oziru izjeme. In po vi h zakoniti odredbi so se trgovci v Novem mestu že tudi kolegijalno zjedinîlî, da imajo zares ob nedeljah In praznikih svoje trgovine ves dati zaprte. In ^kaj morajo trgovci gledati ravno ob nedeljah in piazniklh?-— Kako neovirano prodajajo na „štantlh" tuji trgovci in tigovke slamnike in tudi di'ugo blago ter delajo ironično konkurenco domačim trgovcem, ki pa svojega blaga in slamnike ne smejo prodajati ob nedeljah ! Kje je merodajna in odgovorna oblast, da takšnih barantij ob nedeljah ne prepove ? ! Kdo daje takšnim tujim trgovcem preko zakonov dovoljenje v našem mestu prodajati ob nediiljah ? Domači trgovci moi'ajo imeti zapi to blago, ampak odrajtovati smejo ogiomne davke! Kdo bo zameril domačim trgovcem, če tudi' oni odprejo svoje trgovine ob nedeljah. Če se jim godi sicer takšna krivica z nedopustljivo konkurenco ravno ob nudeljah ! Mestno županstvo In okrajno glavarstvo se v^udno naprosita, da napravita tukaj nepristranski red. Če se že dovoljuje tujcem pravica, konkurirati domačim trgovcem, naj se jim saj prepove prodaja ob nedeljah, kajti nedeljski počitek se mora upoštevati tudi na „štantili"! — Trgovci, vedno bolj smo prepričani, kako potrebna nam je stanovska organizacija. Zatorej pridite vsi k ustanovnemu občnemu zborovanju, ki se bo v kratkem sklicalo za vse trgovce In trgovke za Novo mesto in novomeški okraj. Le v združenju je tiioč!
PeŠIzlet v Toplice priredi telovadno diuštvo „Sokol" v nedeljo 1. rožnika t. 1. Odboii iz Novega mesta ob 13. nri. Ker se bo po možnosti preskrbel jmseben vlak, ki bo odliajal okoli 21. ure iz Straže, tnnli ta izlet vsem prijateljem narave in neprisiljene zabave ugodno priliko, da se izleta v mnogobrojnem Številu udeleže. Pri tej jn-iliki .sodeluje društveni tamburaški zbor in fanfare.
Novomeški „Sokol" je podpisal pri Mestni hranilnici 8,'jOU kron nominalnega di'žavnega |)o^ojila.
Predavarye v soboto 17.4iiaja v dvorani Narodnega doma v Novem mestu je bilo sredrqe dobro obiskovano. Stud. phil. g. Anton Podbevšek je v splošno zadovoljnost poslušalcev predaval temeljito predelano tvariiio „O pi'edzgodovini slovenskega vseučilišča v Ljubljani", ter nam pojasnil marsikaj o tem perečem vprašanju, za kar mu bodi izrečena javna zahvala. Z ozirom na velezanimlvo vsebino govora.
na majhno vstopnino ter na plemenit namen čistega dobička v ))rid Stanovske říveze Slov. Akad. je bilo pričakovati večje udeležbe. Sicer je pa obisk NovomešČanov, večjidel dijakov, Še daleč nadki iljeval [jjub-Ijaiičane, ki so poslali k predavanju v pon-deljek 19. maja v realko t.i i dame in enega gospoila ! Seveda se predavanje pi'i takšnem navalu udeležencev ni vršilo. Dohodkov v Novem mestu je bilo 247 K, a v Ljubljani celih 6 kron, kakor Čitamo v Večernem listu. Pa pravijo, da stiio Dolenjci zaspanci! Krivični kritiki: jezik za zobč!
Letni sejm v Žužemberku. Po prazniku Vnebobinla, to je v petek, dne 30. t. m. se vrši v íí^nžembďkn letni sejni s kra-niarijo, govejo živino, drobnico in prašiči. Ker namerava biti živahna kupčija, se prodajalce in kupce vabi.
Slavno uredništvo! — Že dalje časa opazujem, da se nahaja na vseh Žgalniii pripravah našega okraja še vedno samo nemški pečat, kateri vendar v naši demokratski Jugoslaviji jasno kaže, da na vodilnih mestih Še ve<lno vlada staio-avstrijski nemSkutarskI birokratizem. — Skrajni čas bi že bilo, da se temu od-pomore, kajti Ijtnlsfvo vetnlar ni primorajio, pripoznati nemške pečate. Odgovorne voditelje naj bi se pa poslalo raje v Nemško Avstrijo, kjer bi še lahko daljše nemšku-tarili, posebno ker imajo ime iz Relcha. — Dol. Kronovo, dne iiO. maja 1919. — I	Zaje Anton.
Zamenjava kron za dinarje. Belgrad, dne 15, maja. Ministrski svet je izdal odlok, 8 katerim se določa kurz krone s 300 K za 109 dinarjev. Po tem ktii'zu se bo odslej računalo tudi pri državnih blagajnah. Finančni minister dr. Ninčič je izjavil, da se bo v kratkem pričela akcija za izmenjavo kron v dinaije. Kdor bo zamenjal krone v dinarje pred 1. junijem, bo dobil za vsakih lOO kron ,5 dinarjev več kot pozneje.
Bridka usoda najdenčka. Najdcnček „Slavko", o katerem smo poročali dne 1, maja 1919, Še vedno čaka na usmiljenega dobrotnika. Ali res nI zakonske dvojice na Slovenskem, ki je brez otrok, ima dovolj premoŽenja in bi lahko vzgojila enega otroka?! — Prosimo, naj poda kdo čimpreje nesrečneitni detetu rešilno roko in ga sprejme v očetovsko in materinsko oskrbo, rbogi otrok bo prinesel še več sreče in blagoslova v hiŠo, Slavko je prav ljubki, zdrav in krepak fantek; na prvi pogled ga boš vzljubil. Naslov, kajnur naj se obrne plemenit dobrotnik je: Gospod dr. Trene v Krškem.
Drva, bukova, smrekova, hojeva itd,, v eulem več sto kubičnih metrov bo ■potrebovalo poštno ravnateljstvo v Ljubljani za Kimsko dolio 1919/20. Ponudbe z natančnimi izmerami itd., loko kolodvor dobavitelja ali kolodvor Ljubljana, se naj blagovolijo staviti na referenta pošt, komisarja dr, JanžekoviČ, Ljubljana, Beethovnova ul. št. 7/II, tel. št. 139. — Ljubljana, dne 1 5. maja 1919.
Italijani so veliko število Jugoslovanov internirati in zaprti v različne ječe, Da se tem nesrečnikom odpomore in svoje-časno odskodnje, kar vsekakor zaslužijo, je v to potrebna točna štatistika vseh slučajev. Podpisana pisarna prosi vse one osebe, ki so jini taki slučaji znani, naj točno na>^naiiijo pismenim potoni ime in priimek žrtve italijanskega nasilstva, starost, datum internacije ali aretacije, vzi'ok v kolikor je poznan, kraj, kje je, oziroma kje je bila dotična oseba internirana ali zaprta, ali je že sedaj svobodna, in vse podrobnosti, ki so važne za presojanje slučaja, končno če je bila obtožena ali celo obsojena, radi Česar se je to zgodilo. — „Pisarna za zasedeno ozemlje", Ljubljana, Pražakova ulica 3/1.
Raznotero.
Mtizikaličen pes, (iioiica Angelo je imela lejn'ga psa angleške pasme, ki se je zval Tampon. Ta ptis je bil v nasinotju z drugimi psi velik Ijnbitelj glasbe. Gospa ga je imela řada, zato ga je peljala s seboj
povsod in tudi v gledališče. V loži je imel p()seben stolček, ki ga je bila dala gospa napraviti upiav zanj. Kot vsi drugi prijatelji glasbe, je poslušal tudi Tampon s polzaprtimi očmi in je kimal tu pa tam z glavo, pjltijujoč divnim glasovom. Od njegove velike pazljivosti ga ni moglo odvrniti ne ljuliiiiikanje in ne sladkarije. Samo ob odmoru se je okrepil s kakim posladkom z gospo vred. Če je pa bila gospa bolna, je šel Tampon v opero sam, skočil na stolec, poslušal in se nato vruil domov.
Spominski nagrobni napis, v Kamnu blizu Čeških Budjevie se bere na grobu viteza Jana Krištofa Malovca Maloviškega naslednji v eiiiovo ploščo vrezani spominski napis, ki si ga je oČIvidiio sam zložil: „O, bralec, kaj sem jaz? Prah in pepel. Kaj sem bil? Vitez Jan Krištof Malovec z Malovic, posestnik na Kamnu, Zvestovi in Libann. A glej! Zdaj so moji dediči — črvi, Bil sem ces. svetovalec: zdaj si nisem vedel sveta proti smi'ti. Bil sem deželni sodnik: sam pa nisem ušel sodbi božji. Bil setii Malostranski glavar: o, kako majhno stranko sem si pridobil. Bil sem prvi deželni davkar: zdaj sem med smrtno bero. Danes meni, jutri tebi! Vsaj vzdihni in reci: Večni mir in pokoj mu daj, o Gospod ! V 20. dan meseca julija 1677. leta Gospodovega."
Otroci bogatinov v Ameriki ne delajo navadno tako kot otroci naših premožnejših ljudi, ki samo lepo živijo, prodajajo dolg čas in zapravljajo, Sin miljarderja Morgana je od 20. do 26. leta delal v banki tako kot oni, ki nimajo ničesar. Naučil se je uprave in postal upravitelj ene podružnice svojega očeta v Londonu. Roktelerjev sin je cepil, v mladosti drva, nosil vodo, .samo da se je piivadil vsakemu delu in premagal lenobo. Bil je knjigovodja in zapisnikar. Gos[ni Grin, najbogatejša žena na svetu, ima enega sina, ki se je vzdrževal od plače, ki jo je prejemal kot pisar. Človek postane šele z delom človek.
Tiskanje dinarskih bankovcev. V Zagrebu so pričeli v deželni tiskarni in tovarni Rožankovski na Savski cesti s prvimi pripravami za tiskanje bankovcev. Oba zavoda so adaptirali nalašč za tiskanje novih bankovcev. Okna so oiireniljena z železnimi zastori ter se bodo stroji mesce rabili samo za tiskanje bankovcev. Vojaške in finančne straže bodo noč in dan vršile nadzorstvo 1er bp tudi poslopje samo, kjer \iodo Izdelovali bankovce, neprestano vojaško zastraženo. V Zagrebu bodo tiskali bankovce po 20 dinarjev. Ostale bankovce bodo tiskali v Piagi in Parizu.
V Ameriki so tudi čudne ženske.
StiHiovi ali Woolwi hočejo, da jih ženske občnihijejo. Zato mole pri gotovih priložnostih možje drug drngenm hrbet in pustijo, da se nanj udriha z vso močjo. Kdor je pri tem najbolj potrpežljiv, ta je od žensk najbolj občudovan. Da včasih ta ali oni na mestu obleži, to jih ne moti v njihovem običaju.
Ali je Bog?
Vsaj ]ii Boga — se Čuje še zmiiaj, čittudi je minula vojska s svojimi grozotami, posledice še občutimo — tako se sliši od onih, ki so se vdťlcževali, posebno od mladih, tako od onih marsikaterih, ki so nosili In še nosijo njene pi)sledice doma. Mislili smo spioh, vsaj veliko je bilo tacih, da po vojski l>o boljše, pa prišlo je nasprotno. Zakaj? Morda sledeče vrstice še zdaj ne bodo odveč.
Liie i smo ugodne Častj brez vojske, brez iiosehtiih bolezni, brez lakote; mislili smo že, da diugače biti ne more. Mnogi so na Boga (lozabili, drugi so si ga napčno lU'edstavljali. Mislili so si Boga samo kot dobrega očeta, kot zakladnika, ki naj zemljo napolinije s časnimi dobrotami — j)0 vojaško rečeno — kot provijantnega častnika, ki naj skrbi le za to, da imamo dovolj jesti in piti in še kaj povrh za zabavo ; ponižali smo v slugo, ki ima skrbeti samo za naše. potrebe. Bil je lïog
novega leta i» rojstnih diii: Oti bo tki vse, kar svce poželi. Če tudi se tu pa tam kakšna želja ne izpolni, iia tem ni toliko leŽefie; in če je tu pa tam koga vdaril, kakor pobožnega Joba, bo pa potem toliko veá clal, kakor je vzel. Pi'i vsem tem naj pa smehljaje gleda, kako se zaneiuai'jajo Njegove zapovedi, kako se itiu bije v obra/. Ne, taeega Boga ni, pravim tudi jaz, in tako iiiišlenje o Bogu se mora pi-ej ali slej kruto mašćevati.
Izlirnhnila je vojska. Kiogle zadevajo tiste, ki molijo, ravno tako, kakor tiste, ki preklinjajo; granate dobre ravno tako, kakor lindobne. Mati moli doma za svojega edinega sina, v molitvi dobi poročilo, da je padel. Druga je žrtvovala Žc dva, tri sinove, v.saj enega mi Bog ohrani — pade tudi zadnji. Ja, ali je Bog v nebesih ? Ce je, je li zamore gledati potoke nedolžno prelite ki'vi, giozovite iiuike in zdihovanje ranjenih, gledati tako opu.slo-šenje, solze ubogih vdov in sirot? Vsaj so vendar vsi, ki tako trpe. Njegove stvari. Njegova lastnina. Prašanje: Kdo pa nam je dal pravico, si domišlevati takega Boga, kakor smo videli zgoraj? Bog je tudi Gospodar našega življetija, pred katerim smo piah in pepel. On je Gospod, ki ima za sabo večno življenje, s katerim povra-čuje tem, ki so skušnjo pi'estali. On ni samo oče, je tudi vzgojitelj, ki vzame v roke bič, ako se mu ne pokorimo. Kdor si sam naslika Boga bi'ez vsake resne poteze na njegovem obrazu, ta niuia pred sabo pravega Boga, ampak boga svoje domižiije, potem se ni čuditi, da podoba irjegovega boga v resni skušnji brezpomembno zgine.
V osebi našega Glospoda in po apri-čevanjn Njegovih apostolov poznamo Boga, ki se tudi jezi in srdi, ki izi'eka tudi pio-klctstvo in pogubljenje nad uporniki. To smo do zdaj le premalo imeli pred očmi. Brigali se bomo bolj za Boga, ako smo živo [n'epričani, da se ga imamo tudi bati. Človek je po svoji naravi že tak, da stalno zaljubi le njega, kogar se ima po drugi strani tudi lâati. Priča temu so nam pre-mehki stai'ši, ki na stare dni zdiiiujejo pred lasttiimi otroci. Se ve, da to marsikaterim modernim ušesom ni prijetna godba. Pa naj reko, kar hočejo, ovrgli resnice o Božji jezi ne bodo, o njej preglasno govoriti dve priči : Vest, in — naše življenje.
Tudi sveta Bog ni vstvaril kot igra-li.Šče za otroke, še manj kot paradiž Vojska nas je izučila, kaj je ljubezen, kako se kaže v djanju; «»na nas tiČila, poznati Boga, kakor .nam ga kaže sv. evangelij. Ljubezni znak je križ. Ljubezen zaitiore imeti tudi trde, ja na videz neusmiljene roke; ona prenaša, da njeno najljubše dete umira na križu. Ne bode nam Škodovalo, ako v vojski in njenih žalostnih posledicah gledamoljubezen VsegamogoČnega. Ta stiska nas uči, kaj se |)ravt: žrtvovati.
Ni lahko, ni pi'ijetno, dobro pa je.
Henišilo grozodejstva na Ko Am.
„Slov, Naiod" priobČuje pismo celovškega b(?gnnca-izgnanca, NovomeŠčana g. Gustelj Blažona, ki i)o gotovo tudi zanimalo naše čitatelje. ,fSIov. Narod" pise:
„Tukajšiigenni odboi u koroških beguncev je došlo od celovškega begunca-iz^nanca sledeče pismo:
Nemški napad na naše postojanke pri Velikoijcn je bil pi'emišljen in z veliko silo pripiavljen že pred Veliko nočjo. Ne samo, da so na tilioma mobilizirali vso nemško Koroško, temveč so ludi pi'ihajale posamezne ćete iz Slovcnjega gradca, Tirolske, Giadca itd. Na lastne oči zasledujoč vedno tieittško vojaško gibanje, sem z mojim sinom dognal, da so iuudi v Celovcu pied 28. apiilom 1919 zbi'anih v rezervi 8000 dobi'o oboroženili mož.
NemSko moU.vo je šio v.sh'.d sd-ašiiega časopisnega hujskanja s pravim navdušenjem v l)oj pr<4ti „wíndisciie Bande nnd krainisclie Kitidi'inglinge". Ko so pa doživeli pi'i Velikovcu prvi poraz, tedaj so pa dne 29. api iia 1919 zajji li v (Celovcu vse
uiade, trgovine in kavarne. Meščanstvo, in adništvo in delavstvo je hitelo 'v vojašnice pojmške, da brani doliod Slovencfiv v (Celovec, kateri so bili komaj S km oddaljeni v GrabŠtanju,
Željno smo jili ptičakovali in src« so nam utripala bolje nego kdaj — saj boilo prišli, danes ob 11. so že t.ii.
Drugi dan se je pa pi ičeh) napi-edo-vanje Nemcev za nas pa preganjanje.
Najprej so iskali komisarja g. di'. Janka Hočevarja in uradništvo, kjei so razbili vsa okna. Lov na nas Slovence je bil dobro organiziran in se jim je dobro posrečil. Zaprii so vse, od najmlajšega do najstarejšega Slovenca v jezuitsko vojašnico. Dne 28. aprila 1919 so zaprli Mo-hojjevo družbo in kreditno banko.
Diugi dan, line 30. aprila so zaprli starega in mlajšega Ferjančiča, uradnika Zazulo, bančnega uradnika Andrejca iti mene, Dne 2, maja 1919 di'. Pirnata, (h'. Rožiča, Bavdeka, trgovca Henka, uradnico Grančnik, sestro Arnejčevo in splošno vso inteligenco. Mojo trgovino so zaprli, ženo in otroka jia do na(ia\jne odredbe koniiiii-rali. Izpuščen sein bil drugi dan, da sc zagovarjam pred magistratom, ker sem bii obdolžen vohunstva kot Jugoslovan in da sem v stalni zvezi s slovenskim ko-misai'ijatom.
Brez zagovora in dokaza so me obsodili kot „Nemški Avstriji soviažen element"-na izgon, izgubo koncesije in konfiskacijo moje trgovine. O tem lahko poroča tudi g. dr. Boštjan Schaubach, kateri se nahaja sedaj kot begunec v Črnoi/iljii.
V soboto, dne 3. maja ob 12. uri 56 minut so gnali iz jezuitske vojašnice slovenske vojne vjetnike, 186 po številu, in 210 civilnih in tern i rance y, med njimi tudi g. l^rosekai ja iz Kotmarevasi na kolodvor in potem v Špital ob Dravi. Jaz sem bil itiedteni že prost in sem popoldne istega dne odpotoval.
Gledat sem iz varnega zavetišča, kako so celovški meščani in di'uga sodiga naše ljudi oplj»vali, tepli, kametijali, eden je celo streljal'(slovenski renegat Bocbala).
Gospo dr. Kožičevo in Bavdekovo so kmalu pobili. Moje hčere so jima pomagale nositi prtljago. Internirani sp vsi v à(dtahi ob Dravi. Mnogi .10 ostali v (^e-lovcu v gaitiizijsketa zapoiu, tei' čakajo nadaljnih nnik in trpljenja.
Ker je bila moja trgovina zapečatena, nisem mogel ničesar i'ešiti. Zapustil sem ženo in otroke brez si'edstev in ravno tak sem odšel.
Kaka usoda je doletela mojo Ženo in otroke, ne vem ; da pa so mi trgovino boljševiki oplenili in oropali, sem izvedel že v Gradcu, kjer sem se mudil en dan.
Ker nisem imel siedstev za vožnjo, sem moi'al iti peš do Špilj.
Celje, dne 13. maja 1919. 6. B,"
Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. j šas«ij.
VI, Kakáno vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adleákí župniji, v zadrtih 10 letih v posameznih meseclli.
L. 1914. Meseca januarja smo ijneli prav neugodtio vi'eme. Sneg, ki je bil zapal 29. decembra, je obležal. Tudi v tetn mesecu je večkrat snežilo, včasih prav Innio. Tjepih solnčnih dni smo imeli pi'av malo, večinoma je bila megla, ali oblačno, imeli smo tudi hudo zimo. Toplomer ni bil zjutraj ob 7. nikdar nad ničlo, poj)oldan ob 2. ui'i pa samo 3 dni, največ ] K. {- 1 Tj G, drnge dni ])a ali na ničli, ali in)d njo. Najhujšo zimo smo imeli 2G. in 27., ko je kazal toplomer 150. Ker smo imeti ves mesec veliko snega in hudo žitno, bila je tudi izvrstna sanina, kar se pii nas redkokdaj zgodi. Tudi po drugili krajih in dťžciali, kjer snega in zime skoiaj ne poznajo, kakoi' v Trst.n, Goj ic), Daltiiaciji, Italiji, celo v Neaplju, in drugih južnih deželah, je bila huda zima in sneg, kakor so poročali Časopisi.
Tudi prvi dve tretjini 1'ebttiarja sta bili jako mrzli in to {I0 18. Posebno po
jntrih smo imeli hudo zimo, do 12 0, vendar pa smo imeli večkrat tudi prav lepe solnčne, a nuy,le dni. Zima, ki je nastopila z novim letom, je dižala ne|ireti'gotiia celih ^edem t«dnov, in v vsem tem času smo imeli tudi izvrstno satiino. Oe pa tudi v febi'uarju ni nobenkrat snežiio, sjno imeli veniiar v tem času toliko snega, kakoi' ga tiieitda ni bilo o(t leta 1895., in hudo zimo, da je zamrznilo itekaterim po slabih shrambah celo vino. Zadnja tretjina meseca pa je bila prav gorka, ker je potegnit 17. popoldne jug, ki je spravil do 23. popolnoma sneg, dasi ga je bilo še prav veliko. Imeli smo potent nekaj prav goj'kiii din", da so okrog 25. cvetele trobentice, zvončki in teloh. Tudi po drugih krajih so imeli v istem času, kakor pri nas, v prvi polovici febru-ai'ja, hudo zinto in velike nevihte.
Marec pa je bil nenavadno mokej', deloma vsled snega, posebno pa, ker je obilo deževalo, posebno še v drugi polovici, ko je držal večinoiita jug in večkrat tudi prav hudo vlekel. Lepih solnčnih dni jc bilo ntalo, le od 6. do 11. dopoldne sttio imeli izredno tople dni, ko je držal ztttiront jug. Imeli smo zjutraj ob 7. uri od 7 do 13 0 topline, popoldne ob 2. uri pa po 11 do I (j. Še II. stito imeli nenavadno gorkoto do 11. ure. Vlekel je hudo jug. Okrog 1^1. ure pa je potegnila burja in je nad eno uro silno brila, da smo imeli liud vihar z titočnit» deževjem. Okrog pol 2. ure pa je začelo snežiti in je prav hudo snežilo. Toplomer pa je kazal ob 2. uri sattio 4 0 topline, ko je bil kazal zjutraj ob 7. uri Še 13 C. Snežilo je silno ves popoldan in vso noč in 12. zjutraj, na dan sv. Gregorja ~ je bil debel pri nas sneg HO cm, po nekaterih vaseh ])a celo blizo 1 -metra. Naredil je veliko Škode na sadneiit drevju in strehah. Zaradi pre-obiie Énoče in večkratnega deževja v tem mesecu, niso ntogli ljudje skoraj nič delati in je delo, posebno še po vinogradih ,tnoČno zaostalo. Zadnje 4 dni pa je vlekla burja in je bilo lepo solnčno vreme.
Mesec april je bil z itialitiii izjeitiaitd lep in ngoden in nenavadno suh, čettidl pravi o njem pregovoi', da iitia devet vremen na daj). Pneli sitio večki'at prav lepe solnčne in gorke dni. Okoli velike noči, to je od' velikega petka 10. aprila nadalje suio tmeli prav lepe gorke dni in lepe praznike in izredno toplino. A od sreiie po veliki noči popoldan in d{) vštete bele nedelje j>a smo imeli prav grdo in mrzlo vreme, ko je držala vse dni budo burja. 17. je naletaval zjutraj celo večkrat sneg. Imeli sitio ta dan zjutraj samo 4 0 topline. Po 20. nadalje pa smo do konca meseca večinoma piav lepe sohične in kar vroče dni.
Maj pa je bil po večini prav neugoden in prav moker. Deževalo je obilno, in kei' je držala skoraj ves mesec burja, bilo je tudi hladno. Lepili, solnčnih in gorkih dni stiio itneli le tnalo, pač pa je bilo večinoitia oblačno vrente. To oblačno, preinokro in hladno vrettie je bilo neugodno za vso rast, ki je v tem mesecu pi'ccej zaostala, posebno pa Še za grozdje, ki se je ravno „leglo". Sicer pa je bil tiiesec prav miren, brez grmenja, bliskanja, treskanja in viharjev.
Tudi junija je bilo vreme večinoma neugodno, preveč tnokro in Itlailno — v noči od G. do 7. zapal je na Gorjancih itad Metliko celo sneg — kakor v itiaju. Le zadnji teden je bil prav ugoden, lep, sohičen in gorak. Vsled nestanovitnega in mokrega vremeita niso itiogli ljudje sušiti in spravljati ki'tiie in detelje. Tudi za trto je bilo to vreme ))rav slabo, ker. niso mogli ljudje Škropiti pravočasno.	^
V najem dam lepo stanovanje
nad vinsko ktetjo, v vinski gorici Gorenjce, Štiri minute od kolodvora Scniif. Samo dvema oselnama, sposobnima za vinslia trgovca.
Janez Jerman, Siidinja vas št. 20, p. ňcmič.
Prodam
konja z opremo in sedlom, eno Čez 1 joli veliko
njivo 111 go/d.
Adolf Grom, Novo mcKto.
Tvrdka E. GUŠ|TIN v Metliki - dobavlja
poljedelske stroje
vneli vrst. — Zaliteviijte reiiik !
Razvedrilo.
Satnogovor. Orevljaiski vajenec: „To je že oil sile, koliko jih moiatit pii tem mojstru požreti — pa sem vendar ztiieraj lačen !«
V gledališču. Tujec: „Torej Brnadel je vaš najbo^ši igralec?" — Ravnatelj: „da, on mi dva in tudi tri druge nado-mestiije, ker zna s trebuliom govoriti!"
Med berači. A; „Kak je ta kraj, tovariš?" — „Preteto slab! Nič drugega ko krottipir, žandarmi in delo!"
Izdatfio sredstvo. Debela gospa v lekar ni : „To mislite, da bo pomagalo, da bom shujšala? Ali menite, da se bo čez šest tednov že kaj poznalo?" — Lekarnar; „Kaj poznalo — v šestih mescih vas že ne bo nič!"
Zlobnosl Postiežnica ženinu svoje gospodinje: „Gospod, zakaj pa danes tako zgodaj odhajate — Gospod: „Gospodična je slabe volje, — jo zobje bolé." — Postiežnica: „To le zato pravi, da bi vi verjeli, da ima prave zobe!"
Polagoma. Dekla; „Gospa, ali veste kaj novega? — Danes ponoči je v kapiteljski ulici nekdo ulomit in vse kokoši pokradel." —Gospa: „Pi'av je; zakaj so pa ljudje tako neunnit, daMitČ ne pazijo. Kje pa je to bilo?" — Dekla; „V hiši št. 12." — Gospa: „Za božjo voljo, to je pri nas!" — Dekla: „Seveda; pa nisem hotla kar naravnost povedati, da se gospa ne bi bili preveč prestrašili!"
času primerno. A: „Vi ste danes zopet tako kratkih besedij!" — B: „V teh slabih Časih mora biti človek v vseli rečeh varčen — tinli v govorjenji!"
Zlobno. Gospod: „Kako inta vaša prijateljica majhna ustal" — Gospodična; „Imate prav. Jaz se le čudim, kako tnore svoje utnetne zobé notri spraviti!"
Materin svèt. Mati sinu, ki gre za delavca v smodnišnico: „Nevarno delo boš imel, ljubi moj — tvoj prednik je zletel v zrak, ker se je bil stitodnik unel ; da ne boš še ti, le dobro se drži!"
Zanesljivo zdravilo. „Tako je prav, soseda, le pridno uživajte kapljice, ki setii jih vam dala. Te so itiojemu pinču, ki je bil predebel, pomagale; pa bodo za vaše otekle noge tudi dobre."
Napredek. Uradnik; „Zadnji čas setn ae pa vendar menda poboljšal. Prej je vedno stalo v mojem spričevalu „pijanec", sedaj pa samo „da pijem" !"
Listnica uredništva;
Neznanim invalidom v Savinjski dolini: f^o mislite Vi ïaros tako neiepo 0 »aiem vedno poStciieni liiitu, kukor ste nam pisuli na. dopisnici brez podpisa, potem ste Vi podlil Mi nismo in no bomo nikdar zasramovali nuHrtČiiih invalidov; nasprotno smo pa žv prav veliko storili in nabrali dsiov v olajSavo njibovc bridka uiiodo. Naznanite nam svoje ime, da Vam /.ainoromo pojasniti dolitSno jiedoliino suieSiiicu, £e ste sami tako prazni, da je tie razumele, Ni nas treba biti aram, paC pa naj bo sram Vas!
Proda se
v gostilni „TuCek" steklena siena, razne svetilke, razne steklenice, slaro železje in druga drohnjava.
flcetelenshi oporat
še nov, močan, do 50 svetilk, pripraven za kakšno večjo stavbo, restavracijo, kavarno, graščino itd., z vsemi pripadajočimi svetilkami in cevmi - se proda ceno in tudi postavi ter razsvetljavo solidno vpelje. Natančnejša pojasnila daje
Jakob Preželj,
vodovodni instalater in kljnřiivničiu' v Novem mest».
Potrebuje se večja množina oglja; drv in konstrukcijskega lesa.
Natančne ponudbe pod „LES'' Št. 138 na upravništvo Dolenjskih Novic.