PRIMORSKI DNEVNIK AbM^.V gotovini - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 220 (4994) TRST, sobota 16- septembra 1961 Odgovor predsednika ZDA udeležencem beograjske konference sporoča pripravljenost ZDA 5&mirno rešitev vseh perečih vprašanj vugovor j Kennedy O predlaganem sestanku s Hrusčevom pravi, da ga je treba prej skrbno pripraviti in omenja napovedane razgovore z Gromikom V Nevadi so včeraj obnovili jedrske poizkuse J °%>vorii J? ’ ~ Ameriški predsednik Kennedy irnce' V DicrvT3, Pi.sn}o udeležencev beograjske konfe-/■ennedy Ho ’ 7e ^,i-° danes objavljeno, poudarja lne Podstaviin!! ylada ZDA zaveda, da nevezane drža- kot ida je ohrnrr! vaz®n del svetovnega javnega mnenja i 2a Zna ®y miru ::a njihove narode prav tako v de preri,fVIjensks važnosti. nePosredeo !a’ naJ st°Pi >■ ‘X s Hrušče' ? %nost „1 innedy Pri' ? na diira „ ZDA, da iSa Perefia v! 1?a®ln rešijo t 28 oseben !Sanja’ da Pa „0m »rad! s Hrušče- da tai o09’ Pouria !l7a uspešna, to«,e »atrif, Ja Kennedy, Hu la»ja Q!Jivam° stopiti v »»dvoroma j?nt.lskom ult>- fro l 0,daia j groženj.« Ken-*lt« j°učile ’ >?a so zdA skrb-^klaraeiteSedll0 be°S'ra.i-kivn . *n nil-? tem- da sta Pii *n3ske v5. sko vprašanje ‘«» ?v«i moanosti za Prihod-lji'j?Naša p0idrtrodnih odn°-!»®edv ~ “gotav- >«,|A da lo \e bila in je V"?1*® Ul rešijo -•.a«',-* nrn. odgovornostjo. 'C? SedanZ°riti’ da je P°-am»-irize sovjet-P^M^avam ravnanje, ^ie. A ?o . ~~ nadaljuje Vjeh se ! dej deklara- ^os.Ndov !?Sa na Pravice 0SVnf a enotnost, sa- «ije jOditev neodvisnost' in Ytn„s! ska, interventna. avanja v pravice do samoopredelitve, in predpostavljamo, da se ta načela morajo prav tak.o uporabiti za Nemčijo in Berlin.» Kennedy poudarja, da ZDA ne nameravajo uporabiti groženj in sile za rešitev nemškega in berlinskega vprašanja, toda so odločene spoštovati svoje obveznosti in odgovoriti s silo na vsako silo. »Sovjetska zveza, dodaja Kcnnedy,' mora pokazati pripravljenost, na razgovore na osnovi medsebojnega spoštovanja. Do sedaj je SZ namreč pokazala pripravljenost in volj o,'da se proučijo samo pogoji, ki se nanašajo na odstop od zahodnih pravic.« V nadaljevanju svojega odgovora Kennedy poudarja, da ZDA sodijo, da je vprašanje sporazuma o prenehanju jedi skih poizkusov in ustreznega nadzorstva nujno, da pa je potrebno pogajati se ločeno o prepovedi jedrskih poizkusov in o splošni razorožitvi. Sklep Sovjetske zveze o nadaljevanju jedrskih poizkusov v ozračju je povečal nujnost podpisa splošnega sporazuma o prepovedi jedrskih poizkusov. ZDA upajo, da bo prihodnje zasedanje generalne skupščine posvetilo vso pozornost vprašanju prepovedi jedrskih poizkusov, kar bo, »upamo, ugotavlja Kennedy, napotilo Sovjetsko zvezo, da preneha upirati se učinkovitemu nadzorstvu in da sprejme sporazum o prepovedi poizkusov«. Kennedy nadalje poudarja, da ZDA že več časa proučujejo vprašanje splošne razorožitve in da bodo v kratkem objavile načrt, ki vsebuje program, ki zagotavlja splošno in popolno razorožitev, ki bo spremljana z ustreznimi u-krepi za miroljubno rešitev sporov in za ohranitev miru v skladu z načeli listine Združenih narodov. «V razgovore, ki so se začeli 6. septembra v New Yorku med ZDA in SZ, se vlagajo, poudarja Kennedy, napori, da se približata stališči obeh držav in da se sestavi ustrezen forum za razorožitev. Predlog ZDA zagotavlja tudi udeležbo nevezanih držav pri prihodnjih pogajanjih o razorožitvi. Prav tako predvideva pogajanja v okrilju OZN, kolikor se bo SZ s tem strinjala. Na koncu Kennedy ugotavlja, da vidi vlada ZDA v apelu in deklaraciji beograjske konference elemente, ki odražajo iskreno željo po popustitvi napetosti, in ki bi lahko, — kolikor se uporabijo na resen in objektiven način — lahko koristili za zmanjšanje svetovne napetosti. Danes zjutraj in popoldne so zahodni zunanji ministri nadaljevali posvetovanja v zvezi z Nemčijo in Berlinom. Danes je bil navzoč tudi zahodnonem. ški zunanji minister von Bren-tano. Po današnji seji so časnikarji vprašali državnega tajnika Deana Ruska, naj bi kaj povedal o včerajšnjem sestanku s sovjetskim poslanikom Menšikovom. Rusk je odgovoril, da sta med drugim govorila tudi o stikih, ki jih bo on imel s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom med zasedanjem skupščine OZN, ki se bo začelo 19. t. m. Predstavnik ameriške delegacije je izjavil, da so danes govorili predvsem o Berlinu in Nemčiji ter so tudi domeni-li» včerajšnja dva delavska incidenta v Berlinu. Predsednik Kennedy je povabil nocoj ob 13. uri po ameriškem času na kosilo zahodne zunanje ministre. Kennedy se je danes razgovarjal tudi z generalom CIayem, ki je njegov Predsednik vlade na ideološkem seminarju KD jf ----------------------------- antani je poudaril nujnost žalovanju KD N, enni in Lombardi zavrnila kritiko levice - Centralni odbor PSI se sestane v začetku oktobra ®tvo 15. ~- (°d našeBa dopisnika) Sovr. orBo ideološkem seminarju, ki ga je vod-11 tudi n Zlral° v San Pellegrinu, je danes sprede v°sedan-edsednik vlade Fanfani, ki je zlasti pod-* temJe r?zul‘ate demokristjanske vladne poli-teiti. S°vora se ie najprej dotaknil svojega otvoritve-thb, aPriii,ria ■*e*'°šnjem milanskem velesejmu v pre-H v,tr«h m. v katerem je ugotovil, da se je v 5Porua vSPv,nes*cih letošnjega leta nadaljeval napre- £---------------- p “ - 1*1 je u®! h:.Ta naP°-Je de- ^Preri ov je °mo- 3e se je Se 7 (v sAcih ? »3e v l>rvih V1* h,Č>eri ? °S. dose§el 1j 20sO?ftje '- se je indeks LW' to Je !Vno dvignil le h s It>edtein ?rasei je za i,.0 juliia i"3 .se ie od rt! l°čk w * dv‘8nil e 6i ia Segle 'i, an'lne vlo-n00« »miard. '• k^d^bbj^^jAč kot v i- 'lGSe Vd tuislp ga leta)-i*« a»S®v*4ali 6a Prometa W4t)a i0118 tu?a< 25 odst-t-40 31 Uns‘ov od 1. 'ta,,!1 tis^J1- aveusi,- ~tu >bu‘hož ^vgustai-mili 136nyaluteZerve 'n kon. dst nalso. se zviša-» ^ Aona'ozba tujega o fv). ?A 600 Podvojile MV £n]0nov do! v ,1JU in ! ,na debe-,l» k! 'Ansk!71111711 ostal ** NkT in 'išai ^del. Aiute i .trdnost *• Nai ih^Aiute^I6 /rdnost V1 ta , s Potr podtem i-8 od ^ških uanfAnija kar 71 cen e po .fOvUara- Pri?isati n*rm. in aan-1U. bloki- lu tarif neka- vanja levice v vodstvu stranke. Kritikam levice je najprej odgovoril Nenni, ki je zanikal, da bi prišlo do kakršnega koli popuščanja niti kar zadeva splošno politično linijo stranke niti kar zadeva zunanjo politiko ali upravne odbore levega centra. Simone Gatto in De Martino sta branila sestavo deželne vlade levega centra na Siciliji in zatrjevala, da jo je treba smatrati za pozitivno «v okviru splošne politične linije PSI«; dodala sta še, da vodstvo stranke ni bilo udeleženo pri pogajanjih v Palermu, ampak je tem pogajanjem le sledilo. Lombardi je napravil obsežen pregled mednarodnega položaja in zanikal, da bi PSI kakor koli popustil na tem področju. Politika stranke je ona, ki so jo zagovarjali v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice, in ki jo vsebuje dokument, ki so ga odobrili preteklega julija. Ta dokument je vodstvo stranke odobrilo in z njim se je seznanila tudi levica. Glede tega dokumenta je levica izrazila le nekatere ({neupravičene pridržke«. Kar zadeva Sicilijo je Lombardi podčrtal, da je bilo v tem pogledu nekaj pomanjkljivosti pri izvajanju strankine politike, a to mimo volje vodstva; po drugi plati pa ie do sporazuma prišlo tudi po zaslugi levice, ki je že dve leti zatrjevala, da obstajajo konkretne možnosti za formiranje večine od KD do PSI. Kar se tiče položaja v vodstvu stranke, pa je Lombardi pripomnil, da avtonomisti niso krivi, če levica ni znala ali ni hotela izkoristiti možnosti, ki so ji bile dane, da bi poiskali stič ne točke z večino. Santi je kritiziral sporazum v Palermu predvsem zaradi tega, ker so izločili krščanske socialce iz vladne večine, iz deželne vlade pa predstavnike demokristjanske levice. Santi je hkrati izrazil nekatere pomisleke osnovnih organizacij stranke glede politike sodelovanja s KD in s_ tem v zvezi zahteval »trdnejše zadržanje«, da bi mogli «v intere su delavskega razreda dvigniti ceno sodelovanja s katoli čani«. Razpravo o mednarodnem položaju so preložili na 21. t m., centra'-'! odbor PSI pa se posebni predstavnik v zahodnem Berlinu. General Clay se vrača v Berlin. Izjavil je, da je prepričan, da bo mogoče najti rešitev glede zahodnega Berlina. Bela hiša je medtem uradno sporočila, da so napravili danes podzemeljski jedrski poizkus v Nevadi. Uradno poročilo pravi, da gre za šibko jedrsko bombo «v okviru programa raziskovanj o jedrskem orožju«. Poročilo dodaja, da eksplozija ni povzročila radioaktivnih padavin, kakor se je zgodilo pri sovjetskih atmosferskih poizkusih«. Izjava se nadaljuje: «ZDA so morale obnoviti jedrske poizkuse, potem ko so več let skušale doseči sporazum s Sovjetsko zvezo o prekinitvi jedrskih. poizkusov, medtem ko je Sovjetska zveza brez napovedi, toda po dolgih pripravah, obnovila atmosferske poizkuse. Poročali smo že o desetih sovjetskih poizkusih, od katerih so trije imeli moč več megaton. Današnji poizkus je prvi v skupnem prokramu komisije za atomsko energijo in obrambnega departmaja z namenom, da se okrepi obramba svobodnega sveta. Zaradi obnovitve sovjetskih poizkusov je ta sklep postal potreben, cia se omogoči ameriški vladi izpolnitev njenih odgovornosti do svojih državljanov in do varnosti drugih svobodnih držav. Sproti kakor bo program napredoval, se bodo delali poizkusi, da bodo na raz-polago_ informacije v podporo ameriških programov za izboljšanje metod odkrivanja in ugotavljanja jedrskih eksplozij, in ta sredstva bo mogoče uporabiti v okviru sistema mednarodnega jedrskega nadzorstva. Poizkusi bodo prav tako lahko omogočili proučevanje uporabljanja jedrskih eksplozivov v miroljubne namene. ZDA ponovno poudarjajo, da so pripravljene pogajati se o čim širšem nadzorovanem sporazumu o prekinitvi jedrskih poizkusov.# Predstavnik Bele hiše Salin-ger je izjavil časnikarjem, da predstavniki tiska ne bodo i-meli dostopa k poizkusom in da ne bodo vnaprej napovedovali eksplozij in prav tako ne bodo poročali o vseh eksplozijah. V Nevv Yorku je včeraj večja skupina mladih ljudi protestirala proti jedrskim poizkusom. Odšli so pred sedež OZN. Voditelj ameriške socialistične stranke Norman Thomas je govoril zbrani množici in je med drugim izjavil, da protiatomska zaklonišča ne bi zaščitila prebivalstva in bi postala prave krematorijske peči. ba razčistiti dve vprašanji politično linijo PSI v luči do- . godkov na Siciliji in stališča, b<: sestal v prvi polovici ok ki jih ie PSI zavzel v zuna- , tobra. nji politiki; vprašanje sodelo-| A. P. Poizkus atentata na Adenauerja BONN, 15. — Predstavnik bonnske vlade je nocoj sporočil, da je bil Adenauerju poslan po pošti eksplozivni zavoj, ki so ga pravočasno prestregli Zavoj je bil naslovljen na kanclerjev urad, toda varnostni agenti so ga prestregli. Zavoj je bil poslan iz Muenchena. To je že četrti poizkus atentata na Adenauerja v zadnjih devetih letih. Adenauer je danes na tiskovni konferenci izrekel prepričanje, da se razgovori med Vzhodom in Zahodom ne bodo omejili na Berlin, temveč s* bodo raztegnili tud.i na druga področja. Ti razgovori naj bi pozneje omogočili, da se doseže sporazum o nadzorovani razorožitvi, čemur naj bi sledila popustitev napetosti, ki bi omogočila obravnavanje vprašanja sovjetske varnosti. V tem trenutku bi lahko govorili tudi o nemški združitvi. Kancler je izrekel prepričanje, da zahodne države ne bodo priznale ločene mirovne pogodbe med SZ in Vzhodno Nemčijo. Dodal je, da bo s to pogodbo nastal neprijeten položaj, toda ne bo nobene bližnje nevarnosti za vojno. Dolga pogajanja bi lahko pripe- ljala do nadzorovane razorožitve in do «prave mirovne pogodbe«. Kancler je tudi izjavil, da bi v primeru vojne morali dobiti tudi zahodno-nemški vojaki atomsko orožje. Glede možnosti premestitve sedeža OZN v Berlin je kancler izjavil, da gre za «drzen načrt«. Ta načrt bi imel prednost, da bi preprečil težave glede komunikacij, toda bi tudi ošibil vezi med Berlinom in Zahodno Nemčijo. Zato je treba pretehtati vse, kar je v prid temu načrtu, in vse, kar je proti njemu. Zanikal je nato, da misli po volitvah zapustiti oblast'. Zaključek procesa proti liiušim tnrskim roditeljem Petnajst smrtnih obsodb v Jaši Adi Odbor nacionalne enotnosti je smrtno kazen potrdil le za Menderesa, Zorluja in Pnlatkana, ostalim dvanajstim vštevši Hajarju, pa je smrlno kazen spremenil 11 dosmrtno ječo - Priprave za izvršitev kazni z obešanjem so že v teku na utoku Imrali, nedaleč od Jaši Ude JAŠI ADiA, 15. — Posebno vojaško sodišče je ,’.a-nes obsodilo 15 bivših turških voditeljev na smrt (med njimi tudi bivšega predsednika republike Bajar-ja in bivšega predsednika vlade Menderesa); 31 obtožencev je bilo obsojenih na dosmrtno prisilno delo, 418 obtožencev na zaporne kazni do največ 15 let, 123 pa jih je oprostilo. Pet obtožencev pa so izpustili, ker so že odsedeli kazen. Med obsojenci na zapor- ne kazni je tudi pet žensk, bivših poslank demokratične stranke, od katerih je bila vsaka obsojena na 4 in pol leta zapora. Na smrt so bili obsojeni (poleg že omenjenih): bivši zunanji minister Zorlu, bivši finančni minister Polatkan, bivši predsednik poslanske zbornice Koraltan, bivša podpredsednika poslanske zbornice Ki-razoglu in Erozan, bivša člana preiskovalne komisije, ki jo je vlada imenovala na večer pred bivši poslanec Dulger, član glavnega odbora Menderesove demokratske stranke Emil Ka-lafat, in še štirje manj znani. Nekaj ur pred pravdorekom je Menderes padel v nezavest iz razloga, ki ga še niso mogli ugotoviti. Zdravniki skušajo u-gotoviti, če gre pri tem za živč. no izčrpanost, ali pa pretirano dozo uspavalnih sredstev. Po zadnjih vesteh se zdi, da je zdravstveno stanje Menderesa izredno resno. Smatrajo, da ga kljub zdravniški oskrbi, ne bo moč več rešiti. Proces proti članom bivše turške vlade se je začel 14. oktobra lani. Sodišče je zaslišalo 1068 prič. Javni tožilec je zahteval smrtno kazen za 228 obtožencev. Razsodbo je čital predsednik sodišča Šalim Bašol. Obtoženci so poslušali razsodbo stoje in prepadenega obraza. Po prečitanju razsodbe, so obsojenci počasi zapustili sodno dvorano. Na kopnem je o-krog 3000 oseb čakalo na prihod ladij z otoka Jaši Ade, da bi izvedeli za zaključek razprave. Na podlagi turške začasne ustave je pravdorek sicer dokončen, vendar pa mora smrtne obsodbe potrditi odbor nacionalne enotnosti, ki predstavlja sedaj v Turčiji glavno oblast. Odbor nacionalne enotnosti je danes zvečer potrdil smrtne obsodbe proti bivšemu predsednijcu vlade Mende-resu bivšemu ministru zuna- revolucijo, Santar in Kirišoglu, finančnemu ministru Hasanu Polatkanu; ostalih 12 smrtnih obsodb, vštevši ono proti biv. šemu predsedniku Bajarju, pa je spremenil v dosmrtno ječo. Uradni glasnik turške vojske je izjavil, da ne ve, kdaj bodo izvršili smrtne obsodbe. Isti glasnik je hkrati potrdil, da je Menderes dejansko za-užil močno dozo nekega uspavalnega sredstva, da pa se njegovo zdravstveno stanje boljša. Spričo njegove bolezni je glasnik dejal, da utegnejo odložiti izvršitev smrtnih kaz. ni, ni pa izključeno, da ne bodo ostalih dveh obesili pred Menderesom. Po verodostojnih vesteh iz uradnih virov so na otoku Imrali že začeli s pripravami v zvezi z izvršitvijo smrtne kazni z obešenjem. Otok Imrali, kjer obstajajo le zapori, leži nedaleč od otoka Jaši Ada. njih zadev Zorluju in bivšemu IIHIlllHllllllllllIllIllIlHIIHIIIIIIIllllltlllllllllllHIIIIIIlllllllllllllllllllllll Belgijski in franco še daije vodijo vo v Katang proti Čete OZN so tudi včeraj obdržale vse položaje - Iz vsega Konga prihajajo ojačenja Čombe ujetnik skupine belgijskih in francoskih častnikov - V Londonu in Parizu «zaskrbljeni» (zaradi svojih interesov v Katangi) - Poročilo tajništva OZN poudarja, da so vse napade organizirali belgijski in francoski častniki s Čombejem, brez Belgijcev, mislim, da bi bila kaka možnost sporazuma.« Zatem je izjavil, da sta dva poizkusa, da bi se sporazumeli o ustavitvi sovražnosti, propadla. 0'Brien je poudaril, da na čete OZN neprestano streljajo evropejski prosti strelci. Nocoj je predstavnik OZN v Elisabethvillu izjavil, da so čete OZN še vedno na vseh položajih, na katerih so bile včeraj, izvzemši neko poslopje, v katerem je radijski oddajnik nekega amaterja. Kar se tiče irskega odreda v Jadotvillu, je predstavnik izjavil, da je tudi danes vzdržal vse napade ter da so Irci ujeli nekaj Čombejevih vojakov in med njimi tudi dva Belgijca. Indijski general Ra-iah je opozoril pilote letal, LEOPOLD VILLE, 15. — Predstavnik OZN v Elisabethvillu 0’Brien je govoril sinoči po radiu in pozval Čombejeve čete, naj ustavijo sovražnosti. «Vsi tisti, ki se bodo še bojevali po 3 9. uri, je izjavil, bodo obtoženi veleizdaje.« Dodal je, da OZN obvlada položaj. Toda čombejevi vojaki se niso odzvali pozivu in nar daljujejo napade na postojanke OKN- še prej je radio oddajal- -------------------— . poziv Čombejevega finanč- 7e pripomnil: »če bi mogl v . .. rr v-., i.i imeti razgovor na štiri oci nega ministra Kibveja, ki je pod zaščito OZN. Kib/e je pozval katanške vojake, naj prekinejo ogenj. Pripomnil je, da se sporno vprašanje ne more rešiti z orožjem, ter je pozval na mir. Danes je predstavništvo O ZN v Leopoldvillu sporočilo, da so čete OZN. sedaj v defenzivi v Elisabethvillu, kjer so nekatere četrti v rokah Čombejevih vojakov. Zadnje poročilo OZN, ki so ga dobili v Leopoldvillu, pravi, da so čete OZN vzdržale včeraj ves dan napade katanškega orož-ništva in da vztrajajo na svojih položajih. Sinoči so poslali ojačenja v veliko oporišče OZN v Severni Katangi Ka-mino, ki so ga včeraj popoldne napadli Čombejevi žan-darji ob podpori oklepnih vozil in s pomočjo možnarjev. Iz oporišča so evakuirali civilno osebje in ga poslali v Leopoldville in prav tako tudi dvajset tujih plačancey,__ki so bili zaprti v tem oporišču. Kar se tiče Jadotvilla, so Čombejevi vojaki ustavili kakih dvajset kilometrov pred mestom odred OZN, ki so ga poslali na pomoč tamkajšnjemu irskemu odredu, ki je obkoljen. Predstavnik OZN v Leopoldvillu je sporočil tudi, da je včeraj neko katanško reakcijsko letalo bombardiralo in obstreljevalo 150 irskih vojakov, ki so obkoljeni v Jadotvillu. Po obstreljevanju je evropski častnik katanških čet, ki napadajo irsko postojanko, pozval poveljnika irskih vojakov na predajo. O letalu je predstavnik izjavil, da je odletelo iz Kolvezija med Jadotvillom in angolsko mejo in ga je vodil rodezijski pilot, ki je prišel včeraj v Kolvezijo. Letalo je še prej spustilo dve bombi na letališče v Elisabethville, ne da bi povzročilo žrtve. Isti predstavnik je potrdil, da je Čombejev minister Kibve odšel skupno z 0’Brienom včeraj popoldne na angleški konzulat, da bi se tam razgovarjal o možnosti ustavitve sovražnosti. Tajnik OZN Hammars-skjoeld se je ves čas posvetoval s člani glavnega štaba OZN, danes zjutraj pa s člani osrednje kongoške vlade. Hammarskjoeld je včeraj odgovoril belgijskemu zunanjemu ministru Spaaku, ki mu je z brzojavko ((izrekel zaskrbljenost zaradi hudih incidentov v Katangi«. Hammarskjoeld, je poudaril, da so bile sile OZN prisiljene stopiti v akcijo v Katangi proti tujim elementom, ki vodijo Čombejeve vojake. Glavni predstavnik OZN v Katangi 0’Brien je danes sporočil, da so irske čete utrpele hude izgube med srditimi boji v Jadotvillu. Na katanški strani je padlo dve sto vojakov, ranjenih pa jih je bilo pet sto. Med četami OZN je bilo do sedaj sedem mrtvih in 26 ranjenih, toda pri tem niso vštete irske izgube v Jadotvillu. 0’Brien je izjavil, da so irske čete poslali nedavno v Jadotville na zahtevo nekaterih konzulov in Elizabeth-villa. ki so želeli zaščito za Evropejce v tem mestu. Do-cal je, da so Evropejci hujskali katanške vojake v Ja-dolviliu proti silam OZN. Izjavil je tudi, da je Combe v rokah belgijskih ultrasov in ki nameravajo napadati čete da bodo ustreljeni, če bodo OZN, da s tem mnogo tvega jo. General je dodal, da prihajajo iz vsega Konga močna cjačenja OZN v Elizabeth-ville. Čete OZN v tem mestu so dobile ukaz, naj streljajo, samo če so napadene. V me-s*.u so ukinili policijsko uro in telefonske zveze so bile delno vzpostavljene. Poveljnik oboroženih sil v Stanleyvillu general Lundu-la je ponudil osrednji vladi svoje čete, ki naj bi začele akcijo v Katangi. Poslal je predsedniku vlade Aduli pismo. v katerem pravi, da so njegove čete pripravljene vkorakati v Katango, takoj ko bodo dobile ukaz iz Leopold-villa. Kakor običajno širijo belgijske in rodezijske, pa tudi angleške in nekatere ameriške poročevalske agencije celo vrsto lažnih vesti, da bi ustvarile še večjo paniko in zmedo. Dopisnik ameriške a-gencije UPI je poslal iz Severne Rodezije poročilo v katerem zatrjuje, da so oblasti OZN proglasile danes obsedno stanje v Elisabethvillu in da so opozorile vse civiliste, našli pri njih orožje. Predsednik rodezijske federacije YVelensky pa še dalje hujska proti OZN. Tudi iz Brazzavilla, prestolnice bivšega francoskega Konga, širijo lažne vesti, da bi u-stvarili zmedo. Tamkajšnji ro-dio je danes oddajal izjavo, ki jo pripisujejo Combeju. V izjavi je bilo rečeno, da katan-ška vlada ni na begu in tudi ni ujetnica ter da »Combe o-sebno vodi operacije totalne vojne proti OZN«. Po informacijah, kt so jih dobili v OZN nocoj, pa je Combe ujetnik skupine belcev, ki vodijo operacije proti Združenim narodom. Baje je Combe ujetnik skupno s svojim notranjim ministrom Mu-nongom v neki vasi blizu jo-dezijske meje. Podpredsednik bivšega francoskega Konga je danes sporočil Hammarskjoeldu. da se ne bo mogel jutri vkrcati na letalo v Brazzavillu, češ da vlada ne more jamčiti njegove varnosti «zaradi nezadovoljstva in vrenja, ki so ju povzročili v Brazzavillu dogodki v Katangi«. iiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiimmiiiiitimiimiimiiiminiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimimimiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiuiiii Ben Heda je pripravljen pogajati se s Francijo Burgiba napoveduje obnovitev sovražnosti, če se Francija ne bo odrekla svojim sedanjim zahtevam glede Bizerte TUNIS, 15. — V pozivu na alžirski narod, ki so ga oddajali danes zvečer po radiu,_ je novi predsednik začasne alžirske vlade Jusef Ben Heda izjavil med drugim: ((Odločeni smo nadaljevati in okrepiti borbo, vendar pa smo hkrati pripravljeni na mirno rešitev spora s Francijo. Smatramo, da je zaman vsak poskus zavlačevanja neizbežne neodvisnosti naše dežele. To bi bilo nevarno za mednarodni mir, kakor tudi za bodoče odnose med alžirskim in francoskim narodom. Pravična in realistična rešitev je mogoča; bistveno je, da se odpovedo negativni politiki, ki je povzročila prekinitev pogajanj v Evianu in Lu grinu«. Ko se je dotakni) namenov, ki jih je de Gaulle izrazil glede Sahare, je Ben Heda dejal: «Ali je francoska vlada pripravljena potegniti zaključke iz njegovih ugotovitev? Prepričani smo s svoje strani, da bodo odkrita in lojalna pogajanja, da podlagi katerih bo našemu narodu priznana pravica do samoodločbe in neodvisnosti v okviru svoje terito-ialne integritete, privedla do zaključka vojne in odprla pot plodnemu sodelovanju v vzajemno korist alžirskega in francoskega naroda. To si tudi želimo; toda dokler bodo .skušali razkosati našo deželo in odvzeti naši neodvisnosti vso njeno vsebino, bodo zaman pričakova- ,, , li od nas drugačno politiko ZAGREB, 14. Predsednik kot je nadaljevanje vojne in zvezne gospodarske zbornice okrepitev naše borbe.« odnose z vsemi narodi, ki simpatizirajo z njeno borbo zlasti socialističnimi deželami, kakor tudi z deželami Azije in Latinske Amerike. V intervjuju, ki ga je dal dopisniku »CBS«, je Burgiba izjavil, da bo prišlo do »resne krize«, če bo Francija vztrajala pri svojem sedanjem stališču, kakor ga je obrazložila v svoji novi noti tunizijski vladi. Burgiba je dejal, da je ta nova francoska nota nesprejemljiva in da kaže, da Francija še ne jemlje resno tunizijske odločenosti, da ponovno zgrabi za orožje, če francoskih čet ne bodo umaknili v doglednem času. Borgi-ba je še pripomnil, da nobena vlada ne bi mogla dovoliti tuji vojski, da vzdržuje vojaška oporišča znotraj mesta, ki jih Francozi niso imeli pred krizo preteklega julija. Ce bo Francija vztrajala pri takem stališču in pri svojih zahtevah, bo obnovitev sovražnosti neizbežna, je zaključil Burgiba. o razvoju sodelovanja z Jugoslavijo Kar zadeva mednarodno po-liliko, je predsednik začasne alžirske vlade izjavil, da bo »začasna vlada sledila odločno politiki izvenblokovskih držav«; predvsem bo okrepi-ia odnose z arabskimi narodi Magreba, narodi Bližnjega vzhoda in afriškimi naro- Avstnje, bivši kancler inženir Raab. se je v izjavi Tanjugu po ogledu zagrebškega velesejma, dotaknil tudi gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Opozoril je na težnjo stalnega vezanja zunanje-trgovins e izmenjave med o-b»ma državama in ugotovil, da je to jasen dokaz splošne razvijala bo prijateljske l ga gospodarskega napredka v Jugoslaviji in Avstriji. Prav povečanje blagovne izmenjave je dalo pobudo zvezni gospodarski zbornici Avstrije, da odpre v Jugoslaviji dva u-rada za zunanjo trgovino. Meddržavni odnosi, ki se u-godno razvijajo, prispevajo prav tako k razvoju gospodarskih odnosov. Raab je poudaril, da je Avstrija pripravljena poglobiti svoje gospodarske odnose z Jugoslavijo, Ki se ne nanašajo ’ samo na neposredno blagovno izmenjavo in uspešno industrijsko sodelovanje, temveč tudi na naraščajoči tranzit skozi reško pristanišče. V Leopoldville je prišel danes državni minister v Foreign Officeu lord Lansdowne na ((poizvedovalno« odposlanstvo. Na letališču ga je sprejel zunanji minister Bomboko. Lans-downe misli odpotovati tudi v Elisabethville. Iz Washingtona poročajo, da so o Katangi govorili danes tudi zahodni zunanji ministri, ki v glavnem razpravljajo o Nemčiji in Berlinu. Predstavnik Foreign Officea je na vprašanje, ali se je Velika Britanija pridružila tolmačenju, ki ga OZN daje resoluciji glavne skupščine, ki dovoljuje uporabo sile v primeru, da grozi državljanska vojna, odgovoril: ((Absolutno ne.» Dodal je, da je Velika Britanija naklonjena vključitvi Katange v kongoško republiko, toda na miren način. Zvedelo se je tudi, da je lord Home včeraj obsodil vojaške akcije OZN v Katangi. Po angleškem mnenju mandat Varnostnega sveta OZN v Kongu ne določa uporabe sile za vključitev neke pokrajine v kongoško republiko. Tudi francosko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je francoska vlada «zeio zaskrbljena zaradi vojaških o-peracij v Katangi«. Predstavnik zunanjega ministrstva je dedal, da izrekajo v Parizu ((pridržke glede akcije tajnika OZN«, in da je Hammarskjoeld prekoračil svoj mandat ter prekršil listino OZN. Predstavnik je izrekel ((začudenje« zaradi ravnanja tajništva OZN in je dodal, da so za Francijo dogodki v Katangi «obsojanja vrednbi. Medtem je predstavnik OZN v Leopoldvillu Sture Linner pcslal Hammarskjoeldu poročile o dogodkih v zadnjih dneh v Katangi. Poročilo se tiče izvajanja resolucije Varnostnega sveta od 21. februarja o umiku belgijskega vojaškega in polvojaškega osebja in belgijskih vojaških svetovalcev iz Konga, kakor tudt vojakov in svetovalcev drugih narodnosti ter plačancev, ki riso v službi OZN. V poročilu je rečeno, da je največ teh oseb (500) vključenih v Čombejevi vojski. Linner dodaja, da je OZN na podlagi ukaza osrednje vlade od 24. avgusta začela z ukrepi, da izvede to resolucije ob sodelovanju belgijskega konzula, ki je obljubil, (Nadaljevanje na 2. strani) Sporazum o vrnitvi kulturnih dobrin RIM, 15. V italijanskem Poizkus upora v Iraku BAGDAD, 15. — Bagdadski radio je sporočil, da je v severnem Iraku izbruhnil oborožen upor. General Kasem je izdal proglas na prebivalstvo, v katerem obsoja »upor, ki je delo zločinskih agentov imperializma«. Zvečer je radio zunanjem ministrstvu je bil uanes podpisan sporazum, ki je bil parafiran julija, o vrnitvi jugoslovanskih kulturnih dobrin, ki so po drugi svetovni vojni bile na italijanskem ozemlju. Minister Archi in veleposlanik Javorški sta ob podpisu izrazila zadovoljstvo zaradi uspešnih in končanih dolgoletnih pogajanj in sta poudarila pomen tega sporazuma za razvoj prijateljskih odnosov med obema državama. Prihodnji teden se bo sestala v Rimu mešana jugo-slovansko-italijanska komisija ki bo proučila načrt jugoslo-vansko-italijanskega 'Kulturne, ga sodelovanja na osnovi kul-turne konvencije, ki je bila podpisana med obiskom državnega tajnika za zunanje l^i Ve P°P0ViČA v Ita- sporočil, da je bil upor strt Kardelj o zagrebškem velesejmu ZAGKEB, 1-9. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je obiskal danes dopoldne ponovno zagrebški velesejem in si ogledal nekatere paviljone inozemsk.b razstavljavcev. Kardelj se je zelo pohvalno izrazil o sejmu, in dodal, da odraža važen napredek v domači industriji in kmetijski proizvodnji. Izrazil je prepričanje, da bo zagrebški velesejem s stalno krepitvijo gospodarskega sodelovanja Jugoslavije z drugimi državami na svetu imel tudi v pri-hodnje zelo važno vlogo. Konferenca OZN v Rimu o novih virih energije Pred dnevi se je zaključila v Rimu mednarodna konferenca o novih virih energije, ki jo je sklical Ekonomski in socialni svet OZN. Konference se je udeležilo nad 500 strokovnjakov — tehnikov in gospodarstvenikov — iz 70 držav, med njimi tudi iz Jugoslavije. Konferenco je odprl ambasador Egidio Ortona, generalni ravnatelj za gospodarske zadeve italijanskega zunanjega ministrstva, ki je v svojem pozdravnem govoru poudaril važnost proučevanja in uporabe novih virov energije za napredek človeštva ter prečital poslanico italijanskega ministra za industrijo in trgovino Colomba. Konferenca je glavno delo opravila v komisijah, ki so z različnih vidikov obravnavale izkoriščanje sončne, vetrne in geotermične energije. Predloženih je bilo nad 300 referatov strokovnjakov z vseh kontinentov, od katerih se je-118 nanašalo na sončno, 40 na vetrno in 77 na geoter-mično energijo, drugi pa na nekatere druge vire, kakor n. pr. na izkoriščanje plime in oseke. Vendar je za -zra-bo tega vira bila zgrajena doslej ena edina elektrarna, in sicer v St. Maloju v Franciji. Referati in razprave v Rimu se niso nanašali toliko na same «nove» vire energije, ki so dejansko stari kot' svet, temveč v prvi vrsti na nove metode za njihovo izrabo. Te metode morajo biti take, da so ekonomsko upravičene in tako dostopne širokim slojem prebivalstva. Naprave morajo bili cenene, da si jih lahko nabavijo tudi ljudje v nezadostno razvitih pokrajinah. Konferenca je v tem oziru brez dvoma dosegla svoj namen raziskave, ki so o njih poročali udeleženci rimske konference, ter predlogi, ki jih dali, so take vrste, f ie za njihovo uresničitev ii-iia široka možnost. Nalogo, da najdejo enostavno in učinkovito pot ter širokim slojem dostopne cene, so reševali predvsem s predlogi za izkoriščanje sončne energije. Strokovnjaki so svoje predloge pripravljali že leta. Kajti Ekonomski in socialni svet OZN je že leta 1959 menil, da so raziskave sončne, vetrne in geotermične energije dosegle stopnjo, ki bi s primerjanjem dosežkov na mednarodni konferenci lahko vodila k zadovoljivim in zanimivim rešitvam. Zato je leta 1960 sklenil sklicati posebno svetovno konferenco, na kateri bi strokovnjaki z vsega sveta poročali o svojih dolgoletnih raziskavah in dosežke med seboj primerjali. Največje zanimanje za konferenco so pokazale nezadostno razvite države, katerih strokovnjaki so se v velikem številu zbrali v Rimu, ki je bil na povabilo italijanske vlade izbran za kraj konference. Viri konvencionalne energije, ki jih vsi poznamo (les, premog, petrolej, metan, tekoča voda) v doglednem času ne bodo več zadostovali za zadovoljitev potreb človeštva, kajti praviloma se potrebe po energiji podvojijo vsakih deset let. V mnogih nerazvitih državah je pomanjkanje klasičnih virov e-nergije že danes huda ovira za njihov ekonomski napredek. Atomska energija bo v prihodnje brez dvoma pomenila nov in mogoče odločilen vir, vendar tega ni pričakovati pred dvemi ali tremi desetletji. Ze zato je treba raziskovati in izkoriščati tudi druge vire. Med «novimi» viri je brez dvoma glavni vir sonce. Sončna energija je atomska energija, ki jo proizvaja sonce kot ogromen atomski reaktor. Lahko jo izkoriščamo za ogrevanje prostorov v mrzlih krajih in za hlajenje v vročih. S sončno energijo lahko kuhamo, sušimo, deminerali-ziramo morsKo vodo, proizvajamo sol itd. Lahko jo spreminjamo v mehanično ali v električno energijo. Vlada ZAR je v Kairu ustanovila že pred leti poseben center za izrabo sončne energije. V centru so skonstruirali posebno pripravo za kuhanje v obliki velikega zrcala za skoncentrira-nje žarkov, ki ga pritrdijo v določeni razdalji pod lonec na stojalu, V ZDA so začeli izdelovati nekake dežnike iz plastične snovi in aluminijevega prahu, ki se pritrdijo na lonec. Čeprav so te naprave razmeroma poceni dežnik stane okoli deset dolarjev — je bilo ter bo še treba v nekaterih krajih premagati določene psihološke ovire. V Mehiki so jih n. pr. v nekaterih krajih začeli takoj z veseljem uporabljati, v drugih pa se niso mogli uveljaviti. Prav tako se še niso mogle uveljaviti v Indiji. Kuhati je namreč treba na prostem, gospodinje pa so sa temu uprle, češ da bi jim vsa vas gledala v lonec. Do- bro so se uveljavile na Japonskem, kjer danes že skoraj 400.000 družin uporablja sončno energijo za kuho in gretje. Uveljavile so se celo v Kanadi in Burmi. O vseh teh problemih so razpravljali v posebni komisiji rimske konference. V drugi komisiji so razpravljali o novih snoveh za izrabo sončne energije: plastičnih, kovinskih in steklenih, o selektivnih površjih (z uporabo fotocelic se sončna toplota spreminja v mraz) itd. Uveljavili so se na tem področju predvsem strokovnjaki iz Japonske, ZAR. ZDA, Francije in Italije. Posebna komisija je obravnavala izrabo sončne energije za ogrevanje. Referirali šo Japonci, Izraelci, Avstralci in drugi. Zopet druga komisija je razpravljala o raznih načinih in aparatih za sušenje s sončno energijo, prav tako je posebna skupina obravnavala v. svojih referatih uporabo sončne energije za hlajenje. Poročali so strokovnjaki iz Brazilije, Izraela. Pakistana, Indije, Avstralije itd. Profesor Etienne Crause z alžirske univerze je izdelal noseono «študijo o sončni hiši v Sahari«. Cim več bo v Sahari sonca, tem bolj hladna bodo lahko stanovanja. V komisiji za izkoriščanje sončne energije za proizvodnjo sveže vode iz morske in druge slane vode so poročali o dosežkih svojih raziskav in konstrukcijah posebnih naprav v ta namen strokovnjaki iz Čila, Kalifornije, ZAR, Španije, Alžira, Indije, Italije in Sovjetske zveze. Izkoriščanje sončne energije za proizvajanje visoke temperature (sončne visoke peči) je bilo predmet razprav v komisiji, ki ji je predsedoval profesor Valentin Baum, vodja heliola-boratorija Energetskega inštituta v Moskvi. Poročali so francoski, ameriški, japonski, alžirski in drugi strokovnjaki. Dekan dakarske tehnične fakultete Henri Masson je vodil razprave v komisiji, ki je obravnavala uporabo sončne energije za proizvajanje mehanične in električne energije. Zanimiv je bil referat ameriškega strokovnjaka Billa T. Macaleya o gradnji malih 15 kW generatorjev v vesolju. Tudi uporaba zemeljske pare (geotermične energije) je bila predmet razprav v več komisijah. Poročali so predvsem strokovnjaki iz držav, kjer razpolagajo z bogatimi viri zemeljske pare, to je iz Japonske, Nove Zelandije, Islandije, ZDA in Italije. Novo-zelaftdčani so predložili kar 14 referatov, Italijani pa deset, V Italiji uporabljajo zemeljsko paro v elektrarnah v bližini Pize (družba Larde-rello). Italijanske železnice dobivajo dve tretjini potrebne električne energije iz takih elektrarn. Tudi v Islandiji so že izdelali projekt za zgraditev elektrarne z močjo 15.000 kW, ki jo bo gnala gejzirska para. V komisijah, ki so obravnavale vetrno energijo, so se udejstvovali strokovnjaki iz ZAR. Švice, Španije, Japonske, ZDA, Indije, Argentine, Nizozemske, Danske, Francije, Izraela, Grčije in Anglije. Največ referatov pa se je nanašalo na meritve vetra. S takimi meritvami se ugotavlja mesto, kamor je najugodneje postaviti naprave za izkoriščanje vetra za pridobivanje mehanične ali za proizvodnjo električne energije. Ugotovili so, da je veter stal-nejši in zanesljivejši od vode. Praktične koristi so dokazovali predvsem Danci, ki so zgradili vrsto malih elektrarn na vetrni pogon. Generatorje z močjo 50 do 100 kW so postavili na visoke kovinske ali betonske stebre, ki so podobni stebrom daljnovodov. Krila in generatorji se na njih obračajo po vetru ter proizvajajo električno energijo za direktno potrošnjo ali za polnjenje akumulatorjev. Take elektrarnice so zgradili predvsem na kmetijah, ki so oddaljene od strnjenih naselij. V Sovjetski zvezi so zgradili podobne elektrarne na kolektivnih farmah. Konferenca OZN v Rimu o novih virih energije je bila prva velika konferenca te vrste, ki ji bodo po sprejeti resoluciji sledile v doglednem času še druge. Posebno upajo, da bodo nove vire e-nergije koristno uporabili v nezadostno razvitih državah, ki imajo dosti sonca, primanjkuje pa jim klasičnih virov. Sonce bo ostalo vsekakor glavni novi vir, saj izkoriščajo na zemlji le neznaten delčič energije, ki nam jo pošilja ta neizčrpen atomski reaktor. Dosežki raziskovalnih centrov v velikih državah, pa tudi v Mehiki, ZAR itd., ki so o njih poročali v Rimu, bodo brez dvoma prispevali k hitrejšemu razvoju izkoriščanja sončne energije. To bo potrebno zato, ker poraba energije v svetu hitro narašča, Samo le- ta 1959 je ekvivalent porabljene energije znašal 3.673 milijonov ton premoga, leta 1967 bo znašal blizu 8.000 milijonov ton, leta 2000 pa bo presegel 15.000 milijonov ton. Sicer računajo, da bo premog v prihodnjih 40 letih še lahko kril potrebe, ki bodo do leta 2000 znašale 112,3 milijona ton, nato pa ga bo začelo primanjkovati. Leta 2000 bo proizvodnja hidroenergije znašala 10.200 milijard kW, medtem ko je leta 1959 znašala samo 1874 milijonov kWh. Potrebe po petroleju so znašale leta 1960 okoli 1147 milijonov ton. doslej ugotovljene rezerve pa znašajo 52 tisoč 20Q milijonov ton. Leta 1960 je petrolej kril dobro tretjino vseh potreb po energiji. Ze iz teh številk se vidi nujna potreba po raziskavah in uporabi novih virov energije. Ekonomski in socialni svet OZN je z rimsko konferenco storil važen korak na poti k temu cilju, ki bo prinesel koristi predvsem nezadostno razvitim državam. V. S. Tajnika OZN Hammarskjoelda je na letališču Leopoldvilla sprejel premier Adula Na sprehodu med paviljoni ZV 77 italijanskih družb in podjetij razstavlja na zagrebškem 20. nister za zunanjo trgovino ZAGREB, 15. — Od 1. 1955 dalje se italijanska industrijska podjetja redno udeležujejo jesenskih prireditev Zagrebškega velesejma. Tako je tudi letos Italijanski zavod za zunanjo trgovino (ICE) organiziral kolektivno razstavo na 61. mednarodnem jesenskem velesejmu v Zagrebu. Italijanski dan bo 20. septembra. Italijansko razstavo in sploh sejmišče bodo la dan obiskali italijanski minister za zunanjo trgovino Mario Martinelli, predsednik Zavoda za zunanjo trgovino dr Giuseppe Dall’Oglio in glavni direktor zavoda, dr. Lodo-vico Groja. Na sejmu sodeluje letos 70 italijanskih tovarn, med temi pa zastopajo nekatere tudi druge obrate, tako da lahko rečemo, da bo na sejmu razstavljena izbira izdelkov 77 italijanskih industrij. Najmočneje je zastopana mehanična je glavni poudarek - skih razstavljavcev ^ področja na P'aSrC|a san. Tako razstav«2" ^ drugi dve tovarni^Jj Materie Plastiche Milana in Rezin1 ® iz plastl; mase ( oziroma embalažo ‘ L,«1 nih snovi. Drugo P° jje katerem sodeluje lep" lo italijanskih t°varl’’a To** ročje polrošnega l>Ia9 . srečamo znane tova" Alemagna na ki razstavlja izdelke, Ferrania 18 znano po sv oj ih aparatih in fotograf |jit terialu, Ignis iz deluje znane hladilo ^ spodinjsko uporabo, s;no iz Milana, ki j jfgž nniiiiiniiinmiiii..... vila računske s*.r0. ,!e i#1 iz Pavie (gospodinj5 ^ dustrijske šivalne Komaj je «Karla» opravila svoje uničevalno delo v Ameriki (kul*11 aike> ’ ' 111 C 1 :c - g Tu nastopa tudi ' Zoppas iz Trevisa - . opreme in hladn ^ 0 Tajfun «Nancy» seje smrt in razdejanje po vaseh in mestecih Doslej štirje mrtvi, 11 pogrešanih in 48 ranjenih oseb, medtem ko je veter porušil 476 hiš, voda pa je preplavila nekaj tisoč drugih Posledice tajfuna «Karla» v Ameriki: 39 smrtnih žrtev TOKIO, 15. — Japonskemu otočju se bliža nov tajfun, ki so ga imenovali «Nancyv Po prvih vesteh je tajfun izredno močan, saj so strokovnjaki izmerili moč vetra, ki doseže kakih 240 km na uro. Zaradi tega so takoj alarmirali otoke Kyušu in Sikoku južno od Japonske. Letalske diužbe so ukinile vse polete proti jugu, medtem ko je deževje, ki naznanja tajfun, že doseglo otočje ter prekinilo železniški promet. Kasneje je policija sporočila, da je tajfun «Nancy» že dosegel južno japonsko obalo, pri čemer je ena oseba izgubila življenje, 17 je bilo ranjenih, 8 oseb pa je izginilo. V tej začetni fazi je tajfun porušil 17 hiš, 4.000 stanovanjskih poslopij pa je zalila voda. Toda,kasneje so začel? prihajati še bolj alarmantna poročila. Opazovalne postaje so sporočile, da je bilo v prvih urah, odkar ie tejfun dosegel južno japonsko otočje, 48 ranjenih, 11 pogrešanih, življenje pa so izgubile štiri osebe. Tajfun je porušil 476 hiš, tisoče hiš pa je preplavila voda. Kljub pravočasnemu alarmu pa je bilo prebivalstvo vseeno iznenadeno in ko je vo-začela preplavljati vasi, so ljudje začeli bežati na bližnje griče v upanju, da jih voda ne bo dosegla. V drugih vaseh pa so družine, ki živijo v majhnih lesenih hišicah, zapustile svoja stanovanja in se zatekle v zidane zgradbe, za katere upajo, da bedo vzdržale tajfunu. V Nagoyi je orkan podri del glavne železniške postaje ter porušil nekaj bližnjih hiš. Moč vetra je bila tako velika, da so našli ruševine omenjenih poslopij več kilometrov stran. Policija pa je sporočila, da se je v viharju na morju potopilo več ribiških ladij. Vojska in Rdeči križ sta v pripravljenem stanju. Japonski obrambni minister je sporočil, da je 250-000 mož dobilo ukaz »pripravljenega stanja*. Meteorološka služba predvideva, da bo tajfun «Nancy» jutri okoli polnoči dosegel področje Tokia, Medtem ko iz Japonske prihajajo prve vesti o razdejanjih, ki jih povzroča tajfun «Nancy», pa iz Amerike poročajo o bilanci žrtev tajfuna »Karla*. Do sinoči je bilo 39 smrtnih žrtev. Begunci so se začeli vračati na svoje domove, toda od 500.000 beguncev je le malo takih, ki nilllllllllllllllHIIIIlIllIlllllltlllllimillllllllimilllllllllllllllUIIIIIIIII IIIIIIII lllllllll III lili II Ulili* Položaj v Katangi (Nadaljevanje s 1. strani) da bo poskrbel za evakuacijo vseh tujih elementov. Toda sporazum se ni spoštoval in sedemdeset belgijskih častnikov se je zateklo na belgijski konzulat. Častniki in tuji plačanci so izkoristili to površnost pri izvajanju ukrepov o evakuaciji in so se znova vrinili med orožništvo tei so začeli razdeljevati orožje nekaterim političnim in etničnim skupinam, tuji vojaški in ultrasovski elementi pa so uvajali pritisk na Combeje-ve ministre in jih nagovarjali, naj se ne sporazumejo z osrednjo vlado. Linner govori dalje o nevarnem ogrožanju varnosti osebja OZN zaradi zarotniškega in terorističnega delovanja nekaterih tujih častnikov, ki vodijo katinske vojake in ki so se izognili evakuaciji. Pri tem o-menja tudi navzočnost skupine francoskih častnikov, »ki se ne morejo vrniti v Francijo* (ker so sodelovali pri nedavnih vojaških zarotah v Franciji). Linner poudarja, da kntanške varnostne sile v veliki meri vodijo tuji častniki. in jih obtožuje, da so izzvali paniko z lažnimi vestmi, tako da se je 35 tisoč pripadnikov plemena Bamba zateklo v taborišča OZN. Dalje govori Linner o prostovoljcih, ki jih zbirajo med belgijskimi koloni v Kongu, ter o skupinah najetih vojakov. Ena od teh skupin je imela v načrtu postaviti plastične bombe v glavni štab OZN, drugi pa so organizirali tolpe teroristov. Linner poroča zatem, da so se dogodki naglo zvrstili 11. septembra, kc je neki belgijski častnik aretiral pomočnika predstavnika OZN. OZN je zahtevala naj se v oseminštiridesetih urah evakuirajo vsi tuji častniki iz Katan-ge, toda na hujskanje belgijskih in francoskih častnikov in krajevnih ekstremistov so v vsa javna poslopja v Eli-sabethvillu postavili močno nek predstavnikov OZN s Čcmbejem in s člani njegove vlade. Zaradi tega so sile OZN odredile 13. septembra zjutraj previdnostne ukrepe in nadaljevali so ukrepe za aretacijo in evakuacijo tujih vojaških in polvojaških elementov. Tedaj je izbruhnil v garaži OZN požar. Na vojake OZN, ki so bili namenjeni v garažo, so padli streli, ki so prihajali iz poslopij, kjer so bili tuji častniki. Vojaki OZN sp odgovorili na streljanje. Katanški vojaki pod vodstvom tujih častnikov so nato večkrat napadli poštno poslopje, ki so ga stražile čete OZN. Na čete OZN so streljali tudi belgijski in francoski civilisti iz svojih stanovanj'. Vse napade so vodili tuji častniki in plačanci. V poročilu je na koncu omenjeno, da je predstavnik OZN končno stopil v stik s Com-bejem in skušal doseči ustavitev sovražnosti. Combe je dejansko proglasil ustavitve sovražnosti, ki pa je plačanci in belgijski oficirji niso spoštovali. Tedaj so predstavniki OZN, ameriški konzul in druge politične in vojaške o-sebnosti sklicale nov sestanek, toda Combe in njegovi ministri se sestanka niso udeležili. Tajništvo OZN je objavilo danes dodatno poročilo, v katerem v glavnem ponavlja, kar so izjavili predstavniki OZN v Eiezabethvillu in v I.eopoldvillu. Poročilo dodaja, da sproti, kakor so se v Eli-sabethvillu ponavljali napadi na osebje OZN, so se začeli spet pojavljati tuji častniki, ki so se bili poskrili po 28. avgustu, in so se začeli javno hvaliti, da vodijo vojaške operacije in napade. Poročilo govori zatem o prizadevanju Combejevega mi-nstra Kibveja, da bi prišlo do ustavitve sovražnosti, in zaključuje, da je 14. septembra popoldne neka tajna radijska postaja začela v imenu Combeja oddajati propagando proti OZN. Po mestu so našli svoja stanovanja nedotaknjena. Nekaj tisoč beguncev sploh ne more priti do svojih vasi, ki so bodisi obdane z vodo bodisi so ceste preprečene z raznim materialom, tako da ni moč preko njih. V Port 0’Connor je od vse vasi ostala cela samo cerkev, tako da je 950 prebivalcev, kolikor jih šteje vas, brez stanovanja. Tisoči prebivalcev Texasa, Luisiane in Missourija so ob povratku v svoje vasi zagledali kaj žalostno sliko. Po cestah in v stanovanjih je polno blata, vodovodi, kanalizacija in e-lektrovodi so po'polnoma neuporabni, medtem ko so ceste spremenjene v pokopali-:a prevrnjenih in razbitih avtomobilov. Letala ne smejo leteti nad področji, ki jih je prizadel tajfun. Izjemo tvorijo le letal? reševalne službe. Piloti teh letal sporočajo, da so nekatere vasi in mesteca popolnoma obdana z vodo, tako da je vprašanje, če je v teh vaseh sploh še kdo živ. V nekaterih obalnih krajih tako pravijo piloti se ne ve, kje se konča obala ’n kje se začne morje. V notranjosti je videti mrtve ostanke čred živine, ki jih je vihar zajel na paši. Zato ni nič čudnega, če je neki newyor-ški časopis označil tajfun «Karla» za »morilski tajfun*. Ameriška vojna mornarica nadaljuje svojo reševalno akcijo ob vsej obali Texasa, ki jo je prizadel tajfun »Karla*. Ob obali sta vsidrani dve letalonosilki, ki predstavljata bazo za številne helikopterje reševalne službe. Druge ladje, med njimi dva rušilca, pa oskrbujeta reševalne postaje z delovnimi skupinami, medtem ko je neka tovorna ladja spremenjena v skladišče za živež, ki ga razdeljujejo s helikopterji prizadetemu prebivalstvu. Ladjo sedaj preurejajo v »plavajoči motel*. spet pojavili na pokopališču. Karabinjerji pa so vseeno prijavili sodišču osem oseb, in sicer zaradi tatvine in žalitve mrtvih. Pozneje pa se je izkazalo, da je župan vedel za izginotje križev, vendar tega ni prijavil po. liciji, čeprav je ml med tatovi tudi neki občinski uslužbenec. Od tod njegova prijava sedišču. Združitev dveh velikih francoskih letalskih PARIZ, 15. — Danes so sporočili, da sta se združili dve veliki francoski družbi, in sicer «TAI» ter «UAT». Imenovan je bil koordinacijski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za spojitev obeh družb in ki bo koordiniral delovanje do dokončne spojitve, za kar bo potrebno približno dve leti. Obe družbi imata sedaj na razpolago 39 letal in 680 mož posadke. Letala «TAI-UAT» bodo letela na progah, ki bodo dolge 190.000 km ter se dotikajo 41 držav na vseh celinah. Po spojitvi obeh družb bo nova družba zavzela 20. mesto v lestvici 84 svetovnih letalskih družb. Tovarne «Ford» ne bodo proizvajale samo avtov Obsojeni na «zatemnitev» slikarji na Montmartru oborožene patrulje. Brez re-jja so raztrosili letake proti zuitata je ostal tudi sesta-lOZN. PARIZ, 15. — Približno 600 umetnikov, ki imajo svoje ateljeje v treh palačah v Ulici Ordener na Montmartru, je obsojenih na ((zatemnitev«. Kljub intervenciji ministra za kulturo, ministra za gradnje ter bivšega predsednika pariške občine, je policijska prefektura dala dovoljenje za gradnjo devetnadstropnega nebotičnika, ki bo zatemnil o-nenjene ateljeje. V treh palačah, ki jim grozi «zatemnitev», je 187 ateljejev, ki jih uporablja 600 slikarjev, kiparjev in drugih likovnih u-metnikov, med njimi tudi Ber-thome Saint-Andrč, Yvette Al-de, Pelletier, Guillemette, Mo-rand in Worms. Sodišču prijavljen župan PARMA. 15. — Zupan Mez-zana, 65 let stari Guido Belli je bil prijavljen sodišču, ker ni prijavil izginotja 47 križev z lokalnega pokopališča. Pred meseci je s pokopališča izginilo 47 križev. Karabinjerji so takoj uvedli preiskavo, toda med njo so se lepe noči križi NEW YORK, 15. — Med družbama «Philco» in «Ford» je bila podpisana pogodba, po kateri bo lahko družba «Ford» raztegnila svojo dejavnost z avtomobilskega tudi na o-brambno in vesoljsko področje. Pogodba, ki je obstajala v f. m. bo «dan Italije» in takrat bo velesejem obiskal a11' Martinelli s svojimi sodelavk in težka industrija. Med ude- itd., Sicedison leženci te razstave so tudi ve- ma^e kakor P° 1 jjl) like tovarne kakor Breda Fu- (PVC), polistirol®^^ cine SpA iz Milana, ki laz-stavljajo opremo in naprave za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in ležišč zemeljskega plina (metana), dalje Fabbri-ca Italiana Automobili (FIAT) iz Turina, ki je prikazala vso izbiro svojih izdelkov: oseb- nih avtomobilov, industrijskih vozil, ladijskih motorjev, traktorjev itd., tovarna Nuo-vo Pignone iz Florence, ki je razstavila kompresorje, centrifugalne črpalke in druge izdelke, Officine Galileo SpA, prav tako iz Florence (tekstilni stroji, optični instrumenti, merilne naprave, geodetske potrebščine itd.), Te'-momeccanica Italiana SpA iz La Spezie (črpalke, parne turbine itd.), Triulzi A. iz Milana (stroji za redelavo plastičnih mas), Fabbrica Macchine Industriali iz Neaplja (popolne opreme za tovarne konserv), Allis Chalmers Italiana SpA iz Milana (traktorji, caterpillars in podobni stroji) in še vrsta drugih tovarn. Razstava obsega stroje za najraznovrstnejše uporabe, od stroja za izdelovanje opeke do specialnih električnih instrumentov za zobne ambulante, od domačega hladilnika do priključkov za poljske stroje. Med tovarnami, ki nastopajo na področju elektrotehnične in elektromehanične industrije, izstopa zlasti veliki koncern Ansaldo San Giorgio SpA iz Genove, ki razstavlja izbiro hidravličnih naprav, e-lektronskih motorjev, transformatorjev, transformacijskih postaj itd, S tega področja so na sejmišču prisotne še štiri druge italijanske tovarne, in sicer Ciex iz Trsta, La Tele-meccanica Elettrica iz Milana, S. P. I. prav tako iz Milana in pa Pelizzari & Figli iz Vicenze. Vse te tovarne razstavljajo le električne stroje raznih vrst in dimenzij. Na področju kemične industrije nastopajo štiri tovarne, med temi dve med najbolj reprezentativnimi italijanskimi koncerni, in sicer Monte-catini iz Milana in Sicedison, tudi iz Milana. Montecitini razstavlja surovine, dezinfekcijska sredstva, umetna gnojila, pigmente, umetne smole izmenjavi določenega števila akcij, je bila potem poefoisana med predsednikom «Forda» Henryjem Fordom in predsednikom «Philca» Jamesom Skin-nerjem. Oba predsednika družb sta izdelala proizvodni načrt, po katerem bodo obrati «Ford» poleg avtomobilov, kamionov in nadomestnih delov izdelovali še celo vrsto proizvodov «Philco»: radarske naprave in radijske sisteme za upravljanje raket, televizorje, elektronske aparate itd. Ni še znano, če bodo ti proizvodi še nadalje nosili ime družbe «Philco» ali pa jih bodo imenovali drugače. lesi in skuterji ter s televizijskimi -............. razstav«8’" Italijanski ra231'" Vj#® prisotni še na P° A0 stilne industrije *n_Lel slie proizvodnje. stavljavcev je Prl clC6l teh izdelkov, in . ., p it ■ mne (Casali Sergi° Gaetano Marzotto j gna), tkanine iz umetnih vlaken 1 < Milana, Impexport Italviscosa iz M«a?'j 5» Giacomo iz Trsta j rini Rusconi iz Coh1. jo. ke (CO iz Vercelh)8 ^ be (Maliverno F 1 Se en vojni je bil aretira11 DUNAJ, 15. minister je sporoči« pri' na osnovi zapornež8 t ki ga je izdalo javno ran _1 ■ obtožb Gradcu, aretiran Lex, katerega obt0^e, f je ubil več Judov. med zadnjo vojno, » v poveljstvu poliClLJJ» nostne službe v -{eJ1 kjer je sodeloval ciji judovskega P na tem področju. y lilllltllllllllllllllliilltlillllllllillllltlllllllllllivlititiiiiiiiitiliiiiiiiiiiilliiiliiiiiiiiiliiiiiiililiiiilllliiiiiiifilllllllitiilllllaillllt**111,11111 200 karabinjerjev in policistov iskalo blazneža in11 : Carlo Dottori ne bo več strahot prebivalstva v okolici La Sp^ Brat je izdal njegovo skrivališče, medtem ko so ffa policijske sile iskale na povsem drugem področja LA SPEZIA, 15. — Kakih 200 karabinjerjev in agentov javne varnosti je danes spet iskalo mladega Carla Dottori-ja, ki je pred nekaj dnevi hotel ubiti in oropati Timan-teja Bellettija in ki je grozil 13 let stari Teresi Albertini s smrtjo, če ne bo uslišaia njegovih ljubavnih predlogov. Mladenič se je uprl takratni aretaciji in je zbežal s svojo lovsko dvocevko v okolico mesta, kjer so ga ljudje videli v raznih grozilnih pozah. Ko se je še razvedelo, da je mladenič slaboumen, se je prebivalstva polastil velik strah, tako da so bile ulice bližnjih vasi že ob mraku popolnoma prazne. Tudi bari in kino dvorane so bila prazne, ljudje pa so se zaklepali v stanovanja, medtem ko so karabinjerske patrulje nenehno iskale nesrečneža. Ob današnji policijski akciji je sodelovalo kakih dve sto karabinjerjev in policijskih a-gentov. Uspeh akcije bi bil po vsej verjetnosti negativen, če ne bi eden od Dottorije-vih bratov sporočil policistom Cariovo skrivališče, vendar pod določenimi in glavni pogoj )e sjei i im m MlS ..... i&f* A š- C >■ * > Zahodnonemški avtobus, ki je prihajal iz Friedrichshafna s 40 potniki, je iz še nepojasnjenih razlogov tik pred prelazom Julier (2284 m) pri St. Moritzu zavozil s ceste, se tri ali štirikrat prekucni) in nato obležal kakih 60 m pod cesto. Nesreča je terjala tri mrtve, enega zelo hudo ranjenega potnika, ki je še v smrtni nevarnosti, 15 hudo ranjenih, dočim so se ostali le opraskali, ali obtolkli. Prva je prihitela na pomoč vojaška enota, ki je v bližini vadila. Ranjence so s helikopterji prepeljali v bolnišnico v Samaden. Na sliki razbitine avtobus? licistom ne smej0 caP»w ntf vinarji, temveč jej" ... nik, tako da bi se pr1?' boumen brat ^aZ 1 la1"' -iS .< f šli blaznez kem travniku, ^.Jja, ^ ravnin.u, - * a v vsem zunaj P iicijs'! i ga preiskovale Poleg slaboumne jio^jj) gov drugi brat ^ > brata obvestil. ja karabinjerji. T°das M premaknil ^>^1, ta1” : s»/ roki dejal; «Kara. mi torbo, ki jo nesi s sabo. letne potrebščine* t dar ne more01 < K"' J ljudem!« In res, ,tu pripeljali na , t ><■ postajo, je D° JU da se lahko uin Karabinjerje jefljeJ8 Capellari, p°leB o »L bil neki duhoV -us1" js, než se ni upr!::i ro^ j ško in nastavil (. mu ju vklenili- f S i spravili v avt K8 Ijali najprej j sko postajo v -2i0-dne pa v La e ^ pl Carlo Dottori ^ y zagovarjati „ r, 7 . * zaradi poskuspeBup of8 ropa ter zaradi litve organov J V Prcslrežcna ul1 «Discov«rer tj 'l LOS AN GED®SjLl« ameriško v°la šk° res raj v poletu P- , la" s‘ rj «Discoverer 3 j/ tere so doslej ke namene. 1 ji V konici s° 0[V.i9 ■ loške zvrsti t®r ng baterj;' ena afriška dežela pred svobodo Zakaj so Angleži !?pustili Kenjato ^ v —— I ■ I ■■ tlif0ln a^°^a grozita Keniji - Navdušen sprejem j a° ^oveha - Iz zapora tako rekoč takoj na S ' programski obl, dogodkov 'Via K osvoboditev odmef6 mimo 7 govori «kenijskega leva» vom kot bi ga >Cn2afužil’ kaw 0 "a Zahodu^ letl poseb-‘ Mau-Ma? posvečali «Z8-‘»most ?„ , » tolikšno it«* £5 S*0*6^ “Primerno« !6dai iapustm°m0 Kenia' po-aretaeijo arnega ke- “brez hru- 0;rrma^onekai po' t0,ikŠna ^•te ««6M,?e res, da bi Ke- ^2,ru *"■ 0sern let* v® drŽaU a v j,.. v zaporu. V nternaciji, jim toda ^Angleže6’0 mUdi' m njihovi je k po- O kenjata ^:iil °Sv°boditve L<, ■ 'ki S' le^^bna Kenjata B okolnost. itži-^eci mreo niso zim-'zim’ «t0 vlB"esli Keniji S? V Kenljl % že ,0 divje ži- v,v»i vf,rfd meseci , tiki beg i2 ,bi od zate h r,i H* bi io Zeje ne P°-khiw Lat* rnera Po1' Vpadlo62"3 Področja h j’*lMVr se razne žu- b tau''* še.61)1 kobilice, ki .. 9ti , SOI; dež Jk0tf. zaman ga v Ke- „ tua- "" čaka)°. Kitui , Področjem • Lamu, Kilfi, &C‘Ia žetevana’ v kaf bia- #1:.;. teh , 'o v*ejh va2lPe?ah66tm° d'’a' ti.sJ Kenij; • ko malo-.\i5He 4.gr°zi lakot; kajti - ’• resl edirio L'.Wni>;J 2aent"‘“u on mo" *ie ,. irati °^°viti k. Vlw 1 \T l mir in ^44 ki \ deželi notra- k ~ ako takšnih ,7>4.2a,eŽej« raz-in toli- N o K.!, 8lede na to je K ^ je sim’ ^ so SS tia °in,° bišo Sili'1««! nudili v o- 5-n t&bie°daVnam°bili ‘s° •»ki r* in b;d vse to Vej. ^OPn,.t. V!di‘eli 8astvo je S >3as,°isko !u!0voril ea n Like- Na??;11’ da skr°mnostjo 7evaU9 že>i edino- fj 'o življe- . nogaSVOie “ ^ ‘o S^6^ Slir, ov0 Pdi<‘ se; 'sta vrgii pre-v je- lek J\>i4Tndarnega hN%take Predstav-Sj* Ce-Sti v KlaVe in Je ,'Pestu'" ruerja v Nairobiju, Ken’že * Dr3 prišel n. bii ''3 Pre,j Inbi. te da '-tv’ U, Števil« iedai V r,i31„iall0riščaa koncentra-’"Vo-Usl užbencirpanski A “'»rili s° m- v ist Up°rn s^tedaj®^ Pzostoru, in ■ k, k 'bo >ik'! Kenije je Džomo Kenjata poslušal, kaj on meni o bodočnosti dežele, o njenem ustavnem razvoju, ki nujno vodi v svobodo. Prebivalci Kenije pa zahtevajo, kot je sam guverner priznal, svobodo že prihodnjega februarja. Cim je Džomo Kenjata bil puščen na svobodo, je odšel na veliko ljudsko zborovanje, ki so ga organizirali v Kiambu, in tu je vsestransko podprl predlog voditelja Tanganike Juliusa Nierere, ki predlaga ustanovitev zveze vzhodnoafriških dežel. «Najhujši problemi, pred katerimi sta Kenija in z njo vsa vzhodna Afrika, so neznanje, lakota in bolezen. Storiti moramo vse, da se naše ljudstvo teh nesreč čim-prej osvobodi,« je v Kiambu rekel Džomo Kenjata. Ko je prvič po dolgih letih zapora mogel svobodno izraziti svoje mnenje in govoriti tudi o zunanjepolitičnem načrtu in bodoči orientaciji Kenije, je Džomo Kenjata najavil, da bo Kenija oziroma njena vlada vodila nevtrali-stično politiko. Govoril je tudi o nevarnosti hladne vojne. «Vzhod in Zahod,« je rekel Kenjata, «se med seboj borita tudi za svoj prestiž v Afriki, vendar tega ne počenjata Afriki v prid, pač pa za svcie lastne interese» Džomo Kenjata je ponovil tu tudi svojo politično usmeritev teh program n «Moj cilj je, čimprej vzpostaviti enotnost med vsemi političnimi skupinami Kenije, da bi se tako mogle strniti vse sile, da bi z njimi našo deželo dvignili tako na ekonomskem kot družbenem in političnem področju.« Evropske kolone, ki so najbolj nasprotovali temu, da bi Kenjato izpustili na svobodo, in to iz strahu za svoja posestva, za svoja obdelana polja, je — «kenijski lev« — Kenjata pomiril. «Nih-če ne bo izgubil zemlje, ki je dobro obdelana,« je rekel. ((Afričani pa, ki so ostali brez zemlje, bodo dobili zemljišča, ki še niso spremenjena v obdelane površine.« Kenjato je v Nairobiju pozdravilo na tisoče Afričanov in zanimivo je, da je brez vsakega ugovora s strani Angležev v Nairobiju, po osmih letih zapora stopil v parlament in predsedoval sestanku dveh najvažnejših afriških strank, strankama Kanu in Kadu. Ob tej priložnosti so obdelali tekst memoranduma, ki je bil pripravljen za razgovore z britansko vlado o bodoči ustavi in razvoju Kenije. Kenjata je torej dobesedno iz zapora prevzel oblast nad svojo deželo in čeprav je tu še britanska uprava, se ob njej u-stvarja nova, domača uprava, ki bo po vsej verjetnosti kmalu prevzela oblast. Žalostno pa je dejstvo, da =a bo morala že prva kenijsKa svobodna vlada boriti z nepredvidenimi težavami — z lakoto, kot posledico iz”ed-ne suše. Morda pa je vprav ta nesreča pospešila pot k svobodi te afriške dežele. >UŠlJO 090 (Foto M. Magajna1 Nekaj misli in nasvetov pred bližnjo trgatvijo Vodo je dobro piti čisto čisto naj bo se bolj vino Prezgodnja trgatev ni nikoli priporočljiva - Čistoča v kleti in sicer tako glede prostora, kot tudi posode ■ Ne kvarimo tega, kar daje priroda Trgatev je — trgatev, so rekali že prednamci. To pomeni, da se to opravilo loči od vseh ostalih kmetijskih poslov in brig, pa naj so te gospodarsko še tako pomembne. V tem opravilu je močna vaba, ki nas spremlja v veselju in tegobah, kot dober ali slab družabnik, ki pa ni nikdar vsiljiv in s svojo zapeljivostjo preskuša našo razsodnost. S trgatvijo pripravlja mo tekočino, ki se človeku že iz davnine prilega. A neki njen oboževalec, mož velikih darov in širokega znanja, pravi o njej med drugim tudi tole: Ce jo uživaš krepilo prve vrste. Moje mnenje je, da naj pije vsak predvsem vino svojega domačega kraja, ki mu je že po dednosti prikladno. In končno še ta nasvet: Vodo je treba piti čisto, še bolj čisto pa mora biti vino. Zadnji nasvet se tiče tudi trgatve, ker s tistim vinom mislimo na dobro, o-kusno in zdravo naravno vino. Kar je proizvajalec dosegel v svojstvu vinogradnika, nadaljuje za dosego čim boljšega pridelka kot kletar. In to opravilo je vedno bolj važno in zahtevno. Stare metode, čeprav mogoče ne vse, morajo v in- po pameti, je spodbuda in i teresu našega vinarstva od- llllliiiiiiiiiiiiiiiiliiiilliiiiiiiliiiiliiiiiiiniiiiiiiriiiilililllllllllilllililllllillllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^j^^^ijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiii Ob sovjetskem izstreljevanju raket proti Tihemu oceanu Zahodni strokovnjak da imajo Sovjeti Slabe strani navpičnega izstreljevanja raket - Že Cjolkovski je delal načrte za poševno odpošiljanje rakete na Luno - Gre, seveda, le za domneve Američanom je, torej, uspelo poslati okoli Zemlje kabino dveh ton z robotom in, kot napovedujejo, bodo čez Iri mesece poslali okoli Zemlje svojega prvega pravega astronavta, za katerega pravijo, da bo Glenn. Istočasno s tem ameriškim uspehom pa delajo Sovjeti svoje pripravljalne poizkuse z izstreljevanjem raket iz Sovjetske zveze v Tihi ocean in kot so včeraj poročali, jim je prvi poizkus uspel s tolikšno preciznostjo, da je raketa padla komaj 100O metrov stran od cilja, ki je bil določen. En kilometer pri 12 tisočih kilometrih pa je preciznost, ki se ne da komentirati. Pri tolikšni preciznosti in pri takšnih sovjetskih uspehih je razumljivo, da se svet sprašuje, kako to, da gre Sovjetski zvezi glede tega laže Kot gre Američanom. Morda nam bodo glede tega dale približni odgovor domneve, ki so jih na ta račun dali zahodni strokovnjaki. Fonavlja-mo, gre za domneve, kajti povsem razumljivo je, da točnih podatkov Sovjeti ne dajejo, kot bi jih in jih ne dajo niti Američani. Po uspelem, poletu Gagarina okoli Zemlje so Sovjeti poslali mednarodni astronav-tični zvezi točne podatke o odletu, o višini poleta o trajanju poleta in o pristanku, kajti šlo je za priznanje novega rekorda, In iz teh podatkov se je zvpdelo, da je Gagarin odletel z «vsemirske-ga letališča« ali ((kozmodro- ma« nekje v bližini Baikomo-ra v Kazakstanu, pristal pa v področju Saratova. Zahodne st2'okovnjake je presenetil podatek, da je Gagarin odletel s »kozmodroma«, kar je pri lansiranju raket popolna novost. Znano je, da v ZDA izstreljujejo rakete vertikalno, ali z neznatnim naklonom, izraz ((kozmodrom« pa da slutiti, da imajo Sovjeti posebno ((infrastrukturo«, ki jim olajša izstreljevanje ali, če hočemo, odpošiljanje raket v drugačnih pogojih, kot jih izstreljujejo Američani. Zahodni strokovnjaki menijo, da so Sovjeti vse od konca vojne do leta 19-55 v dolgih poizkusih našli drug način preciznej-šega in učinkovitejšega izstreljevanja raket, o čemer je bilo veliko govora tudi v francoskem listu »Znanost in življenje«. Klasični način navpičnega lansiranja ameriških satelitov, ki smo ga mogli videti v raznih filmskih žurnalih ali v poljudnem tisku, je primeren v vojaške namene, ker raketam v tem primeru niso potrebne kdo ve kolikšne priprave in stranske naprave, razen kakega stolpa. Toda s teoretičnega vidika lansiranja raket je ta način že zdavnaj obsojen, kajti pri vertikalnem izstreljevanju raket se nujno izgubi ogromna energija, ki jo raketa porabi v samem začetku poleta. Teoretični in konkretni računi pravijo, da mora raketa pri vertikalnem vzletu za dosego Sobota, IG. Neptembrsi l!Mil Radio Trst A K4ib°doCon V Vi! Sedo* Kiambo, blfj £le*enaUVKr!6ria 'i 3 1 KaT»k: . Kikuju. W neka« aa Je 6 “tla'V' n i meseci. Ihuis- pokazali o- Wfc:gaT SO Mau- VN kl guv4 K«niata SUven eniiski > zah, iu do-*a li-Mau taborišč z ' Guv tverner 7.00: Koleaar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Plošče prvič v oddaji; 14.45: «Zadovoljrn Kranjci«; 15 00: Majhni zabavni ansambli; 15.30: Tržaški obiski; «Boršt in Ricmanje«- 16.10: Znani pevci in solisti-, 16.30: Kavarniški koncert; 17.25: Pesem in Ples; 18 15- Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: 11 del jugoslovanskih skladateljev; 18.55: Operne uverture in medigre; la.30: Zena m dom; 20.00: Šport; 20.40: Slovenski oktet; 21.00:’ »Naš prav«, radijska i-gra; 21.40; Tansmann: Simfo- nietta za komorni orkester, 22.00: V ritmu in melodiji. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Simfonični koncert; 15.15: Franco R-usso pri klavirju; i5.35: Zborovsko petje. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 13.40: Popevke in ritmi; 14.30- Primorski tednik; 14.15: Zacharijas s svojimi godali; 15 10: Zabavna glasba; 15.30: Domače popevke; 16.00: Glasba iz dunajskih operet; 16.30: Dogodki in njih odmevi; 16.45: Chopinove skladbe; 17.00: Izbrati ste...; 17.40: Jazzovski koktail; 18 00: Prenos RL; 19 00: Poie Jo Stafford; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00; Prenos RL. *Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.00: Angelinijeva pesmarica; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Oddaja za šoiarje na počitnicah; 11.30: Pojo Del Mare, Del Monaco, Fedel? itd.; 12.00: Neapeljske moderne pesmi; 12,20: Glasbeni album; 13.30: Mali klub; 15.15: Z glasbo na počitnicah; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00- Oddaja za bolnike, 16.45: Hal. folklorna glasba; 17.40: Jutrišnje športne prireditve; 17.55: Knjige tedna; 18.25: Izžrebanje loterije; 18.30: Tedenski literarni pregled; 20.00: Glasbeni album; 21 00: Magična flauta; 21.20: Uspehi 1961. leta; 22.20: Guido de Luca: «11 conte Leone«. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Sličice in intervjuji; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.15: Orkestri na odru; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Verdijeve simfonije; 17.30: Italijanski humoristi: Cesare Zavattini; 18.50: Pleštte z nami; 20.30: Koncert; 21.45: Večerna glasba; 22.20: Festival neapeljsKe pesmi. Harfa, vibrafon in orglice; 8.55. Radijska šola; 9.25: Med vzporedniki in poldnevniki; 10.15: Sobotno Popoldne; 12.00: Slovenske narodne; ’ 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Janko Gregorc: Melodije srca; Orkester Alfredo Antonini; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Smetana: Iz mojega življenja; 14.00: Vedri zvoki; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.40: Vilim Markovič; Rapsod ja v A-duru; 16.00: Humoreska tedna; 16.20: Or- kester Frank Pourcel; 16.40: Oktet iz Mar bora; 17.15: Pevka Gabi Novak; 17.30: Po kinu se dobimo; 18.00: Iz Bohovega Fausta; 18.20: Lepe melodije; 18.45: Okno v svet; 20.00: Sobotni domači pele-mele; 20.20: Radijska komedija; 20.54: Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.05; Do polnoči v plesnem ritmu. Ital. televizija III. program 17.00: Na programu skladbe Bacha, Cimarose in Webra; lb 00: ’ Peter Veliki, 18.30: Stendhal in glasba; 19.15: Mala pesniška antologija; 19.30: Dve Frescobald-jevi skladbi; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Simfonični koncert: Schubert, VVotf, Cornelius in Brahms; 23.00; Glasbeni pregled. Slovenija 8.05’ Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.30: 15.30: V Evroviziji: plavalne tekme na Švedskem; 18.30: Program za najmlajše: Lutke Sergija Obrazcova; 19.30: Oddaja za analfabete; 20.25: Izžrebanje loterije; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Jagvarjev prijatelj; 22.20: Deveti festival neapeljske pesmi, v odmoru TV dnevnik. Jug. televizija 18.00: Oddaja za otroke; 18.45: Velvet — serijski film; 20.35: Velesejem. Program; 20.00: TV dnevnik; 20.20: TV kiosk; 20 30: Blok v sončni u-lici — zabavn j-glasbena oddaja; 21.30: Jagvarjev prija- telj; 22.20: Festival napolitanskih pesmi; Po prenosu Pogled iz vile — TV film. višine 235 kilometrov in za satelizacijo imeti 9,880 kilometra v sekundi, kajti za samo satelizacijo potrebuje osnovno brzino 7,780 kilometra v sekundi, vertikalni cd-let in začetni impuls pa ji odvzame 2,100 kilometra na sekundo. Zahodni strokovnjaki menijo, da je vprav ta napaka ali točneje razlika usodna za tolike ameriške neuspehe in da gre vprav ta potratena moč, v konkretnem primeru že brana na račun koristnega bremena. Izguba je namreč velika, ker narašča v obratnem odnosu med potisno silo in bremenom. Konkretno: Ce je potrebno 100 sekund, da raketa doseže svojo skrajno brzino sate-lizaciie, bo pri vertikalni izstrelitvi v vsaki sekundi izgubila najmanj en kilometer na sekundo, kar pomeni, da mora raketa, če hočemo na pr. da ima brzino 2,1 kilometra v sekundi imeti začetno brzino 3,1 km na sekundo. Pri ameriških poizkusih — kot pravijo zahodni strokovnjaki — gre še za drugo tratenje sile, ki zmanjšuje možnost odpošiljanja večjega bremena. Raketa se prižge na tleh in ({funkcionira« že od 10 do 12 sekund preden se loči od podstavka. To prav tako povzroča zmanjšanje možne brzine. In da bi se ta potrata energije nadoknadila, je treba napraviti raketo močnejšo. Močnejša raketa pa terja več goriva, oziroma manj koristnega bremena. In tako mora pri velikih ameriških orbitalnih raketah znašati tangencialna brzina skoraj 10 km na sekundo, dočim bi jim bilo dovolj že 8 km. Ona dva ((izgubljena« 'kilometra brzine pa gresta na račun koristnega bremena. Računi zato pravijo, da more ameriška raketa zaradi tega odnesti v višino komaj tretjino tistega bremena, ki bi ga po svoji potencialni sili lahko odnesla. Toliko o ((klasičnem«, navpičnem izstreljevanju raket. V zadnjih letih, ko se toliko govori o astronavtiki, se pogosto omenja ime starega ruskega pionirja raketne znanosti Cjolkovskega. Zanimivo je, da je že Cjolkovski pred 60 leti in več delal načrte o malone horizontalni izstrelitvi rakete, ki si jo je po ideji Julesa Verna zamišljal izstreliti na Luno. Ce imajo zagovorniki vodoravnega ali točneje poševnega izstreljevanja raket na svoji strani dva močna argumenta, imajo zagovorniki navpičnega izstreljevanja le enega, toda ta je precej važen. Ce namreč raketo izstrelimo navpično, se kmalu prerine iz gostih plasti zraka v redke plasti in s tem je trenje rakete krajše, torej manjše in s tem je laže izdelati raketni ovoj, oziroma klimatske naprave v raketi sami. Ce pa raketo izstrelimo v poševni legi ali smeri, vodi njena pot dolgo po gostih plasteh. Posebno velja to, če držijo hipoteze zahodnih strokovnjakov, da izstrelijo Sovjeti rakete iz zgrajenega kozmodroma, in raketa nato napravi celih 10 tisoč km poti, preden se povzpne na ustrezno višino satelizacije 2C0 ali več kilometrov. Da je temu verjetno tako, zahodni strokovnjaki sklepajo tudi iz posrednih virov, Kajti leta 1957, ko so Sovjeti začeli s svojimi mogočnimi upehi, so prikazovali poljudnoznanstveni film «0 sputni-'ku», v katerem se je videio, da so raketne rampe grajene «ob boku«, nekako ob vznožju planin. Pa še drugi «vir» podatkov: Sovjetski časopis »Tehnika za mladino« objavlja od časa do časa sestavKe sovjetskih znanstvenikov :n tu so bili opisani kozmodromi v Kavkazu. Jasno, da ne gre za »konkretne« tehnične opise, pač pa kot nekakšno po. možno sredstvo razlage, toda vedno imamo opravka s podnožji gora ali celo s samimi gorami, kar pomeni da .ie kolikor toliko utemeljena domneva o kozmodromu, ki je zgrajen na primernih vzpetinah, ki dajo raketi začetno brzino še preden se loči od Zemlje. Na osnovi številnih podatkov se smatra za verjetno, da znaša brzina satelizacije sovjetskih raket samih 8,5 km na sekundo. Sovjeti niso objavili ioka od starta do satelizacije, javili pa so, da napravi raketa pri pristajanju lok 10 tisoč km. Potemtakem bo držalo, da je tudi njen Ink vzpona približno enako dolg. To posredno spet potrjuje, da izstreljujejo rakete iz malone vodoravnega, vsekakor zelo poševnega položaja. Ponavljamo, da gre samo za domneve. Naj pa bo kakor koli, gotovo je, da je sovjetska tehnika zares mogočna, saj je »napa.a« enega kilometra pri razdalji 12.000 km tako neznatna, da se sploh ne .a komentirati. pasti, sicer ne bo to kos naligo kletarstva, se pravi ne bo pripravilo, negovalo, zgradilo in izoblikovalo značaja in dobrote vina. V vinogradu se dobrota vina u-stvari, v kleti pa se njegove snovi izoblikujejo, ustvari se značaj vina in dvigne njegova dobrota (kakovost). Različno znanje in različen čut kletarjev ustvari najboljša, a tudi najslabša vina. Količkaj razumen in za dobroto vina tenkočuten vinogradnik posveča kot kletar trgatvi vso pozornost, in to po pravilu: Cim slabša letina, tem večje brige za dosego dobrega vina Tako bo treba postaviti letos, ko imamo opravka z muhasto letino, ki je vinogradnikom naprtila razne nevšečnosti, ki bodo tem vinogradnikom povzročile več, onim manj, tukaj takšne. tam drugačne brige. Je tako, da je težko določiti čas trgatve, ker se zoreva-nje grozdja vrši neenakomerno. To bodo najbolje pogodili dotični vinogradniki, ki stanje v svojih trtnih nasadih, oziroma stopnjo zorevanja najbolje poznajo. Mi jih le svarimo pred preranim trgamem, kar se pri nas v mnogih primerih rado dogaja, a vedno na škodo dotičnih vinogradnikov. Prerano trganje pove, da dotični gospodar ne razume naravnega procesa pri trti, oziroma da mu ni za kakovost vinskega pridelka. v dežju ali v rosi ni trgatev priporočljiva. Dozorelo grozdje, ki ga napade mraz, ne trpi škode glede kakovosti. Kot se pri zorenju v jagodi kopiči sladkor, tako izginja kislina. V dobi od 1. avgusta do 1. oktobra se more količina sladkorja pomnožiti do 25-krat, kislina pa se zmanjšati okrog 2 in pol do pet in pol krat. Prezgodnja trgatev ni gospodarsko umestna. Posebno se priporoča čimbolj počakati s trgatvijo pri sortah, ki i-majo več kisline. Takšno trganje da manjši, a boljši pridelek. Se razume, da velja pozna trgatev le za bele sorte, ker bi se pn črnih sortah barvilo razkrajalo. Ko jagoda konec j'ulija preneha rasti, se prične v njej množiti količina sladkorja, količina kisline pa manjšati; jagoda začne zoreti. Takrat so zaželene primerne padavine, kot tudi pogoste manjše padavine v času zorenja, čim boljše je razmerje med vlago in toploto, tem bolje poteka zorenje. Velika toplota pospeši zorenje, a ovira tvorbo aromatičnih snovi, jesenska megla pa deluje na zrelost ugodno in pospeši mehčanje jagod. Za pravilno zorenje je potrebna v avgustu srednja dnevna toplota najmanj 20 stop. C, v septembru 16 stop., v prvi polovici oktobra 12 stop. C. V vsakem lepem sončnem dnevu se sladkor pomnoži za okrog 4 desetinke odstotka, v enem tednu torej za 2,8 stop., kar odgovarja 1,68 stopinje alkohola. Če proti koncu zoritve (pri nas je to navadno konec septembra ali v prvih dneh oktobra, letos pa bo prej) dežuje, postanejo jagode vodene, kar poslabša kakovost. Takoj po dežju iH Američanom je uspelo izstreliti iz Cape Canaverala vsemirsko kabino Mercury», ki je po obkroženju Zemlje padla blizu Bermudov v morje, kjer so jo dvignili mi ",""»'miiiiiiiiiii„,nn.iiiii,iiiiii„111II„,lll„llllllIlmil|llim,1,l„ll,I||l„miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim ............................................................. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dokaj delikaten dan, ko bo razpoloženje napeto in delo zahtevno. Delal' boste načrte, kako popraviti domače razmere. BIK (Od 21. 4. do 20. 5.) Kdor se ukvarja s trgovino, bo to njegov dan. Naj se pa ne zanaša preveč na srečo. Možno prijetno prijateljstvo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Sprejmite nasvete, ki vam jih dajeio vaši prijatelji, kajti sicer boste s svojimi načrti zabredli v težave. Glavobol RAK (od 23. 6. do 22. 7) Vse adute bos'e imeli Vj rokah in kljub temu bodo dobiček spravili v žep drugi. Preveč lah- koverni ste Otresite se ljubosumnosti. LEV (od 23. 7. d0 22. 8.) Dobili boste pošto ali vabilo, ki sl ga pa ne smete napačno tolmačiti. Ostanite pri svojih sklepih. V družini oster spor. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Popravili si boste položaj na račun svoj'h sodelavcev, kar se vam bo nozneip maščevalo. Zadoščenje v ljubezni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Obrtniki, umetniki in svobodni poklici imajo danes svoj dan. Popolno razumevanje z ljublieno osebo. Nervoza. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 2:2 11.) Vaši načrti, bodo upoštevani celo izvedeni; toda dobiček od tega ne bo vaš. Diskusija v družin' ki ne bo zalegla. STRELEC (od 23 11. do 20. 12.) Bodite skrajno previdni. Vsaka vaša iniciativa bo tolmačena kot vsiljevanje. Večer bo prijeten. Ostanite doma. KOZOROG (Od 21. 12. do 20. 1.) Novi predlogi, nove ponudbe, vendar nič takega, kar bi vašim načrtom ustrezalo. Ohranite mirno kri, četudi kaj ni prav VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaše ideje niso slabe in tudi prodrle bodo. Z druge strani pa boste zavozili v stvareh, ki so bile že na dobri poti. RIB (od 20. 2. do 20. 3.) Po- poln uspeh, ki pa bo terjal od vas tudi ustrezno odgovornost. Ne ma Vemo, da bodo skrbni in umni vinogradniki ukrenili vse. kar more prispevati h kakovosti vina, pa naj bi bila njihova letina še tako skromna. To jim nalagata čut za dobro vino in ponos na svoj pridelek. Temu podrejajo svoie znanje, izkušn;e in sposobnosti Ti so gotovo že vse pripravili za trgatev: poskrbeli za popolno snago v kleti, za uničenje plesnobnih glivic ; Openci protestirajo proti zvišanju tramvajskih tarif To je že drugo zvišanje v tem letu - Včeraj zjutraj je šest openskih delavcev leglo na tračnice in preprečilo odhod tramvaja za nekaj časa Družba, ki upravlja openski tramvaj, je nepričakovano povišala cene voznim listkom.- Qd včeraj dalje plačujejo potniki 90 lir za običajni listek namesto dosedanjih 80 oziroma 70 lir. Nedeljski listek bo stal sto lir namesto dosedanjih 90, mesečna vozovnica za delavce in uradnike pa 2560, doslej 233Q oziroma 1920 lir. Vojake bo prevoz stal 55 lir namesto dosedanjih 60. Gre za nenadno in dokaj nepričakovano zvišanje cen, saj je uprava poslednjič zvišala voznino pred nekaj meseci. Mimo tega je treba u-poštevati dejstvo, da bo v kratkem prevzel upravo o-penskega tramvaja Acegat. Nepričakovano povišanje je vzbudilo med Openci in drugimi, ki so navezani na openski tramvaj, val ogorčenja. Včeraj je prišlo tudi do nenavadnega in ostrega protesta, ko se je zjutraj šest delavcev usedlo na tračnice in tako za dalj časa preprečilo odhod tramvaja; tako so delavci, ki jih je ravnanje u- prave najbolj prizadelo, opozorili na svoje nezadovoljstvo zaradi neupravičenega povišanja cen. (t»-------- Razgovor na županstvu o gradnji žičnice PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Peliico l-II, zz Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL, SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 Mr, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: V tednu 20 din, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četre-ietno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. ljana, Stritarieva utica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Komunalni banki v Llublja. ni 600.14/3-375 OGLASI One oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst l J Tržaški župan dr. Franzil je skupno s podžupanom prof. Cumbatom sprejel inž. Fran-cesca Gnadlingerja, projektanta žičnice, ki naj bi povezovala Cedaz z Napoleonsko cesto. Pri razgovoru sta bila prisotna tudi Janesich in Vec-chiet. Razpravljali so o raznih vprašanjih, ki jih je treba urediti, da se lahko izvrši načrt. Še ena ribiška ladja iz ladjedelnice «Giuliano» V ladjedelnici «Giuliano» so včeraj izročili pomorski družbi SIDES iz Palerma ribiško ladjo za lov na odprtem morju »Atlantico terzo» Ta ladja ima obsežne hladilnike za vskladiščenje rib in je tako opremljena s hladilnikom zmogljivosti 200 kubičnih metrov, kjer lahko doseže temperatura minus 40 stopinj in hladilnikom z zmogli-v ostjo 500 kubičnih metrov, kjer lahko doseže temperatu ra minus 9 stopinj. Na krovu bodo ulovljene ribe že očistili in jih pripravili za neposredno prodajo v velikih trgovinah, oziroma za uporabo v tovarnah konzerv. Ladja doseže hitrost 13 milj na uro. Ista družba, ki je hkrati solastnica ladjedelnice, je že naročila četrto podobno ladjo, ki pa bo znatno večja in ki bo končana približno čez eno leto. volneno majico in obmejno propustnico na ime Antona Kocjančiča. Niti najmanj si ni mogel predstavljati, kaj se je z nesrečnim Kocjančičem zgodilo. Mislil si je pač, da je tam pozabil svoje stvari. Takoj je vse izročil policiji. Preden je šla vsa zadeva po svoji birokratski poti. niti 24 ur pozneje, pa je ladijski pilot Giuseppe Viezzoli, ki je šel včeraj dopoldne po omenjenem pomolu, zapazil nedaleč od pomola plavajoče truplo. Nemudoma je opozoril policijo in gasilce. Nekoliko pred 2. uro so truplo potegnili na pomol. Niso mogli takoj ugotoviti identiteto, ker utopljenec ni imel pri sebi nobenih dokumentov, toda vse je kazalo, da gre za nesrečnega šoferja. Po običajni formalnosti in mrliškem pregledu so truplo odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Nato pa so tukajšnje policijske oblasti zadevo sporočile v Koper. Vodstvo prevozniškega podjetja Slavnik, pri katerem je bil Kocjančič v službi, je nemudoma obvestilo Kocjančičeve svojce v Hrastovljah, od koder je takoj prišel pokojnikov brat, ki je s tajnikom prevozniškega podjetja nemudoma odšel v Trst. Hudo prizadeti brat, tajnik podjetja in policija so takoj brez težav ugotovili identiteto utopljenca. kolice, ker je imel šofersko Krenil je k morju in tam ta- knjižico le za tovornike brez1 ko tragično zaključil svoje prikolice. Vest o tragičnem koncu mladega šoferja se je naglo razširila po Trstu in v Kopru. Med uslužbenci in delavci podjetja Slavnik je žalostna vest napravila globok vtis. Kocjančič je bil v službi pri omenjenem podjetju kot šofer od 1. junija, ko je dovršil vojaški rok, prej pa je bil tam nekaj let kot vajenec. Imeli so ga radi, ker je bil zelo prijazen, tih in mirne narave. Delal je pri koprskem podjetju, stanoval pa je v Hrastovljah, kamor se je vozil, ko je bil prost službe. Stanoval je s svojo materjo in brati, ker ni bil poročen. Oče pa mu je umrl pred nekaj leti. Pravijo, da je bila vožnja, pri kateri se mu je zgodila nesreča na Opčinah, njegova prva vožnja v inozemstvo. Vozil je tovornik, toda brez pri- Kakor je znano, se je prometna nesreča zgodila na zloglasnem križišču pri Opčinah v torek ob 15.40. Kocjančič je vozil tovornik iz Trsta proti Sežani. Na križišču se ni ustavil, čeprav je imel rdečo luč, ker je sonce sijalo v semafor. Tedaj je privozil avtocisterno avstrijski šofer Johan Wald-man, ki je prihajal po avtni cesti od Trsta proti Sesljanu in je treščil v desno stran kabine koprskega tovornika. To-varnik in avtocisterna sta se prevrnila, po cesti se je razlilo nad 2000 litrov bencina in je bila velika nevarnost, da bo nastala eksplozija ali požar. Čeprav je bil velik ka-rambol, mi bilo hudih človeških žrtev. Avstrijski šofer se je namreč pobil in ranil po glavi, levi rami in kolenih. Kocjančič pa se je pobil po čelu in levi roki ter je dobil živčni pretres, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v dveh ali treh tednih. Na njegovo izrecno željo pa so ga iz bolnišnice izpustili že dve uri po sprejemu. Čudno, da so ga tako hitro izpustili iz bolnišnice, čeprav na njegovo željo, saj je bil še ves zmeden in iz sebe zaradi nesreče, ki se mu je pripetila. Kakor smo že omenili, je bil zelo tihe narave, občutljiv in skoraj sramežljiv, zaradi tega ni nič čudno, da ga je nesreča tako presunila in da je dobil živčni pretres. Ze ko se je izvlekel iz kabine prevrnjenega tovornika je bil ves zmeden in je vpil: «Joj joj, joj meni, kaj se mi je zgodilo.« Mahal je z rokami, jih dvigal kvišku in se prijemal za glavo. Reveža je strlo. Verjetno mu je bil vedno pred očmi trenutek, ko je vanj trčila avtocisterna, ko se je prevrnil in zagledal na cesti prevrnjen tovornik ter avtocisterno, iz katere je tekel bencin kot v potoku. Kod je hodil in blodil, potem ko so ga izpustili iz bol- mlado življenje. Le duševna zmedenost ga je lahko do tega dovedla. Zaradi psihičnega pretresa revež ni znal več trezno presojati in misliti. Zaradi nesreče, ki se mu je bila pripetila, prav gotovo ne bi imel drugih posledic na svojem službenem mestu. Tovornik je bil zavarovan, smrtnih žrtev ni bilo, prav tako ni bil nihče hudo poškodovan. Materialno škodo pa bo plačala zavarovalnica, kakor je pač ugotovila preiskava. prometno, trgovinsko, kreditno, zavarovalniško in podobne dejavnosti. Pri tem popisu bosta vprašalni pol; dveh vrst. Pola o podjetju bodo morale izpolniti vse centrale podjetij, polo o lokalni enoti pa vsi lokalni obrati. Krošnjarje pa bodo popisali s posebno popisno polo, ki bo nekaj skrajšana in kjer bodo tudi vprašanja manj podrobna. Prednostne lestvice za nadomestna mesta na slov. srednjih šolah Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. septembra dalje, deset dni zaporedoma, od 10. do 12. ure dopoldne, na vpogled pri znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom — Ul. Lazz. Vecchio 9, prednostne lestvice za nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1961-62. ljudska prireditev KPI na Opčinah V nedeljo ob 15. uri bo v kulturnem domu na Opčinah ljudska prireditev, ki jo priredi federacija KPI pod geslom «proti vojni in fašizmu«. Kulturni program se prične ob 16. uri in bodo pri njem sodelovali. zbor iz Križa, godba iz Trebč in orkester iz Doline. Poleg tega bo openski dramski krožek predstavil krajše delo Čehova. Po kulturnem programu bo politična tribuna, kjer bosta odgovarjala Paolo Sema in Marina Bernetič na vprašanja o miru. Vidali pa bo izročil komunistom iz ILVA zastavo, ki so jim jo poslali delavci podjetja (tAntillana de Ace-ro» s Kube. Od 20 do 24 bo ples; igral bo orkester iz Doline. Uspešen nastop Bravničarja in Kp® na koncertnem odru tržaškega Avditojf Včerajšnji ljudski koncert Tržaške filharmonije je bil sa budna novost - Mlada slovenska umetnika je občinstvo toplo Včerajšnji ljudski koncert je bil za nas spodbudna novost. S simfoničnim orkestrom Tržaške filharmonije sta nastopila violinist Dejan Bravničar in Oskar Kjuder kot dirigent Čajkovskega violinskega koncerta. Dejan Bravničar nas je že spomladi pri koncertu Glasbene Matice navdušil s svojo zrelo izvedbo Bachovega koncerta. Njegovo kvalitetno, u-metniško podajanje pa je prišlo do polne veljave tudi včeraj zvečer pri Čajkovskega violinskem koncertu. Če smo Bravničarja doslej cenili v prvi vrsti kot virtuoza, ki z briljantno tehniko obvlada tudi najtežja mesta — kar je prišlo do izraza zlasti v tehnično zahtevnih pasažah 1. in 3m stavka — pa nas je tokrat mladi umetnik v polni meri nrepričal tudi s svojo globoko muzikalno st jo, ki jo je uveljavil v 2. stavku — Canzo-net.ti. S toplim plemenitim podajanjem je izvabil svojemu instrumentu vso lestvico bogatih čustvenih razpoloženj, ki jih vsebuje ta biser Čajkovskega stvaritev. Dejan Bravničar je pred leti dokončal študije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kasneje pa se je izpopolnjeval pri enem najpomembnejših sedanjih violinskih mojstrov. Davidu O j strahu. Ne samo v Jugoslaviji, ' marveč tudi izven meja svoje domovine cenijo Vozni red avtobusa za izlet v Brda na Partizanski tabor Tajništvo Združenja partizanov Tržaškega ozemlja sporoča, da bo avtobus za izlet na Partizanski tabor v Brdih vozil po naslednjem voznem redu: Iz Trsta, Trg Garibaldi ob 5.30; iz Doline (pri Križcu) ob 5.50; iz Bazovice ob 6.20; iz Padrič ob 6.25; z Opčin ob 6.40; s Proseka (avtna cesta) ob 6.50; iz Križa ob 7. Udeleženci izleta naj bodo točni. Bravničarja kot umetnika., ki ima pred seboj zajamčen u-metniški vzpon. Pri vsem tem pa nas mladi slovenski virtuoz prepričljivo pritegne s svojim skromnim, nevsiljivim nastopom, ki je lasten le resnični umetniški osebnosti. Violinistovo izvajanje je občinstvo zelo toplo sprejelo in umetnika ponovno klicalo na oder. Mladi dirigent Kjuder O-skar je menda eden od najpopularnejših slovenskih glasbe, nikov v Trstu. Na vseh področjih našega glasbenega življenja je zaznavna njegova dejavnost, pa bodisi kot violinski pedagog v šoli Glasbene Matice, pevovodja ali dirigent orkestra, pa tudi kot oiasbeni organizator in diri-aent uspelih operetnih uprizoritev. Kljub svoji vsestranski zaposlitvi pa najde mladi glasbenik še vedno čas, da si izpopolni svoje glasbeno znanje. Plod te njegove vztrajnosti je bil že lanskoleten nastop z orkestrom Slovenske filharmonije, kjer se je predstavil xot dirigent, ki izvrstno obvlada partituro in ki ve, kaj hoče povedati. Njegov včerajšnji nastop z orkestrom Tržaške filharmonije v Avditoriju pa je pokazal, da se znajde tudi v okoliščinah, ki so silno tvegane za uspešno izvedbo. Vskočil je v zadnjem trenutku kot dirigent violinskega koncerta Čajkovskega, ne da bi imel prej možnost, da si temeljiteje preštudira partitu. ro. Razumljivo je, da v takšnih pogojih ni mogel v polni meri uveljaviti svoja glasbena hotenja, sicer pa bi to težko pričakovali tudi od poklicnega, afirmiranega dirigenta. Kljub manjšim neskladnostim, ki so bile mestoma zaznavne med solistom in orke- umili ii ii i m mi iiimiui im mu im mimi iiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. septembra 1961 se je 13 otrok, umrlo imiiiiiiiuifiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiuiiuiiimiiHiiuiiiimiiiiuimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimnmmiiiiuiiiiiiiiiimiiiimiHiimiiimiiiiiiiniiiii Iz sodnih dvoran Hude proti obtožbe in malo dokazov sedmim mladoletnikom Šofer avtocisterne ni povzročil smrtne nesreče - Niso jim mogli dokazati, da so lepili na fakture že rabljene kolke Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, se je morala zagovarjati skupina sedmih mladeničev, od katerih večina za časa prekrškov še ni dopolnila 18. leta starosti, ki so bili obtoženi raznih tatvin ter poškodovanja raznih predmetov. Razprava se je vršila za zaprtimi vrati. Na zatožni klopi so sedeli; 19-letni Giancarlo G., 19-letni Claudio P., 17-letni Renato I., 17-letni Vinicio U., 20-letni Alessandro P., 21-letni Sergio T. ter 19-letni Giorgio S. Razprava proti tem mladeničem je ponoven žalostni primer, na kakšna stranpota zabrede mladina, če se pravilno ne vzgaja tako v domačem krogu, kakor tudi v šoli, in se prepusti sami sebi in slabim zgledom, ki jih spozna na ulici. Tudi v tem primeru ne gre za tatvine, ki jih nekdo zakrivi zaradi neke četudi namišljene potrebe, tem- nišnice, se še ne ve. Verjetno i ve£ zgoij za pobalinsko ob- se je napotil proti Kopru, hodil je kot brez glave, pa mu je padla v glavo strašna misel. ul i itn iti amil M M m n m m n m Hlinili n H illliKa im iiiiiii Hi ■iDtillin ll .......... Ljubosumen mladenič tekmeca z nožem na Ko pa je zagledal kri, je sam poklical Rdeči križ in na kraju napada počakal policijo Sedaj sedi v zaporu in čaka na proces Ljubosumnost je pač slaba svetovalka in marsikoga spravi v neroden položaj, večkrat celo na sodišče. Tega se zdaj dobro zaveda 21-letni Duilio Macorif z' Vrdelce 936, ki se bo moral zagovarjati na sodišču zaradi nedovoljene posesti orožja in povzročitve telesnih poškodb. -«»- Včeraj so na kongresu podrejenih uslužbencev univerz izvolili nov odbor sindikalne organizacije in ponovno izvolili za tajnika Baldellija. Kongres bo danes zaključil delo. Čitajte in firite PRIMORSKI DNEVNIK Predsinočnjim je Macorig z nožem ranil svojega tekmeca, 21-lelnega Romana Petrisa iz Ul. San Pelagio 10, po zapestjih trebuhu in desni nogi, zaradi česar se bo Petris moral zdraviti dober teden. Petris je v noči med četrtkom in petkom spremljal 21-letno Mario Grazio Contarino, ki stanuje v isti ulici kot on. Sla sta po Ul. Damiano Chiesa in mirno kramljala; pri železniškem mostu pa je nenadoma skočil iz teme Macorif in zahteval, da gre dekle z njim. Hotel je, da bi se spet pobotala in imela rada kot pred časom, toda naletel je na gluha ušesa. Maria Grazia ni hotela ničesar več slišati o nekdanji ljubezni. Hladno mu je odgovorila, vmes pa je kot kavalir posegel tudi Petris, ki je pozval Macoriga, naj ju pusti na miru. To je ljubosumnega fanta še bolj razjezilo; potegnil je iz žepa mali nož in zamahnil po Petrisu. Ko Je Macorig zagledal kri in slišal krik svojega nekdanje deklice, se je streznil. Minila ga je jeza, izginila je ljubosumnost, potolažila :>e je vročekrvnost. Odvrgel je nož ter nemudoma poklical rešilni avto. Počakal je kar tam in povedal osebju RK, kaj m zakaj se je vse zgodilo. Bolničarja sta seveda zadevo takoj sporočila policiji, ki je pohitela na navedeni kraj in odpeljala napadalca na zasliševanje, nato pa v zapor, kjer b ,ltl$ nijo finskega sk na Sibeliusa. Sibeliusove gent vložil očim^f da ter je Prev^.AijsM| doval to delo n t torja, ki ga nft ka dramatična, . dramatika in mo ^ Manj je Keep . verturo k WePrkater> J, rostrelec», Pr},..„,jšo > ral s prepričal posredovati orke , rfj misel, da bi P" V izraza orkestrai^r0(i ko tipični za rt turo. Orkester j j tndt monije je -njem koncertu^.^# izvrstnega sambla. r. (Ne razumemo L j* so občinstvu JB . bo “ ga dirigenta P" c. 16.30 «D'Kt* lif «P0»V edan° Impero Itaiia 16.30 - ... Fum I. Berem3 Drugi teden. m*-. Massim0 16.30 ceni«, Rock ior. Prepove1 Moderno 16.00 gpi Renato Rascel. ]f0 Astoria 17.00 no«, Eleonor . Dexter. tecim1 „jt>\ Astra 16.30 * % dl c0'' / (A Vitorio Venetovi, mi3' vi dvoboj«, Prepovedano r Ideale 16.30 !#*' ti me poljub ' * me poljn^1 le p ta no, tfFb Marconi 16.30 A «Sherwoodski j chard Greene. i|^ Abbazla 16 00 ..ge«, L/ ladja na R. Nelson nicolor „S etfviiž1 Odeon 16.00 f y V tardot nicolor. predvaja ob 20. Igra: ROMMV predvaja danes 16. t začetkom K0CISS0V$ (IL FIGLIO Dl KOC IS S) Sestanek Pokrajinskega odbora FILCAMS-CGIL Okvirni program zahtev trgovinskih us v|{- UVdiavitev «kratkega tedna» . Obno-) v lfve^)a deIov»o pogodbo uslužbencev P” r°šniškili zadrug in javnih lokalov Na zadnjem u- raz- -•-oAega nHKr. Ses^anku pokra- K'^dikat°ratFlLCAM«-CG slu2l>enoevl \ trg°vmskih Pravliali n - ,°bširno jjfe.teWem razrintr at-h dela v I 2°jih nanorth ? ln zlasti 0 iivljeiP;°E.- da se izbolj-J“Ji 2a števil? * del°vni po-M°»ili so H 6 .kateg°rije. U-”aPMnim 36 SIndikatom ?0lom uspelo, da M kar * delovne po-n° “dražilo naJe tjdi P°zitiv- šsnizj. SS?o, ki "'večala Pa. sindikalno or- t^dbor je nato SV°3ih «lap°v. »?r,m naW °r'-sal okvirni ;>ijšavj 0zn^!lh.zahtev ubijali \ ° katerih bodo *tih. Jau v prihodnjih me- te za lo odst. hv'iay>tev f£L2i2ahtev.o za M da bi zaB rega tedna»-? trjnvi« zaPrh vse urade seda? eva. na te---VV4 nova nainrec pred-W hoanak-Vsedržavna de-e treba povsem iv 7* Usov;?3 —mu vs «?• 2e --j®?1 dnev jHva ?^i&dba™j tofnSaka dva teriS P° pm dne’ lJ° določen aa’ vendar ni fr Mo se dan niti PHh? Pv° Pa t° ^ lzvedl°-pri i?a .]e’. da lahko - ■1 d° tega d°-škode 2aJ1Vl1? P^avov ‘ l 70*neMtere pa-H„,” vPrašarH -• blI° tre" s sTn^^MPej spo- ■ 1dft *, VdJan.iu ^ 5i,a j5^°dljivih U*& pa- 4rib”0viti iet, 7 urediti-t(nVn° Pogodb treba vse-j..p°trošnisi?dbo za uslužben- čte ,r°sniških .a nslužben-frUveliavUiZadrug in isto- d o ■iti *ako f5S"0 "fra^g?dbo’ ter“1sS »..i"’ tal™ ■ zadrugah. ’ nIŽav!>o nL!Xba obnoviti za dopolnilne d&\.juino 26 '«»Stlw * * * tfJS.'0 Državne slaščičarn, lekarn in agencij ter potovalnih uradov. Odprto pa je še vedno vprašanje pogodbe za uslužbence menze ACEGAT in za uslužbence občinskih in šolskih menz. Izvršni odbori sindikatov posameznih kategorij sedaj že pripravljajo konkretne osnutke zahtev in predlogov glede vseh navedenih odprtih vprašanj. Venaar pa, je izvršni odbor ponovno podčrtal, da bo nagla in ustrezna rešitev možna samo, če bodo vse prizadete kategorije enotne in odločne v svoji borbi za izboljšanje delovnih ter življenjskih pogojev. Potresni sunek Tržaški geofizikalni observatorij je včeraj ob 2. ur; 50 minut in 25 sekund zabeležil močan potresni sunek v razdalji 2.000 km v južnovzhodni smeri. Domnevajo, da je prišlo do potresa v južni Anatoliji. Prometne nesreče Po Ul. Bazzoni se je sinoči peljal s kolesom 13-letni Romano Valter iz Ul. Monte 31, pa je treščil v avto, ki je parkiral na desni strani ceste. Mladi kolesar se je pri tem nekoliko pobil in ranil po obrazu, desni nogi in levi roki ter je zgubil spomin. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na stomatološki oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden. * * * V Ul. Pabio Severo pa se je ponesrečil s svojim vozilom 41-letni Renato Matzaum iz Ul. Scoglio 51. Peljal se je z motorjem, pa je trčil v avto, ki ga je vozil madžarski državljan Stodulka Ferenz iz Budimpešte, ki je hotel kreniti na levo stran v stransko pot. Motociklist se je pobil in ranit po glavi ter kolenih, zaradi česar so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti osem dni. * * Ko je sinoči 75-letna Anna Zerneti-g vd. Schiffrer iz Ul. Porta 57 prečkala cesto, jo je z motorjem povozil 35-letni Antonio Bernis iz Ul. San Gabriele 34. Zenska se je pobila in ranila po glavi in levi nogi. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek in se bo morala zdraviti 10 dni. oriško dnevnik Priprave za izvedbo ljudskega štetja Doslej je bilo v goriški pokrajini 27 sestankov, na katerih so se funkcionarji seznanili z določili, kako naj se izpolnijo obrgzii Ministrski svet je odobril vini velja za vsa podjetja in- načrt dekreta, ki vsebuje določila o izvedbi desetega splošnega štetja prebivalstva in četrtega štetja industrije in trgovine, ki bosta 15. in 16. oktobra letos. S tem v zvezi objavljamo nekaj vesti o pripravah, za katere skrbijo občinske uprave. Od 11. do 16. septembra so bili na 27 krajih naše pokrajine sestanki, na katerih so funkcionarji osrednjega statističnega urada razložili določila, ki urejujejo štetje, direktorjem in pokrajinskim uradom za štetje, pokrajinskim statističarjem in nadzornikom. Kasneje bodo pokrajinski u-radi dali navodila občinskim uradom, ki bodo izbrali in u-sposobili osebje, ki bo razdelilo io pobralo obrazce, na katere bodo izbrane osebe vpisale vse tiste podatke, ki jih bodo zahtevali od njih. Sodijo, da bodo obrazce razdelili od 5. do 14. oktobra, izpolnjene pa bodo pobrali od 18 do 31. oktobra. Obrazce tistih oseb, ki tega ne bi znale izpolniti, bodo izpolnili funkcionarji na podlagi podatkov, ki jih bodo povedale osebe same. Ti podatki, ki se- bodo vnesli v obrazec, ne bodo služili za odmero davkov in bodo ostali uradna tajnost. Služili bodo izključno samo za ureditev statistik občinam, pokrajinam, deželam in v državi. Obrazce je pisal osrednji statistični urad in so napravljeni tako, da bi se zbrali vsi tisti osnovni podatki, ki bi o-mogočili ustvariti točno sliko stanja prebivalstva in ekonomske strukture države. Za demografsko štetje sta predvideni naslednji vprašalni poli: »Družinski list» za vsako posamezno družino in «List o skupnem bivanju« za vojake, duhovnike, jetnike, bclnike itd. Štetje v, industriji in trgo- dustrijskega-obrtniškega značaja, prevozniška podjetja, trgovine, kreditne in zavarovalne zavode. Za to panogo so izdelali dva tipa obrazcev: »Podjetniška vprašalna pola«, ki jo morajo izpolniti vsi o-srednji sedeži podjetij, in »Vprašalna pola krajevnih e-not», ki jo bodo izpolnile vse delujoče, krajevne enote, ki jih upravljajo podjetja. Kramarje bodo vpisali v posebni ločeni vprašalni poli. Organizacija štetja bo zelo skrbno izvedena, da bi štetje ob stoletnici združitve dalo verodostojne podatke, pri tem pa se prosijo vsi prebivalci, naj sodelujejo v tej akciji. Ostavka dr. Poterzia v posvetovalni komisiji Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice, kateri je predsedoval Giovanni Bigot, so ob prisotnosti predstavnika gori-škega župana, starešine dr. Ga-lerottija, proučili nekaj vprašanj, ki zadevajo delovanje proste cone. Na začetku so prebrali pismo, ki ga je poslal sedanji župan dr. Poterzio podpredsedniku trgovinske zbornice, s katerim je po 13 letih neprekinjenega delovanja podal ostavko na mesto predsednika posvetovalne komisije proste cone. V svojem poročilu je predsednik Bigot prikazal delovanje dr. Poterzia v korist proste cone. Na podlagi zakona so morali sprejeti njegovo ostavko, cbenem pa so se mu zahvalili za vse, kar je dobrega storil. Pregledali so razloge, ki jih je neko grosistično podjetje navedlo v svojem pismu, da b; spremenili načrt razdeljevanja kontingentiranega blaga, in izpopolnili določila o uporabi bonov za prevzem jestvin proste cone s strani trgovcev na drobno in na debelo. Verižne stavke Po včerajšnji zelo uspeli stavki delavcev, ki delajo na akord, so delavci, ki delajo na žerjavih in ki pripravljajo železne plošče za izdelavo, zapustili danes ob 6. uri svoja delovna mesta za 24 ur. Ker prejšnja 48-urna stavka, ki je bila pred dvema tednoma, ni prinesla nobenega uspeha zaradi trmastega stališča uprave elektromehaničnega oddelka, je bila ta kategorija delavcev primorana začeti še to 24-ur-no stavko. Delavci zahtevajo ureditev vprašanja akordnega dela. Tudi tokrat nista prišli bhzu ne UIL ne CISL, ker po njihovem velja še sporazum o akordnem delu, ki je bil sprejet v Rimu, vendar je treba poudariti,* da uprava tega oddelka z raznimi dejanji tepta vse do sedaj dosežene sporazume. Volitve novega odbora CAFO Danes ob 17. uri bo v Gradiški sestanek vzhodnofurlan-skega vodovodnega konzorcija CAFO, na katerem bodo izvolili novega predsednika in odbornike, katerim je potekla upravna doba. Pismo iz Nove Gorice V Brdih ie vse pripravljeno za nedeljski partizanski tabor V ncttc 'j sb 11. uri bo govoril predsednik izvršnega sveta Boris Kraigher Brd? so pripravljena, da se dostu.ou oddolžijo padlim. Veličasten spomenik, ki ga bodo odkrili v nedeljo 17. septembra nad Smatrnim bo ovekovečil spomine na krvave boje za svobodo, na težke dni ljudske revolucije. Spominjal bo prihodnje rodove na velika domovinska čustva Bricev ter na žrtve, ki jih je terjala svoboda. Se več. Ob dvajsetletnici oborožene vstaje se v Brdih z odkritjem veličastnega spomenika spominjajo tudi antifašističnih borcev, katerih kosti trohnijo izven meja jugoslovanske skupnosti. Zato bo ta spomenik večno spominjal tudi na padle narodnostno in socialno zatirane Benečane in Rezijane ter na antifašistične Furlane, ki jih je zajelo revolucionarno vrenje. Spominjal bo na skupno borbo slovenskih in italijanskih partizanov, na boje, v katerih sta se v praksi ustvarjala bratstvo in proletarski inter-nacionalizem. Ulil ............... um.um.................................. m Preskrba z vodo zadeva ob številne težkoče L elektronskimi aparati ugotavljajo okvare na mestnem vodovodnem omrežju Lansko leto so s takšnim sistemom prihranili upravi mestnega vodovoda blizu 4 milijone lir Ker je potrošnja vode v goriški občini iz dneva v dan večja, je uprava vodovoda že lansko leto pričela razmišljati, kako bi v sedanjih pogojih izkoristila vso količino vode, ki prihaja z Mrzleka v Jugoslaviji. Ta količina je namreč čestokrat premajhna in moramo zato uporabljati tudi vodo, ki jo črpajo pri S«?. Ujfoleivoe šoTe s”'s?o. r v,»Ci.Jezikorn v Trstu ?? frHe‘VtarŠe' da se H PrihM "ienc'v in u-'kli*a I n"30 žolsk° leto 'M \/1- m Ul. razred septembra t. 1. 'H^nje S 25 • gl« h'!!*- "** J' * .znanstvenem li 'ki- ti!tu nskim učnim ]ezi- poleg raz- ,% znanstv« a uuics MjHi utnim na- LHi? učnim razrede s H v.Va»ie 2, usčrtom, se vr-n lsk° leto 1961- \ v“ zavoda d° 12' ure «9 £<*h,0 s a v Ulici Laz-septer^l9 neprekinje- iiiiiiiiiii in im n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiikiiiiiiiiiiiiihi Humi im ■■■ iiiiiiiiiiiiiiniHiiiniiiiif Predlog goričkemu občinskemu odboru Odobrijo naj se finančna sredstva za povečanje Andrejevega sejma Svetovalci predlagajo prireditev razstave goveje živine, ženskih ročnih del in obrtniških izdelkov, z nagraditvijo najboljših t 9 ža„„Vj)iS0Van:ia so zavodovi oglasni Sot>!stv*** Mi “M tečai lndustrijskega NtMi vmJ Dolini jav‘ oH |S leto 3e Za Dr‘-HVH'M v taV,Sak dan od uč0n —aV, -Zainištvu šole Hvnii« šolskoUienee predloži- t' ki spr'čevalo in ijSef Hine v šoli' KV, do 3o ,’al?ko Predlo-3e Ki lo.^.azPtembra. ijalne se bodo vpi-jenih izpitih. nižje t.,lc b ln ■ -»'»'-tu-ura HoMembrJ,0 Poprav 4 Do ~ * opravi fr#»teii„ • » V“vne ltv» v - trgovske ni S*!? E1 V,S 1t) Jn trem Se vasovanje >,k25- sept'1' razred „ada viis°a '0 d0 fv 1961 vsak A Udtrebi Ure’ V iW V ‘t-1* - Ml ii-t : llst od lni naslednji anagrafskega v ‘»n?1'® o Drecep-ijenju: 'iVkMS0ISk°raVlh °eeh: "iSS Hjv '• »ajnistvu3 Se dobli° >5>«v0* * * tw?i-ar*av PojasrS?rlievalo. • i; ^;freea3a“Va;n0aa.'”a«- M' da ,_razredi .Na.brežl“i sv. Križu 4 Wnk Vpis°v"anje u / l(t»Jdlr.- •»61.10C *a Prihodnit pnhadn3e 0 * Vklin* i*’ ai ^ 12 „ 'Na Z,5- seO- u.e, VSak dan od Slov, enskem uči- 25e i!_zaceio. Za- vsak S0ptembra. U-an od 10 do Občinski svetovalci v Gorici odv. Avgust Sfiligoj, prof. Anton Kacin in prof. Stanislav Bratina so poslali občinskemu odboru predlog, o katerem naj bi razpravljal sedanji občinski svet, da bi dali večji pomen Andrejevemu sejmu, ki se je v zadnjih letih tako spremenil, da ni več niti senca tistega, kar je bil v preteklosti. Svetovalci menijo, da bi bilo treba zaradi bližnje organizacije tega sejma razmisliti, kaj naj se ukrene, da bi ta sejem postal privlačnejši. S tem v zvezi pripominjajo, da je že prejšnja občinska uprava sprejela nekatere pobude, in zato sprašujejo občinski odbor, če ne bi bilo dobro, da bi tudi nova občinska uprava storila potrebne korake. Zato predlagajo, r.aj bi občinski svet odobril primerna finančna sredstva, s katerimi bi bilo mogoče organizirati razstavo goveje živine za delo in proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov, razstavo ženskih ročnih del z nagraditvijo najboljših, razstave obrtniških izdelkov kmetijskega značaja; na vseh teh razstavah naj bi sodelovali predvsem razstavljavci iz go- ričke pokrajine. Vrhu tega bi lahko v okviru Andrejevega sejma priredili tudi razstavo umetniških del. Svetovalci nadalje predlagajo, naj bi občinska uprava navezala potrebne stike z Zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo, kakor tudi s pokrajinsko upravo, ki naj bi nudili svojo pomoč pri uresničitvi te pobude. Pozabiti ne bi smeli niti na kmetijsko nadzorništvo in pa na ministrstvo za kmetijstvo m gozdarstvo. Konj je odrekel poslušnost Kmetovalec 48-letni Giuseppe Benossi iz Ul. Gradiškuta št. 20 v Ločniku ima konja, ki mu služi za razna dela na polju in za prevoze blaga. Precej let ga že ima, pa ni imel z njim nikakršnih neprilik. Zato ga je vzljubil in se med prijatelji, Včeraj, na vsem lepem, pa se je konj naveličal poslušnosti in si privoščil majhno neslanost, ki se je zaključila za gospodarja s prevozom v bolnišnico. Med čiščenjem se je namreč splašil in takrat ga gospodar ni več spoznal. Skakati je pričel, se vzpenjati na zadnje noge in rezgetati, da se mu sprva nihče ni upal blizu. Pozneje se je Benossi ie odločil, da ga ukroti. Toda zadeva ni šla tako lahko od rok kot je upal. Konj se mu je postavil po robu. Ko ga je zagrabil za uzdo, je še enkral brcnil od sebe in zadel gospodarja v glavo. Povzročil mu je rano na čelu, izbil pa mu je tudi sekalec. Moža, ki ga je udarec močno zdelal, so takoj odpeljali z zasebnim avtomobilom v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so mu nudili zdravniško pomoč in ga pridržali na zdravljenju. Ozdravel bo, kot se zdi, v 10 dneh. Kolesar hudo ranjen Včeraj zvečer se je zelo hudo poškodoval 37-letni Scarel Alberino iz Paperiana, ki je trčil s kolesom v zid. Pripeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo zaradi njegovega zelo hudega stanja. Ugotovili so, da si je nalomil nekaj reber ter zadobil razne udarce in rane po telesu. Orožniki iz Paperiana se zanimajo za zadevo. » Vt.m., pri. , v bolnico S' AsDiaaHL?ko,dr^- "svetom Vsk, k" v;ykS'frpogledati'p7r: sSk, “,.i: lahM^eiie kje?1 uEre Preko bodo "s U, °5v Prodajalne 5*° htnet da bo kh d dne 7‘kvenico in traj t-m. točno z Brdi ki še *'h no1 sestanku." st0re"‘ žadniih* 5e nis<> “k ten? b ■ noviteb Slovenski violinist Dejan Bravničar je v četrtek zvečer nastopil kot solist ob spremljavi orkestra Tržaške filharmonije v mali dvorani »Ginnastica Gorizianaii. Nastopil je pod tak-t;rko dirigenta Oskarja Kjudra iz Trsta, ki je povsem nepričakovano in dobro zamenjal nemškega dirigenta Hansa Jochema Reepsa. Na sliki sta violinist Bravničar in dirigent Kju-der med izvajanjem pred nabito polno dvorano. Stražicah. Pri polni zmogljivosti je dobava vode z jugoslovanske strani omejena, ker so cevi, ki so jih namestili na kraju, kjer je bomba med zadnjo svetovno vojno povzročila okvaro, nadomestili z dvema manjšima, ki predstavljata ozko grlo, skozi katero priteka v rezervoar na Grad le omejena količina vode. Ce bi uprava vodovodov v Novi Gorici hotela zamenjati sedanji dve manjši cevi z novo, ki bi imela tolikšen premer, kot ga ima stara, glavna cev, bi jo to stalo l^lizu 10 milijonov. Ker gradimo pri Mochet-ti nov vodovod, se upravi vodovoda v Novi Gorici popravilo iz finančnih pogledov ne izplača. Preden bo dograjen novi vodovod pri Mochetti, kjer so v zadnjem času globlje zavrtali, da bi našli bogatejša nahajališča pitne vode, je u-prava mestnega vodovoda v Gorici tudi letos poklicala v Gorico strokovnjaka iz Nemčije, ki sta prinesla s seboj elektronske aparate, s katerimi ugotavljata okvare na mestnem omrežju, kjer se voda odteka v zemljo. Teh okvar je na našem vodovodu, ki je precej star, kar veliko. Fred leti se je izgubilo skoraj 40 odstotkov vse vode, ki je pritekla v mesto. Da bi se odpravile te nevšečnosti, so z akcijo v lanskem letu omejili izgubo na 25 odstotkov. Ker se je izkazalo, da so nemški specialisti za ugotavljanje okvar na vodovodni mreži, prihranili mestnim podjetjem precej denarja, so pred kakšnim tednom znova poklicali delavca podjetja Severin, ki so prišli semkaj z vsemi potrebnimi aparati. Sistem delovanja teh naprav je zelo preprost. Deluje na podlagi registracije vibracij, ki nastajajo v zemlji, kjer teče voda. Ker bi čez dan, ko je velik promet, ti aparati, ki so izredno občutljivi, ne mogli pravilno delovati, mora skupina, ki jo sestavljata dva PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Nemška delavca, v družbi inštalaterja mestnega vodovoda, prisluškujeta z občutljivimi tranzistorskimi aparati šumenju, ki gfi v zemlji povzroča voda, ko pod pritiskom teče iz cevi v zemljo. Lani so s takšnim sistemom odpravili toliko okvar, da se je izguba zmanjšala za okoli 390.000 kub. m vode Nemca in še en delavec mest-1 zemlji. Vodovod bi lahko to nega vodovoda, delati samo j2gubo tudi pogrešal, če ne peneči, ko ni prometa. Z deli bi> kot smo že v začetku začnejo ob 21. uri, delavnik' pa zaključijo ob 6. zjutraj. Te dni pregledujejo omrežje v Ul. Carducci in stranskih cestah, kjer so že ugotovili, da cevi puščajo na številnih r.ieslih. Takoj naslednji dan pošljejo na kraj delavce, ki cev odkopljejo in jo popravijo. Približno na vsak kilometer pregledanih cevi najdejo po eno okvaro. Lansko leto se je zaradi te akcije zmanjšala izguba vode za okoli 11) odstotkov, kar predstavlja SOC,000 kub. m vode. S tem je vodovod prihranil okoli 4 milijone lir. Čeprav bodo tudi letos plačali za izvedbo te akcije okoli dva milijona lir, bodo prihranili precej denar-________________________________ ja, ki se je sicer «razlil» po iiiiiiliiiiiiiiiliiliililiiiiiilliliiiiiiliiilililiilliiiliiiiiiii uiiiiitiiinili i im mn Milini n mm umu niii Drevi v Vidmu folklorna prireditev Sodelujejo jugoslovanske, nemške in domače skupine povedali, bile omejene zmogljivosti vodovoda zaradi ozkega grla na glavni napajalni cevi. Kakor kažejo še zadnje mrzlične priprave, bo za nedeljski partizanski tabor vse dobro pripravljeno, da bi se tisoči udeležencev in obiskovalcev Brd kar najbolje počutili. Za to partizansko srečanje je med ljudmi zelo veliko zanimanje, saj se je po občinah v goriškem okraju in iz dru_ gih predelov Slovenije prijavilo že nad 10.000 ljudi. Brici pa vabijo in pričakujejo, da se bo te največje prireditve v jubilejnem letu revolucije na Goriškem udeležilo tudi večje število bivših partizanov, njihovih svojcev in drugih ljudi z obmejnih področij: iz Slovenske Benečije, z go-riškega in tržaškega področja. Za tiste udeležence, ki bi prišli čez mejo brez lastnih prevoznih sredstev bo zagotovljen tudi prevoz. V nedeljo zjutraj bodo vozili avtobusi iz Nebla, Vipolž in Medane v Šmartno, iz Huma pa v Kojsko Prav tako bodo lahko prišli v Brda tisti, ki bi prišli v Novo Gorico. Dan pred slavjem v Brdih bo izročena namenu tudi modernizirana in asfaltirana cesta Plave-Dobrovo, ki je že povsem prenovljena. Vendar prometni organi opozarjajo vse voznike in druge uporabnike ceste, naj se zaradi varnosti in reda v nedeljo ravnajo po navodilih uslužbencev ljudske milice. Ker so ceste v Brdih ozke in vijugaste, je potrebna skrajno previdna in zmerna vožnja, da ne bi prišlo do nepotrebnih prometnih nesreč. V zvezi s partizanskim taborom v Brdih bo že v soboto več prireditev. Kulturne skupine bodo obiskale znane partizanske kraje na desnem bregu Soče: Breginj, Livek, Lig in Senik. V Seniku bodo nastopili oktet, duet harmonikarjev in recitator iz Nove Gorice. Na Ligu bo priredil koncert pihalni orkester delavskega prosvetnega društva Svobode iz Anhovega. V Bre-ginju bodo nastopili pihalni orkester iz Idrije in recitatorji, na Livku pa godba iz Pr-vačine. Na glavni slovesnosti, ki se bo začela v nedeljo ob 11. uri pri spomeniku, pa bodo po govoru predsednika izvršnega sveta Borisa Kraj-gherja združeni pevski zbori Tovarne pohištva iz Nove Gorice, Svobode iz Anhovega in Šempetra, Lesno-industrijskega podjetja iz Ajdovščine ter prosvetnega društva iz Branika in Dormberka, ob spremljavi rudarskega pihalnega orkestra iz Idrije, zapeli več borbenih pismi. Ze pred glavno slovesnostjo — ob 9. uri — pa bo v Go- njačeh tudi zbor kurirk iz vse Primorske. Svojo udeležbo je prijavilo okrajnemu odboru Zveze borcev v Novi Gorici že nad 500 žena, samih bivših kurirk, ki se iskreno veselijo tega srečanja. * * * Prejšnji teden — 7. septembra — se je pripetila v Pod-selu pri Doblarju hujša prometna nesreča, pri kateri je bilo šest oseb huje, šest pa laže poškodovanih. Do nesreče je prišlo na nepreglednem ovinku, ko je voznik avtobusa Albert Mulič, ki je vozil proti Tolminu, naglo zavrl svoje vozilo, da bi se izognil trčenju z naproti prihajajočim tovornjakom, ki ga je upravijal Franc Juvančič. Ker j« imel avtobus že izrabljene gume je začelo vozilo na mokri cesti drseti, da ga je zaneslo v kamion. Na vozilih je za blizu tri milijone dinarjev šitode. J. J. Avtobusni izlet z Oslavja in Pcvme Izletnike na partizanski tabor v Brda z Oslavja in Pev-me obveščamo, da bo avtobus odpel al z Oslavja ob 8. uri izpred Gravnarjevega posestva, ob 8.10 iz Pevme in ob 8.15 izpred kavarne Bratuš. Ker je na razpolago še nekaj mest, naj se vsi tisti, ki bi se radi udeležili izleta, čim-prej zglasijo pri poverjenikih. Ureditev grobov Goriško županstvo sporoča vsem prizadetim, da je treba urediti grobove svojcev in izvršiti vsa potrebna popravila na nagrobnih spomenikih na glavnem goriškem pokopališču, kakor tudi na predmestnih pokopališčih (Standrež, Pevma, Podgora itd.) najkasneje do 25. oktobra. Po tem datumu taka dela ne bodo dovoljena, ker mora pokopališka uprava poskrbeti za generalno čiščenje pred praznikom vseh mrtvih. V okviru manifestacij »Videmski september« bo danes zvečer na Trgu Prvi maj v Vidmu folklorna prireditev, na kateri bodo sodelovale štiri skupine, in sicer: KUD Sloga iz Jugoslavije, Immergrun 1893 iz Bavarske in folklorni skupini iz Aviana in Ponteb-be. Za prireditev, ki jo prireja pokrajinski odbor EN AL, vlada med videmskimi krogi veliko zanimanje. Največji užitek si obiskovalci nadejajo od jugoslovanske skupine, ki je letos prvič prišla v Italijo, kjer bo s pesmimi, plesi in narodnimi nošami prikazala narodne običaje najrazličnejših jugoslovanskih republik in krajev. Bavarci bodo nastopili s svojimi inštrumenti, domačini pa bodo vnesli v prireditev značilnosti domačih plesov. Ob zaključku prireditve bodo na Gradu, ki se vzpenja sredi mesta, prižgali umetne ognje, grajsko poslopje pa bodo razsvetlili z močnimi žarometi. Okoli odra, ki bo služil nastopajočim, so postavili številne stolice, da bi gledalci udobno sledili poteku programa. Videm je na takšen način napravil prvi korak na poti k tistim medsebojnim stikom, ki jih je v svojem razgovoru z našim urednikom želel predsednik pokrajinske ustanove za turizem poslanec Barbina, ko je govoril o stikih med slovanskim, romanskim in germanskim svetom. OBVESTILO UDELEŽENCEM PROSLAVE V BRDIH Pripravljalni odbor za proslavo v Brdih obvešča udeležence, da bodo na razpolago prevozna sredstva iz Nove Gorice (sedež PTT) zelezmske postaje, Avtoprometa Gorica in Trga Jožeta Srebrniča ter z železniške postaje Plave. Iz Nove Gorice in Plav do Gonjač bo zagotovljen prevoz od 7.00 do 11.30. Z obmejnih predelov Neblo, Medana, Vipolže in Hum bodo vozili avtobusi od 7.00 do 10.00. Prevozne cene: Gorica—Gonjače Plave—Gonjače Neblo—Šmartno Medana—Šmartno Vipolže—Šmartno Hum—Kojsko 100 din 50 din 50 din 50 din 50 din 50 din UREDITEV CESTNEGA PROMETA 1 Promet se bo odvijal z vsemi motornimi vozili na relaciji Plave Vrh ovij e-Gonjače pri Koj-skem Vsa motorna vozila, ki bodo prihajala iz zahodnih Brd, pripeljejo do Šmartnega. 2. Parkirni prostor: a) za osebne avtomobile na cesti proti Vedrijanu na cesti proti Sabotinu in na cesti Šmartno—Imenje; b) za tovorne avtomobile in avtobuse v Koj-skem in Šmartnem, c) za motorna kolesa na cesti Gonjače—Koj sko in na dvorišču šole v Šmartnem. 3. Opozarjamo vse voznike in druge cestne uporabnike, naj se zaradi varnosti in reda natanko ravnajo po navodilih uslužbencev Ljudske milice. Fer so ceste vijugaste, je potrebna skrajno previdna in zmerna vožnja, da ne bi prišlo do nepotrebnih prometnih nesreč. Se posebno opozarjamo vse voznike motornih in drugih vozil, naj v nobenem primeru ne vozijo vinjeni Danes ob 9. uri bodo sklenili v St. Mavru dve poroki. Poročili se bodo ZDRAVKA SFILIGOJ in MILKO KLANJŠČEK ter STOJANA LAZAR in MILAN GRAVNAR. Nevesti sta iz St. Mavra, ženina pa z Oslavja. Zavednim novoporočencem našim čitateljem, želi Primorski dnevnik obilo sreče v novem življenju. Slovensko gledališče v Trstu V STANDKEŽU V soboto 16. septembra ob 20.30 na vrtu poleg konzumne gostilne PAVEL G O L I A «SNEGULJČICA» Mladinska igra v osmih slikah V nedeljo 17. septembra ob 29 E M M E RI C H KALMAN «ČARDAŠKA KNEGINJA» opereta v treh dejanjih Ker je prireditev te znane in izredno zabavne operete, ki je doživela na Tržaškem velik uspeh, zvezana z velikimi stroški, bodo cene za to prireditev nekoliko višje kot običajno. Vsekakor opozarjamo Štan-drežce, Goričane in okoličane, na to edinstveno priložnost, ko bodo lahko prisostvovali predvajanju te znane operete v svojem jeziku in v odlični izvedbi. Zato vabimo vse k čim-večji udeležbi. Cene za «SneguiJčIco»; sedeži po 300 in 200 lir za odrasle in po 150 in 100 lir za mladino, stojišča po 100 lir za odrasle in 50 lir za mladino. Za nCardaško kneginjo#: sedeži 600, 400 in 300 lir, stoj'i-šča po 200 lir za odrasle in po 100 lir za otroke. Rezerviranja vstopnic na sedežu ZSPD, v Gorici Ul. Asco-li 1/1; prodaja vstopnic dve uri ored predstavo v Standrežu. V nedeljo pelje avtobus št. I iz Standreža v mesto ob 23.30 in 0.20 uri. OD VČERAJ DO DANES KINO v GORICI CORSO. 17.00: «Nomadi», D. Keer in R. Mitchum. Cine-mascope v barvah, ameriški film. VERDI. 17.15: «živeti-kakšno veselje«, A. Delon in B. Lass. Itahjansko-francoski film. VITTORIA 17.30: »Sabotaža« (Kanarisova izmišljena divizija). Nemški črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Možje na kongresu«. W. Chiari in J. Sassard. Italijanski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. — «»----- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v gorici lekarna ALE-SANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68. ---d«---- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,8 stopinje ob 13.50 uri, najnižjo 17.4 stopinje ob 4. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 81 odstotkov. PRIMORSKI DNEVNIK Prvi dan XX. balkanskih atletskih iger v Beogradu Romunska reprezentanca vodi v moški in ženski konkurenci Balkanski rekord Šikovčeve v teku na 100 m ■ Nova jugoslovanska rekorda Kovača in Rajkove BEOGRAD, 15. — Pod pokroviteljstvom predsednika republike maršala Tita so se cianes začele na stadionu JLA XX. balkanske atletske igre. Po končanih tekmah prvega dne vodi v moški konkurenc; Romunija s 45 točkami pred Jugoslavijo, ki jih ima 43, Grčijo 25, Bolgarijo 22 in Turčijo 13. V ženskih disciplinah vodi prav tako Romunija s 23 točkami, pred Bolgarijo 21 in Jugoslavijo, ki si je nabrala 19 točk. V današnjih borbah v molkih disciplinah si je Jugosla-7 kolajn in si- vija priborila cer 3 zlate, 1 srebrno in 3 bronaste, Romunija prav tako 7 (2, 4, 1), Grčija 5 (2, 1, 2), Bolgarija 3 (0, 2, .1), Turčija 2 (1, t, 1). V ženski konkurenci pa je Romunija osvojila 4 medalje (2, 0, 2), Jugoslavija 3 (1, 1, 1), Bolgarija 2 (0, 2, 0). Turčija je ostala brez kolajn. V današnjih tekmovanjih je jugoslovanski tekač na 400 m z ovirami Kovač dosegel nov državni rekord, Rajkova na 800 rn prav tako jugoslovanski rekord. medtem ko je Šikovčeva na 100 metrov dosegla nov balkanski rekord. Prejšnji je pri-?: ial s časom 12” Bolgarki Ko. larovi. Izidi prvega dne balkanskih atletskih iger so naslednji: ZENSKE Disk — Kotarana (R.) 49 m; Mihajlova (B.) 48,25; Manoliu (R.) 45,25; Vukovič (Jug.) 42,50. 809 m — Grecescu (R.) 2’08”7; Isaijeva (B.) 2'11”4; Rajkova (Jug.) 2’11”7 (jug. rek.); Da-nailova (B.) 2’12”8; Kutuji (R.) 2’13”0; Slamnik (Jug.) 2’15”0. ISO m — (finale) šikovec (Jug.) 11”9 (balkanski rekord); Simič (Jug.) 12”0; Petrescu (R.) 12”3; Kerkova (B.) 12”4; Jorgova (B.) 12”4; Lucer (R.) I2”6. MOŠKI 800 m — Kocak (T.) 1’51"2; Vamos (R.) 1’51”3; Mihaly (R.) 1’51”4; Ingolič (Jug.) 1’52”2; Spasov (B.) 1’53”6; Panayotidis (G.) 1’52”8. Skok v višino — Porumb (R.) 201; Demetrescu (R.) 189.5; Majtan (.’ ’.) 198.4, itd. 400 m ovire — Kovač (Jug.) 1’51”8 (jug. rekord); Skurtis (G.) 1’52”8; Frusios (G.) 1.53”, itd. 100 m — Kincez (R.) 10”6; Valo (R.) 10”6; Georgopulos (G.) 10”7; Mikulec (Jug.) 10”8, itd. Hoja na 20 km — Hacilayos (G.) 1.42’47”; Popa (R.) 1.44’42”8; Stojkov (B.) 1.44’43”, itd. Krogla — Cakanikas (G.) 17.24 m; Jocovič (Jug.) 17.18; Tomasovič (Jug.) 16.68 m itd. Kladivo — Bezjak (Jug.) CC.95 m; Krumov (B.) 60.22; Račič (Jug.) 59.62 m, itd. 10.000 m — Ivanovič (Jug.) 29’59’’4; Trecescu (R.) 30'06”8; Saban (T.); itd. Po nastopih v teku na 100 m, skoku v daljino, metu krogle, skoku v višino in v teku na 400 m, vodi v lestvici deseteroboja Jugoslovan Brodnik s 3718 točkami, drugi je Mesa-ros (Romunija) s 3708, tretji Epitropulos (Grčija) s 3233 točkami. Prihodnje igre bodo v Carigradu BEOGRAD, 15. — Na kongresu balkanskih atletskih i-gei so sklenili, da bodo prihodnje igre 28., 29. in 30. septembra 1962 v Carigradu, balkanski kros pa 1. aprila 1962 v Atenah. VATERPOLO Brez Sovjetske zveze turnir v Turinu RIM, 15. — Sredi oktobra bo v Turinu mednarodni turnir v vaterpolu z udeležbo Italije, Jugoslavije in Madžarske. Italijanska plavalna zveza je povabila na prireditev tudi Sovjetsko zvezo, toda vodstvo ruskih vaterpolistov je danes odpovedalo udeležbo. Italijanska zveza je naknadno povabila romunsko reprezentanco. Ni še znano če bodo sprejeli vabilo. Orodna telovadba V Beogradu 1963. leta evropsko prvenstvo STUTTGART, 15. — Na zad- njem kongresu mednarodne telovadne federacije FIGA, ki je bil pred dnevi v Stuttgartu, so sklenili, da bo V. evropsko prvenstvo v vajah na orodju za posameznike leta 1963 v Beogradu. Za svetovni naslov D. Moore -Takayama novembra v Tokiu TOKIO, 15. — Danes so javi li. da bo svetovni prvak peresne kategorije Američan Da-vey Moore stavil svojo krono na razpolago v dvoboju, ki bo 13. novembra letos v Tokiu, z japonskim prvakom Kazuojem Takayamo. Srečanje bo v pokriti areni Kuramae Koku-gikan. Oba boksarja sta se že srečala avgusta lani in dvoboj se je končal z zmago ameriškega boksarja po točkah. Jutri začetek turnirja v odbojki Gasilci prvi nasprotniki moške šestorice ŠZ Bor Tekma bo ob 9.30 na obnovljenem igrišču stadiona «Prvi maj» Jutri ob 9.30 bo moška ekipa ŠZ Bor zaigrala svojo prvo tekmo odbojkarskega prvenstva V svojem krstnem srečanju se bo Bor pomeril z moštvom tržaških gasilcev. Za Borove barve bo srečanje zelo težko, pa čeprav jim bodo gasilci, ki nastopajo v 3 ligi, dali pet točk naskoka. Ker je nemogoče misliti na zmago, bodo lahko sli igralci Bora brez vsakršnega strahu na igrišče. Zavedajo se namreč moči nasprotnikov in njihov namen je samo, da častno zastopajo to slovensko športno združenje. Razen tega imajo igralci Bora še skrito upanje, da se bo zbralo na ob-novljenjem stadionskem igrišču, ki bo tudi v nedeljo zjutraj neuradno otvorjeno, čim-večje število navijačev, ki naj 1 bi jih bodrili k boljši igri. iiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiniHiimimmiiHmiiimHiHninimmiiiiimimiiiiuimiiiiiiiiiumiimtiiiiiiimmHHmiiiiHiiiiiiiimi Poln napora nogometni teden igralcev A lige Tudi v V. Milan, za kolu nevarne pasti Inter in Juventus Vse nedeljske tekme privlačne in zanimive - A talanta bo gostovala v Vidmu Presenetljivi zavrtljaji četrtega kola nogometnega prvenstva A lige, ki so ga izjemno odigrali v sredo, so povzročili precejšen potres v lestvici. Po zadnjem kolu je Milan, zaradi zmage nad Udinese, zasedel prvo mesto pred Interjem in Ata-lanto, ki si z istim številom točk delita ostala častna stolčka. BALKANSKI REKORDI M O S K I 180 m 10,4 Bačvarov (B) 1958 200 ra 21,2 Bačvarov (B) 1958 490 m 47,0 Snajder (J) 1958 800 m 1:48,2 Vamos (R) 1959 1500 m 3:43,8 Murat (J) 1958 5000 m 14:20,2 Mukoša (J) 1956 10.000 m 29:37,6 Mihalič (J) 1954 110 m ovire 14,0 Lorger (J) 1958 4S0 m ovire 51,6 Savel (R) 1956 3000 m zapreke 8:50,2 Papavasiliu G) 1960 4X100 m 41,4 Grčija 1959 4X400 ra 3:12,3 Romunija 1958 višina 202 Marjanovič (J) 1957 daljina 761 Mzmglaras (G) 1960 troskok 15,87 Gurgušinov (B) 1958 palica 450 Hubams (G) 1959 Hristov (B) 59,60 krogla 17,26 Cakanikas (G) 1960 disk 55,24 Artarski (B) 1960 kopje 79.96 Bizim (R) 1959 kladivo 63,92 Bezjak (J) 1960 deseteroboj 6955 Slavkov (B) 1959 ZEN S K E 100 m 12,0 Kolarova (B) 1958 Petrescu (R) 1959 200 m 24,0 Sikovec (J) 1960 400 m 57,3 Simič (J) 1960 800 m 2:10,1 Ciray (T) 1960 80 m ovire 11,2 t Kerkova (B) 58,60 Stamejčič (J) 1960 4X100 m 47,2. Romunija 1958 višina 184 Balas (R) 1959 daljina 588 Jorgova (B) 1960 krogla 15,20 Comen (R) 1959 disk 52,09 Manoliu (R) 1960 kopje 51,23 Dit| (R) 1959 peteroboj 4353 Stamejčič (J) 1959 To sicer ne preseneča. Kar najbolj preseneča poznavalce in ljubitelje nogometa je obupen položaj, v katerega je zašel prvak lanske sezone Juventus. Turinčani so praktično skupaj z Udinese in Venezio na predzadnjem klinu lestvice in imajo za seboj le še Palermi-tance. Ce je bilo prejšnje kolo zanimivo zaradi nastopov Interja v Mantovi in Juventusa v Ata-lanti, bo nedeljski zavrtljaj Petrisa ter brez dvoma še zanimivejši. To pa iz raznih razlogov Predvsem je treba vedeti, da bo ponovno prišlo do medsebojnega obračunavanja meu velikani ali med enajstorica-mi, ki so se do nedavnega lali-ko oponašale s tem nazivom. Mislimo na Juventus, ki do danes ni pokazal ničesar razen slabe napadalne taktike in negotovosti v obrambi, zaradi česar ni prav nič čudnega, če si je v štirih tekmah nabral samo dve točki. Turinčani verjetno te dni nimajo mirnega sna. V glavah igralcev morajo precej rojiti misli o Manfredimju in Angelillu, da omenimo dva najbolj nevarna igralca Rome. Roma bo namreč v nedeljo gostovala na travnatem igrišču Parolove enajstorice in če bo napad sproščeno deloval kot v drugem delu srečanja s Palermom, tedaj smo lahko gotovi, da ne bo niti sreča rešila Ju-ventince poraza. Sicer staviti na njihov poraz danes kot danes. kljub neuspehom v zadnjih tednih, ni mogoče. Juventus ima dobre igralce in ko bodo ti prišli do zadostne for-me, je gotovo, da bodo enaj-storico ponovno pripeljali bit že k vrhu. Seveda ne preveč, ker so v teku do vodstva z Milanom in Interjem izgubili precej na času in predvsem na točkah. Tudi pri Interju verjetno Via. da živčnost. Po delnem neuspehu na igrišču v Mantovi, bodo imeli v nedeljo v gosteh Fio-rentino. Res je, da je Fiorenti-na izgubila na domačem igrišču v borbi z Lanerossi, a ta poraz se lahko vsaj delno pripiše smoli. Ne smemo pozabiti namreč, da je bila Fioren-tina preteklo nedeljo uspesna celo v Bologni in zato je popolnoma možno, da bo znala nuditi odpor tudi Herrerovim igralcem. Vse bo odvisno od dneva Milanija Hamrina. V vrstah Milana vlada zaradi zmage nad Udinese upravičeno veselje, katerega pa tu pa tam kali misel na nedeljsko pot v Bologno. Prognoza je seveda na strani Milančanov, katerih čaka prihodnjo sredo tudi srečanje z Vojvodino za pokal ve-lesejemskih mest. Kot se vidi ima Milan pred seboj pravcati «tour de force«, ki mu lahko zaradi utrujenosti škodi v borbi za naslov nogometnega prvaka. . Brez skrbi se lahko rece, da je letošnje prvenstvo privlačno Borbe med velikani so izredno zanimive, a ne smemo pozabiti, da imajo tudi druge svojo privlačnost. Vzemimo n. pr. preostale tekme nedeljskega kola. Catania in Palermo se bosta spoprijela ne samo za točke, temveč tudi za prestiž. In tokrat bosta verjetno obe točki ostali na tleh prvega moštva, ki je s hitrim Ferrignom rešilo problem neučinkovitosti napada. Do srede ni Catania dosegla niti enega g°la- Sele mladi Ferrigno, ki je prvič i-gral v vrstah Catanie, je znal dvakrat najti pot do mreže. In ta je bila za hrbtom vratarja Sampdorie. Sampdoria bo morala tudi v nedeljo prestati trdo preizkušnjo. Sprejela bo v goste hitre in borbene Mantovance, ki se sicer zavedajo nevarnosti nedeljskega gostovanja, a so prepričani. da se lahko to konča za njih brez večje škode. Ce bi se z dobičkom, seveda bi bilo še boljše. Venezia, ki bo sprejela v goste Spal, bi morala obogateti za obe točki, medtem ko kaj takega ni mogoče reči ne za Lanerossi, je za Lecco in še manj za Udinese. Moštvo iz Vicenze bo igralo sicer doma, a njegov nasprotnik bo trdovratna Padova. Zelo zanimivo bo slediti Torinu, ki bo igral v Leccu. Turinčani bodo šli na P?t s popolno postavo, v kateri ne bo mdnjkal za dve nedelji diska-lificirani Baker. Toda vedeti je treba, da bo Lecco napravil vse, da prepreči nasprotnim zelo nevarnim napadalcem u-spešne prodore do vrat. In sredstvo za to? Cisto preprosto in že neštetokrat z večjim ali manjšim uspehom preizkušeno: verižna obramba. Videmčani, ki so prvenstvo slabo začeli, so si v zadnjih dneh precej opomogli in so našli tudi pravo pot do vrat. To dokazujejo trije goli, ki so zadali milanski obrambi, ki spada med najmočnejše v letošnjem prvenstvu. Vprašanje je. če bodo učinkoviti tudi v nedeljo, ko bodo na travnatih tleh Morettija sprejeli strašilo A lige Atalanto. Moštvo iz Bergama je v sredo pokazalo, da se ne šali in je zadalo Juven-tusu tri boleče dosežke. Bodo napadalci Atalante tudi v Vidmu uspešni? Odgovor nam lahko da le obramba domačinov in predvsem potek igre. Zato je bolje počakati do nedelje. Prepričani smo, da ob tej priliki ne bo manjkalo gledalcev. Tudi mi želimo Borovim igralcem srečno pot v tem prvem turnirju in vabimo gledalce, da jih pridejo bodrit. Od nastopajočih upamo, da bi bili čimbolj požrtvpvalni, ker lahko z začetnim naskokom in s premišljeno igro lahko presenetijo tudi same sebe. Z nedeljsko tekmo se bo začelo tudi tekmovanje za pokal Julijske krajine, za katerega se bo borilo poleg Bora še šest tržaških in dve goriški ekipi. Formula turnirja je precej čudna. Vse ekipe so razdeljene na štiri skupine po dve moštvi; le v prvi bodo igrale tri ekipe. V Borovi skupini so gasilci, s katerimi se bodo jutri prvič spoprijeli, prihodnjo nedeljo pa bodo imeli povratno srečanje. Zmagovalec o-beh tekem ima pravico, da nastopa v nadaljnjem kolu. V primeru, da si vsaka ekipa zagotovi po eno zm'čgo, bo zmagovalca določilo tretje srečanje. Na tem turnirju nastopajo moštva različnih moči. Zato, da bi bile tekme bolj privlačne in izidi negotovi, so določeni različni naskoki. Tako na primer ekipe B lige nudijo ekipam C lige "o tri točke prednosti v vsakem setu in pet točk ekipam nižjih kategorij in novincem. Prav tako bodo nudile ekipe C lige po tri točke nasprotnikom iz nižjih kategorij. Za svoj prvi nastop so se igralci Bora resno pripravili Zal pa so se na zadnjem treningu nekateri poškodovali, vendar je upati, da bodo vseeno ob sodniškem žvižgu stopili skupno z drugimi na igrišče. P-zio Totocalcio Bologna-Milan 2 X Catania-Palermo 1 Inter-Fiorentina 1 X 2 Juventus-Roma 1 X 2 Lanerossi-Padova 1 X Lecco-Torino 1 X Sampdoria-Mantova 1 X Udinese-Atalanta 1 Venezia-Spal 1 Bari-Genoa 1 Lazio-Brescia 1 Napoli-Parma 1 Verona-Cosenza 1 Reggiana-Messina 1 X Como-Sambenedettese 1 TOTI P 1. — prvj 1 X 2 — drugi 2 2 1 2. — prvi 2 2 — drugi 2 X 3. — prvi 1 1 — drugi 1 2 4. — prvi 1 X — drugi X 1 5. — prvi 2 — drugi 1 6. — prvi 1 — drugi 2 rilinilllliiliniiiiiiuiiliillllilllniiiiiiiiiiiliiiiiiliilllliiuiiliiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiiini n umi Hlinili Mednarodni nastopi italijanskih nogometašev Oktobra v TelAvivu Izrael-Italija Srečanje bo v okviru turnirja za svetovni nogometni pokal RIM, 15. — Danes se je prvič sestal novi odbor italijanske nogometne zveze, ki je potrdil poročilo predsednika cr. Pasqualeja o bodočem delovanju na mednarodnem področju za sezono 1961-62. Po razporedu bodo italijanski nogometaši odigrali naslednje tekme: REPREZENTANCA A V nedeljo 15.10. v Tel Avivu turnir proti Izraelu (izločilni za svetovni nogometni pokal) V soboto 4.11. v Turinu povratno srečanje z Izraelom. V ponedeljek 23.4.1962. v Švici proti švicarski reprezentanci. V nedeljo 29.4. v Italiji proti Franciji. V nedeljo 6.5. na Dunaju proti Avstriji. REPREZENTANCA B V soboto 21.4.1962. v Italiji proti Švici B. V nedeljo 29.4. v Franciji proti Franciji B. V nedeljo 6.5. v Italiji proti Avstriji B. JUNIORSKA REPREZENTANCA Marca ali aprila 1962. leta v Celovcu proti Avstriji. Marca ali aprila v Italiji pro. ti švicarski juniorski reprezen. tanci. MEDZVEZNE TEKME A) profesionalci V sredo 1.11.1961. v Glasgo-wu proti škotski zvezni reprezentanci. V sredo 8.11. v Manchestru p: oti angleški «Football Lea gue». B) ne pol profesionalci V soboto 17.3.1962. v Dublinu proti reprezentanci irske nogometne zveze. V sredo 21.3. v Belfastu prO' t: severnoirski zvezi. Maja 1962. leta bodo odigrali v Italiji povratno tekmo z irsko enajstorico. C) amaterji V sredo 11.4 na Holandskem proti holandski reprezentanci. Šahovski veleturnir na Bledu Včeraj najbolj borben1 in burne partije turnig Petrosjan in Keres še vedno sama c l'° BLED, 15. — V IX. kolu šahovskega _ veletu^ Bledu so bile do prekinitve končane le tri Pa ^tS') zirali so Ivkov in Petrosjan, Talj in Keres e Trifunovič. Deveto kolo je dalo doslej , stalo za naslednji11 nn>t o noiKnli hiirnp ITI . -. brez dvoma najbolj burne in borbene partije. Do prvega večjega presenečenja bi lahko prišlo v partiji Ivkov-Petros-jan. Jugoslovanski velemojster je z žrtvijo lovca razbil rokadno pozicijo črnega kra- nato pa ponudil še ko- nja. Petrosjan tega konja ni vzel ker bi sledil neizbežni mat.' Sovjetski velemojster je v izgubljenem položaju napravil edino, kar mu je še preostalo, in ponudil remi. Ivkov pa ga je še bolj presenetil s tem, da je remi sprejel. Jugoslovanski velemojster se je najbrž ustrašil časovne stiske, saj mu je o- 13 minut časa. j, c- ■ dvoboju V dvoboj mojstrov ima mojstrov iiub - r(ti- možnosti za zma®. jiWj> iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiii guierju. Fisher ji? netočno igro r.ika in osvojil k fr bo ob aktivnejše® ^ verjetno zadostov paIf Germek je Pr°vfcci'i bral enako otvorit« * dri prej ostri igri je osv^ ki ga je moral P ti, obdržal pa J. Sl, igro figur. Men J ^ & Germek moznosu pjjjt, Pachman je Pr° et0# -segel prednost. » sile. dirski prvak Je , ,a fr, detočil okrog slab«Pjd 30. t. m. m 1. oktobra v Turinu Cerar na mednarodnem telovadnem tekmovanju? Mitinga se bodo udeležili najboljši telovadci in telovadke številnih evropskih držav RIM, 15. — Italijanski telovadni zvezi že prihajajo prve prijave udeležencev mednarodnega telovadnega tekmovanja ki bo v okviru praznovanja stote obletnice zedinjenja’ Italije v turinski športni palači 30. t. m. za mo- ške in 1. oktobra za ženske. Italijo bosta na tem tekmovanju zastopala njena najboljša telovadca Giovanni Carmiriucci in Franco Meni-chelli. Jugoslavija je že prijavila Marcela Markulina in Martina Šrota in ni izključeno, da se bo tekmovanja u-deležil tudi evropski prvak Miro Cerar. Medtem ko sovjetska in češkoslovaška zveza še nista prijavila imena udeležencev, pa čeprav sta prisotnost potrdila, je Švica že najavila prihou Fritza Freuza in Pier-ra Landryja, ki sta trenutno brez dvoma najboljša predstavnika švicarskega telovadnega športa. Tudi druge države bodo prisotne z najboljšimi silami na telovadnem polju. Zahodna Nemčija bo n, pr. poslala v Turin Lotharja Lohmana, ki je bil peti na mednarodnem tekmovanju v Rimu 1959. leta m Guntheria Jacobyja. Tudi za nastop žensk vlada izredno zanimanje, ker bodo v Turinu nastopile najboljše telovadke na svetu. Sovjetska zveza še ni najavila imena telovadk, vendar se ne bomo čuaili, če bo poslala v Italijo telovadke, ki so jo tako častno zastopale na rimskih o-‘impijskih igrah. Pričakujejo tudi prijavo češkoslovaške telovadne zveze, medtem ko je Švedska najavila nastop dveh članic olimpijske vrste Gero-le Lindahlove in Ulle Lind-stroemove. Nemčija bo prisotna z Ursei Peters in Ursel Schepan, medtem ko bo Romunija zastopala ena najboljših telovadk na svetu Sonja Jovan. Z Jovanovo bo nastopila v Turinu tudi Helena Teodorescu Leusteanu. cognani, Wanda Soprani pa bo za rezervo. HOKEJ NA KOTALKAH Presenečenje dneva Italija-Portugalska 2:2 TURIN, 15. — Proti vsakemu predvidevanju je Italija o-digrala danes na evropskem prvenstvu v hokeju na kotalkah neodločeno s sedanjim prvakom Portugalsko. Italijani so s tem uspehom postavili najresnejšo kandidaturo za naslov prvaka. Pod pogojem seveda, da premagajo Špance, ki pa bi morali odpraviti tudi Portugalce. Jugoslavija je danes ponovno doživela poraz y . borbi s Švico. Edino Mauri je bil dvakrat uspešen, zaradi česar deli s tremi igralci drugih reprezentanc drugo mesto v lestvic; najboljših strelcev. Jugoslavija se je po današnjem porazu znašla skupno z Anglijo na predzadnjem mestu lestvice. Izidi današnjih srečanj so naslednji: Nemčija-Anglija Svica-Belgija Spani.ia-Franciia Nemčija-Belgija Svica-Jugoslavija Italija-Portugalska «»------- PLAVANJE Tudi US Triestina na prvenstvu B lige BOLOGNA. 15. — V nedeljo to v občinskem bazenu zaključno italijansko plavalno prvenstvo moške B lige. Tekmovanja s< bo udeležila poleg RN Tren- 6:1 (3:1) 6:1 (4:0) 10:0 (5:0) 3:2 (2:2) 7:2 (2:1) 2:2 (1:1) to, Fiamme Oro, Genoa Nuoto Italija bo poslala v borbo | in RN Torino tud; ekipa US sestri Rosello in Mirando Ci- j Triestine. dctocil okrog uSpein V tem je le^ dem vprašanje, ce pol točke. _ ____ § (Sm V pozicijski š.% žrtvoval DonnerJ jp| „ žrtev pa najbrž * rektna, saj se Je . va iM In osvobodil prl* z. ime čistega kmeta možnosti za 1 zmag® je / K J®, e Zelo buren P,°*e,- -d* j.rrtija Najdorf-gcslovanski Prva ..nait j«, val kvaliteto za f-iite'1.; dar je Najdorf dar je majam* - jj nil, da bi odstraii. grožnje. V n,?goričs' končnici ima LraJaWl raj prednost, v?oStim je, če mu bo za zmago. V partiji Olaf ^ e imel islandski^ ^ ves čas p°budodeSki ^ poziciji je na Ifl terialno ravnotezj \ je J dc-včič se bo h10, beriti, če bo hotel | točke. , . ,a . Razburljiva je ” iis Trifunovic-crf „»| r ki velemojster J .glI(! spregledal .1 vano spregicu«* e dar je dal raje ^ guri za damojj^l it ičel močno Pru^i{UI igdl r.eslo večjo V nadaljevanju .J? ^ati začel močno Pr ^rj(iia prtih linijah in « razbremenil sV°Lete. ,iis» M.«:??- ie Matanovic voS t $ « to in ima mozno^;. LtJ lil ima 1J0JK Stanje po IX. jj - , - ian in Keres 6, K 5 (1), Trifunovič 5^ st.er 5 (2), Najdof >, gerič 4 in pol P! i (?), Donner. p0£Le\fif P Geller 4 (1), f ' pol (2), Matanov , n 1'j v man 2 in pol (S« rt) pel (1). Bertok * 1 sen 2 (2), Gernh*3). j!f Udovčič 1 in P ;mel* 1' Jutri bodo ,dne piost dan. P°P eicinl na sporedu le P jcol- ti je iz prejšnJ' ^ «>m Nogo*'1 - J sre® 1. oktobra |( Jugoslavija*"^ jio pi SEUL, 15. ejJ zveza Južne K°' fl« 4 stila mednarod^raVlj^, zvezo, da je te^ ti kvalifikacija*' ^<0, prezentanco ie C* J J« ] prezentanco je .-.r dobno sPoroCixreic til l zveza Južne di NZJ. PivoJt0 Jugoslaviji „ v ^ dUKUMdviji Ura no pa novemu —ir i^ avtoM£0^-< --------------Tri»% TURIN. 15. ,,,-ašnJ1 /■ Stabile je v d ^a]iyj*/> oiauLii- m, tomnbilskega ,eSetahil( narje zasedel gt splošni lestvici AlOJl RAVBAR V viharj u JOGANOVI «Stojte!» je zapovedal o-cir, ki se mu je zahotelo ekoliko spremembe. «Ta i mora prej izkopati rob.» Nato se je obrnil k akobu, ki je še vedno stal akor ohromel, in rekel. No, poveš ali ne poveš, je so terenci, o katerih e govora v temle pismu?* Jakob ni odgovoril. Oficir ga je nato psova-e in suvaje v hrbet s pi-tolo odpehal za hišo. Tam e z nogo pokazal mesto, ;jer naj si izkoplje jamo. iden od četnikov je prine-,el iz skednja kramp in lo-mto ter ju vrgel pred Ja- Toda čimbolj se je po-abljal v jamo, tembolj i je pričela dramiti v jem zavest, čimbolj se je ogrezal v jamo, tembolj i je ovedal svojega počet- ja. Nakrat se je zgrozil ob misli; Samemu sebi koplje grob! Tedaj je prenehal kopati in se vzravnal. Zraven njega je sedel en sam četnik; puško je držal med koleni in kadil nemško cigareto. Drugi četniki so se medtem raztepli po hiši, po kašči in po kleti ter kradli vse, kar jim je lahko koristilo. «Daj, daj, podvizaj!* ga je priganjal četnik. Jakob ga je pogledal s kalnimi očmi. Po neobritih licih so mu polzele solze, ki sta mu jih iztisnila neizrekljiva bridkost in onemogel gnev. Medtem ko je zrl v četnika, ki mu je sapa smrdela po tobaku in žganju, ga je preblisnila neka misel. «Hajd, koplji, mater ti partizansko!* je zarobantil četnik. Jakob je dvignil kramp visoko nad glavo ter z vso silo zamahnil po četniku. Kramp se mu je zapičil v prsi, mu jih razparal in se ustavil v podtrebušju. Tedaj je Jakob nagloma zlezel iz jame in planil v beg. Ko se je uro nato ustavil na nekem hribu, je videl, da je njegov dom v plamenih. Čeprav je to pričakoval kot nekaj neogibnega, ga je pogled na goreči dom silovito pretresel Kakor brez uma je blodil po gmajni, neprestano ponavljajoč imena svojih mrtvih. Od časa do časa se je ustavil in glasno zajokal, kakor človek, ki so mu zlobneži uničili vse, kar mu je bilo najdražje. Pod večer je pritaval v bližino svoje domačije. Razgledal se je po okolici in ko se je prepričal, da ni nikogar, je zavil proti pogoriščem. Iz njih se je še vedno kadilo in majhni zublji so vzplamtevali in uvašali med očrnelimi zidovi, ki so štrleli v mrak. Hiša, hlev, skedenj — vse je bilo uničeno. Kravi, vola, prašiča, kokoši — vse so pokradli. 2e od daleč je s pogledom iskal svoje mrtve, ki so prej ležali okrog doma. Nikogar ni videl. Morda so jih zakopali v jamo, ki jo je bil izkopal on, je pomislil. Pogledal je tja. Pred njim je zevala prazna jama. «Le kam so jih odvlekli?* je zastokal polglasno. Ko je pogledal v požgano hišo, je zagledal pretresljiv prizor. Drug poleg drugega so ležali štirje zogleneli okostnjaki. To so bili ostanki njegovih dragih, ki so jih četniki zmetali v gorečo hišo. Končno se je ves skrušen opotekel k skednju. Tam je našel na pol uničene pločevinaste nečke. Z njimi je znosil ostanke svojih v nedokopano jamo in jih zagrebel. Potem je nekaj časa stal ob gomili, ves strt in pogreznjen v neizmerno žalost. Iz tega stanja ga je potegnil oddaljen rafal iz mitraljeza. Koj nato se mu je porodila neka misel. Nekaj minut se je ukvarjal z njo, nato se je odločil, da jo uresniči. S klecavim korakom je še! k požganemu hlevu. Ne-kj^ za pogoriščem je izgrebel neko škatlo. V njej je . bila italijanska bomba. Pred časom jo je pozabil eden od treh partizanov, ki so prenočili v hlevu, pa so se morali zjutraj v naglici umakniti pred Nemci. To bombo je spravil v žep in počasi krenil proti vasi. Tam so se namreč zadrževali četniki in so o-čitno nameravali ostati čez noč. Kaj bo pravzaprav počel z bombo, si še ni bil čisto na jasnem, sklenil pa je, da mora nekaj storiti, da mora vsaj delno maščevati svoje mrtve, svoj uničeni dom, potem pa naj naredijo iz njega kar hočejo. Zdaj, ko je izgubil vse, kar je imel, zdaj mu je vseeno, ali še živi ali ne. Ko se je znočilo, se je u-stavil pri prvi hiši, pri Mlakarjevih. Domači so ga sprejeli s strahom in radovednostjo. Nihče v vasi ni še vedel, kaj vse se je dogodilo tam gori pri Joganovih, zakaj iz strahu pred četniki si nihče ni upal iti pogledat tja gor. Jakob jim je povedal, kaj vse so četniki počeli z njegovo družino, in še vse drugo. Mlakarjevi so z grozo in sočutjem v očeh spremljali njegovo pripovedovanje. Potem so mu ponudili jedače in streho. Ničesar ni hotel sprejeti. Da mora nekaj opraviti, je dejal, potem pa se morda vrne. Morda. Mlakarjevi so mu branili hoditi v vas, češ da je polna četnikov, ki da so kakor razdraženi gadje, ker jim je ušel in ubil o-nega druga. Toda nič ga ni moglo zadržati, da ne bi šel. In je odšel. Pod okriljem noči se je pritihotapil na sredo vasi, kjer je stala gostilna. Tu se je nastanil četniški kapetan z nekaj podoficirji. Pred gostilno je stal stražar. Jakob je zavil okrog gostilne in se ji neopazno približal z dvoriščne strani. Pritapal se do enega izmed oken. Skozi režo med zaveso in okenskim okvirjem Je videl kapetana in njegove. Potem ko so se založili z njegovimi kokošmi, so sedeli okrog treh miz, se zalivali z žganjem in prepevali četniške popevke. Ob pogledu na to krvavo druščino se je v Jakobu še bolj razplamtel srd do nje. Tedaj je segel po bombi, jo zalučal v sobo in zbežal v noč. Bežal je čez gmajno, dokler mu ni pošla sapa. Te- daj se je usedel in si dolgo oddihoval. V ušesih mu je še vedno zvenel silovit tresk, ki je sledil metu bombe. Ni vedel, kaj je povzročila, čutil pa je zadoščenje že nad tem, da se mu je posrečilo vreči jo med krvoloke, ki so mu povzročili toliko zla in gorja. Medtem je prihajalo iz vasi divje streljanje. Četniki so vsi razkačeni letali po vasi in iskali tistega, ki je vrgel bombo, da pa bi čimbolj preplašili vaščane. so kakor nori streljali v prazno. Jakob je vso noč preždel ra gmajni. Zjutraj je u-gotovil, da so četniki še vedno v vasi, zato je še dalje sedel na nizkem štoru, ves zgrbljen in pogreznjen v svojo veliko bolečino, ki jo je podvajal občutek nedopovedljive osamljenosti. Zdaj ni vedel ne kod ne kam ne h komu. Nikogar več ni imel, za katerega bi še bilo vredno živeti. Bilo je že popoldne, ko se je namenil k Mlakarjevim, ki so stanovali nekoliko nad vasjo. V velikem loku se je bliža) njihovi domačiji, medtem ko ga je obhajala omotica in ves je drhtel v rahli vročici. Ko je vstopil k Mlakarjevim, se je brezmočno spustil na klop za mizo in se ozrl po obrazih. Vsi so bili preplašeni, vsi pod vplivom tega, kar se je dogajalo v njihovi bližini. «Snoči je nekdo vrgel bombo v gostilno,* je povedal gospodar z mračnim glasom; «ubila je dva četnika, štiri pa bolj ali manj hudo ranila; med ranjenci je tudi njihov komandant.* Jakob je olajšano vzdihnil. «Zdaj iščejo tistega, ki je vrgel bombo,* je rekel Mlakarjev sin. Naj ga le iščejo, ne bodo ga našli, je z zadovoljstvom pomislil Jakob. »Razglasili so, da bodo danes ob treh ustrelili tri fante in tri dekleta iz vasi, če ga do takrat ne bodo našli,* je pristavila Mlakarjeva hči. «Imajo jih že zaprte v gostilni.* Jakobu je zastal dih. V goltancu je začutil nekaj, kar ga je davilo kakor suha goba. Tiho veselje nad tem, da je vsaj deloma maščeval svoje mrtve, se ^ ^ ....... jc zdaj mah0zIJirtljf v morečo $ j šest mladlh 0n ^ ustrelili zaS j. Ne, to se ne ^ si je rekel J ljust mu ie J petala. s^ Pogledal je J ro. pol trehn K9rt' 7 Vstal je, ne.žel f pozdravil & si. ■/j *• KO ? oVi Med potjo j eV mačina Lu(lv i med članov 0 c(> f č bora. Ustavi| v9iij i njim in.upIied^/; motne oci. ^ nikakor mu {0i . veda ti, da J t0, J. \ življa, tudi * # ji, njega ni p 11 Ji je vedel, kd ^ tg j/f V* JV Jf- vsi njegovi nihče ni 'zda!fiSe'. t tl/ njegovih i°v9 Jakob se Je kel dalje- v Vi Ko je P jV $ so ga četni* [ji, li in ga z§r Ji rekel: g i1 v »Izpustite j / j nih šest, V y$ sem vrgel J ^ st (Hu