°KA KKJignjj Uto IX. - Stev. 296 (2606) PHIHOBSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poznamo vse delavce, naj se aktivno udeležujejo sindikalne akcije, tako da se bo razvila in se spremenila v močan, neposreden pritisk, ki bo prisilil združenja tržaških in-dustrijcev. da končno sprejmejo upravičene zahteve delavcev, ki imajo pravico in dolžnost, da se sami neposredno pogajajo z nasprotno stranko. Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 15. decembra 1953 Cena 20 lir danes 24-urna stavka industrijskih delavcev Strnjena fronta za izboljšanje življenjskih pogojev Spričo stavke industrijskih • ^ycev so izdali Razredni ' ndikati na tržaške delavce ^slednji poziv; Že več let obstoju v rstu potencialen in po-teben spor med industrijami delavci in Zvezo in-Arijcev. Spor je nastal 'aradi vrste žalitev po jezdnih in normativnih zboljšat', ki jim deloda-lahi nočejo ugoditi. Tržaški industrijski de-avci bodo v torek 15. t. ^ 24 ur stavkali. Prispevajoč z vsemi Mojimi silami k okrepitvi sindikalne akcije, po-*Vajo Razredni sindikati ts« delavce naj se akcije a*tivno udeležujejo, tako a se bo razvila in se d>retnenila v močan, ne-preden pritisk, ki bo Prisilil združenja tržaških Mustri j cev, da končno Prejmejo upravičene zadeve delavcev, ki imajo Pravico in dolžnost, da se s in v ‘stu Zveza industrijcem ,.*av nič popustili. Na ita-Janskem ministrstvu za so se dolgo vlekla po- flelo _ k *aianja, toda brez uspeha. ^~onfind.ustria> trdi. da ne °re sprejet) novih bre-j 9tl- češ da bi to pomeni* t 2a industrijo propast Sj' ie bolj skrčilo mezno-izvoza, ki je že tako pa-*■ Minister za delo Rubi-Za»Ci pa seveda dejansko ogovarja stališče deioda-a ^fv. Zaradi te trme in-“strijcev bi morala biti dni na stavka že prve U novembra, toda sindi-ort)Pe organizacije so jo ton. e- da ne bi ovirale ^“lanskih imperialistic-j^.^togov pri njihovih nase”11 za osvajanje Trza-& °a ozemlja. Pod priti-»lirv delavstva, ki terja hjč -n° borbo za izboljsa-bj ® 2lvljeinjske ravni, pa so k(Sv, sindikalna vodstva tjat.cn° prisiljena napove-tom stavko in značilno pri to? Je. da je imela prvo tom*?0 prav ciSL, to je 2v^a anska sindikalna st?Pllv° tega je napoved c^VI£e industrijskih delavcu Zaletela na splošno to oravanje. Delavstvo se č, more več preživljati s v -J? hizkimi mezdami, ki primerih ne kri-s'kj? biti_ polovice življenj-ktz - str°škov. kakor so jih to cbhale razne statistični astaRove. Ce je torej avcem moč kaj očitati, htn, da so v svojih za-(č 'ah preveč zmerni, saj ito, Poenotenjem plač le Pridobili. • r gre za izboljšanje je seveda tudi prav. !Nd toirtSo, se tržaški delavci tot>( ^ italijanskim, kar to,lu3e tudi gornji poziv 5o ‘edbih sindikatov, ki |4h .ho odločno zagovar-žgftbt branili interese tr-delavstva. Vsako dan iabie enotnosti v tej stavki bi bilo to T10 vse obsodbe. S tem to^^mo in ne moremo Dri lava-ti načina, kako je ltos Vas do stavke prišlo. he ,ie- da so zaradi vsilje-boVp,.iUcne gospodarske :«za,ve Trsta z Italijo živi v;.v katerih delajo in lij “ lrzaski delavci, podob-^asti °?°iem italijanski)? Hhvrii ™er veljajo tu po to Sl, Enotnih sindikatov tolavn avske zbornice iste SjS pogodbe, ki se av-klii^bo raztegujejo iz tUfil ha Trst. Res pa je ^vci e .lmaJo tržaški de-•'toe 7Ie specifične prosim, ‘ ~ato moramo nato^ Ptibitl da zgolj papriki j učevanje k stavkam, ki jih napovedo i Enotni sindikati so to sindikati v Italiji v trza- | politiko vključevanja in ških razmerah ne zadostuje, ker mora tržaško delavstvo zaradi svojega posebnega gospodarskega položaja voditi tudi avtonomno borbo, ki pa nikakor ne izključuje podpore italijanskemu delavstvu, marveč bi ta borba podporo še krepila. S čakanjem, da bodo za nas vse rešili v Rimu, se borbenost tržaškega delavstva le hromi in se krepi njegova pasivi-zacija in brezbrižnost, ki smo ji žal priča v zadnjih petih letih. Prav na to pasivizaeljo cika nedeljska «L'Unita», ko pravi, da «so določeni krogi že leta delovali, da bi pasivizirali delavski razred in da je zato razumljivo, da posamezni delavci in tudj skupine ne razumejo nujnosti borbe, jo podcenjujejo ter se zavzemajo za stavkokaštvo in oportunistično čakanje*. Komintormovsko glasilo pa ne pove, da so «ti krogi* prav kominformovci in njihovi sindikati sami, ki so delavstvo vseh teh pet let prepričevali, da samostojna borba tržaškega delavstva sploh nj mogoča in da se lahko odloča vse samo v Italiji. Prav zaradi tega hočejo naprtiti krivdo za to sramotno stanje «titovcem. indipendeh-tistom» in kdo ve še komu. samim sebi, ki so glavni krivci, pa ne. Mi smo vedno pozivali in tudi ‘danes pozivamo vse delavstvo k enotnosti in smo vedno podpirali borbo delavstva za izboljšanje mezd, in za sindikalne svoboščine ter le poudarjali, da je treba to borbo okrepiti. To ppmenj tudi naše Stališče, da ne smemo samo pasivno slediti italijanskim sindikatom, marveč razvijati čim večjo iniciativnost tu na kraju samem. Tržaškemu' delavstvu ie jasno, da ne gre niti za samo izboljšanje mezd. marveč da se mora voditi tudi borba za sam goli obstoj, za obrambo pravice do dela in za obrambo ebsteja industrijskih podjetij samih. Vsem je namreč še predobro znan težki in resni položaj, v katerega je zabredla zlavti industrija, kar se je vidno pokazalo posebno po 8. oktobru. Ze odstotki izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti septembra v raznih podjetjih nam kažejo, kakšen je položaj. Tako se te zmogljivosti izkoriščajo v ladjedelnici Sv. Marka za 64 odst., v Tovarni strojev za 51 odst., v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah za 16 odst., v železarni ILVA povprečno za razne oddelke 69 odst., v rafineriji «Aquila» 49 cdst. Od tedaj pa sc je položaj znatno poslabšal V ladjedelnici Sv. Marka je 200 delavcev brez vsakega dela in ce ne bo v kratkem novih naročil. bo februarja po dograditvi 2 večjih petrolejskih ladij to število naraslo na skoraj 2.000. Pred delavce se torej neposredno postavlja tudi naloga, braniti tržaško industrijo sploh, ki ji prav zaradi popolne odvisnosti od italijanskega monopolističnega kapitalizma preti propast. Zato bi pomenila tudi vsaka samostojna sindikalna borba tržaškega proletariata resnično o-brambo tržaške industrije to je dela in kruha. Ta industrija bi si namreč lahko zagotovila naročil, če ne bi bila vključena v Italijansko gospodarstvo, danes pa ravno zaradi te vključitve hira. Hočiminh ponovil ponudbo za pogajanja SAIGON, 4. — Hočiminh je objavil poslanico vietnamskemu ljudstvu, v kateri izjavlja: «Ce francoska vlada želi skleniti premirje s pogajanji, če hoče rešiti vietnamsko vprašanje z miroljubnimi sredstvi, sta ljudstvo in vlada demokratične republike Vietnama pripravljena pogajati se». V Parizu izjavljajo v zvezi s temi izjavami, da je Hočiminh samo ponovil glavne dele intervjuja, ki ga je pred tremi tedni objavil švedski list «Expressen». Pooblaščeni krogi izjavljajo, da v Parizu nisp do sedaj dobili nobenega uradnega sporočila po poslaništvu katere koli nevtralne države ali pa po drugi diplomatski poti, podrejanja tržaškega gospodarstva italijanskemu vsa ta leta podpirali/vzporedno vključevali in podrejali Italijanskim sindikatom, to je CGIL, ter postali samo njena podružnica. To priča rudi njihov včerajšnji poziv na stavko, v katerem sploh ne govore o borbi tržaških. delavcev proti tukajšnji Zvezi industrij cev, marveč obstaja zanje samo še Confindu-stria. Zato je vodstvo ES tudi soodgovorno za sedanjo industrijsko krizo v Trstu, s tem pa tudi za skrajno slabe gmotne razmere tržaškega delovnega ljudstva. Ce hočejo tržaški delavci doseči uspehe, se morajo boriti predvsem proti vključevanju tržaškega gospodarstva v italijansko, voditi tako samostojno sindikalno borbo, ki bo v skladu s tukajšnjim specifičnim položajem, premagovati pasivnost, ki je posledica kominformovske sindikalne politike in krepiti enotnost. Neposredna dolžnost vseh delavcev pa je, da se strnjeno udeleže današnje stavke ter ji s svojim odločnim nastopom dajo borben pečat ne pa značaj nekakega prazniškega počitka, kakor se dogaja ob stavkah zadnje čase. Današnja starka naj bo le začetek borbe, ki bo morala ob daljnosežnejših ciljih in drugačni taktiki prav gotovo privesti do u-speha in ukloniti tukajšnje kapitaliste, vključene v Zvezo mdustrijcev. SEJA DONAVSKE KOMISIJE Izvolitev tajništva GALAC, 14. — Na današnji plenarni seji donavske komisije so soglasno sprejeli določila o organizaciji tajništva in drugih organov donavske komisije ter seznam delovnih mest. s pripombami jugoslovanske delegacije. S tem je zaključena razprava o tretji ; in četrti točki dnevnega reda. ’ Po novih določilih so tajništvo donavske komisije razdelili na šest odsekov namesto dosedanjih enajst. Najvažnejša pa je odredba, ki se nanaša na položaj direktorja, v katerega pristojnost spada vodstvo dela tajništva komisije. V nasprotju z dosedanjo prakso bo odslej na čelu komisije direktor, ki bo za svoje delo odgovarjal komisiji in ne tajništvu donavske komisije. Na seji so tudi sklepih zmanjšati število uslužbencev v komisiji od 62 na 33. Vodja jugoslovanske delegacije D.iurič je izjavil, da sklepi zadovoljujejo jugoslovansko delegacijo. Predvsem je izrazil zadovoljstvo, da so pri dosedanjih načrtih organi donavske komisije upoštevali kot temelj predloge, ki jih je jugoslovanska delegacija dosledno zastopala na vseh prejšnjih zasedanjih, pa so jih vedno odbijali. Delegati Madžarske, ZSSR, CSR so jugoslovan. ske pripombe ocenili kot koristne. Obofestranska obtoževanja po prekinitvi razgovorov o Koreji Unan udputujc danes v ZDA - Velika Britanija se strinja z ameriškim stališčem tudi glede izpustitve ujetnikov po 22. januarju LONDON, 14. — Predstav-r verni Korejci hoteli nadalje-nik zunanjega ministrstva je j vati razgovore, bo njegov na-na vprašanje novinarjev o | mestnik Kenneth Young imel prekinitvi pripravljalnih razgovorov v Panmunjomu izjavil: «Angleška vlada ima polno zaupanje v Arthurja Deana. načelnika zavezniške delegacije za pogajanja na Koreji.* Dodal je, da je angleška polna pooblastila. Ce pa ne bodo nasprotniki v enem tednu umaknili svojih obtožb ali predložili novega načrta, se bo tudi Young vrnil v ZDA. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes vlada Amela stalne stike z za-j izjavil, da nima nic dodati k vezmskimi delegatj v Pan-, Deanovim izjavam o vzrokih, munjomu po odboru sestnaj-|ki so ga pripravili do tega, stih v Washingtonu. Na vpra- j da prekinil pogaiania. češ sanje, ali je zadnji razvoj v ; rla j Panmunjomu rezultat bermudske konference, ni hotel predstavnik dati odgovora, V spodnji zbornici je državni -minister Selwyn Llovd prvikrat javno povedal, da se Velika Britanija strinja z ame. riškim stališčem glede izpustitve ujetnikov na Koreji. Z drugimi besedami, bodo vsi ujetniki, ki bodo še ostali v ujetniških taboriščih 22. januarja 1954, izpuščeni, če ne bo v tem času morebitna politična konferenca odločila o njinovi usodi Voditelj delegacije združenega poveljstva Arthur Dean 'danes povedal, da je kitaj- je postalo jasno,, da .na-protniki ne želijo nadaljevati pogajanj za sklicanje politične konference. General Timaja, ki predseduje nevtralni repatriacijski komisiji, je izjavil, da se indijske čete. ki stražijo vojne ujetnike na Koreji, ne bi mogle s silo upreti morebitnemu množičnemu begu teh ujetnikov in ne bi streljale nanje v primeru, da bi skušali zbežati iz taborišč na nevtralnem področju. Tudi on je mnenja, da bi morali ujetniki, ki se protivijo repatriaciji, biti po 23. januarju izpuščeni. Medtem je pekinški radio oddajal izjave dveh glavnih je sko-korejskim delegatom na .... , , pripravljalnih razgovorih izja-1 kitajsko-korejskih delegatov na vil tudi, da bi vojaki združe-1 pripravljalni konferenci, v ka-nega poveljstva lahko poma- ler protestirata proti oalo-gali ujetnikom, ki se protivi- ptvi pogajanj, «ki jih je svo-?a“ ■ • -o jevoljno vsilil« ameriški dele- gat Dean. Dalje vztrajata, naj ameriška vlada da navodila jo repatriaciji in ki bi po 23. januarju hoteli priti na Južno Korejo. Dean pa z druge , .... strani m izključil možnosti, Deanu, da takoj nadaljuje po gajanja. Angleški železničar i da bodo Kitajci in severni Ko- j rejci pozneje sprejeli njegov | predlog, naj bi se pripravljal- i ni razgovori nadaljevali na I podlagi njegovih predlogov od : 8. decembra Dalje je Dean sporočil, da bo jutri odpoto-: nn val v Washington na posve- j Nil tovanja z voditelji državnega j MU departmaja. Danes se je pol I LONDON, 14. — Da bi pre-ure razgovarjal s Singman Ri- prečil stavko 400.000 železni-jem. Ce bodo Kitajci in se- • carjev, ki bi se morala zače- V nedeljo je naše ljudstvo počastilo spomin padlih junakov ob spomin* ski plošči na openskem strelišču * Nezaslišan izzivalni nastop policije t; prihodnji ponedeljek; je britanski minister za delo Sir Walter Monckton sklical vr-sto_ sestankov predstavnikov državne komisije za nrevozni-štvo in treh prizadetin sindikatov. Današnji razgovor med ministrom in sindikalnimi predstavniki je trajal eno uro. Po razgovoru je predsednik sindikata železničarjev Frank, lin izjavil, da so železničarji odločeni stavkati. Predstavniki prizadetih strank se bo, do ponovno sesv*iS jutri pc-ije o teh naših padlih junakih poldne. Britanska vlada je lo žrtvah brezobzirnega krvo-nocoj pod Churchillovim ločnega' rimskega fašističnega predsedstvom razpravljala o nasilja, ki je zlomljeno zopet napovedani stavki in na seji j oživelo ob podpori z najnovej-je poročal minister za delo. I šim diktatom od 8. oktobra. Danes poteka 12 let, odkar , se je pod fašističnim svincem j zgrudilo pet mladih slovenskih fantov: Pinko Tomažič, Simon Kos, Ivan Ivančič. Ivan Vadnal in Viko Bobek. Padli so zato, ker so se uprli fašističnemu zatiranju, padli so za ideal narodne in socialne svobode, za tiste cilje, za katerih uresničitev je po njihovem vzgledu vstal ves naš narod v zmagoviti oboroženi boj. ■ Njihov spomin slavimo že vsa povojna leta. Kot k izviru moralnih kreposti se vračamo na mesto, kjer je njihova kri namočila kraško slovensko zemljo. Tako je bilo tudi minulo nedeljo. Več sto tržaških Slovencev in številni demokratični Italijani so se zbrali po 15. uni na openskem strelišču ob spominski plošči. Bili so to sami stari borci, ljudje, ki so preizkusili na lastni koži strašni fašistični teror, ki so trorli pc- fašističnih zaporih in ton-finaci.iab. številni udeleženci ^Tomažičevega procesa« aktivisti in partizani _ narodnoosvobodilne vojske, ljudje, ki so tudi po vojni ostali dosledno v prvih vrstah borce, zvesti programu, ki ga je tako jasno in preroško nakazal Pinko Tomažič - čisti rodoljub in komunist. Predstavnik raznih političnih in prosvetnih organizacij so k plošči položili vence. Med njimi je bil venec Ekonomske delegacije FLRJ, Komunistične partije STO. OF za STO in krajevne organizacije OF z Opčin. Zveze partizanov STO, prosvetnih društev «Pinko Tomažič« in «Vojka Smuč« ter krajevnih organizacij Proseka in Kontovela. Z enominutnim molkom so nato vsi prisotni počastili spomin padlih borcev. Toda potekla je minuta, dve in več in ljudje se Hi.so zganili. Čutili so v sebi, da je ob taki obletnici, tako pretresljivi in tako odločilno pomembni v naši narodni zgodovini na teh naših tleh. treba tudi spregovorili, dr. je treba povedati to, kar mislimo vsi in kar nam nihče nima pravice braniti izpovedati povsod in ob vsaki pri- In sredi tega govora se * je j sto vsem tistim, ki nas hočejo zgodilo nekaj, kar nas sicer ne j kljub našemu krvavemu plc-more presenečati, česar pa biscitu v NOV pahniti v po- kljub temu v tistem trenutku nismo pričakovali. K človeku iz množice, ki je govoril te besede, sta pristopila dva policista. od katerih je bil eden inšpektor (prisotna na sta bila še dva druga oborožena s puškami) in zahtevala od govornika, da takoj preneha govoriti. češ' da nima: za to dovoljenja. Nič ni pomagalo pojasnjevanje, da ne gre za nikakršno politično manifestacijo, pač pa da komemoriramo 5 naših slovenskih fantov, ki so jih na tem mestu ustrelili fašistični zločinci. Inšpektor je vztrajal pri svoji zahtevi. Tedaj je med množico, globoko užaljeno v svojih čustvih m ogorčeno nad nesramnim provokatorskim nastopom , policijskega organa, završalo. Ljudje so zahtevali, da govornik nadaljuje,' da pove do kraja, kar je imel povedati. Policijski organ ,se je še vedno izzivalno upiral hoteč očitno povzročiti kakršen hki. In med prisotnimi je ne- jj0jj nicident, ki bi mu lahko kdo začel govoriti; \Govonl filuzil „ pretve3,0 za nadali- pretvezo nje korake. Toda zadržanost sicer razburjenih ljudi j« to preprečila in čez čas je govornik nadaljeval: aDanes povemo s tega me- nevno suženjstvo, da tega ne bomo nikoli dovolili, ker smo svoboden narod, ki hoče o spoji usodi odločati sam, tako kakor nam narekujejo naši življenjski interesi, t. j. interesi slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva. Glede tega imamo čvrsto hrbtenico in mirni so lahko Pivko Tomažič, Simon Kos, Ivan Ivančič, Ivan Vadnal in Viko Boben, kajti obljubljamo jim, da bomo zvesto nadaljevali po njihovi poti in da ne bomo klonili nobenemu pritisku in nakanam. Slava padlim borcem.« Potem je še nekdo spregovoril v italijanščini v istem smislu, nakar se je množica začela razha'jati, ostro obsojajoč nezaslišan provokatorski nastop policijskega organa, ki je v jeepu z evidenčno tablico št. 070 še dolgo potem ] spremljal razhajajočo se množico proti Opčinam, očitno iščoč človeka, ki je govoril v imenu vseh. da bi proti njemu uveljavili tisti nezaslišani ukaz gen. Wmtertona. ki nam hoče zamašiti usta tudi takrat, kadar častimo naše žrtve, ki so naš simbol, naš program in ki sta nam pokazala pot do cilja. STAVKA V ITALIJANSKI INDUSTRIJI izraz resnega gasnodarshega in socialnega položaja Stavke, za katero je dal pobudo krščanskosocialni sindikat CISL, se ne udeležuje socialdemokratski sindikat Ul L * Diskusije o novi politiki PLI PINKO TOMAŽIČ (Od našega dopisnika) RIM, 14. ~ Jutrj ob 6. uri zjutraj se začne v vsej Italiji 24-urna stavka industrijskih delavcev, ki so v sporu z organizacijo delodajalcev «Conf-industria« predvsem zaradi vprašanja poenotenja plačnih postavk. Industrije; odklanjajo vsakršne razgovore s sindikati. To jesen je b.i,a v Italiji že ena takšna 24-urna stavka '24. septembra), medtem ko ie bila druga odpovedana prav v času, ko je Pella spet zaostril tržaško vprašanje. Sin- Atlantski svet v Parizu Dulles trdi, ds ima malo upanja v uspeh berlinske konference šfirih in z omembami ameriške pomoči priganja k hitri izvedbi pogodbe o evropski vojski ■ Pellovi razgovori o Trstu PARIZ. 14 — Danes predpoldne se je v Parizu začelo dvanajsto zasedanje ministrskega sveta NATO s kratkem pozdravnim nagovorom francoskega zunanjega ministra Georgesa Bidaulta. Seja, ki je bila med otvoritveno slovesnostjo javna, se je nato nadaljevala za zaprtimi vrati, Zc v otvoritvenem govoru je Bidault nakazal stališče francoske delegacije na teh zasedanjih atlantskega sveta: «Evropske obrambne organizacije" si ni mogoče zamisliti izven atlantske zveze; obstoj evropske obrambne organizacije je podrejen razvoju a-tlantskega zavezništva«. S tem je Bidault napovedal svoj načrt za čim tesnejšo povezavo evropske obrambne skupnosti z at,lant,skim paktom; to je eden izmed francoskih pogojev za ratifikacijo pogodbe o evropski vojski. Bidault je tudi govoril o «proti-uteži in garancijah« na evrop. ski celini. Po njegovem bi morala biti evropska skupnost samo «ena izmed bistvenih o-rodij atlantske politike«. Končno je omenil tudi obnovitev razgovorov z ZSSR, in dejal, da bodo te razgovore zaenkrat vodile ZDA, Velika Britanija in Francija na berlinski konferenci. Na prvi seji je govoril še glavni tajnik NATO lord Isniav, ki je podal poročilo o delu atlantske organizaci- je. V diskusiji o tem poroči-iu so govorili številni ministri, med njimi kanadski o-brantbni minister Cla.vton, norveški zunanji minister Lange, italijanski ministrski jrredsednik Pella, grški in turški predstavnik ter britanski obrambni minister Alexander, ki se je zavzemal za čim več. ji razvoj pasivne obrambe. V svojem govoru je Pella omenil tudi tržaško vprašanje in pri tem izrazil že znano izsiljevalsko tezo. da bo ((italijanski vladi težko podvzeti pozitivne ukrepe v vprašanju pogodbe o evropski obrambni skupnosti, dokler ne bodo rešeni nekateri obmejni proble. mi«, O. Pellovi omembi tržaškega vprašanja na zasedanju atlantskega sveta ne bodo diskutirali. Popoldne je prišla na vrsto druga točka dnevnega reda razpravljanje o mednarodnem političnem položaju. Med glavnimi govorniki so bili a-meriški državni tajnik John Foster Dulles, angleški zunanji minister Eden in turški zunanji minister Keprulu E-den in Dulles sta se zavzemala za čimprejšnje uresničenje načrta o evropski o-brambni skupnosti «ne glede na sovjetsko taktiko«; priporočala sta, da bi Nemčija kmalu lahko «dala svoj prispevek k zahodni obrambi«. Dulles je odkrito izrazil dvom o uspehu bližnje berlinske konference štirih zunanjih ministrov in dejal, da ne more verjeti v iskrenost sovjetskih namenov. Sedanjo orientacijo moskovske politike je razlagal s težavami, na katere je ZSSR naletela v svojih odnosih s Kitajsko :n s potrebo, da nakopiči zadostno rezervo atomskih bomb, da bi v tem dosegla vsaj približno ravnotežje z ZDA. Kasneje je imel Dulles tiskovno konferenco, na kateri je v glavnem vztrajal pri želji, da bi evropska obrambna skupnost čimprej postala resničnost. kajti sicer bodo ZDA ((prisiljene izvesti 'tragično in do temeljev segajočo preorien-tacijo svoje politike«. Na vprašanje novinarjev ni hotel pojasniti. kakšen čas si predstavlja pod izrazom «čim prej«, vendar je namignil, da bi kongres ZDA rad vedel, kakšen napredek je doseglo evropsko združevanje, ko bo v marcu razpravljal o novem ameriškem načrtu pomoči tujini. Nato je izrazil negativno stališče glede francoskega načrta za podaljšanje veljavnosti atlantskega pakta od 20 na 50 let, češ da to «ni potrebno«, ker da je veljavnost atlantskega zavezništva dejansko neomejena. Na številna druga vprašanja o evropski obrambni skupnosti Dulles ni hotel dajati posebnih odgovorov, temveč se je dikati, ki so se takrat praktično pustili iasiljevati z nacionalističnimi gesli, so danes prisiljeni ponovno poseči po orožju stavke, vendar v času, ki je zaradi bližine praznikov manj ugoden. To dejstvo je tudi krivo, da jutrišnja stavka industrijskih delavcev — ki jih je skupno približno 6 milijonov — ne bo popolna, in . enotna.; Stavko , sta namreč napovedali samo kr-ščansko-socialna sindikalna organizacija CISL, ki je zanjo dala pobudo, in kominformov-ska CGIL, kasneje pa se ji je pridružil še neofašistični sindikat CISNAL. ki je bil nedavno stavkokaz v splošni stavki javnih uslužbencev. V stavki pa ne sodeluje po-• memtona sindikalna organiza-j cija UIL (socialni demokrati), ki trdi, da je jutrišnja stavka [ lahko samo izolirana demonstracija in brez večjega učinka, ker je tik pred prazniki ni mogoče akcije nadaljevati. Socialdemokratski sindikalisti se zavzemajo za obsežnejšo sindikalno akcijo industrijskih delavcev v januarju. Medtem ko so 24. sejjtem- (Nadaljevanje na 4. strani). takrat naj bi komisija končala svoje delo in izročila zakonski načrt plenarnemu zasedanju. V sredo predpoldne pa bodo morali diskutirati o resolucijah senatorjev Lussuja in Monnija o banditizmu na Sardiniji. V Rimu zaseda glavni odbor italijanske liberalne stranke in v precej živahni diskusiji razpravlja o politični.lini. ji'stranke. V sporu'sta predvsem dve tezi — sodelovanje sredinskih strank, zlasti pa tako imenovanih laičnih strank, 'in ((samostojnost« PLI. ki pomeni pravzaprav prikrito željo liberalne desnice, zlasti monarhistično usmerjene, po sodelovanju v novi vladni večini z demokristjani in monarhisti. Na zasedanju so opozarjali tudi na demokristjan-ski predlog novega volilnega zakona, ki bi .praktično pomenil konec manjših strank, ■j, \ , A. P- Pred VS razprava o Trstu ponovno odložena Velebit pri Kirkpatricku - Zakaj Francija podpira Italijo v tržaškem vprašanju NEW YORK, 14. — Varnost, ni svet. ie danes odložil na nedoločen dan nadaljevanje razprave o Trstu. Odlo-žifev . . , ... , je predlagal ameriški delegat, 1? , .11;11 .j S[ ■ 1 a T? -? Nonm prijavljen vojaškemu sodišču PD nVOJKA In (iPINKO 1 iskave, to je za dobo sedmih dni. ponovno v zapor. Sodnik ie zavrgel odvetnikov predlog, da bi Tribla izpustil na začasno svobodo ker je »zadeva važna in resna in je treba dati policiji možnost, du preiskavo zaključi«, vendar je naprosil narednika, da bi preiskavo zaključil čim-prci. Meia pu policija obtožuje sodelovanja na nedovoljenih demonstracijah 6, novembra in napada na sedež Fronte za neodvisnost. Ker pa so ga a-retirali šele v soboto 12. t. m, policija še ni mogla ugotoviti tudi kakšno vlogo je Mei imel pri demonstracijah, je narednik naprosil za sedemdnevni rok za preiskavo, Do tedaj pa bi moral biti na raz. polago preiskovalnim oblastem in seveda sedeti v zaporu, Ker ima Mei isto obtožbo kot drugi, ki se bodo vrnili v sredo pred sodišče, je sodnik odločil naj ga narednik ponovno pripelje z ostalimi vred. Do tedaj pa bo moral sedeti v zaporu, V sredo se bo moral ponovno predstaviti sodniku tudi Livio Savio, ki je tudi obtožen sodelovanja pri napadu in uničenju policijskega avta in napada na sedež Fronte za neodvisnost Savia so namreč 2e pred tednom pripeljali na sodišče in ga poslali v zapor do konca preiskave Ker je preiskava končana, bo Savio. tako je namreč odločil sodnik, sedel še za dva dni v zaporu ter ga bodo pripeljali v sredo skupno z ostalimi, ki jih obtožujejo iste kršitve. Narcisa Nonina, ki je 5. novembra napadel angleške vojake na Goldonijevem trgu, bodo prijavili vojaškemu sodišču, ki ga bo tudi sodilo. Do začetka razprave pa bo obtoženec ostal na začasni svobodi, 25.. 26. in 27. decembra izlet v Vpisovanje do Vi 17. t. m. na sed Ul. Roma 15/11- < od 17. do 19. ure prijaznosti pri l( Expres», Ul. F. SeVI Potrti naznanjamo, da je po dolgi in muči lezni preminil v zdravilišču na Golniku dne 13. ljubljenj 37 let star Pogreb bo danes 15, t. m. ob 15.30 iz kapelice na pokopališču pri Sv. Ani. Žalujoča soproga Jožica, mama, sestri Irma, svaka Franc in Nino (er vsi ostali DRUŽINE SEMEHL KOŠUTA. LEST Tret, 15. decembra 1953, itelje«1 Naznanjamo vsem borcem, aktivistom’ in znancem žalostno vest, da je prem m NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero; Da Colle, Ul. P. Revoltella 42: Depangher, Ul. S, Olusto 1; Alla Madonna del Mare. Larao Piave 2; Zanetti, Testa U’Oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia, Barkovlje in Nlgoll, Skedenj. življenjske rav- Kakor že omenjeno so to-Ponimiki te skupine vsaj po Prvem videzu po izvoru iz "arih hišnih vzdevkov, torej so izvirno pomenili lastnino ootičnega Barkovljana. V naslednjem so podana druga le-smska imena krajev, gmajn. Pašnikov, vinogradov, itd,, ki ‘s tudi last Barkovljanov. Te razdelitve, po posesti poedi-J‘h vasi, iti se krijejo v glavam s področji katastrskih občin, se bomo držali tudi v Padaljnjem, Seveda so na obmejnih pasovih tudi kraji, ‘Jer so lastniki iz dveh katastrskih področij, posebno je to primer med kontovelski- I oai iil proseškimi lastniki ter *ed devinskimi in štivan-«im(. . Pikdnovec ali Rr Pikonih, £a Kozjaku, Pr Krišcu, U °ljkah, Griža ali U Križi je "a le pre; omenjeni vrh, mar-'eč tudi zelo obširna občinska gmajna visoko nad Bar-™vljami tik pod robom Kra-planote, Na Njivi. Na °eredi, Na Prižnici (Prižen-Cl) je gričeki med železnico ® proseško cesto, dobro vi-"*n ribičem. U Turnu, Bajar-“ln, Pr Kasarni, Pod Mosto* ?!* in še tudi staro, Pod Vfel-Pr Stenah so skale v mor-11 pol kilometra od Mirama-Ja proti vasi, ki služijo ribičem v orientacijo. Pri Sve-Mihaeli je griček, ki štrli ??. polotoku proti morju, rilcem dobro viden in poznan. ” Žlebu (U Žlebi). Stara i0ra so hiše nad Belo cesto, ^a Pašnanju, Na Spolovini, S? Mandrji, Bajdovec, Na forti. U Kotu, Pr Sterni in 'bdi pr Fentalonu, Paleževj-2upanov klane, U Gradu, Kuncova njiva (tu je sedaj “arkovljansko pokopališče), i0 Bovčdi (it tudi via del foveto), U Plantinah, U Po-5*1. U Rebri. Nad Mandrjo, arkla ter U Barkli, Lom, Strelišče, Vodice, Pr Škrljih, jS Zupani, Korito, Pr Tri-elavi. ^rauiur iu Kontovel Ves Miramar ter velik del , rijana sta sezidana na kon-»velski cesti, zato teh dveh Področij ne bom obravnaval Posebej, marveč več skupaj s kontovelskimi. .Dolenja ves (Dulenja vas), U Cerkvi Na Klancu, Pod fltko, (Puod Pitku), Pr Plim. Na Krišcu, Cer (Cjer). Je|čnti (Pr Regjentih), V.el-??. U’lca, Zegen (Zjegen), U Gradu, Frned, so deli konto-?elske vasi, klanci, ulice ali križišča v njej. , , Seginouca, Stara cesta, Be-!?„ cesta, Na Ključu. L Javi, V'ine (U’lne), Bekadezija v°akadčzija) U Potoku, 0’lj: Z (Udljke). Cedas je kraj 11 morju, kjer je portič, je še tudi više v bregu eden, [m-Uda (Pertida), Kčntov jKuontou) boršt ie tik nad :>vuumouj nori. vedasom, torej je verjetno, Ja bo ime od istega čedaske-f* grofa, Segotovci (Seguo-jouci), Reber (Rjeber), Zeg- (Sr: Lržanouc), vsi ti kraji in Parcele leže na vzhodni stra-.1 od Kontovela kakor tudi pe, Cuntovec (Cuntouc ali y.bntouci), Na Skrljlnah, Sta-v , Pdtok je tu potoček tik ‘hodno od Miramara, tik '01eg so Trčse (Trjžse). Por-ci,Veo (Puortouc ali Fuortou-h Borštič, Spolovlna, Korvi--K’?°d Tr’njen (Pud Tr’njet), ir!T>ado\ec ali Trmadevec, ?uredi (Beredi). Pod vasjo, . t0S Miramara pa leže: Fim-•č *‘i Na Piinti, je prav najtrajnejši del Grljanskega po-°dka. tam kjer danes stoji „,,aci. Miramar, GrTjan ime-0aIej° domačini ves predel »ki Pa daleč proti kri- M posestvom, Banonovec, on (Mečkon), Stara G6-1*1 3e tu studenec med Mira-V«roitl in Grljanom, Biirlo- Nb ,®tlrlšvec ali Burlouci), j ° Zilstavi je mlin Labržen V6lP,°toček, ki že deli konto-Čerf °d proseškega, Skč- Studenec je izvir La-Ij* a' Kmčtov boršt. Moko-Tfv, Lukovica (L(ikouca), U u nJu ■ so pa kraji in parce-°d Kontovela dol do mor-; pri Miramaru in deloma 4„Ila proseškem. Stčna (Pr irini) Stenlšče, Postriine, Bo-Nabrežina oz. Na bre-pa leže zahodno tudi de-a že na proseškem, kakor ti* ^dljevec (Huoljevec) in k?. Pp (Skarpe), Bani m )Ve na (Mečkouna). Jur- v‘ Križ (ud; Kriški breg se mno-i. kje križa s Prosešklm. P>ine' Cause (ali Cjause), ihbec (Na Vr'bcu), Sounlk, ,„v®o in Lahvci, Tabunje-jj., (Tebiinjevec), Klavža in »Sa i (Klfeuža), Cezarlnovec, jz, ^»novec ali Cezarinovci "n Dlnov6c). Farni in Fa-.nandčla, (Rendjela) t.er blilr’ Velikem (Na ta kem) so vsi kraji na oba-; ®r segajo sem in tja že , ko v breg Mul, Na Mu- (Muu alt Mjeu) je kriški iua- *it:- Porto di S. Croce), C ,nec (Skedenc, Na Skč-U.SJ- Sešutar ali Sešutar, lir; ■ r) > dt Sorgente di jNf^na). Vir in Brojniea pa so studenci oz. :U V SčrTa ali tudi SkrTa ri tudi izvir na bregu), j j Grintovcu (Pr Grintou- u ,stu velika školja na bre-iciK s‘užha ribičem v oricn-in c,Slr'meci. tudi Str'me-4 ~ Strmec, Seginovec, Gri-f-va '°sP,odova (Griža Gespu-Paln, Sanci>. Straža, Palovci fUun-C,l)\ Ravnik in Ravniki k ct.vH. *n Rauučki), Giijde-idčra), Zlebine ali Zle-čje' Puhovec ali Puhoucl, i h.r, (Pčjčrul) so pa kraji t v i n*°ke parcele že vi-fat j c*u in segajo največ-^aško naravnost do roba Planote njih ledinskih imen, posebno obmorskih, navajamo naslednje. Obmorski kraji oz. parcele so naslednje: U Kenovi ali U Kenovčli. bi bila morda literarna oblika V Konovi (Aškerc je menda izvajal to iz «conventa»), Sajunovec, Bot&njek ali Betanjek, Kra-marca, . Urbančevec, Na novem deli ali tudi prej, Pri Skarpi alin Gorlatova java, Vodica, Za vodico. Pri Cu-pah, Draga, Srednje, Sestren-ce. Y morju so naslednji večji ali manjši kamni, ki so bili posebno dragoceni za orientacijo ribičem, in so večidel še (razven Dveh sčster, pod Sestrenskim vrhom, ki so jih razbili in dopeljali za kamen čez morje, že Italijani); De-denca (Dedenca), Beu kamen — Bel kamen, Perjunik (ta je posebno važen za ribiče, ker ji viden le ob oseki), Pr SkrTi, Rogač tre Dve Sč-stri. Na Mulu (Metilu) je danes portič, Pri Možu je mogočen kamen, ostanek kraške erozije pod Sestrčnskim vrhom. Konovelska pot (Keno-velska pot) je pot. deloma kolovoz iz Nabrežine čez Vrh in Q’ljšco v breg, Vodica je studenec. Drugi kraji leže više v bregu: Pod OTjšco (Pod 0’ljščico?), Pod Stenami, V Kovačevcu, Mišeljc, po drugih tudi Mihič in Mišič, Pečice in V Pečicah, Dulenje-Dolenje. Kocjanovec. Nad Brojnico (Nad Brojenco). Pr Cezalah (Pr Cezalah) in Pr 1’louci — Pri 1’lovici, kot tudi Ravšce ali Ravšček in Ive-re ali U Iverah so deloma že tudi na Kraški planoti. Sesrijansko področje Sesljansko področje je razmeroma zelo mlado ter nekoliko umetno povečavano na škodo Vižovelj, ki so nekdaj segale prav do obalne ceste. Od -Vižovelj so bili tudi mnogi doseljenci kot deloma iz višjih vasi, Cerovelj in Mav-hinj. kakor tudi iz Devina, od koder so devinski gospodje pošiljali svoje ljudi. Ka-štel je še vedno kraj, kjer je nekdaj stal stari grad devinskih gospodarjev, Grofov boršt je gozd. ki sega od Ses-ljana do Devina nad Devinskimi Stenami, Njiuca . Njivica, Ogradiica, Dou — Dol so večidel v zalivu samem, ter še V Dolini. Bržjda, Braj-ca, Griža. Doučeč — Dolčič, Rouma. pag Ravna, Pečinčev dol — Pečinčeu dou, Madr-janska dolina (Medrjknska dolina), Pečica v Griži, Ditle-nja dolinčca — Dolenja do-llnčica, Leht, Kaušca — Kal-ščica? je ogromno brezno, skoro draga ali dol, Pred-kaušca — Predkalščica?, O-sredek. ITouca — iTovica. Zi-denca — Zidnica?, Pr Cerkvi, Dolina Stijčeva, Kazarija, Jčva pr morju, so poedini kraji, parcele, kali. jame, doline iz okolice vasi precej daleč proti Devinu samemu. Devinski predel Devinski predel sega in se križa toliko s sesljanskim kot tudi s štivanskim. Pr Br&j-dah. Brimouca — Brunovica, Ograda, Velika Spllja, Srčd-nja Spil ja, Mala Spllja. Graben pa je jarek, kjer se konča grapa vseh treh Spilj, — Gr&ščinsko so grofovska posestva proti Stivanu, Sosedsko pa je ja6arska last, Po-tččna, Lokva, Žleb, Žlebiči. Dolina .(ta se loči v Dolino Polirjevo, Dolino Vrtolanovo itd.), Niiuca — Njivica, Dži-ga je tam, kjer so nekoč nakladali čolne in ladje, Bele Stene so del Devinskih Sten, — Bčla žena je skala v sto pri Timavu, Brajde, Na Bali in Pr Bali je travnik pri morju, še pred kratkim peščen otoček; Imena Timav pravzaprav domačini ne porabljajo, poznajo le poedine rokave, izvire ali potoke: Izvir pri cerkvi, ali Izvir pod škalini. Srednji potok, Izvir na Jaknah, Na Lokavcu ali Izvir na Lokavcu ter Mošče-nica ali Izvir iz Moščenic. Kovent so imenovali nekdanji stari samostan: Zavod, Ogradina, so tam v bližini. ZORKO JELINČIČ (Nadaljevanje na 4, strani) steni pod Starim gradom, sedaj jo včasih imenujejo tudi Bčla dama, Stari grad so ruševine, medtem ko imenujejo Novi grad tudi enostavno Grad, Skrljina in Nad Skrlji-no, Stena so skale pod Starim gradom, v Vinji je sadovnjak pod Gradom, Pod Gradom je predel _ proti morju. Portič, Pod Fornom je prirodna luknja, Plščendou, Stara njiva, Kflpec — Pr Khpčevih (it. Cupizi), Špica, tudi Na Punti je_ rtič na severnozahodu od Portiča, Crničje je obsežen graščinski kraški gozd ali bolje gmajna, obrasla največ s črniko, morskim hrastom, Sa-kada je peščeni predel pri morju, ki ga deloma še zaliva plima (tu je zgrajeno tzv. ribiško naselje istrskih «esu-lov», San Marco), Pološko, Stara cesta in Nova cesta, Gabelnica je kraška jama; domačini mislijo, da izhaja ime od Golobnica. Šlivansko področje Stivansko področje sega še daleč čez mejo v Italijo proti Tržiču — Monfalcone in prav tam na severu proti Jamljam in Doberdčbu. Tu imajo še polja, pomešana z lastniki iz Medje vasi. ki so bili pri starem prvotni obdelovalci tudi štivanske zemlje pod devinskimi gospodi. Tu so, že onstran današnjega bloka: Deračje in Vrh De-račja, Pološko (ne ga zamenjati z devinskim), Sred njive, Hrib sv. Antona je čisto pri Tržiču,' Gorupa kčpa, Frankišče it. Flondar, in Vrh Frankišča, G6uc, in Vrh Gou-ca, it. Roca, kjer stoji razvalina starega gradu nad Tržičem, Jelovačna, Teza — Tje-za, Vrh Bareda — Vrh Bare-da, Ograde so blizu meje, Pre. lozno, it. Bietra rossa, mlin, , . , sedaj v ruševinah, in jezercel5^ človek pravzaprav ze Z nedeljske spominske svečanosti na Opčinah, na kraju ustrelitve narodnega heroja Pinka Tomažiča in tovarišev. Da zadovolji okusu širšega kroga občinstva in gledališke blagajne, je vodstvo eVerdijav vstavilo v letošnji repertoar tudi opero eAndrea Cheniers italijanskega skladatelja Um-berta Giordanija — delo močnih scenskih kontrastov in učinkovitih melodij, ki so tako značilne za vse zastopnike opernega verizma v Italiji. Giordano, ki se je uueljauil še z opero «Fedora» je eden od onih italijanskih operistov, ki so po vzorcu Bizeta črpali vsebino svojih stvaritev iz KLJOB DOSEDANJIM SLABIM IZKUŠNJAM, V SZ VZTRAJNO OBLJUBLJAJO ČUDEŽA NI IN GA NE BO „ Res je, pri nas nimamo vsega v izobilju, toda do leta 1956 bo pri nas vsega na pretek" - tako se sovjetski voditelji ustijo še danes, ko jih posledice šestintridesetletne zgrešene prakse bijejo v obraz oz. kraško blato. Za Skoljičem je skalna gmajna, kjer stoji danes mejni blok, Nad Galerijo imenujejo pašnike nad železniško progo, Kaludrouca — Kalii-drovica je njiva, 0’ljke, Med Galerij, Med Galerijami, Nad 0’ljki, podlukenca. lit. Pod-liiknica ali Podlokavico, Na Lekaucu, Na Lokavcu je en izvir Timava, ki gre v tržaški vodovod, it. Sorgente Lo-cavaz, Sthra cčrkev, U Pa-ludah so njive proti morju, Brtinišče ali Bratinlšče, tudi Bratina, it. Controbratina v zemljiški knjigi, je griček pro. ti Devinu, Mlin pod Brtini-ščem, U Usrani meji je že protj Medji vasi, Vršič, Pr Jamah, Dolina, so njive nad cesto, kamor so postavili bronaste tuleče toskanske volkove, Jčkne, so njive pod ce- Do nedavnega so sovjetski propagandni organi vztrajali na tem, da sovjetsko ljudstvo uživa prednost pred ostalimi narodi, kajti tam je baje življenjska raven zares zelo visoka, Po teh poročilih so cene življenjskih potrebščin stalno padale, dočim so se plače neprestano dvigale in sovjet- ni več vedel kam z denarjem. Toda po smrti ((nepogrešljivega)) so iz Sovjetske zveze začele prihajati tudi drugačna vesti. Sovjetski vrhovi sami so začeli govoriti, da ni vse tako rožnato in da bo trebo marsikaj popraviti. In ker bi sovjetski vrhovi ne bili to kar so, če ne bi še naprej lagali svojemu ljudstvu, so začeli s sledečo propagando: Res je, pri nas nimamo vsega v izobilju, temu je seveda krivo slabo politično in vzgojno delo na podeželju. Toda v treh letih in sicer do leta 1956 bo pri nas zares vse najboljše, saj se bo poljedelska in živinorejska proizvodnja tako po- Mati narodnega heroja Pinka Tomažiča in ostalo sorodstvo na nedeljski spominski svečanosti. večala, da bomo kar plavali v blagostanju. Na račun gradnje težke in predvsem vojne industrije je sovjetsko poljedelstvo doživelo polom. Res je, da ni to edini vzrok, navajamo le zato, ker hočemo poudariti velik porast težke industrije in hkrati padec poljedelstva v poljedelski državi. Ko govorimo o padcu poljedelstva mislimo to dobesedno, kajti po sovjetskih podatkih samih se je sovjetska proizvodnja poljedelskih pridelkov sorazmerno povečala le pri žitu in nekaterih industrijskih rastlinah, kot na primer bombaž, lan in podobno, dočim je povsod drugod padla ali pa se dvignila le tako malo, da vlada med prirastkom prebivalstva in povečanjem pridelka veliko nesorazmerje. Vse od začetka petletnih načrtov pa do danes se niti en petletni načrt glede poljedelstva in živinoreje ni obnesel. Vsi administrativni ukrepi in ves oblastveni pritisk niso zalegli. Na zadnjem zasedanju plenuma centralnega komiteja Kp. Sovjetske zveze so ponovno ((planirali* in po teh računih bi končno moralo leta 1956 nastati v Sovjetski zvezi pravo blagostanje. Da bi se pa to zares uresničilo, se mora zgoditi čudež. Zakaj? Iz podatkov, ki so bili izdani ob zasedanju plenuma CK KP SZ je razvidno, da razpolaga Sovjetska zveza z razmeroma majhnimi količinami hrane. Po istih podatkih primanjkuje v mestih in industrijskih centrih celo krompirja in zelenjave. Se mnogo teže je z mesom in mlekom. Živine ima danes Sovjetska zveza manj kot leta 1928, prebivalstva pa okoli 55 milijonov več. Po «planiranih» računih bi se morala potrošnja mesa do Koncertna prireditev v Velikem Repnu. Nastop mladinskega mešanega pevskega zbora iz Velikega Repna. Moški pevski zbor iz Sv. Križa nastopa na koncertni prireditvi v Velikem Repnu. leta 1956 povečati kar za 68 odstotkov. To bi bilo možno in celo potrebno, predvsem ko vemo, da je sedanja potrošnja mesa v Sovjetski zvezi izredno majhna. Toda od kod naj sovjetsko tržišče dobi toliko mesa, ko pa vemo, da se je v zadnjih treh letih, in sicer od leta 195o do leta 1953 živinski sklad tako počasi večal, da je bil povprečni prirastek goveje živine na leto le 0.2 odst., prirastek svinj 1.5 odst., ovac in koz 3.6 odst., konj 0.5 odst. Ce je prirastek tako neznaten, od kod naj sovjetska trgovina nabavi te povečane količine mesa, masti, mleka, od kod naj dobi večje količine volne za obleke in usnja za čevlje. Od kod naj dobi povečano kalorično moč hrane? In če temu dodamo, da se sovjetsko prebivalstvo veča za približno 3 milijone in pol ljudi na leto, potem je jasno, da je oni neznaten odstotek povečanja živinskega sklada premajhen za zadostitev potreb v sedanjem merilu naraščajočega prebivalstva, ne pa da je tu s tem prirastkom živinskega sklada dana možnost za zvišanje potrošnje mesa, oziroma masti, volne in podobnega. To so številke iz poljedelstva oziroma živinoreje, toda če hočemo biti povsem objektivni, moramo priznati, da nameravajo sovjetske oblasti zvišati življenjsko raven sovjetskega ljudstva tudi s povečanjem proizvodnje lahke industrije, ki bo proizvajala blago za široko potrošnjo. Po podatkih iz istih virov bodo sovjetske oblasti spremenile celo vrsto podjetij, ki so doslej delala stroje in celo razna podjetja, ki so doslej izdelovala avione ali drugo vojaško blago, v tovarne za proizvodnjo blago za široko potrošnjo. Sovjetska zveza je doslej izvažala precej svojega žita. Uvažala pa je doslej tudi predvsem stroje, električni material in podobno industrijsko blago. Po podatkih ministra za trgovino Mikojana pa je Sovjetska zveza začela v zadnjih mesecih uvažati pre-hranbeno blago, in sicer mast, maslo, suhe ribe in tudi večje količine tekstilnega blaga. Tudi v zadnjih dneh se precej govori o novih namerah Sovjetske zveze v Zahodni Evropi, kamor je izvozila večjo količino svojega zlata. Zelo verjetno, da bo to zlato uporabljeno le za nakup potroš-nega blaga in ne za nakup industrijskih naprav, ki so doslej požirala skoraj ves sovjetski izvoz. Preostane pa še ena možnost, ki naj bi vsaj delno o-mogočilo povišanje življenjske ravni v Sovjetski zvezi. Kmalu po sprejetih sklepih na plenumu CK KP Sovjetske zveze o zvišanju življenjske ravni, so se lotile tega dela tudi vse sovjetske satelitske države, ki so začele izvajati podobne ukrepe tudi doma. Ker pa mi vemo, da gre vsa proizvodnja ki si jo lahko odtrgajo od ust njeni sateliti skoraj v celoti v Sovjetsko državah ki so vezane s Sovjetsko zvezo, ne bo odtehtala mnogo, to pa zaradi tega, ker je proizvodnja v teh državah že itak tako nizka, da so bili sami voditelji teh držav prisiljeni popustiti vajeti, da so vsaj za nekaj časa u-blažili napetost, ki je vladala v teh državah, (primer Janezek ne sitnari?! (Judeži so možni, a le z... zvezo, je možno, da bo sovjetsko gospodarstvo, ali bolje sovjetska količina potrošnega blaga pridobila tudi iz teh držav. Ko smo tako nekoliko analizirali vse štiri možnosti povečanja blagovnega sklada v Sovjetski zvezi, pridemo nujno do sledečih zaključkov: sovjetska proizvodnja potrošnega blaga in predvsem pre-hranbenih artiklov je zelo nizka in zato bo tudi sedanja politika potenciranja proizvodnje potrošnega blaga imela le relativen uspeh. Tudi preusmeritev dela sovjetske vojne industrije v industrijo za civilne potrebe ne bo mogla nadoknaditi pomanjkanja blaga, sovjetski uvoz blaga za široko potrošnjo bo le malo vplival na ni, kajti vsa sovjetska proizvodnja za izvoz je razmeroma nizka razen proizvodnje vojne industrije, ki pa ni za zunanji trg. Končno tudi morebitna povečana proizvodnja blaga za široko potrošnjo v breff ^‘‘brežinskem predelu, ki ln, biserov«, ki jih amo tudi iz nasled- V zvezi s predlogom predsednika Eisenhowerja o ustanovitvi mednarodne banke za atomske surovine v miroljubne namene je izredno zanimiv razvoj jedrskih raziskav v Združenih državah, o čemer pa je bilo doslej objavljenega bolj malo. V svojem govoru v glavni skupščini Združenih narodov se je predsednik Eisenhower komaj dotaknil tega vprašanja, o katerem je dejal samo naslednje: ((Združene države se zavedajo, da miroljubna sila, proizvedena iz atomske e-nergije, ni več sen bodočnosti. S to možnostjo, ki je že preizkušena, danes že lahko razpolagamo«. Ameriška komisija za atomsko energijo (AEC) razpolaga s fantastično ((tovarno energije«, ki lahko sama proizvaja gorivo, ki ga potrebuje. Ta tovarna, ki je zaenkrat le še poskusni model, pomeni uspeh desetletnega dela in RAZVOJ «SARROPROIZVODMIH» JEDRSKIH REAKTORJEV upov. Teorijo, da lahko v jedrskem stroju (reaktorju) ali atomski peči proizvajamo novo gorivo najmanj tako naglo, kot se v njem troši prvotno gorivo, so prvič razvili znanstveniki, ki so delali pri ameriškem vojaškem a-tomskem načrtu, že leta 1944, to je še v polnem razmahu vojne. Reaktor, ki so ga uporabili pri tem uspešnem poskusu, je v Arcu, v državi Idaho. Ta reaktor proizvaja v poskusne namene elektriko že od 20. decembra 1951. Tisti dan je prvič v zgodovini pričela obratovati parna turbina s pomočjo toplote, proizvedene v atomski peči. Junija letošnjega leta so se končali poskusi, pri katerih so ugotovili, da proizvaja reaktor poleg elektrike tudi za obratovanje potrebno gorivo. Ta razvoj pomeni, da je mogoče vsak delec urana praktično izkoristiti kot gorivo v atomski peči. V ta namen je nadalje mogoče izkoristiti tudi torij, prvino, katere je v svetu sorazmerno dovolj. Samo sedem delcev odstotka urana je mogoče razcepiti, kajti samo toliko ga izgori v naravnem stanju. Ti koristni delci so znani pod imenom U-235, ostanek pa pod imenom U-238. Kadar U-235 izgo-Iri ali eksplodira v prisotnosti U-238, pride v U-238 do nove ureditve atomov, pri čemer nastane nova prvina pluton, ki ga lahko uporabljamo v iste namene kot U-235. Zaradi odkritja esamoproiz-vodnega« reaktorja je sedaj v posebnih reaktorjih mogoče izgorevati U-235 za proizvodnjo energije, pri čemer se istočasno tvori pluton z najmanj isto hitrostjo kot se troši U-235. Ta proces pa je zaenkrat še zelo drag. Reaktor mora obratovati najmanj 5 let, preden prične proizvajati toliko goriva, kot ga je prvotno porabil. Z oo' iit)em uspešnega delovanja ctsamoproizvodnega« reaktorja so dosegli še številne druge zelo važne uspehe. Tako n. pr. je dne 31. maja prototip atomskega reaktorja za podmornice, nameščen na suhem, pričel proizvajati znatne količine sile; februarja pa je pričela obratovati kemična naprava za obnovo «neizgorenega» raz-cepljivega materiala pri potrošnji reaktorskega goriva. Na podlagi tega in drugih uspehov je predstavnik Ameriške komisije za atomsko e-nergijo julija izjavil, da je bila za razvoj reaktorjev prva polovica letošnjega leta mnogo bolj pomembna kot pa kateri koli isto razdobje poprej. | Zato je ameriška komisija za atomsko energijo sprejela oktobra sklep o gradnji prvega reaktorja normalne velikosti za proizvodnjo elektrike, ki bo proizvajal najmanj 60.000 kw, to je toliko elektrike, kolikor jo zadošča za potrebe mesta s 50.000 prebivalci. I Vsa našteta dejstva so v Ei-senhotverjevi glavi sprožila naslednje vprašanje; Ce je ena sama država lahko dosegla tako velik napredek, kaj bi šele bilo mogoče doseči, če bi znanstveniki in inženirji v drugih državah razpolagali z zadostnimi množinami materiala za proizvodnjo atomske energije, s katerim bi preizkušali in razvijali svoje zamisli? Zato je predsednik Eisenho-wer prepričan, da je edini učinkoviti odgovor na to vprašanje cenena in vsemu svetu dosegljiva atomska sila, od katere bo imelo koristi vse človeštvo, P—b Vzhodne Nemčije, Češke in Madžarske nam to potrjujejo). Iz vsega tega sledi, da so bili sovjetski vrhovi končno primorani podvzeti nove ukre. pe, vendar pa je pri teh u-krepih zgrešeno to, da obljubljajo ljudstvu, da se bo v nekaj letih zgodil čudež, ki se ni mogel zgoditi v dolgih šestintridesetih letih zgrešenega gospodarstva. realnega življenja z vsemi človeškimi slabostmi in strastmi pri čemer pa se še niso povsem otresli romantike. Glasbeno pa tako Giordano kakor njegova močnejša vrstnika Mascagni in Leoncavallo niso nikdar prekinili s tradicijo italijanske opere pri kateri je poudarek na izraziti pevski liniji in je orkester v glavnem spremljevalec. Slednje je dovolj zanimivo če pomislimo na ogromen vpliv W agnerjevih del, bogato Straussovo orkestralno tehniko, Debussgjeve novosti v harmonskih postopih — vplivi, ki pa niso nikoli posegli globlje v ustvarjalnost veri-stično-novoromantične struje v Italiji. Efektna vsebina opere «An-drea Chenier» je povzeta po dogodkih iz francoske revolucije, ki jih je spretno nanizal v svojem libretu Luigi Illica. Dramatsko močni prizori in hvaležne «arije» omogočijo pevcem da morejo v polni meri dokazati svoje sposobnosti. Slednje obenem s spretno tehnično obdelavo zakrijt pomanjkljivo invencijo, ki pa ne preprečuje zagotovljenega uspeha pri občinstvu. Letošnja zasedba glavnih vlog je bila prav dobra l* ial da se sopranistka Pili Martorel zaradi nenadne obolelosti ni mogla povsem uveljaviti a smo kljub njeni in-disponiranosti zaznali v njej veliko umetnico. Sloves baritonista Carla Tagliabue je danes še vedno upravičen čeprav šteje slavni pevec že nad šestdeset let. Njegova velika muzikalnost in rutina mu omogočata da pri svojem podajanju prekrije mestoma zaznaven napor. Prav gotovo pa težko najdemo pevca, ki bi znal posamezne fraze izdelati muzikalno tako iskreno kakor Tagliabue. Solidno pevsko tehniko in dobršno mero muzikalnosti označujeta Maria Filippeschi, ki je nastopil v naslovni vlogi, Tipični italijanski tenorist, ki bi se najbrž igralsko ka- t!TTmmmTT»TTmmmTWTmn9 § Ko bereš knjige, se 3 ^ pogovarjaš z najboljši- J ^ mi ljudmi vseh časov. 3 t 3 L Descartes 3 biumiiiumuiuuuuummul kor pevsko teže uveljavil v zahtevnejših novejših delih zlasti v onih, ki ne spadajo v železni repertoar italijanske operne literature. Izmed ostalih pevcev je glasovno najbolje prepričal Vgo Novel-li kot Rouchier in Virgilio Carbonari v vlogi sPopoulu-sa». V drugih vlogah so nastopili še Lucia Mattiussi, Au-rora Cattelani, Bruna Ronchi-ni, Eno Mucchiutti, Piero Cap-pucilli, Raimondo Botteghelli in Vladimiro Lozzi. Polno priznanje moramo izreči odličnemu dirigentu Fran-cescu Molinari Pradelliju, ki je avtoritativno vodil posamezne izvajalske skupine in dosegel pravo harmonično celoto. V smislu šablonskih napotkov je opero režijsko pripravil Livio Luzzatto, Primerne koreografske vložke je naštudirala Sonja Mam moglia. Tržaški kvintet nastopa v Velikem Repnu. S koncertne prireditve v Velikem Repnu. Pogled na dal dvorane. PRIMORSKI DNEVNIH — 3 — decemfc*« SLOVENSKA OBALA MED TRSTOM IN ITALIJO \\fillF.l CHENIER V „yERDIJU“ TRST, torek 15. decembra 1953 VREIIE Virmanska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z morebitnimi manjšimi padavinami. —. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 11.5 stopinje; najnižja 8.9 stopinje. PRIMOR RA 15 S O Opozarjamo vas na sledeče cddaje: Trst II.: 18.20; Gotovac: Simfonično kolo. 19.00: Slovenščina za Slovence. 22.45: Debussy: Bergamaska suita. — Trst 1.: 11.30: Komorna glasba. 21.00: Simfonični koncert pod vodstvom Luigija Toffola. Pariško zasedanje atlantskega sveta (Nadaljevanje s 1 strani) omejil na formulacijo zaključ nega poročila bermudske kon ference o «bližnjem in trajnem sodelovanju« med evrop sko vojsko ter angleškimi in ameriškimi četami v Evropi Dejal je že, da bi ZDA še nadalje dajale Franciji pomoč za vojno v Indokini, tudi če francoski parlament ne bi ratificiral pogodbe o evropski obrambni skupnosti: ni pa omenil ostale pomoči Franciji. Dulles je nato zatrdil, da vsi upajo, da se bo vojna v Indokini prihodnje leto «z u-spehom končala« in dodal, da temelji to njegovo upanje na vojaških razlogih, o katerih v javnosti noče podrobneje govoriti. O sodelovanju nemških čet v evropski obrambni skupnosti je Dulles izjavil: «ZDA ni. so toliko zainteresirane na u-stanovitvi nemških divizij kot na tem, da se ustvari položaj, v katerem zahodnoevropske države, zlasti pa Francija in Nemčija, ne bodo mogle več medsebojno delati samomora. Ce pa bodo to hotele, bodo morale opraviti same. Pri tem za ZDA ne bi šlo za to, da se odpovedo obveznostim, ki so jih prevzele v okviru NATO, temveč da ponovno proučijo način, kako bi bilo mogoče te obveznosti izpolniti. V tem okviru bi ZDA lahko predvidevale tudi umik svojih čet iz Evrope. Ob robu atlantske konference se nadaljujejo razgovori o vprašanjih, ki delegate v današnjem položaju najbolj zanimajo in ki so bila v bolj uradni obliki na vrsti tudi danes med drugo točko dnevnega reda. Predvsem gre za vprašanje evropske obrambne skupnosti in francoskih pogojev za njeno ratifikacijo, ter za vprašanje bližnje konference štirih. O konferenci je izjavil danes v Londonu predstavnik Foreign Officea, da zahodne države še vedno pričakujejo odgovor na noto, s 'katero so predlagale, na; se konferenca štirih zunanjih ministrov začne 4. januarja v Berlinu. Med razgovore ob robu a-tlantske konference spadajo tudi prizadevanja italijanske delegacije, da zainteresira za tržaško vprašanje čim večji krog udeležencev konference. Vesti iz italijanskih virov, da se bo Pella v nedeljo sestal z zunanjimi ministri Anglije, B’rancije in ZDA na skupni seji o Trstu, se niso uresničile in tudi ne predvidevajo, da bi do kakšne seje prišlo. Pač pa je imel Pella včeraj daljši razgovor z Bidaultohi. V teh dneh pa se bo verjetno sestal še z Edenom in Dulle-som. Adenauer o nemškem vrtani« BONN, 14. — Zahodnonem-ški kancler Adenauer, ki se je danes vrnil iz Pariza, kjer je imel razgovore z Bidaul-tom, Dullesom in Edenom, je izjavil skupini novinarjev, da doslej še ni znano, ali bo ZSSR sprejela 4. januar kot datum za začetek štiristranske konference v Berlinu. Ce pa bo Moskva zahtevala odlog, je dejal Adenauer, bo to naredila zaradi svojih računov in ne zaradi izvolitve predsednika francoske republike in sestavljanja nove francoske vlade po izvolitvi. Adenauer je nadalje izjavil, da Zahodna Nemčija ni zahtevala, da bi bil njen opazovalec navzoč pri konferenci štirih, čeprav ve, da je Avstrija za to zaprosila. Ce bi namreč bonnska vlada zahtevala pripustitev svojega opazovalca, bi Rusi takoj zahtevali isto za vzhodnonemško vlado, to bi pa ustvarilo zapletljaje. Adenauer je nato govoril o francoskem strahu pred nemško oborožitvijo. Nekateri, je dejal, se bojijo, da bodo izgubili svojo nacionalno vojsko in da se bodo morali odpovedati tradicijam; drugi se spet boje, da bi po ustanovitvi evropske obrambne skupnosti Nemčija utegnila zvleči Francijo v vojno za združitev Nemčije. Nadaljeval je z zatrdilom, da nemško ljudstvo noče vojne in da je torej francoska bojazen neupravičena. Spet drugi v Franciji, je dodal Adenauer, se bojijo hitre obnovitve nemške gospodarske moči; toda od tega, je dejal, Francija ne more imeti nobene škode. Nekateri vidijo v evropskem združevanju tudi nevarnost, da bi Francija izgubila vlogo svetovne velesile, pri tem pa pozabljajo, je dejal Adenauer, da Franciji pri tem še vedno ostane kolonialni imperij, ki ga Nemčija nima Predvsem pa je Adenauer zavračal zamisel o nevtralizaciji Nemčije. ((Nemogoče je proti njeni volji nevtralizirati državo s 50 milijoni prebivalcev, jo nadzirati in ji onemogočati, da bi sama skrbela za svojo obrambo. Prav tako je nemogoče za določen čas kratiti premaganemu narodu nje. gove pravice ali jih omejevati« je dejal Adenauer in dodal, da tudi ZDA in Anglija ne bodo večno pripravljeni vzdrževati čete na evropski celini, da bi varovale nevtralizirano Nemčijo. Adenauer je tudi zatrdil, da so zahodne velesile in bonn ska vlada popolnoma istega mnenja glede reševanja nemškega vprašanja na konferenci štirih Končno je še izrazil upanje, da bo berlinska konferenca štirih imela uspeh. DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV IZ SOVODENJ Danes 24-urna stavka Ib^napSi industrijskih delavcev ~ ' “.-------- z.-: • ;; . £ mu urni ij? 1 1 :::: ' Im :j m —1 MEDNARODNA TEKMA V GENOVI Italija 3 Z napihovanjem tržaškega vprašanja ne bodo odpravili socialnih krivic Mestni avtobusi ne bodo vozili od 9. do 12. in od 1*». do 17. ure Za danes sta sindikalni organizaciji Delavska zbornica in CISL proglasili 24-urno stavko industrijskih delavcev zaradi nepopustljivosti Conf-industrije, ki že leto dni noče sprejeti zahtev italijanskega delavstva o poenotenju mezd. V industriji bodo delavci stavkali danes od 6. ure do jutri do 6. ure. Mestni avtobusni promet bo zaustavljen od 9. ure do 12. ure in od 14. ure do 17. ure. Medmtstni avtobusi in av-totransportni pa ne bodo vozili od 0 danes ponoči do 24. ure. To bo že druga velika stavka v decembru. V petek je bila stavka železničarjev in državnih uslužbencev ter profesorjev. V Gorici, Tržiču in ostalih krajih goriške pokrajine so se stavke skoraj stoodstotno udeležili železničarji, veliko število šol zaradi stavke ni imelo pouka, manjši odziv pa je bil med uslužbenci državnih in poldržav-nih ustanov, ker so se ustrašili pretenj s strani vlade in njenih organov. Zahteve stavkajočih so v bistvuenake zahtevam stavkajočih v industriji; zahteve so ekonomskega znača-a in v glavnem se nanašajo na poenotenje delavskih mezd, povišanje nekaterih nagrad izenačenje ženskih mezd z moškimi, itd. Toda niti na naj- ^snemanja vreden vzgled goriških delavcev osnovnejšo zahtevo industrijskih delaycev, ki so bili primorani. stopiti letos že drugič v splošno enodevno stavko, Confindustrija noče pozitivno odgovoriti. Kljub prizadevanju vlade, ki pa se je pokazala za neiskreno do delavstva. do danes ni prišlo do skupnih razgovorov med delodajalci in delavskimi predstavniki. Ze leto dni se vleče spor za poenotenje mezd. Vlada ta velik socialni problem države, ki vsak dan bolj ogroža notranji položaj države, skuša zakriti s postavljanjem na dnevni red problem Trsta, kot da bi s tem bilo možno rešiti gospodarsko in socialno krizo v kateri je danes Italija in njeni prebivalci. Toda delavstvo in vse sindikalne organizacije so uvidele, da z obljubljanjem nečesa, kar ni njihovo, nečesa, ki ne bo moglo rešiti države - notranjih kriz na gospodarskem in socialnem polju, ni in ne bo storjenega prav nič v prid rešitve spora. Le z direktnimi razgovori med sindikati in delodajalskimi predstavniki bo prišlo do rešitve spora, ki traja že leto dni in. kot se zdi. delavske organizacije nimajo prav nobenih vzrokov in želja, da bi popustile pri svojih upravičenih zahtevah. To zahtevajo in pričakujejo od tistih, katerih dobički se ne bi mogli večati brez dela in naporov delavskega razreda. K letošnjemu večernemu tečaju v Sovodnjah se je odzvalo 25 deklet, ki poleg splošnega znanja dobivajo znanje v kuhanju in ročnih delih. Dvakrat na teden so v šoli praktične vaje v kuhanju; mlada dekleta uči v tej, za vsako gospodinjo tako -potrebni stroki, gospa Nada Rojec iz Sovodenj. Dosti je tečaju, oziroma možnosti praktičnih vaj. pripomogla občina, ki daje dekletom na razpolago vse potrebno. Do sedaj so se dekleta vadila največ v peki raznih slaščic, kmalu pa bodo začele s kuhanjem drugih jedil. Udeleženke tečaja so zelo zadovoljne s poukom splošnih ved. prav tako tudi s praktičnim poukom gospodinjstva in se zatorej rade udeležujejo večernih predavanj. Zadovoljne so zelo tudi z učiteljicama, ki jih pripravljata na bodočnost s poukom za katerega bi prav zaradi njegove praktičnosti moralo pokazati zanimanje vsako dekle. 0 Nasprotnik je bil preslaboten, da bi ta uspeh lahko imenovali veličastno zmago PRVO POVRATNO KOLO V JUGOSLOVANSKEM PRVENST^ Odred dobil tačko v Osifefett Vrstni red nat vrhu lestvice se ni spremenil KLAVRNOST LETOŠNJEGA ANDREJEVEGA SEJMA Konec „ Združenih razstav“ obrti, trgovine in industrije Prihodnje leto naj se ne ponovi, da bo razstavljavcem pr imanjkovalo prostora - Andrejev semenj je znova potrdil prepričanje, kako nespametno je ločiti mesto od zaledja V nedeljo so bile zadnji dan odprte ((Združene razstave« obrti, trgovine in industrije goriške pokrajine. Razstavljenih je bilo precej predmetov in izbira je bila precejšnja tudi glede kvalitete predmetov. Posebno lepo so razstavili svoje predmete obrtniki, pa tudi trgovci; vendar bi se slednji lahko odzvali v večjem številu. Pravijo sicer, da je bilo Delavci podjetij Dogani in! n‘* razPolago malo razstavljal. Orme bodo darovali odboru za!ne8a prostora, kar bo treba zimsko pomoč brezposelnim \ prihodnje leto preprečiti. polovico dnevne mezde V času kampanje za zim-ko pcmoč so v Gorici vsem prebivalcem dali lep zgled delavci podjetij Dogani in Orme. Za pomoč siromašnim in brezposelnim so vsi sklenili brezplačno delati pol delovnega dne in zaslužek pokloniti odboru, ki bo razdelil zimsko pomoč. O tem svojem načrtu so z dvema pismoma obvestili prefekturo in sindikalne organizacije. Poleg tega so v pismu zahtevali od oblasti; naj predvsem z javnimi deli zmanjšajo veliko brezposelnost v goriški pokrajini. Zatem so izrazili željo, naj poklonijo industrialci enodnevni zaslužek vseh zaposlenih v svojih podjetjih odboru, ki prav letos zaradi večjega števila brezpo-elnih potrebuje tudi večjo pomoč od vseh prebivalcev, posebno pa od premožnejših. V zaključku pisma naprošajo odbor za zimsko pomoč, da sprejme medse več predstavnikov sindikalnih organizacij, kakor tudi predstavnike brezposelnih. S tem se je tudi formalno zaključil Andrejev semenj, ki je letos bil zeld' skromen in ki ni trajal niti teden dni. Ze v sredo je bilo samo še nekaj kramarjev, ki so ostali še do četrtka, ko je običajni tedenski semenj. V petek pa je bilo že vse, razen nekaj zabavišč, prazno. Preostala zabavišča pa so zaradi majhnega obiska začeli včeraj podirati Ponesrečili sta se okoliški kmetovalki Dve starejši ženici iz okolice so včeraj pripeljali v bolnico Brigata Pavia. Prva nesreča se je pripetila 69-lelni Mariji Ciglič iz Oslavja. kateri se je ob prenosu hrane živali spodrsnilo. Padla je in si zlomila desno ključnico in se poškodovala tudi po obrazu. 66-letnega Bernarda Grav-ner iz Steverjana pa si je zaradi padca z lesenega balkona. ki je bil že precej gnil, poškodovala levo golenico in bo po prvi pomoči morala ostati še nekaj dni v bolnici. SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE NAGRAJENI DELAVCI ZA PRIDNOST PRI DELU Nagrajence so razdelili w tri skupine ■ Najboljši so pre' jeli zlato medaljo ter odšli za dva dni brezplačno v Rim Pretekli petek se je pod predsedstvom D. Depicolzua-na sestal odbor Trgovske zbornice. Po proučevanju vrste ukrepov giede ekonomskega stanja goriške pokrajine je odbor sklenil nagraditi tudi za leto 1953 delavce ter podjetja za pridnost pri delu. Razpis natečaja, ki je bil odobren na seji, določa, da 28. februarja 1954 zapade rok za vložitev prošenj ter da bo slovesna podelitev nagrad 1. maja 1954, Nagrade bodo sledeče: Skupina A; za delavce, zaposlene pri kakršnemkoli podjetju v pokrajini, ki so se v daljši službeni dobi odlikovali pri delu z zaslugami in marljivostjo; 1. nagrada; velika zlata medalja - potovanje v Rim in tamkajšnje bivanje dva dni ter diploma in odlikovanje; 2. in 3. nagrada: majhna zlata medalja, diploma in odlikovanje. Skupina B: za industrijske ali trg. obrate ki nepretrgoma delujejo več kot 50 let in za kovanje priznana rokodelska podjetja, ki delujejo več kot 25 let; 1. nagrada: velika zlata medalja, potovanje v Rim in tamkajšnje bivanje dva dni, ter diploma in odlikovanje; 2. in 3. nagrada: majhna zlata medalja, diploma in odlikovanje. Skupina C: za industrijska, trgovska, kmečka ali vsakovrstna rokodelska podjetja, ki so med svojim delovanjem v svojih podjetjih ali v javnosti doprinesla tehnična zboljšanja: 1. nagrada: velika zlata medalja, potovanje v Rim in tamkajšnje bivanje dva dni ter odlikovanje in diploma; 2. in 3. nagrada: majhna zlata medalja, diploma in odlikovanje. Skupina D: za osebe, ki so v zadpjih treh letih (pred 28. februarjem 1954) dobile patent kakšne industrijske iznajdbe izredne važnosti ali vrednosti; 1. nagrada: velika zlata medalja, potovanje v Rim in tamkajšnje bivanje dva dni, ter diploma in odli- in proti večeru so jih večino s Travnika in Trga Ginnasti-ca prepeljali na druga mesta, kjer je živahnejše in več zaslužka. Resnično je tudi letošnji Andrejev semenj bolj kot kdaj koli po vojni pokazal, da mesto ne more živeti brez zaledja, posebno pa to velja za trgovino, ki je v popolnem mrtvilu, iz katerega je ne morejo izvleči niti proste cone, še manj pa lepe besede o «po_ slanstvu Gorice kot mejnika zapadne kulture«,.,,,. 330 štipendij za revne dijake Ministrstvo za vzgojo, (podporni urad za povojno pomoč) je za šolsko leto 1953-1954 razpisalo natečaj za 330 štipendij po 15 tisoč lir, ki se ga lahko udeležijo vsi revni dijaki srednjih šol, ki pripadajo kategorijam. predvidenim po 1. člena D.L.L. od 31. julija 1945 št. 425 in po členu 1. D.L.L. od 28. septembra 1945 št. 646. Za udeležbo k natečaju mora vsak dijak (za mladoletne oče ali namestnik) napraviti prošnjo na navadnem papirju ter jo odposlati ministrstvu za vzgojo (Ministero della Pubblica Istruzione - Ufficio Assistenza Post-bellica) v Rim. Ul. Guidubaldo del Mon-te 24. Prošnjo z vsemi predpisanimi papirjih je treba vložiti mini strstvu najkasneje do 31. januarja 1954. Za vsa potrebna pojasnila interesenti lahko povprašajo na prefekturi. žiču. so na zborovanje v Rim odšli tudi predsednik pokrajinskega sveta Culot. župan iz Tržiča ter tehnični uslužbenci podjetij iz Tržiča. Delegacija delavcev je odšla v Rim, da bi postavila zahtevo po neposrednem nadzorstvu parlamenta nad podjetji IRI, z zahtevo, da se zajamči zaposlenim delo tudi za bodoče ter se v zvezi s tem dajo tem podjetjem ' naročila in omogoči taka produktivnost, ki bo v interesu države kot delavcev. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in po, noči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76. V nedeljo je bila v Genovi mednarodna tekma med Italijo in Češkoslovaško. Slo je za srečanje med dvema reprezentancama, ki sta se v nekdanjih časih srečevali tako v dvobojih za svetovno prvenstvo kot v pogostih srečanjih nekaterih čeških in italijanskih moštev v borbah za srednjeevropski pokal; na splošno se lahko reče. da sta to bili dve evropski nogometni velesili. Po čudnih naključjih pa se je zgodilo, da dandanes niti Ita- t Prekinitev prvenstvenega lije niti Češkoslovaške ne šte- j tekmovanja, čez zimo je torej jemo v gornji evropski razred. I nujna, Prav tako pa je treba vendar pohiteti, da bo prven- REZULTAT1: Hajduk - BSK 3:1 (2:1) Habotnički-Vojvodina 0:1 (0:0) Spartak - Vardar 0:0 (0:0) Pro’eter - Odred 1:1 (0:0) Radnički - C. zvezda 0:2 (0:2) Partizan-Lokomotiva 2:0 (1:0) Dinamo - Sarajevo 5:0 (1:0) V Jugoslaviji so že pričeli drugi del tekmovanja za državno nogometno prvenstvo. Razumljivo je. da hočejo pohiteti. Prvič bodo nastopili časi, ko je skoraj nemogoče igrati nogomet — mraz, visok sneg, zaradi tega ovire v prometu beni igri pa so domači čez 10 minut izenačili in pred koncem polčasa še dosegli drugi gol. Tretji gol je padel v drugem polčasu v začetku in Hajduk bi po svoji igri lahko dosegel tudi več golov, vendar je pri tem ostalo. Majhen beograjski derby je Varda Pred osmimi meseci so Ita-1 sivo pravočasno zaključeno, lijani gostovali v Pragi in tekmo izgubili z 2:0. Ni bil to sa-, , . mr. neki posebni podvig Cehov !tekme za svet°vno prvenstvo temveč tudi slaba igra Italija-j v Švici. Jugoslavija mora sinov. Zaradi te zmage v Pragi j ver še igrati z Grčijo v Atenah pa n;, bilo treba smatrati goste (i» z Izraelom v Tel Avivu, že favorite. Vendar se je ho- j vendar se :ahko lačuna, da bo telo pred tekmo ustvarjati ne- i prišla v finale (če bo pa tudi ko takšno ozračje, češ češka | nastopila. je pa drugo vprasa-zmaga ni nemogoča, znabiti je | n)e> ko so namreč v pripvav-celo verjetna. In vendar se je Ijalnem odboru za svetovno | prvenstvo tako nekaj zmešeta- K I N O CORSO. 17: ((Zlobno mor je«. J. Haivkins in D. Sindei. VERDI. 16.30: ((Neumni pevec«, B. Martins in G. Leviš. CENTR\LE. 17: ((Sestanek z usodo«, Y. Mitche-i in T. Morgan. V1TTORIA. 17: «Modri Angel«, M. Dietrich. MODERNO. 17: ((Polkovnik Hollister«, barvni film; G. Cooper. Slovenska obala rošnjo z vsemi predpisani-1 J T i * II I" listinami na nekolekovamh [^gg | rSlOITl Ifl Il3ll|0 iriih ie treba vložiti mini- I Ukradena inzopel najdena vespa Neznanec je iz nje iztočil samo bencin Prejšnji večer je 20-letni Edoard De Vetta iz Ul. S. Mi-ehele 54 prijavil kvesturi, da mu je zmanjkalo motorno vozilo «Ve;spa», ki ga je pustil za kratek ča.s pred kavarno ((Principe« na Korzu Verdi. Policija je takoj začela s preiskovanji kar je tudi uspešno zaključila. V Ul. Duca d’Aosta, vogal Ul. Tominz, je namreč še isto noč dobila «Vespo», iz katere je bil odvzet ves bencin. Policija je sVespo« vrnila lastniku in nadaljuje s preiskavo. ZBOROVANJE NOTRANJIH KOMISIJ IRI-FIM-COGNE Prisotna tudi goriška delegacija V nedeljo je bilo v Rimu zborovanje predstavnikov notranjih komisij podjetij IRI-FIM in COGNE, katerega so se udeležili tudi ekonomisti, sindikalisti, parlamentarci in drugi, da bi proučili osnutek zakona o reorganizaciji podjetij pod držvano kontrolo IRI-FIM in COGNE. Poleg delavske delegacije, predstavnice zaposlenih v CRDA v Tr- (Nadaljevanje s 3. strani) Na Gradu imenujejo kraj na Brtinišču. kjer pripovedujejo, da bi bil nekdaj stari grad, spodaj je Bokadin — Belta- din. Kraška povezanost z Jugoslavijo To so ledinska imena s slovenske obale, zbrana ob raznih prilikah, zbrana nesistematično, zato je zbirka vsekakor polna pomanjkljivosti in lukenj, ki jih bo treba s časom izpolniti. Ravno ta nepopolnost s svojo neizumet-ničeno neposrednostjo daje čutiti našo trdo kraško resničnost, zraslo v tisočletnem trdem delu in sožitju s to lepo zemljo. Kljub vsej nepopolnosti pa jasno pričajo, da ta zemlja nikdar ni bila, ni, in ni opravičila, da bi kdaj postala italijanska. Vsa trgovska napadalnost beneške republike se je razvijala vsa dolga stoletja srednjega in novega veka ob Soči, vojni podvigi modernega italijanskega imperializma pa na skalnih pobočjih Grmade nad Stivanom Ob etnični resničnosti poldrugega tisočletja, ob nepremagljivi volji slovenskega obalnega Kraševca pa se mora dokončno razbiti italijanska zločinska agresivnost, enako kot se razbija vsako potvarjanje pred geološko res. ničnostjo našega trdega Krasa na jadranski vzhodni obali, ki je nobeno interesirano besedičenje ne more zavleči nu — Apeninski polotok Pripominjam, da spadajo barkovljan., kontovelski, pro-seški in kriški obalni predel v celoti jr tržaški občini (I, II. III in IV), vsi ostali: nabrežinski .sesljanski, devinski in štivanski pa k devin-sko-nabrežinski (V, VI, VII in VIII). že vnaprej vedelo da se o Cehih tako rekoč — nič ne ve; to se pravi, da je bila večina igralcev češkega moštva skoraj nepoznana, torej mednarodno še neizkušena. Vse te neznanke so pa ustvarile z kolikor toliko trezno misleče vendar neko gotovost; da češko moštvo ne more predstavljati resnega nasprotnika koliKir toliko dobremu moštvu. Mar hočemo s tem zmanjševati pomen italijanske zmage? To ne le do smo- mnenja, da te zmage ne kaže kdo ve kako poveličevati in na podlagi te zmage delati neke daleč stremeče zaključke, kot da se sedaj italijanski nogomet zopet vrača k svoji nekdanji slavi. To bi sicer ne bilo izključeno; da pa je to res, bo morala pokazati še katera bolj prepričljiva zmaga kot je zmaga nad današnjimi Cehi. Zlasti pa ne more biti še popolnoma prepričljiva zmaaa, ki se je rodila iz' enega prostega strela in iz ene enajstmetrovke; m končno je bil tretji gol delo argentinskega Italijana, kj je tokrat prvič nastopil v reprezentanci in. velja v Italiji vendar skoraj kot tujec. (Ce dobi še Nyers italijansko državljanstvo, tedaj ga bodo gotovo dali igrat na levo krilo!). S to tekmo, se je zaključilo r.ekaj let trajajoče tekmovanje za srednjeevropski pokal, za katerega so igrale Madžarska, Češka. Avstrija. Italija in Švica. Pokal si je osvojila Madžarska, ostale reprezentance pa slede, kot je razvidno iz lestvice. Madžarska * 5 1 2 27 17 11 CSR 8 4 1 3 18 12 9 Avstrija 8 4 1 3 15 19 9 Italija 8 3 2 3 10 9 8 Švica 8 0 3 5 12 25 3 rili, da vse skupaj ne diši po pošteni nepristranos-ti). Ljubljanski Odred je odšel k svojim starim znancem v Osijek. Zdi se. da gre Ljubljančanom v Osijeku skoraj bolje kot v Ljubljani. Proleter namreč ni moštvo za podcenjevanje, nasprotno, tam je že marsikateri močnejši pustil kežo. Toda Odred je zaigral dobro. Pokazal je solidno igro in si celo pridobil simpatije pri občinstvu. Tudi prvi gol so dosegli gostje in sicer v začetku drugega polčasa. Do- mači so se nato mnogo mučili, da bi dosegli vsaj izenačenje. Uspeli so deset minut pred koncem igre, ko je neki Odredov igralec v gneči pred lastnim golom udaril žogo z roko. Enajstmetrovka se je spremenila v gol. Prvak Partizan je igral v Beogradu z zagrebško Lokomotivo. Njegova nedeljska tekma pa ni bila posebno podob-' na tekmi prejšnje nedelje, tako da je Lokomotivo razmeroma težko premagal. Pri Lokomotivi, ki je igrala zelo oprezno, se je odlikovala zlasti obramba. Dinamo ni imel za gosta sicer prvorazrednega nasprotnika, kljub temu pa je treba njegovo igro pohvaliti. Na desnem krilu je zopet igral mladi Lipušinovič, ki je bil najboljši igralec. Sploh pa je ves napad zelo dobro deloval in Sarajevčani se niso mogli uspešno postaviti po robu. Tudi Hajduk je igral doma in sicer s svojim nedavnim nasprotnikom iz finala za Titov pokal. Hajdukove; so se hoteli za poraz danes maščevati, vendar so prvi prišli do gola bskovci. V hitri in bor- LESTVICA I. LIGE: Partizan 14 II 1 2 49:1* 23 14 10 2 2 34:11 S 14 11 0 3 28: 6 22 14 9 3 2 23:14 21 14 9 2 3 39:2* » 14 7 2 5 27:22 « 14 3 7 4 18:26 j* 14 3 5 6 18:19 J 14 4 3 7 24:2« 1» 14 4 2 8 9:24 1« 14 3 3 8 1*:25 - Dinamo Hajduk Crvena z. Vojvodina Spartak Proleter BSK Sarajevo Radnički Lokomotiva 14 14 9 16:2« - Odred 14 2 2 10 21:42 Kaboinički 14 2 2 10 12:47 po Srednjem vzhodu Ker je bila prvotna lurn®f i deželah Srednjega vzh sklend Sred' V predstavljala tekma Radnički-Crvena zvezda. Toda tekma ni bila nič posebnega. Zvezda je dosegla že takoj v prvi minuti vodstvo, ki se je potem točno čez pol ure še povišalo. Vojvodina se krepko in si-1 _________ gurno drži petega mesta v j na gostovanje k Rabotničkemu BSK pojde na turnejo v Skoplje. Priznati je treba, da je sicer slabo igrala, toda po tekmi je važen le še rezultat in ta govori o zmagi Vojvodine. Rabotnički je igral bolje in stalno napadal, toda gola ni dosegel. V Subotič; v nedeljo niso videli gola. Tam so nastopili Makedonci Vardarja. Moštvi sta bili dokaj izenačeni; prilik ------ za gol je bilo dovolj na obeh jmel de5€t do dVanajit teke straneh, a napadalci jih niso znali izkoristiti. * * * Prihodnjo nedeljo bodo igrali drugo povratno kolo, in sicer bodo nastopili: Dinamo - BSK, Sarajevo - Partizan, Lokomotiva - Radnički, Crvena zvezda - Proleter, Odred -Spartak, Vardar - Vojvodina, Hajduk - Rabotnički. odpovedana je BSK oditi na novo turnejo po njem vzhodu. Nastopil bo ^ Turčiji, Libanonu, SiriJ1 al * Libanonu, Siru1 Jordanu. BSK bo odpotov® posebnim letalom dne 24. -Si bo cembra. Na tej turnej' S tem moštvom bo nastop^, Luksemburg 17. decembrai ■■ Parizu proti Franciji v za svetovno prvenstvo. ~ Wagner, Speck. Spartz. ter, May, Meumse, Fick'n^ Kohn, Weydert, Kemp. " zerve: Kemp, PfeiffeB sen, Mond. . steffen’ ŠAHOVSKO PRVENSTVO JUGOSLAJ0 Odločitev v zadnjem kolu? Vse kaže, da si bo prvo mesto delilo več mojstr0'1 V XVI. predzadnjem kolu šahovskega turnirja za prvenstvo Jugoslavije so bili dose- 77 u:9 SVEDSKA — DANSKA ^ Nedavno je bil v_IfC'dyo' ženi tile rezultati: Fuderer - hagnu odigran dvokrožni ----- -• r»-l— T»—!_ l 1 »ent*®c - 5 ' V ' 4"' \ * < ■.v ** 'V*’' L « * A' NANJ * Ricagnijev gol. Od leve, na tleh, vratar S'acho, potem Ri-cagni, nato Muccinelli s št. 7. češki krilec Hledic s št 4 in napol zakrit še češki krilec Trnka. Švedska in Danska v linalu Švedska je v tekmovanju za poka! švedskega kralja premagala Francijo s 3:2. Zadnji dan je Molinari (Franc.) premagal Stoekenberga s 7:5, 6:2, 9:11, 6:1, Davidšson pa La Hailia s 6:0, 6:4, 6:3. V dvoboju med Dansko in Italijo pa si je Danska pribo-ri)a še četrto točko z zmago 18-letnega Joergena Ulricha nad Merlom s 6:8, 6:4, 6:1, 6:3 Na-tp so sklenili, da pete igre sploh ne bodo igrali. Larsen in Fry zmagovalca v Kolumbiji BARRANQUILLA (Kolumbija), ,14. — Art Larsen iz Kalifornije je zmagal v finalu teniškega turnirja nad rojakom Pattyjem s 6:4, 1:6, 6:2, 6:3. V dvoje mešano sta zmagala Mulloy in Doris Hart (ZDA) nad parom MoreatArg.) in Fry (ZDA) s 6:3. 5:7, 6:3. Med ženskami je v finalu zmagala Fry nad Doris Hart s 4:6, 6:4, 7:5. b * b Lestvica Ameriške teniške zveze za najboljše igralke: Maureen Connolly, Doris Hart, Shirley Fry, Louise Brough, Margaret Osborne Dupont, Helen Pastall Perez, Althea Gibson. Baba Madden Levvis, Anita Kanter in Julia Ann Sampsdn. — Zenski pari: Fry-Hart, Brough-Osborne, Con-nolly-Sampson, Levvis-Pastall itd. Francija je premagala Španijo v rokometu s 23:11 in 3e tako plasirala v finale za svetovno prvenstvo, ki bo na Švedskem od 13. do 17, januarja 1954- Janoševič remi, Rabar - Prein-falk remi, Matanovič - Gligo-ric" 0:1, Djtfraščvič"- Milič re-nii, dr. Trifunovič - Nikolac 1:0, Bogdanovič - Puc 1:07 Marič - Udovčič 0:1, Nedeljkovič -Bulat 1:0. Dimc - Pirc prekinjena še tudi po nadaljevanju. Prekinjena partija Giigorič -Djuraševič se je končala z remijem. ’ Pred zadnjim kolom so morali mojstri dokončati vse prekinjene igre. Prej pa je bilo Manje tako: Fuderer in Rabar 10.5, Gli-gorič 9.5 (1), Djuraševič 9.5, Janoševič, Milič, Nedeljkovič " (1), Nikolac 9, Trifunovič, Matanovič 8.5, Pirc 7.5 (4), Udovčič 7.5, Dimc 6.5 (1), Marič 65, Bogdanovič 5.5, Puc, Preinfalk 5, Bulat 2.5 (1). Kot vidimo, sta sedaj trenutno v vodstvu Rabar in Fuderer. Oba sta mednarodna mojstra. Braslav Rabar se je rodil v Zagrebu 1919. Zmagal je na več domačih turnirjih, kot n. pr. v Borovu 1940., v Rogaški Slatini 1948., na predolimpijskem turnirju v Novem Sadu 1950. itd. Na VII. šampionatu FLRJ v Sai-ajcvu 1951. pa je osvojil naslov jugoslovanskega prvaka. Dobro je igral na mednarodnih turnirjih v tujini, kakor tudi na šahovskih olimpiadah v Dubrovniku in Helsinkih. Urejuje strokovno revijo ((Jugosiovan.-:ki šahovski glasnik«. Andrija Fuderer se je rodil v Subotici 1931. Skupaj z Iv-kovom je 1947. postal mladinski prvak Jugoslavije, v polfinalu državnega prvenstva v Ifercegnovem 1949. pa je o-svojil mojstr.sk' naslov. Na brniškem mednarodnem turnirju 1950. je premagal Naj-dorfa. Na VII. šampionatu v Sarajevu je deli! z dr. Trifunovičem 2. do 3. mesto (zu Rabarjem), v Beogradu pa je na VIII. šampionatu zasedel ?. me-ito (za Trifunovičem). Razen šaha se poleg matematike in kemije ukvarja z glasbo in je dober pianist. Fuderer bo igral na turnirju v Saarbrueckenu SAARBRUECKEN, 14. — Sc-znam udeležencev turnirja, ki bo od 19. do 31. decembra v Saarbrueckenu, je v glavnem že znan. Turnirja se bodo udeležili štirje najmočnejši domači mojstri in osem inozemskih mojstrov: dr. Berstein (Franc.), Popel (Franc.), Sac-misch (Nemč.), Doner (Ho-land.), Mueller (Avstrija). Dunkelblum (Belgija), Fuderer (Jugosl.) ter Unzicker (Nemč.) ali Heidenfeld (Južna Afrika). boj med reprez' ,reih Švedske in Danske, v katerN:a Sc Švedi zmagali z prvih petih deskah 80 pa znis^ Švedi z 7.5 : 2.5, na ost"1' Danci s 6:4- Na prvi de'kI velemojster Stahlberg Prl I* gal Pcdersetia z 1.5 : O-5- * fc * pr- Na letošnjem šahovsk6^ venstvu Zahodne Nemč') je bilo odigrana konec ’j°]0VraJ bra v Muenchenu je 50 . ki lo 30 igralcev. Na turniU je bil zaradi pomanjkanj8 ^ minov odigran po 8V'ca'a!>al* sistemu, sta skupno z' .^1 mednarodni mo jeter ^n(0čka-‘ in mojster Schmidt t 9 f n;e' mi. Zmagovalca bosta ' je. r.ecu februarju našle ta odigrala dvoboj za hod"e absolutnega prvaka Nemčije za leto 1953. Telovadci poraženi telovadke zmagaj V telovadnem dvoboja jp reprezentancama Bavaf ' , kombinirane reprezentant ^a. flf' vatske in Slovenije. ) _ gala reprezentanca B8'- liez"'* arsk* « - j,. - 539.15 : 329.90. Med P°s8Wolf * ki je bil prvi NemcC ^ ^eti* 57, Jugoslovan Furlan P s 56,55 točkami. V tekmovanju žens kih e‘ je kombinirana repfeze -ejriS' Slovcn'Je .132.1*' 223.55 -J Kočiševa j«. WIa prv* > sameznicami z Jo--iu ta"1 d Hrvatske in gala Bavarsko z ^'_''nied ^ Landy zopet dosege! v teku na eno MELBOURNE. 14 joW> - n* Laruly .ie pretekel V progi olimpijskega SV^02.2 Melbournu v času ' tako izenačil svoj aV'rejs°r rekord prejšaj! . “ bil On" Brush j;n kord je imel °'d • t je b« Raffe''ty s 14Jfc t uradn Rafferty navzoč časomerilec- Odgovorni urednik STANISLAV KENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon Številka 93-808 In 44-638, — Pojtm predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: 'Aa vsak min višine v širin! 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mir. širine 1 stolpca za vse vrste oglasov P® 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gorica Ul, 8. Pelltco 1-11 Tei. 33-82 — Rokopisj se ne vračajo 210 din- — ■ stčao NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir, KečTimd. r e pu b""J iigosl a v i j a:" Izvod 10, 'I,ezaložba S|oV“" Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ; Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž. ^ . yrst nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . t 892 —• Izdaja Založništvo tržaškega tisk*