PoSfnfna t>1a?ana T firofovfnT. Leto XIV., štev. 247 Ljubljana, sobota 21. oktobra 1933 Cena 2.— Din Upravmatvu: Ljubljana, Hnailjeva ulica 6. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-durgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica a t. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica St. 2. — Telefon št 190. Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241 Vzhodna Evropa se zbira Mednarodni odnošaji se dandanes zapletajo in razpletajo nenavadno naglo in na mnogovrstne načine. V tem pogledu je naša doba še prav posebno živahna i:i napeta. Kar naprej se nam pojavljajo senzacije v mednarodnih razmerjih in diplomatski svet razvija agilnost, kakršne po sklepu miru še ni bilo. Ko je Japonska obrnila Društvu narodov hrbet, izstopila iz njega ter zapustila Ženevo, je to sicer vzbudilo veliko pozornost in razburjenje, ker se je ta nastop smatial za neuspeh ženevske svetovne organizacije. Vendar pa stvar ni imela tako hudih posledic. Japonska je ves čas bila takorekoč nekaj tujega v Ženevi, njene vzhodnoazijske afere spričo mizernega, povsem nenormalnega notranjega stanja na Kitajskem so pomenile zadevo zase, Ki jo je bilo težko presojati po pravilih Društva narodov, prirejenih za normalne, urejene mednarodne odnošaje. Zato je bilo videti celo kot nekaka radikalna operacija, da se je kratko in maJo Japonska izločila in sp je s tem odstranPa vsa afera z ženevskega dnevnega reda. Vse funkcije Društva narodov so tekle dalje, kakor da se ni zgodilo nič posebnega. Nov potres je prinesel izstop Nemčije. Toda ta potres je popolnoma drugačne prirode, tako po svojih vzrokih kakor po svojih učinkih in posledicah. Nemčija je ena od evropskih držav, njen spor z Ženevo je osnovni evropski spor, ker gre tu za razorožitev v formalnem pogledu, dejansko pa še za mnogo več, za revanžne poskuse, za stremljenje, izpod-kopati stanje, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe, versailieska in druge. Ni naš namen pečati se danes z nemškim korakom samim, marveč hočemo opozoriti na pojave, ki jih opažamo v mednarodnih političnih odnošajih zadnje leto in ki so ob priliki nemškega afron-ta zoper Ženevo dobili še prav posebno osvetlitev. Izhodišče teh dogodkov je Hitlerjeva zmaga v Nemčiji, je popolna prevlada hitlerjevskega revanžnega nacionalizma v berlinski politiki. Osnovno noto pa je dogodkom, ki jih imamo v mislih, dala preorientacija sovjetske politike. V Rusiji so ves čas dopovedovali bcljševiškim in drugim množicam, da preti sovjetski republiki »nevarnost od zunaj«. Pri tem so kazali seveda na vodilne evropske »meščanske« države. Čez noč se je stvar spremenila; tudi sedaj kličejo iz Moskve alarm, toda zoper nevarnost, ki preti od — Nemčije. Znano je in ponovno se je že dokazalo, kako dobro je poučena ruska diplomacija o evropskih zadevah, in tako ni čudno, če je doznala tudi o nemških protiruskih načrtih. V Berlinu so si namreč svojo realno vnanjo politiko zamislili tako, da so se pripravljali na tihem za sporazum celo tudi s Francijo, stroške pa naj bi plačal — evropski vzhod z Rusijo vred. Nemčija bi izrabila evropsko nasprotje do boljševiške Rusije ter bi od odločujočih ženevskih sil dosegla koncesije na račun tretjega. One fantastične vesti o nemških aspiracijah na Ukrajino so bile samo na videz fantastične. V zadnjih mesecih se poroča, kako živahno propagando razvija hitlerjevska Nemčija v baltiških državah. Hitlerjevci so ves čas propagirali obnovo nemškega '.Drang nach Osten«, obnovo borbe za zemljo, ki naj sprejme nemške kolonizatorje, ne da jih asimilira, kakor so bili asimilirani milijoni priseljencev v ameriški Uniji, marveč da jih ohrani nemštvu ter razširi z njimi nemško domovino in imperij proti vzhodu. V Moskvi je ta na prvi pogled nekoliko fantastični načrt napravil velik vtis. Zakaj nič si ne prikrivajo možnosti, da bi mogla Nemčija končno zares napraviti kupčijo z zapadom in bi se ta iznebil njene agresivnosti na ta način, da bi ji pustil proste roke proti vzhodu. Sovjetski strah pred inozemsko ofenzivo je dobil sedaj konkretne oblike in sovjetska diplomacija se je vrgla na delo, da odvrne nevarnost o pravem času. In odtlej opažamo dogodke, ki bi jih bilo poprej težko razumeti. Med Moskvo in Varšavo se je napravila atmosfera rastočega medsebojnega zaupanja, besarabsko vprašanje, ki je bilo še nedavno ogelni kamen spodtike, kakor da ne eksistira več; rumunski in ruski državniki sklepajo pogodbe in sedajo k pogajanjem, kakor da ne zeva več odprta rana na Dnjestru. Pa še dalje sega ta sfera nove spravijivosti. Povsod ob Črnem morju in na Balkanskem polotoku se iščejo one sestavine, ki morejo prispevati k stabilnosti, a ne nasprotno, kakor nekdaj. To so dejstva, ki jih je opazil ves svet, dasi so ostala včasih gibala skrita v neznanem. Nemški afront zoper ženevski forum, ki bi v Moskvi nekdaj gotovo povzročil veselje in zadoščenje, je sedaj dosegel drugačen učinek in bo nedvomno še bolj povečal spravljive težnje na vzhodu, težnje, ki jim je cilj, da se doseže enoten obrambni pas, ob katerega bodo zaman butali ofenzivni sunki hitlerjevskega imperializma. Obrambni pas, NOVO PREDSEDSTVO NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA Na včerajšnji prvi seji sta se Narodna skupščina in senat na novo konstituirali - Narodna skupščina je zopet izvolila dosedanje predsedstvo, senat pa popolnoma novo predsedstvo Beograd, 20. oktobra, p. Pred otvoritvijo novega rednega zasedanja sta imeli danes obe zbornici Narodnega predstavništva v smislu ustave predhodni sestanek, na katerem sta izvolili novo predsedstvo. Dočim je Narodna skupščina v celoti izvolila staro predsedstvo, je v senatu prevladovalo mnenje, da bi bilo treba izvršiti tudi v predsedstvu primerne iz-premembe. Klub senatorjev JNS se je odločil, da kandidira za predsednika senata dosedanjega ministra za kmetijstvo g. dr. Ljubomira Tomašiča, ki uživa kot oseba in kot politik ravne nacionalne linije splošen ugled in simpatije in ga vsi spoštujejo kot objektivnega človeka. Za podpredsednika senata je klub senatorjev JNS soglasno postavil kandidaturo g. dr. Miroslava Ploja, ki je v teku svojega sodelovanja v senatu dobil izredno reputacijo ter uživa visoko avtoriteto in splošne simpatije. Za drugega podpredsednika je bil določen bivši minister in ban, se-aator g. dr. Uroš Krulj, ki prav tako spada med najuglednejše člane senata. Izvolitev predsedstva v senatu je bila izvršena v rednem soglasju in opozicija proti dr. Tomašiču ter proti dr. Plo-ju in dr. Krulju sploh ni postavila protikandidatov. Zaradi svoje izvolitve za predsednika senata je g. dr. Ljubomir Tomašič davi podal ostavko kot minister za kmetijstvo. Ostavka je bila sprejeta in ukaz o tem danes prečitan v obeh zbornicah. Resor kmetijskega ministrstva je začasno poverjen predsedniku vlade g. dr. Milanu Srškiču. Kiub senatorjev JNS je imel danes po konstituiranju senata sejo. na kateri so bili ponovno sprejeti v kiub nekateri senatorji, ki so svoječasno izstopili in se pridružili opoziciji, med njimi tudi senatorja dr. Oton Frangeš in dr. Vrba-nič. S tem sta oba tudi sprejeta v stranko JNS. V Narodni skupščini je bilo z ogromno večino izvoljeno v celoti dosedanje predsedstvo z g. Kosto Kumanudijem na čelu, kar je znak velikega zaupanja, ki ga je dr. Kumanudi vedno užival v Narodni skupščini. Opozicija je kandidirala za predsednika dr. Nikiča in dr. Metikoša. je pa doživela popoln poraz. Pri volitvah podpredsednikov in tajnikov so se pojavili razni predlogi, toda z veliko večino glasov so bili v celoti izvolieni vsi dosedanja funkcionarji. Obe zbornici sta po konstituiranju prekinili svoje delo. da se po kratkem odmoru zopet sestaneta v začetku novembra, ki bo otvorjeno s prestolno besedo ali pa s kraljevim ukazom redno zasedanje. Med tem časom se bosta predsedstvi obeh zbornic poklonili in predstavili Nj. Vel. kralju Seja Narodne skupščine Beograd, 20. oktobra p. Seja Narodne skupščine se je pričela ob 11. dopoldne Navzoči so bili vsi člani vlade z g. ministrskim predsednikom g. dr. Srškičem in ministrom dr. Kramerjem na čelu. Seji je predsedoval kot najstarejši poslanec g. Mita I s a k o v i 6, ki je v svojem otvoritvenem govoru poudaril željo, da bi tudi to zasedanje prve jugoslovenske Narodne skupščine poteklo v plodonoseiem delu za okrepitev narodnega in državnega edinstva in ozdravljenje težkih gospodarsk;h in finančnih prilik. Bolj kakor kdaj je potrebno, da se strnemo v skupnem delu pod vrhovnim vodstvom našega prevzviše-nega kralja ter da se oddolžimo narodu, ki nas je poslal semkaj na resno delo. Predsednik je nato prečital ukaz o ostavki kmetijskega ministra g. dr. Lju bomira Tomašiča in o imenovanju ministrskega predsednika g. dr. S r š k i č a za kmetijskega ministra ter za tem v svrho sestave kandidatur prekinil sejo. Takoj po zopetni otvoritvi seje se je pričelo glasovanje, ki je trajalo do 13. ko je predsednik sporočil izid glasovanja. Izid glasovanja Glasovalo je skupno 263 poslancev. Za predsednika je bil izvoljen dr. Kosta K u-m a n u d i, ki je dobil 235 glasov, dočim je dobil opozicijski kandidat dr. Metikoš samo 25 glasov. Dve glasovnici sta bili prazni, en glas pa je bil oddan za Mirka Uro-ševiča. Pri volitvi podpredsednikov so dobili: Karlo Kovačevič 195 glasov, dr. Avdo Hasanbegovič 202, dr. Kosta P o p o. v i č 190, Vasa T r b i č 70, Milovan L a-z a r e v i č 44, Ferdo šega 30, Voktor P o-g a č n i k 12, Bogoljub Kujundžič 5 in Juraj Demetrovič 4 glasove. Pri volitvah tajnikov so dobili: Milan Mravlje ki bo močan dovolj, da končno, ako ne bo drugače, sam preide v protiudarec ter doseže, da se nikdar več ne bodo po-I skušale delati kupčije na njegov račun. 238 glasov, Ante Kovač 204, Dragiša Stanojevič 202, Gavrilo M i 1 o š e v i č 197, in dr. Jevremovič 44 glasov. V celoti izvoljeno dosedanje predsedstvo Izvoljeni so potemtakem: za predsednl-ka dr. Kosta Kumanudi, za podpredsednika Karlo Kovačevič, dr. Avdo Hasanbegovič in dr. Kosta Popovič, za tajnike pa Milan Mravlje, Ante Kovač, Dragiša Stanojevič, Gavrllo Miloševič In dr. Jevremovič. Narodna skupščina je sprejela i-zld glasovanja z dolgotrajnim ploskanjem in ovacijaml predsedniku dr. Kumanudiju, ki je med tem z ostalimi člani predsedstva zavzel predsedniško mesto. Zahvala dr. Kumanudija V daljšem govoru se je dr. Kosta Kumanudi zahvalil Narodni skupščini za izkazano zaupanje, naglašujoč, da mu je v poseben ponos, ker je to najvišja čast, ki jo more doseči politik. Istočasno pa se dobro zavedamo, je nadaljeval dr. Kumanudi, da so ti položaji in te funkcije polne odgovornosti za red, delo in pravilno poslovanje Narodne skupščine, ki jo je izvolil narod, da zvesto skrbi za vse potrebe in interese naroda. Zastaviti hočemo vse svoje moči, da bo to delo pravilno izvršeno v največjo korist vsega naroda. S tem je bilo konstituiranje Narodne skupščine končano ter je predsednik g. dr. Kumanudi zaključil sejo z izjavo, da bo o konstituiranju Narodne skupščine obvestil predsednika ministrskega sveta in sklical prihodnjo sejo pismenim potom, čim dobi obvestilo, kdaj bo otvorjeno redno zasedanje s kraljevim ukazom. Ob koncu seje so narodni poslanci znova priredili dolgotrajne in navdušene ovacije Nj. Vel. kralju. Seja senata Beograd, 20. oktobra p. Senat se je sestal k svoji seji ob 9. dopoldne. Predsedoval je kot starostni predsednik senator g •Ivan Hribar. Nagovor starostnega predsednika g. I. Hribarja Prevzemajoč predsedniško mesto je senator g. Ivan Hribar v daljšem govoru podčrtal vlogo senata v razvoju naše parlamentarne zakonodaje in pri urejevanju nekdanjih prilik v naši državi. Nato se Je dotaknil splošnega notranje- In zunanjepolitičnega položaja ter zlasti naglasil važnost nedavnega potovanja Nj. Vel. kralja m kraljice po balkanskih državah. (Vsi senatorji vstanejo in vzklikajo: živel kralj!) živimo v dobi mednarodnih in meddržavnih konferenc, kojih plemeniti cilj je, da se likvidirajo vsa nesoglasja :n nasprotja, izvirajoča še izza krvave svetovne vojne, da se izmučenim narodom zasi-gura trajen mir. Nehvaležno bi bilo spuščati se v to, aH bodo te konference rodile koristne sadove ali ne. V politiki je bolj modro biti optimist, kakor pa koleba-ti v pesimizmu. Zato nag vse navdaja velika radost zaradi aktivnosti naše zunanje politike. Sinaja je bila izhodišče velikih dogodkov, ki so spremljali naš pre-vzvišeni kraljevi par iz prestolnice zavezniške Rumunije preko Varne in Carigrala na Otok smrti, s katerega je po veličini doprinešenih žrtev moralo priti naše narodno vstajenje. S tem potovanjem je naš vzvišeni vladar poleg poudarka težnje po dobrih sosednih odnošajih vršil tudi vzvišeno apostolstvo miru, za katerim stremi ves svet ter s tem še bolj dvignil sijaj jugoslovenske krone. Prehaiajoč na notranjo politiko le g. Hribar nasladi, da ie zgodovinska linija, določena v kraljevem šesto januarskem manifestu, neodstopna politična linija za vlado, Narodno predstavništvo in ves jugoslovenski narod. Pravkar dovršene občinske volitve so dokazale vso zrelost zdravega državnega življenja in ponolna konsolidacija ni vef daleč, ker so, kakor se je izkazalo, propadli vsi njeni nasprotniki in neprija-telji. S tem je odstranjena glavna ovira, ki je bila na potu složnemu delu. Potrebna je samo še orimerna dekoncentraciia državne uprave, da bo naSa lerca državna zgradba Naročnica snaSa mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Str08smayerjeva ulica Stev. L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. dobila svoj krov. Senatorji ©o sprejeli besede g. Hribarja z dolgotrajnim in navdušenim pritrjevanjem. Novo predsedstvo senata Nato je bil prečitan ukaz o ostavki ministra dr. Tomašiča, nakar se je prešlo k volitvam predsedstva. Volitve so bile tajne in eo se vršile z listki. Po glasovanji je predsedujoči razglasil naslednji rezultat: Za predsednika je izvoljen dr. Ljuboniir Tomašič s 63. za podpredsednike pa gg. dr. Miroslav Ploj s 66 in dr. Uroš Krulj s 65 glasovi. Protikandidatov ni bilo. Za tajnike so izvoljeni senatorji gg. Miljutin Dragovio. dr. Djuro Kotur in dr. Hasan Alibegovir. Zahvala dr. Tomašiča Zbornica je sprejela glasovan-'e z dolgotrajnim ploskanjem. Novo izvoljeni predsednik g. dr. Ljubomir T o m aš i č, ki je takoj nato z ostalimi člani predsedstva zavzel predsedniško mesto, se je v daljšem govoru zahvalil za izkazano mu zaupanje in naglasil, da z veseljem in ponosom prevzema tudi odgovornost za pravilno izvrševanje nalog tega visokega doma. Politiko jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva, ki jo je naš prevzvišeni vladar (ovacije kralju) s svojo vsemu svetu znano hrabrostjo v najodločilnejših trenutkih čvrsto branil in jo je sprejel ves narod z največjim navdušenjem, hočemo tudi mi s tega mesta očuvati in braniti tako čisto, kakor smo jo sprejeli od Nj. Vel. kralja in kakor jo je narod pri zadnjih občinskih volitvah brez razlike vere in plemena plebiscita rno znova potrdil in vnovič pokazal, da sta pri nas kralj in narod eno. (Dolgotrajne viharne ovacije kralju.) Naša naloga je, da se izkažemo vredne zaupanja, ki sta nam ga izkazala kralj in narod in da složno sodelujemo pri vseh velikih nalogah, ki nas čakajo ter da razvijemo čim večjo aktivnost. V trenutku, ko ste me počastili s tem, da bom primus in-ter pares, svečano izjavljam, da bom ne samo to, marveč da se bom še posebno trudil, da se izkažem vrednega zaupanja, ki ste mi ga izkazali ter da z vašo pomočjo ojačamo politiko jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva ln jo ohranimo čisto in neokrnjeno, kakor smo jo sprejeli od kralja-Uedinitelja. (Nove dolgotrajne ovacije). Predsednik dr. Tomašič je nato zaključil sejo z izjavo, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom. Izprememba v vladi Begrad, 20. oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je sprejeta ostavka kmetijskega ministra dr. Lubomira Tomašiča in postavljen za kmetijskega ministra predsednik ministrskega sveta dr. Milan Srskič Italija zapušča Nemčijo Pakt štirih nima pravne podlage za razorožitvena pogajanja izven Društva narodov Berlin, 20. oktobra, d. Državna vlada ie snoči poslala generalnemu tajniku Društva narodov uradno sporočilo, da Izstopa Nemčija iz Društva narodov. O izstopu iz Društva narodov pravi 51. 1. odst 4. pakta DN: Vsi člani morejo z dveletnim odpovednim rokom izstopiti iz Društva narodov, ako so v trenutku izstopa izpolnil.: vse mednarodne obveznosti, vStevii one, ki so nastale iz pakta samega. Pariz, 20. oktobra. AA. Dopisnik »Peto'* Parisiena« poroča iz Kima, da postaja v palači Chigi v italijanskih političnih krogih in celo v širši javnosti čimdalje IasneiSi vtis, da je nemški korak spravil Nemčijo v zagato, iz katere vsaj za sedaj nI videti izhoda. Zastopniki fašistične vlade so nesebično nastopili v Ženevi, da omogočijo sporazum v vprašanju razorožitve, toda Nemčija se je izkazala premalo hvaležno, da bi se smela sedaj zanašati na novo posredovanje Rima. Zato hočejo v Rimu po- čakati, da Nemčija sama pokaže voljo za sodelovanje. Skratka, v Rimu se kažejo mirne in odločne, in v tem vadi dopisnik lista skladnost z zadržanjem, ki sta ga zavzela Pariz in London. Ni dvoma, da ie trdni, Da obenem zmerni ton Daladierjevih najnovejših izjav dokaj pripomogel k ustvaritvi sedanje atmosfere. V italijanskih uradnih krogih tudii vztrajno demantirajo vesti, da 'bi nameravala rimska vlada dobiti pristanek Velike Britanije, Francije in Nemčije za udeležbo na mednarodni konferenci, ki naj bi jo sklicala italijanska vlada na podlagi določil pakta štirih, češ, da pakt štirih, ki ga nista ratificirali niti Nemčija niti Francija, ne predstavlja v ta namen potrebne pravne podlage že zato ne, ker more mehanizem pakta štirih funkcionirati samo v okviru Društva narodov, iz katerega je pa Nemčija izstopite- Kočljiv položaj Daladier ja Zaradi spora o finančnem programu grozi Daladier- jevi vladi kriza Pariz, 20. oktobra, s. Debate o načrtu za dosego proračunskega ravnotežja so včeraj nekoliko zastale. Javna razprava se ne bo mogla začeti pred nedeljo. Zdi se da je rešitev mnogo bolj odvisna od posvetovanj posameznih skupin kakor pa od razprav v finančnem odboru. V kuloarjih ministrskega predsednika vlada razpoloženo e krize. Imenujejo se že imena naslednika Daladierja. Noben minister ne nastopa proti govoricam, da finančni minister Bonnet nima več zaupanja finančnega odbora zbornice. Nasprotstva med večinskimi skupinami naraščajo. Na radikalnem krongresu v Vicliyiu so mogli ta nasprotstva še prikriti, toda odločitve, ki so potrebne za finančne načrte vlade, so tako tesno zvezane z volilnimi interesi, da so se nasprotstva javno pokazala in da enotnost v radikalni stranki ne obstoja več. Daladierjeva vlada Išče svoio srečo v kombinaciji novih davkov in raznih ukrepov za štednjo. Opozicija zahteva deflacijo s šted-njo. toda ne z novimi davki. Soc alisfci so proti deflaoiji ter odklanjajo vse davčne načrte, ki bi dovedli do podražitve živil. Zahtevajo tudi poostreno kontrolo nad kapitalističnimi krogi. Prav tako odklanjajo znižanje prejemkov državnih uradnikov. V radikalni stranki, ki je deloma pod sociali- stičnimi vipMvi, je prišlo do "razcepa in s tem do nevarne oslabitve vladne večine. Da dosežejo novo večino, so se nekateri levičarji, člani vlade, izjavili pripravljene za pogajanja z dosedanjimi nasprotniki v taboru sredine. Vsekakor je položaj Daladierje-ve vlade posta! zelo kritičen. Kot naslednika Daladierja se imenujeta Sarrout in Chautemps. Desničarski krogi odkrito priznavajo, da bo po padcu Daladierja zunanja politika postala zopet popolnoma francoska. Franklin Bouillon piše v »Figaro«: Država se ne brani samo s trdnjavami, temveč tudi z dušo, ki jo ji dajejo nieni voditelji. Nemčija računa s slabostjo naše politike, toda politika laži in iluzij v notranji ifl zunanji politiki je končana. Slično se je izjavil Louis Marin. Obe izjavi kažeta na to. da bo po eventuelnem odstopu Daladierja prišlo do nove smeri v francoski zunanji politiki. »Arbeiter Zeitung« prepovedana Dunaj, 20. OKt. č. »Arbeiter Zeitung« je ponovno ustavljena za dobo 5 mesecev. Zaplenili so polovico njenega današnjega uvodnika, ki se bavi z državnim proračunom za 1. 1934 glede na ustavne določbe. čiščenje v ČSR Praga, 20. oktobra, d. Državna policija je v nemškem delu Češke razpustila mnogoštevilna nemška telovadna društva, zaplenila njihovo premoženje in zapečatila telovadnice. Razpust utemeljujejo s tem, da so bili mnogoštevilni člani razpuščenih političnih strank obenem člani telovadnih društev, zaradi česar je obstojala bojazen, da bi mogli v njih nadaljevati svojo protidržavno ravarjenje. Iz istih razlogov so v okolici Karlovih varov razpustili neko nemško pevsko društvo in v Joachimovu društvo bivših vojakov nekdanjega avstrijskega polka št 92. Koalicijske stranke so sklenile, da bodo predlagale nekatera omiljenja zakona proti prepovedi protidržavnih strank. Določba, ki govori o konfinaciji, naj bi se iz-premenila v toliko, da se more osebam, ki so bile postavljene pod policijsko nadzorstvo, odrediti, da ne smejo zapustiti gotovega ozemlja, opustila pa naj bi se določba, po kateri bi se jim moglo odrediti, da morajo odpotovati v gotov kraj. Nadalje naj bi se izpremenile določbe, ki govore o policijskih omejitvah svobode v toliko, da bi telefonski razgovori ne bili podvrženi cenzuri. Črtala naj bi se tudi določba, po kateri bi se mogli državni nameščenci, ki so bili pripadniki kake razpu-ščene stranke, preganjati kazensko. Blok skandinavskih držav Kopenhagen, 20. oktobra, d. Kakor poroča »Politiken«, se bodo v kratkem pričela pogajanja med Dansko, Švedsko in Norveško o ožjem sodelovanju na gospodar-sko-političnem in kulturnem področju. Ministrski predsednik Mohwinkel v Oslu in ministrski predsednik Hansson v Stockhol-mu sta izjavila zastopniku lista, da sta sprejela Stauningovo pobudo v danskem parlamentu z velikim zanimanjem in da se popolnoma strinjata z njim glede ožjega sodelovanja skandinavskih držav. Ameriško priznanje Rusije Moskva, 20. oktobra d. Včeraj so objavili po radiju, da bodo Zedinjene države v kratkem priznale Sovjetsko unijo. Ameriška vlada pripravlja v to svrho spomenico. ki bo izročena ruski vladi. Do pri znanja Sovjetske unije po Zedinjenih drža vab bo prišlo bržkone meseca novembra in prvi ameriški poslanik v Moskvi bo se nator Bo-ah. Že> meseca novembra bo odpotoval šef ruskega urada za zunanjo trgovino Rosenholz na čelu posebne kom;s-je v Zedinjene države, da vzpostavi gospodarske odnošaje. Razen tega je nad sto ameriških inženjerjev in strokovnih delav cev pripravljenih za odhod v Rusijo, kjer bodo zaposleni v industrijskih podjetjih Herriot ozdravel Lyon, 20. oktobra. AA. Herriot je da nes odpotoval na morje, da si opomore od bolezni. Pred odhodom je demantiral vesti, po katerih je postal žrtev zastruplje oja. kot popolnoma brez podlage, češ, da so bili vzroki negove bolezni docela pri-rodni. Titulescu v Atenah Rumunski zunanji minister o miroljubni politiki balkanskih držav in splošnih mednarodnih dogodkih Solun, 20. oktobra, č. Snoči je prispel v Sohin rumunski zunanji minister Nikolaj Titulescu. Na grški obmejni postaji v Pi-pinjanu so ministra sprejeli tajnik grškega zunanjega ministrstva Hiron, rumunsk4 poslanik v Atenah Raducanu, rumunski konzul v Solunu in drugi. Na postajah med mejo in Solunom so mu množice ljudstva priredile navdušene manifestacije. Na postaji v Solunu so rumunskega državnika sprejeli generalni guverner grške Makedonije Dragunis. prefekt solunske policije, zastopniki drugih oblasti in novinarji, soprogi Titulesca je guverner Dragunis izročil šopek cvetja. Titulescu je novinarjem, k? so ga naprosili. naj bi jim kaj povedal o vtfsih_ svojega potovanja po Balkanu in Turčiji, izjavil da je izredno zadovoljen, ker so ga v Trakiji in Makedoniji tako lepo sprejeli in da ga je navdušenje naroda na posameznih železniških postajah izredno prijetno presenetilo. Rumunija smatra krčijo že od nekdaj za svojo prijateljico in zaveznico. Še pred kratkim je imel v Ženevi dolg razgovor z ministrskim predsednikom Tsaldarisom o vseh perečih mednarodnih vprašanjih. Kot starj romar• pnha-ja sedaj znova v Ateno. da se pokfon. Akropoli. Sestal *e bo z zastopnik, grške vlade ^i katerimi bo govoril o -eh med- narodr držav. 'Vse države na Balkanu si želijo miru. Z dob" voUo vseh bo tudi realno mogoče doseči ta veliki cilj. Pnhaiam iz [e nadaljeval Titulescu. kjer J>odpmJ pakt o prijateljstvu in nenapadanju med Rumunijo in Turčiio m je docek v skladu s prijateljskimi tradicijam, med obema dr IIZ* ob r-rnem moriu. Dogn.l sem. da je grško-turški pakt ustvaril v Turca nista eksplodirala, drugi peklenski stroj pa je odložil pri Zaprešiču, kjer ie eksplodiral v noči od 6. na 7. oktobra Preiskavo vodi policijska uprava v Zagrebu. Kredit za dovršitev Trgovske akademije v Ljubljani Beograd, 20 oktobra, p. Na včerajšnji seji upravnega odbora Državne hipotekar-ne banke je bila odobrena zadnja tranša šest in pol milijonskega posojila za zgradbo palače Trgovske akademije v Ljubljani y znesku dva in pol milijona dinarjev. Premestitve učiteljev Beograd, 20. oktobra, p. S kraljevim ukazom so premeščeni naslednji učitelji odnosno učiteljice: Viktor Engelsbergr iz Borovnice v Gornjo Šiško, Pavla Kande-Trefalt iz Čermošnjic v Novo mesto, An drej Horvatič, sreski nadzornik iz Črnom Ija k Sv. Duhu na Stari gori, Josipina Orna-hen iz Planine pri Sevnici v Metliko, Ed vard Prinčič z Viča v Ljubljano. Fran in Josipina Podgornik iz Rovt v Leskovec pn Krškem, Josip Stojkovič iz Most v Ljubljano, Zofija Vode iz Stranic v Kamnik Ivan Kavčič iz Krke v Izlake, Leopoldina Kos iz šmartna pod Šmarno goro v M ur sko Soboto in Marija Papler iz Zabnice v Vodice. Dopust francoskega poslanika Beograd, 20. oktobra. AA. Francoski poslanik na našem dvoru g. Paul Emile Nag-giar je snoči odpotoval v Francijo, kjer bo ostal nekaj časa. Za njegove odsotnosti bo vodil poslaniške posle tajnik poslaništva g. Lacoste. Amerika prepovedala uvoz alkoholnih oiiač Washington, 20 oktobra. AA. Ameriška vlada je sklenila do nadaljnjega prepovedati uvoz alkoholnih pijač. Za prepoved se je odločila, ker so se zaloge uvoženih hI-koholnih pijač v zadnjem času tako naglo kupičile. da je postala neobhodno potrebna takojšnja ukinitev uvoza, če naj dobe tudi ameriška podjetja kaj koristi, ko se definitivno ukine suhi režim Pariz, 20 okt. AA Francoski izvozniški krogi mislijo da je ameriška vlada prepo vedala uvoz alkoholnih pijač v glavnem zato, da prisili Francijo in Kanado na ne katere koncesije glede izvoza ameriških izdelkov v ti dve državi, ki je sedaj zaradi carinskih mej in kontingenčnih sistemov zelo otežkočen. V trenutku, ko je ameriška vlada izdala sklep o prepovedi uvoza alkoholnih pijač, so imele ameriške oblasti prošnje za uvoz 12 milijonov litrov destiliranega alkohola, v prvi vrsti whiskvja. Računajo, da bo ameriška vlada izgubila 12 milijonov do larjev na carinah, ki bi jih pobrala za uvoz tega alkohola. General Balbo obolel Rim, 20. oktobra, č. Italijanski letalski minister general Ba!bo se je te dni mudil v svojem rojstnem mestu Ferrari, kjer pa je nenadoma obolel na malariji in se sedaj bori v nekem sanatoriju s hudimi napadi mrzlice. i. ugodju. Skrbi in bolečin« povrročajo gub« ii» Vas starajo. Aspirin tablet« od» pravijo vs« bolečin« in Vam vrnejo občutek ugodja. Aspirin tablet« so pristn« le : Baycrj«vim kril«m. Vzemite jih brc: skrbi, ne škodijo Vam! ASPIRIN v ». |urj« k. d Zagreb. Gairv« 32. Ojla« k «*«/ pod S kr 3107 od I 111. 19337*" Ostra obsodba politične zlorabe vere Včerajšnje beograjsko »Vreme« objavlja daljši uvodnik pod naslovom »Politični pomen občinskih volitev«. V članku podaja nekako politično bilanco sedaj že po vsej državi izvedenih občinskih volitev. Velik del članka je posvečen volitvam v Sloveniji. Med drugim pravi »Vreme«: »V dravski banovini, kjer je bila predvolilna agitacija posebno živahna, so nasprotniki narodnega in državnega edinstva smatrali, da mora postati 15. oktober dan, ki naj dokaže, da stoji za tvorci znamenitih punktacij večina naroda v tem področju naše države. Da bi si zagotovili zmago, so vprizorili dobro premišljeno, sistematično in izvrstno organizirano akcijo v vseh občinah, poslužujoč se pri tem za pridobitev čim večjega števila volilcev tudi sredstev, ki so v naši državi nezakonita, prav tako, kakor so jih že davno v vseh drugih kulturnih in naprednih državah zavrgli. V svoji brezvestnosti in strasti so zašli tako daleč, da so skušali svoje strankarske in lokalne račune podkrepiti z velikim praporom vere. To je treba obsoditi najstrožje iz več razlogov. Predvsem mora ostati vera vzvišena svetinja, ki se nikdar ne sme vlačiti v politične debate in v borbe posvetnega in lokalnega pomena. Kdor zlorablja vero v lokalne politične svrhe, jo profanira, kar je treba najstrožje obsoditi prav s stališča same vere in cerkve. V ostalem pa bi mogla uporabljati vero v politični borbi opozicija ne samo pri nas, marveč tudi povsod drugod samo tedaj, če bi bila vera zares v nevarnosti. Pri nas tega nt m tudi najbolj zagrizen klerikalni strankar tega ne more trditi. V Jugoslaviji so vse vere enakopravne. Vse cerkve v Jugoslaviji uživajo moralno in materialno podporo države v največji meri. Duhovniki vseh veroizpovedi uživajo enako spoštovanje. Njihov ugled in splošna uslužnost. ki jo najdejo pri izvrševanju svojega vzvišenega poklica povsod, slonita ne samo na verski strpljivosti. lastni vsemu našemu narodu, a Slovencem še prav posebej, marveč tudi na visoki zavednosti naših vodilnih politikov in na obstoječih zakonskih pred-pisih. ... . Nesodobni predstavniki že davno likvidiranega načina politike so si z vsemisila-mi in z vsemi sredstvi prizadevali, da to resnično stanje stvari zakrijejo in v očeh slovenskega dela našega naroda prikaz«sjo v drugačni luči. Toda prirojenega smisla za stvarnost ln visoko razvite nacionalne zavesti ni moglo ničesar osvajati. Cerav no je opozici ja postavila 243 kandi^tnih list. je dobila vsega samo 5j občin, aočim je JNS dobila 209 občin. Z izjemo brezvestne zlorabe vere se volitve v dravski banovini po svojem poteku in po svojih rezultatih v ničemer ne razlikujejo od volitev v zetski in vardarsk; banovini, kjer so se vršile istočasno. v «eh treh banovinah je bila udeležba volilcev nenavadno velika Pravilno pojmujoč važnost, ki jo ima za blagostame ,n napredek vseh stanov pošteno, napredno in vestno vodena občina, so volilci pn vseh pripravah in na sam dan volitev sodelovali z največjim zanimanjem pn ustvarjanju novih občinskih uprav.« Svoj članek, v katerem govori tudi o volitvah v drugih b-novmah. zaključuje »Vreme« takole: »Jugoslovenska nacionalna stranka ima po svoiem programu in svojem delu mnogo bolf značaj vsenarodnega nokreta kakor pa značaj velike stranke. Ona ne zastona interesov samo enega ali le nekaterih družabnih slojev, marveč je prežeta želje, da vsem slojem zasigura bla gostanje in napredek JNS' ne zastopa iz-kliučno samo ene pokrajine, enega plemena ali ene veroizpovedi: vsi kraji, ves naš narod in vse vere so ji enako dragi in v enaki meri zanje skrb'.« Danes in jutri volimo v Delavsko zbornico! Avstrija in Društvo narodov Dunaj, 20. oktobra, g. V zadnjem času so nemški listi razširjali vesti, da name rava tudi Avstrija izstopiti iz Društva na rodov Na današnji novinarski konferenc v uradu zveznega kancelarja je vodja ti skovnega urada poslanec Ludwig izj-ivil da se Avstrija v smislu svojčas od zvez nega kancelarja podine izjave smatra za srečno, ker more v Društvu narodov soda iovati z drugim, državami, in da so vse nasprotne govorice, ki se širijo iz prozornih namenov, prosto izmišljene. - Danes io Jutri se bo odločilo, kdo bo v prihodnjih letih vodil in upravljal našo Delavsko zbornico. O važnosti te institucije bi bilo odveč govoriti; naj opozorimo le na to, da Delavska zbornica sodeluje pri sestavljanju zakonov socialnega značaja in pa da ima na razpolago milijonski proračun. Zato pač ni vse eno, kdo jo vodi.' Pri sedanjih volitvah se potegujejo za zaupanje volilk in volilcev tri skupine: marksistična, klerikalna in nacionalna. Prvi dve sta izrazito strankarsko - politični; njuna stremljenja gredo le za tem. da bi tudi stanovsko zastoD-stvo delavcev in nameščencev, Delavsko zbornico, upregli v voz svoje skra-hirane politike. Edino nacionalno delavstvo nudi garancijo, da se bo Delavska zbornica pod njegovim vplivom res posvetila izključno svoji nalogi: delu za izboljšanje delavskih in nameščen-skih razmer. Zato n-i le v interesu nameščencev in delavcev, marveč je v interesu vse nacionalne javnosti, da prinesejo današnje in jutrišnje voiitve v Delavsko zbornico čim večje nacionalno zastopstvo. V Delavski zbornici ne smejo gospodariti ne marksisti, ne klerikalci! Na noge zato, delavci in nameščenci J Opravite vsi svojo volilno dolžnost! Spravite na volišča vse volivke in volil-ce, kar jih poznate! Nihče naj se ne izogne volitvam, marveč naj vsak voli nacionalno listo, ki ima v obeh skuoi-nah, nameščenski in delavski, modro (plavo) glasovnico. Na noge pa tudi vsi ostali nacionalni krogi! Tudi vaša dolžnost je, da pomagate preprečiti klerikalne in marksistične naklepe! Vsi šefi podjetij in pisarn, vsi obrtniki in trgovoi. zlasti tudi gospodinje — poučite svoje uslužbence, nagovorite jih, naj gredo volit, in pojasnite jim, kako se glasuje. Poskrbite danes in jutri vsi in povsod. da bo volilni uspeh nacionalnega delavstva in nameščenstva čim večji in lepši! Kdo voli Vzlic vsem navodilom, še ne vedo vsi, kdo voli v Delavsko zbornico. Zato ponovno opozarjamo volilce. da voli v Delavsko zbornico vsakdo, ki je bil 16. avgusta zavarovan pri kaki bolniški blagajni. Volijo vse brez izjeme: delavci in delavke, natakarji, natakarice, pisarniško osobje, tr-r vsko osobje, gospodinjske pomočnice, kuharice, kuharji, strežniško osebje, sobarice, služkinje, z eno besedo vsi oni, ki so bili na dan 16. avgusta bolniško zavarovani. Opozorite drug drugega, da bodo vsi volilci obveščeni. Vsi volilci pa volite s plavo glasovnico To pustite celo, ostale glasovnice pa pr volitvi pretrgajte na dvoje. Kje volim Volillkc in volilci po deželi volijo na sedežu svojega blagajniškega zdravnika; vsi večji kraji imajo svoja volišča, Ljubljana, Maribor, Trbovlje, Kranj in drugi centri celo po več. Volišča so po vseh teh krajih objavljena z lepaki, ljubljanska je objavil tudi včerajšnji »Slovenski Narod«. Važno ie to, da za to, kje kdo voli. nI merodajno vodičevo stanovanje, marveč sedež firme, podjetja ali sploh službodajaica. Volilec torej ne voli v okrožju, kjer stanuje, marveč v onem volilnem okrožju, v katerem j« zaposlen. Volilce in voUlke lz Šiške pn Ljubljani opozarjamo pri tej priliki, da 16. volišče ni na osnovni šoli v Zgornji Šiški, kakor je bilo objavljeno marveč na dekliški osnovni šoli v Spodnji Šiški. Kako glasujem Ko pride volilec aii volilka na volišče, pove komisiji svoje ime. Za vsak slučaj naj vzame s seboj kako legitimacijo (krstni list, domovnico. davčno knjižico, društveno izkaznico ali kako podobno listino), da se lahko izkaže, kdo je. Nato dobi od predsednika volilne komisije kuverto in tri listke (glasovnice). Ž njim odide v zato določeni zaprti prostor, kjer belo in rdečo glasovn' o pretrga na dvoje, nodro (plavo) glasovnico pa pusti celo. Vse tri glasovnice (celo plavo ter raztrgano rdečo in belo) da v kuverto in jo zalepi. Potem se vrne k volilni komisiji in izroči predsedniku kuverto z glasovnicami. Nameščenci volijo na enak način, samo s to izjemo, da dobe od predsednika štiri glasovnice, poleg prejšnjih še, zeleno. Tudi nameščenec pusti plavo glasovnico celo, tri (zeleno, belo. rdečo) pa pretrga. Kdaj volim Volitve se začno na vseh voliščih v nedeljo ob 9. dopoldne in trajajo nepretrgano do 5. popoldne. Pojdite vsi volit čim prej! Obratna volišča Nekatera velika podjetja (TPD. KID •ud.) ima za svoje uslužbence lastna volišča. Na teh voliščih se voli že danes in samo danes. Delavec ali name-• ščenec podjetja, ki ima svoje obratno volišče, lahko voli le na tem volišču m mora torej voliti danes. Voli se na enak način, kakor na rednih voliščih: modra (plava) glasovnica ostane cela, ostale se pretrgajo in nato vse skupaj vtakne-io v kuverto. Gospodinje! Ponovno vas prosimo, omogočite svojim pomočnicam (kuharicam, služkinjam itd.), da bodo lahko v nedeljo volile. Pojasnite iim, kje in kako volijo Povejte iim. kakšen je način volitev. Ako nimajo drugačne izkaznice. iim napišite potrdilo, da so zaposlene pri vas. Povejte j.m tudi. da so bela in rdeča vabila, ki so jih dobi'e te dni. napačna In da je le »plava ta Prava«. Na volišču bo vsaka dobila tri glasovnice Belo ln rdečo naj pretrga na dvoje, plavo pa pusti celo. Koščke raztrganih to celo plavo glasovnico naj vtakne v kuverto, kuverto pa potem izroči volilni komisiji. Nacionalnemu delavstvu in nameščenstvu v vednost! Volilcem za nacionalni listi delavstva in nameščenstva bodo v nedeljo v Ljubljani na razpolago naslednje volilne pisarne: za I. volišče v gostilni >Kajfež«, Flori-janska ulica št. 4, telefon št. 26-25; za II. volišče v gostilni >činkole<, Kopitarjeva ulica, telef. št. 33-67; za IK. volišče v Mestni zastavljalnici, Poljanska cesta, telef. št. 29-14; za IV. volišče v gostilni pri >Panju<, Vegova ulica; za V. volišče v Vajeniškem domu (Sv. retra vojašnica), Lipičeva ul. 2, teL 35-23; za VI. volišče v tajništvu Narodne strokovne zveze, Miklošičeva cesta, tel. 20-70; za VII. volišče na Liceju na Bleiwelso-vi cesti, tel. 23-46; za VIK. volišče v ASkerčevl kleti, Aškerčeva ulica; za IX. volišče v Vajeniškem domu (Sv. Petra vojašnica), Lipičeva ulica 2, telefon 35-23; za X. volišče v Vajeniškem domu (Sv. Petra vojašnica) Lipičeva ul. 2, tel. 85-23; za XI. volišče pri g. Cihlafu, TyrSeva 67, odn. Vodovodna 1, tel. 27-35; za xii. volišče v gostilni Grčar, Gasilska cesta 15; za xei. volišče v gostilni Kramar, Dolenjska cesta; za XIV. volišče v gostilni »Sokolskega doma< na Viču; za xvi. volišče v gostilni Grčar, Gasilska cesta 15. Vse volilne pisarne bodo posloval« že o" 8. ure zjutraj. Za nameščenski odsek v Delavski zbornici! Delavska zbornica mora biti zakonita in enakopravna predstavnica delavcev ln nameščencev! Sedemletna uprava marksistične večine v Delavski zbornici je dosledno zanemarjala nameščenske interese. Ista večina je v svojem nerazpoloženju do nameščencev predložila osnutek volilnega reda, po katerem ne bi smele nameščenske strokovne organizacije pri sedanjih volitvah vlagati lastnih kandidatnih list. Ta osnutek je določal, da bi smeli nameščenci kandidirati le na delavskih listah. Ta volilni red bi oropal nameščence vseh pravic, kar je tem večji udarec za nameščence, ker plačujejo ljubljanski Delavski zbornici na leto pol milijona dinarjev prispevkov. Zveza društev privatnih nameščencev In Savez bančnih uradnikov sta se tej nameri odločno uprla In dosegla, da volijo nameščenci v svoji skupini in kandidate svojih organizacij. Da se položaj nameščencev v Delavski zbornici pravično reši, zahtevamo: Delavska zbornica naj Ima delavakl In nameščenski odsek. Vsak odsek naj samostojno rešuje vprašanja, ki se tičejo le njegove skupine. Nameščenci naj obravnavajo svoja, delavci pa zopet svoja vprašanja. Oba odseka naj v skupnem odboru odločujeta o skupnih vprašanjih, ki se tičejo tako delavstva kakor nameščenstva. Vsak odsek naj Ima svojo samoupravo, delavski delegati naj upravljajo delavski odsek, nameščenski pa nameščenski odsek. Vsak odsek naj upravlja vse prispevke, ki so plačani od članov njegove skupine. Oba odseka pa naj prispevata odpadajoči del za kritje skupnega odbora. Edino zbornica s takim ustrojem bo resnična in formalna, zakonita predstavnica delavstva in nameščenstva, prava delav-sko-nameščenska zbornica. Te zahteve bodo zagovarjali v bodoči upravi delegati naše Zveze. Vsak nameščenec, ki hoče priboriti nameščenskemm stanu enakovreden položaj v Delavski zbornici, bo zato glasoval za plavo listo! Zveza društev privatnih nameščencev In ljubljanska podružnica Saveza bančnih uradnikov. Inšpektor Šimen Mersol f Novo mesto, 20. oktobra. Težko je odjeknila po Novem mestu vest, da smo izgubili moža, ki je bil vedno zgledno delaven in vse življenje zaveden Jugoslovan. Umrl je inšpektor finančne kontrole v pokoju g. Šimen M e r š o 1, ki ga bomo v nedeljo popoldne spremili k večnemu počitku. Pokojnik se je rodil 21. oktobra 1865 v Radovljici, gimnazijo je ab so I vira! v Ljubljani, nakar je vstopil v službo prt davčnem uradu v Ljubljani. A kmalu je prestopil k finančni kontroli ter je služboval v Postojni, Kočevju in Novem mestu, kamor se je priselil 1905. Hitro se je vživel v krajevne razmere in je začel sodelovati v vseh naprednih društvih, zlasti pri Sokolu in Narodni čitalnici, pa tudi pri vseh človekoljubnih organizacijah. 2ivo se je zanimal za politično življenje, posebej še za komunalno politiko in je bil dolga leta občinski odbornik in član upravnega sveta Mestne hranilnice. Za občino kakor za zavod si je pridobil velike zasluge. V Novem mestu je bil vodja narodno-socialistične stranke, ki ie imela po# vojni mnogo pristašev. Kmalu po prevratu je bil imenovan za šefa finančne kontrole ljubljanske in mariborske oblasti, leta 1922. je bil povišan v inspektom. naslednje leto pa je po dolgem službovanju stopil v zasluženi pokoj. Zapušča soprogo, več hčera in sina Ferda, ki je sodnik novomeškega okrožnega sodišča Ugledni družini izrekamo iskreno sožalje. blagemu pokojniku pa bomo ohranili r.a'-častnejši spomin! Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ta danes-Bolj vedro, podnevi toplo. — Dunajska vremenska napoved ra sobo!o Menjajoče ee oblačno, večinoma jasno, v go rab zjutraj slana, podnevi ee temperaturi) ne bo bistveno spremenila. Maši kraji in l|ud|e Novo predsedstvo senata Včeraj sta se, kakor poročamo na drugem mestu, na novo konstituirali obe zbornici našega narodnega predstavništva. Uo-čim je bilo v Narodni skupščini izvoljeno kompletno dosedanje predsedstvo, si je senat po predhodnem dogovoru v klubu senatorjev JNS izvolil docela novo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji kmetijski minister g. dr. Ljuba To-mašič, za podpredsedn.ka pa senatorja dr. Uroš 'Kruli in dr. Miroslav Ploj. Predsednik dr. Ljuba Tomačič Podpredsednik dr. Miroslav Ploj Trboveljski pevci v L jubljani Kakor še vsakokrat, kadar so doslej prišli v Ljubljano trboveljski slavčki s kristalno čisto pesmijo iz črne doline, tako bo za naše kulturno občinstvo prav gotovo tudi današnji rudarski koncert, ki se bo drevi ob osmih vršil v uniorski dvorani, praznik v pravem pomenu besede. Razen trboveljskega »Zvona« pod vodstvom gospoda Molla in razen odličnega pianista g. Cirila Ličarja, profesorja na konserva-toriiu v Beogradu, bodo nastopili slavčki pod vodstvom g. Šuligoja s pretežno nanovo naštudiranim sporedom. Tokrat se bodo Ljubljani predstavili tudi s svojo drugo himno, ki so jo dobili izpod peresa mladinskega pesnika Mirka Kunčiča m skladatelja Zorka Prelovca in katere be sedilo se glasi: Očka moj je delavec. V rovih črnih dan na dan koplje premog in domov vrača se ves mrk, bolan. Vsak dan znova poslovi se od mene, preden gre. Če še kdaj se vrne živ k nam domov — nihče ne ve. V rovih črnih solnca ni, ni veselih src in sanj; v rovih črnih smrt preži vsepovsod zahrbtno nanj — Očka moj je delavec. Drugim koplje črn zaklad, srečne in brezskrbne dni — sebi grob. bridkost in glad. Frelovec je to pesem uglasbil nalašč za slavčke, ki sicer že imajo svojo zanosito, vedro himno (priljubljeno Adamičevo »Pesem rudarskih otrok«), zdaj pa so dobili še pesem, ki v najintimnejšem tonu izpo- veduje vso bedo ln žalost njihovega življenja. Prelovca so zanimali Kunčičevi verzi, ker je tudi sam rudarski rojak — iz Idrije. Prelovčeva kompozicija je pisana za dvo- tro- in četveroglasen zbor, žalost rudarskega otroka je sijajno izražena v re-citativu in disonancah, konec pa dramatično izzveni v unisoni monotoni j i. Je pa njegova pesem bogato melodijozna, globoko občutena ter bo iz grl rudarskih otrok go- tovo našla odmev ▼ srcu slednjega poslušalca. Koncert, katerega tisti dobiček je namenjen za podporo gladujočih rudarskih otrok, bo umetniški dogodek prvega reda in je vreden, da se ga vsak kulturen človek udeleži. Vstopnice, ki so v predprodaji pri Matični knjigarni, gredo po malem h kraju in je zadnji čas, da si jih vsakdo preskrbi. 11 milijonov Din škode je ugotovil kmetijski oddelek banske uprave samo na poljih in drugih kulturah Ljubljana, 20. oktobra Prva, v dnevnem tisku objavljena poročila o škodi, ki so jo napravile velike septembrske povodnji, so navajala, da presega vsoto 25 do 30 milijonov dinarjev, vpo-števajoč pri tem ne samo škode na raznih poljskih pridelkih, marveč tudi škodo, povzročeno na javnih napravah, mostovih, cestah in gradbenih objektih. Škodo na poljskih pridelkih so cenili na približno 15 milijonov. Ta cenitev v bistvu ni bila pretirana. Kmetijski oddelek banske uprave je sedaj sestavil splošen statistični pregled škode, toda samo na poljskih in drugih kulturah. Tako velikanske povodnji, ki bi zadela toliko srezov in krajev, že kronika dolgo let ne beleži. Po vojni sploh ni bilo poplav v tako velikem obsegu. Tokrat so povodnji zajele velikansko ploskev 9089 ha. Prizadetih je bilo 17 srezov in dve večji mesti (Ljubljana in Celje). Povsod tod je škoda ocenjena na 10,990.970 Din. Najslavnejši pridelki: koruza, fižol, krompir, zelje in ajda, kakor tudi živinska krma, so bili uničeni. Število oškodovancev po vseh srezih je okrog 25.000. Če prištejemo družinske člane po povodnjih prizadetih posestnikov, lahko trdimo, da je v dravski banovini trpelo po povodnjih do 100.000 ljudi. — Od srezov so najhuje trpeli: celjski, kočevski, krški, ljubljanski in logaški. V celjskem srezu so vode zalile 1588 ha rodovitne zemlje ter je škoda na raznih pridelkih ocenjena na 1,079.900 Din. Poškodovano je bilo tudi 195 ha hmeljnikov za 242300 Din. Kočevski srez, pod katerega spadajo tudi Struge poleg ribniških, sodrških, kočev- skih in loškopotoških krajev, so vode poplavile v obsegu 2556 ha in znaša celotna škoda 2,047.272 Din. Od tega odpade na Struge najmanj 60 odst. Koruza je bila uničena na 199 ha za 244.800 Din, krompir na 260 ha za 792.800, razne krme (sena in detelje) so vode uničile za 434.000 Din. Krški srez je prav tako zelo trpel v velikem obsegu. Poplavljeno je bilo 1230 ha zemlje. Skoda je ocenjena na 1.968.000 Din. Koruze je bilo uničene za 346.600 Din, ajde za 505.800 in krompirja za 608.000 dinarjev. O višini škode na kulturah v ljubljanskem srezu smo že poročali. Logaški srez kaže tipično sliko kraškega terena. Na prav majhnem ozemlju je voda napravila milijonsko škodo. Pod vodo so bile več dni planinska, cerkniška in loška dolina. Vode, ki so pridrvele z višjih hribov in planot, so napraviLe na 396 ha škode za 1,064.586 Din. Notranjcem, kakor tudi prebivalcem kočevskega sreza, so bili pred vsem uničeni ti-le glavni pridelki: koruza za 53.200, fižol za 69.800, krompir za 475.000 in zelje za 68.700 Din. Po poplavah pa so v vsej dravski banovini bili najhuje prizadeti ti-le poljski pridelki: Koruza na 1549 ha za 1,582.200 Din, ajda na 1000 ha za 1,133.700 Din, fižol na 232 ha za 405.300 Din, krompir na 1015 ha za 3,052.400, korenje s peso in repo na 771 ha za 1,436.500 in zelje na 234 ha za 854.600 Din. V vinogradih je septembrska povodenj napravila škode za 89.000 Din, po travnikih in pašnikih za 700.500 Din. Ostala splošna škoda se razdeli na druge stvari in panoge. Taka je torej škoda samo na raznih kulturah. Niso enake utrpeli naši kraji, kar pomnijo stari ljudje. Tožen spomin na naše za mejo Ljubljana, 20. oktobra V kemijski predavalnici na realki se je vršila sinoči tožna svečanost, posvečena obletnici mučeniške smrti narodnega heroja Vladimira Gortana in tovarišev. Društvo »Tabor« je sklicalo sestanek, na katerem je predaval številni družbi predavatelj in manjšinski delavec g. prof. dr. Lavo Čermelj. Po uvodnem pozdravu predsednika in lepo podani priložnostni deklamaciji je predavatelj, ki je bil sam v središču dogodkov, podal splošno sliko življenja Slovencev v Italiji od prevrata dalje. Dne 27. oktobra 192? so pričeli fašisti s silo tirati naše ljudi na volitve. V tistih prilikah je padel fašist Tuhtan, nakar se je pričelo splošno preganjanje, v narodu pa je pričelo vreti. Rapallska pogodba je določila žalostno usodo primorskim Slovencem Z njo so dobili italijanski državljani v naši državi velike pravice, večje kakor jih imajo državljani v lastni državi. V Italiji so pričeli nasprotno s silnim terorjem in so zatirali naš jezik, našo kulturo in običaje navzlic vsem zagotovilom, da bodo ravnali z narodom na demokratični način; spoštujoč njegove običaje. Kmalu so nam jeli odvzemati šole, zlasti pa so stremeli za tem, da so segnali iz šole naš jezik. Učitelji niso smeli rabiti nikakih slovenskih knjig. Tako je bilo doseženo, da so iztrgali otroško dušo iz domačega kroga in pritegnili otroke popolnoma pod fašistični vpliv. Našemu življenju v Italiji so odvzeli sleherno organizacijsko možnost, zabranili so celo naše petje na vasi, v gostilni pa tudi doma, kajti vsepovsod so vohuni prežali na množico kakor na posameznika. Z vsemi mogočimi sredstvi so ubijali tudi naše PRVIČ V LJUBLJANI! DANES PREMIERA! BOLJŠE OD JANA KIEPURE POJE RADIC^TENOR JOSEPH SCHMIDT PESEM SVETA OCARUJOCE PETJE. TENOR, KI PREKAŠA VSE DOSEDANJE. CHARLOTTE ANDER — VIKTOR DE KOWA — FRITZ KAMPERS ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Kakovost I Cena Tisoči se lahko motijo/ miljoni pa ne8 To si upamo trditi spričo dejstva, da uporablja več ko 6 miljonov ljudi dnevno \ zobno pasto Chlorodont, in imajo zato lepe zobe. Chlorodont ima dve odliki: je odlične kakovosti in je obenem poceni. Tuba Din. 8.- velika tuba Din. 13.- Chlorodont gospodarstvo, na drugi strani pa »o z davki podkopavali temelje slovenskemu posestniku, trgovcu in podjetniku. Narod se je zbegan in v sili še bolj oklepal cerkve. Toda pričeli so preganjati tudi slovenske duhovnike in so zabranjevali slovensko besedo celo v hiši Gospodovi. Od goriškega škofa Sedeja so zahtevali, da se umakne, pa ni hotel. Umik je sledil šele na zahtevo papeža, a pod pogojem, da bo naslednik spoštoval manjšino. Na Sedeje-vo mesto je bil postavljen prosluli upravitelj koperskega semenišča Sirotti, ki je takoj uveljavil svoje metode med našim ljudstvom, kakor jih je imel že prej v Kopru. Njemu so sledili tudi drugi cerkveni dostojanstveniki. Narod čedalje bolj obupava, nihče se ni zmenil za njegovo trpljenje in svet sploh ni imel razumevanja za okrutne mere, s kakršnimi so tlačili in še tlačijo naše ljudstvo pod Italijo. Slednjič je prikipel italijanski bes do vrhunca. Sproti so uprizarjali proti našim ljudem žalostne procese in slednjič je padlo zadetih od svinčenih krogel pet najboljših in najgorečneiših Slovencev. V hrbet so streljali' Gortana, Marušiča, Miloša, Va-lenčiča, nad sto Jugoslovenov pa »o pregnali in potaknili po ječah. Usoda našega naroda onkraj meje je temna in grozotna in najmanjši so izgledi, da jim zašije pravica in svoboda, kakor jo uživamo na naši zemljil Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje Lr-vi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nenadna smrt ugledne Ljubljančanke Ljubljana, 20. oktobra V starosti 61 let je sinoči ob 20.45 po daljši bolehnosti preminila v Ljubljani gospa Amalija Mikličeva, rojena Pospišilo-va, soproga znanega hotelirja in podjetnika g Frana Mikliča. Pokojna gospa je bila zelo blagega srca in jo bodo zlasti težko pogrešali poleg svojcev in prijateljev tudi številni reveži, ki jim je vedno na-klanjala podpore. Gospa je šla v četrtek v solnčnem popoldnevu na pokopališče k Sv. Križu pogledat novo družinsko grobnico. Pozneje se je vrnila prijetno poživljena s sprehoda domov, okrog 20.30 pa ji je nenadoma postalo slabo in je blaga gospa umrla zadeta od možganske kapi. Gospa je bila doma iz Drage na Dolenjskem. Tamkaj sta se tudi seznanila s poznejšim soprogom, ki pa je odšel že v mladih letih po svetu in postal v Rusiji lastnik velike trgovine z lesom in hrastovimi dogami. Sledila mu je in dolgo časa bivala z možem v Rusiji, nakar sta se z družino leta 1910. vrnila v Ljubljano, kier je ustanovil g. Miklič več podjetij v mestu kakor tudi na deželi. Pokojna gospa je bila soprogu vedno močna opora. Pogreb plemenite pokojnice bo v soboto 21. t. m. ob 15. izpred hiše žalosti v Slomškovi ulici 5 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji ohranjen časten spomin, užaloščenim sorodnikom iskreno sožalje! Seznam predavanj, iger in filmov ZKD Ljubljana, 20. oktobra Zveza kulturnih društev v Ljubljani ie pravkar izdala v posebni knjižici seznam svojih predavanj, iger in kulturnih filmov. V uvodu pravijo izdajatelji med drugim: »Delo Zveze kulturnih društev in njenih članov je prosvetno delo. Zavedajoč se, da mora prosveta sodelovati s činitelji, ki ustvarjajo kulturno, socialno, gospodarsko in politično bodočnost naroda, je njena zgodovinska naloga, da poglobi in razširi narodno duhovnost in da poučuje ljudstvo o najaktualnejših sodobnih socialnih in političnih vrednotah ter stremljenjih. Naš narod potrebuje baš v teh težkih časih duhovnega in socialnega pesimizma — ognjišča zdravega optimizma. Ta ognjišča so vsa naša društva, ki tvorijo veliko kulturno omrežje. Vse to omrežje pa ne sme dovajati ljudstvu le občih kulturnih in duhovnih dobrin, ampak je predvsem naloga njegova, da oblikuje in ustvarja nacionalno voljo in idejo.« Po teh načelnih besedah, ki poudarjajo potrebo smotrne nacionalne in socialne propagande, sledi seznam predavanj in predavateljev, ki so na razpolago v ZKD včlanjenim društvom. Seznam obsega 386 predavanj — torej obsežno izbiro, ki bo vsakemu podeželskemu kulturnemu društvu nudila kaj primernega. Predavanja so po snovi razdeljena v nacionalna, kulturna, literarna, kultumo-zgodovinska, socialno- politična, socialnohigienska, obča narodno gospodarska, kmetijska, politična, pravna, zemljepisna, potopisna, zgodovinska, naravoslovna, tehnična, zdravstvena, sokolska in razna. Med predavatelji so prvovrstni strokovnjaki in priznani predavatelji. Nadalje <|bsega brošura seznam gledaliških iger, razdeljenih tudi po kakovosti, ;n kulturnih filmov, med katerimi najdeš filme o najlepših krajih naše domovine. Podeželski kulturni delavec in organizator najde v tej brošuri vse, kar mu more nuditi pri njegovem delu za ljudsko prosveto agilna Zveza kulturnih društev v Ljubljani Mleko, ki olepSava in pomlaja Na nečistem hi mastnem obraza nastajajo Telile« pore in ogrci, obraz ee lačne predčasno starati. Z uporabljanjem biološkega preparata P o r e m i I k, j« možno temeljito očistiti obrai in Trat vseh kožnih nečistosti. Koža postane gladka in elastična, « polt mladostna in »veža. Ta preparat je dane« potreben v*a.ki že.rri. naj bo mlada ali stara, lepa ali grda. 1 steklenic« 32 Din. — Zahtevajte poveod. Glavno skladišče Nobilior parfumerija, Zagreb. Ilica 94. 1i Ponovna sodba zaradi uboja pod Šmarno goro Ljubljana, 20. oktobra Pred malim senatom, ki mu je predsedoval viš. sod. sv. g. Anton Mladič, je bila danes končana kazenska razprava o uboju Filipa Kepica pod šmarno goro. O prvih razpravah in o poteku nočnega napada na Kepica je »Jutro« že lani obširno poročalo. Filip Kepic je nameraval iti dne 9. oktobra lani nočevat v Skaručno. Spremljali so ga prijatelji. V Šmartnem pod Šmarno goro je bil napaden. Nekdo ga je udaril večkrat po glavi, da je pozneje za otrpnenjem možganov umrl v ljubljanski bolnici. Sprvi je prišlo na zatožno klop več fantov. Bili so obtoženi le zaradi prestopka tepeža. Sodnik-poedinec je obsodil oženjenega zidarja, 291etnega Jožeta Do-bravca na 7 mesecev strogega zapora in 22 letnega mizarskega pomočnika Lojzeta Je-rino iz Logatca na 8 mesecev. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je na pritožbo državnega tožilca in branilca prvotno sodbo razveljavilo v celoti in odredilo, naj državno tožilstvo dvigne novo obtožbo zaradi uboja proti Jožetu Dobrav-cu in Lojzetu Jerini in da ima o tem razpravljati mali senat. Prva razprava se je 10. t. m. vršila pred malim senatom, a je bila preložena zaradi zaslišanja še nekaterih prič. Mali senat je vsega zaslišal 17 prič. Na današnji razpravi so bile zaslišane še nekatere priče. Po dveurnem posvetovanju je senatni predsednik objavil sodbo, s katero je bil Jože Dobrave obsojen zaradi uboja na 2 leti in 6 mesecev robije, Lojze Jerina pa je bil oproščen. Državni tožilec in branilec prvega sta prijavila pri-ziv proti sodbi. Razprava je trajala od 12.30 do 16. Prisostvovalo je mnogo poslušalcev iz krajev pod Šmarno goro. NI PREGLED Obstoj Narodnega gledališča ogrožen Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani nam je poslala naslednjo izjavo s prošnjo, da io priobčimo: Obstoj Narodnega gledališča v Ljubljani je resno ogrožen. Pred tem dejstvom ni mtr goče več zapirati oči. V kruti neizprosnosti 6toji pred nami. Vsa prizadevanja podpisane uprave v Beogradu in v Ljubljani za zvišanje subvencij in podpor so ostala doslej brez uspeha. Članstvo že dolgo ne prejema redno svojih mesečnih plač; kljub temu dela z vnemo in vztraja v disciplini, ker se zaveda, da je samo še v njegovem delu rešitev. In vendar kljjb vsemu požrtvovalnemu naporu dohodki od predstav še ne zadoščajo. da bi se poravnali zaostanki na plačah in bi se finance uravnovesile. Ker so osebni in materialni izdatki skrčeni do skrajnih meja. bi bili v tej smeri kakršnikoli ukrepi izključeni. Zato 9e je uprava odločila po temeljitem posvetovanju z režiserskim in kapelniškim kolegijem, da reorganizira gledališko delo in upreže vse razpoložljive moči. da pomnoži produkcijo in dvigne poset gledališča in s tem tudi — pristopajte h „Vodnikovi družbi" 9 • dohodke. Tako bi priključila sedanjemu repertoarnemu načrtj, ki ga hoče kljub vsemu v polni meri izvesti, še vrsto drugih del, ki obetajo po svoji snovi večji odziv občinstva in e tem zvišan pritok dohodkov. Dva Aleksander Cerepnin: Ol-Ol. Četrtkov premierski večer nam je prinesel dve ruski scenični glasbeni deli: sina Aleksandra Čerepnina scene iz študentov-skega življenja po drami S. Andrejeva »Dnevi našega življenja« pod naslovom »01 01« ter Aleksandrovega očeta Nikolaja Čerepnina balet v enem dejanju »Začarani ptič«. Sam po sebi zanimiv je primer, da sta bila ob istem času na odru sin in oče. kar je nehote sililo k primerjavi umetnosti obeh močnih osebnosti, in ta primerjava ni bila v kvar ne temu ne onemu. Oba kore-ninita v rueko-orientalski muziki, v doma čem, močno izrazitem folklora, a vsak hodi zopet svoja pota, pota. ki jih je prvi začel hoditi Glinka. Predstavniki nacionalne ru ske smeri so si zastavili dve nalogi: zbirati, kritično urediti ljudski melodični zaklad, ga prevzeti v umetno muziko, ne da Odziv našega stalnega občinstva, to je abonentov, je bil za letošnjo sezono nad V3e pričakovanje zadovoljiv. Zato bo tudi uprava s svoje strani skrbela, da bo temu zaupanju primerno zadostila. Zdaj se obračamo samo še na vse tiste, ki niso aboni-rani, ki pa si žele vedrejšega, zabavnejšega repertoarja, da se odzovejo našemu vabilu k ljudskim in izvenabonentskim prireditvam. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. v operi Nikolaj Cerepnin: Začarani ptič bi ga samo citirali ali suženjsko ponarejali, temveč da bi v njegovem duhu ustvarjali nove, umetniško nacionalne glasbene vrednote. S samim posnemanjem melodij in ritmov narodnih pesmi ni moči ustvariti nacionalnega sloga. Iz duha te narodne umetnosti, iz katere so se rodili in črpali veliki ruski glasbeniki Musorgekij. Rimski - Kor-sakov, zajemajo Stravinskij, Prokofjev in drugi; v tem duhu sta ustvarjala med Cehi in Slovaki Smetana. Janaček. izmed Polja kov Moniuszko, v novejšem čaej Szymanow-sky, pri južnih Slovanih za Lisin9kim vsa mlajša generacija Hrvatov, pri Srbih po Mokra njcu Konjovid, Hri9tič in dr. Tsto stremljenje po nacionalni glasbeni osamosvojitvi srečamo dalje tudi v prizadevanjih Bolgarov. A. Cerepninu je vzor, kakor sam priznava, Musorgekij, ta najčistejši pred- stavnik ruske nacionalne smeri in sploh najgenialnejši ruski muzik. Kako silen je bil njegov glasbeni duh, najbolje priča vzklik Rimskega - Korsakova, instrumen-tatorja in, na žalost, mnogokrat tudi pre tvarjalca njegovih del: »Dostikrat že ne vem več. ali sem Rimski - Korsakov, ali sem Mjsorgskij!« In ko sem včeraj poslušal »01 • 01« Aleksandra Čerepnina, tudi dostikrat nisem vedel, kje se začne in neha Musorgsktj in kje Aleksander Cerepnin. Musorgskij je tako visok, da ga m mogoče preplezati, pa zopet tako globok, da je mogoče samo utoniti v njem. Kakor neizčrpen zlat rudnik je: koplješ in koplješ, a vsega ne izkopi ješ nikdar. Prej umreš! In v rudniku bodo kopali za teboj drugi isto zlato. A. Cerepnin skuša poglobiti glasbene principe Musorgskega, podčrtava dekla-matorično stran besede, ee drži kot pristni Rus arhaičnega melodično - diatonskega sistema, ne sistema djr- in molskega, a starih, ljudskih tonskih načinov, kombiniranih ritmov, težkokrvnib recitativov, ne tematične izpeljave, a prostega ponavljanja ali variiranja fraz, trmoglavih, upornih obstinatnib figur. Njegovo rusko lapidar-no - enostavno muziko prepleta žarki orien-talizem; barbarskemu primitivizmu slede rafinirano civilizirani glasbeni izlivi. Mnogokrat je površen, neizbirčen, a še tam ven dar zanimiv. Enako nestanovitnost občutimo tudi v njegovih instrumentalnih barvah; od orkestra Musorgskega, prav za prav od orkestra Rimskega * Korsakova, ki nam zveni kakor bi poslušali »Borisa Godunova«, prehaja v neverjetne barvne bliske Stravin9kega, v mavrični žar čisto svojskega značaja. Zato muzika »01 - Ola« vsaj za moje osebno občutenje nima povsem enotnega stila, a ni zaradi tega nič manj zanimiva. Vredna bi bila le temelji-tejše analize, kakor pa jo je mogoče podati na tem mestu. Snov drame »01 - 01« je našemu občinstvu znana iz drame Andrejeva »Dnevi našega življenja«, ki smo jo že nekaj let sem videli v našem dramskem gledališču v izvrstnih predstavah. Običajna, čisto ruska zgodba mladega, prodanega življenja, ki se dogaja v študentovskih in malomeščanskih krogih neštetokrat, in ker se tolikrat dogaja, pomaga oreko nje pijanost, ki izravna vse ostrote in zamegli oči. da ne vidijo več blata in zla okoli sebe. Sicer pa: ničevo! Predstava »01 - 01« je bila po prizadevanju režiserja prof. Šesta, dirigenta ravnatelja g. Poliča. V9eh sodelujočih in scenografa vzorna. Centralna figura drame je bil Betetto stari študent Potapenko^ vega tipa Onufrij. mojstrski, do podrobnosti izdelana kreacija velikega umetnika. Globoko pretresli sta tretja in zadnja slika med Olgo Nikolavno (Gjungjenac) in študentom Gluhovcem (G ost i č). Oba sta bila dostojna igralca in pevca drugu Onu-friiu. Kogejeva je bila kot stara, brezvestna mati • zvodnica izvrsten tip. Zupan imeniten provincialni carski oficir, vsi ostali čim najbolj na svojih mestih. V celoti je bilo delo zaokroženo, skrbno izklesano v igralskem in pevskem smislu ter so vsi Domače vesti ♦ Odlikovani so bih Pavlovčič Franc, podnadzornlk policijskih agentov ▼ Ljub Ijani z zlato kolajno ■ krono za usluge kraljevskemu domu, Bačer Viktor, Tišji policijski agent in Reja Josip, policijsk. agent, oba iz Ljubljane pa z zlato koijno za usluge kraljevskemu domu. ♦ Zaščita znaka In naziva Rdečega križa. Po zakonu o Društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, objavljenem v »Službenih novlnah« z dne 5. Beptembra letos, in v smislu določil ženevske konvencije je predpisana rab* znaka Rdečega križa na belem polju r vojni in mirnem času. Po čL 28. tega zakona ae prepoveduje raba vsakega znaka m vsakega nazl/a, ki pre-dočuje ali posnema znak ali naziv Rdečega križa in ženevskega križa, pa naj se raba vrši v trgovinske aH industrijska ali katerekoli svrhe. Prepoveduje se tudi raba označb ali modelov z znakom križa rdeče ali slične barve na polju katerekoli barve. Kdor bi ravnal protivno temu. se bo po čl. 30. Istega zakona kaznoval z denarno globo do 10.000 Din ali z zaporom do dveh mesecev. Ako se dejanje ponovi še pred potekom treh let od izrečene kazni, se more kazen podvojiti. Kazen Izrekajo pristojna oblastva not.ran«j uprave prve stopnje. Ta oblastva, odnosno njihovi organi ko ugotove kaznivo dejanje, so dolžna zlorabljene označbe m nazive odstraniti in zapleniti ves material, ki nosi po tem zakonu prepovedane označbe in nazive Denarne globe in zaplenjen' material pripade glavnemu odboru RK. Po členu 57 cmenjenega zako.ia izgube po preteku enega leta, ko Je stopil ta zakon v veljavo vse privatne o^be, društva, ustanove la podjetja, ki so bila prej dobila dovolile za rabo znaka ali naziva Rdečega križa, to pravico. Giav.il o.1'or RK smatra za potrebno, da s tem vse osebe društva itd., ki »o dos:ej z odotrenjem ali samovoljno uporabljali znak in naziv RK na firmi ln na svojih izdelkih kot re-k^mo ali higiensko označbo, opozori, da pravočasno vse to odstranijo. V protivnem pr meru se bodo oblnstv:. pozvala, naj postopajo po čl. 30. zakona o Društvu Rde- križa. Kožuhovine ▼ veliki izbiri dobite pri tvrdki BIZJAK FILIP KONGRESNI TRG 8. 296 ♦ Za poplavljence. V sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine so darovali: Posojilnica v Brežicah r. z. t o. z. 300 Din; narodna šola Breznlca, p. Žirovnica, 285 Din; prof. dr. Edo šlajmer, St. Vid nad Ljubljano 100 Din; podmladek Rdečega križa na narodni šoli Sv. Barbara v Slov. goricah 70 Din; Aleksandra in Ivan Mihailovič-Blu-me, uradnika uprave pošte ln telegrafa, Beograd, 50 Din; upraviteljstvo dvorazred-ne državne osnovne šole v Tešanovcih (zbirka učencev) 46 Din. Iskrena hvala! ♦ Izpiti carinskih uradnikov. V oddelku za carin© v finančnem ministrstvu se vršijo nSji m Tišji strokovni izpiti carinskih uradnSfcoT. Prijavljenih Je trideset kandidatov. Predsednik izpitne komisije Je načelnik oddelka za carine Vlastimir Glišič. _ Kdaj fe lepota popolna? Vasi« iena oega;e dan« ae s«no ' J*"n'lr28 tofti svo.e teto- Prava Uspota m mo« odražati j n-afijU M j" tvišujej.n lepe - pon« t«*«- Z iporaHo * fc^ra EAU de LAHORE }e mogoie prsin mladnetm* obliko. Uporaba ]• let« eoo-a 'ič-mck sguron. Eau d« Ufcare Je. »aneslji-vo to o^ft »rede-tvo ta ceffo-vamj« ionskih grwu. Stekl«nica i nnT^diUom 40 Din. Prodaja in ratpožilja po poit*: Nohilior. parfumerlla. Zagreb, IHc« 34 — JeHadičev tre 15. 0 Zvočni kino Ideal Sssster Keaton prinaša smeh T la liutan ni zdraulla Film smeha in zabave. Polly Moran, Irene Parceli, Roland Gilbert, Mona Maris. Predstave ob 4.. 7. ln 9. uri zvečer ♦ Revija »Zdravje« objavlja v 7. številki članek >Naš optimizem t boju proti jeti-ki<, ki ga je napisal specialist dr. Debevec; članek se bo nadaljeval. Cvetko Knstan »Razmišljanja o alkoholizmu«. Nadaljnja vsebina: »Zdravstvena pravila za otroke«, dr. F. G. opomin »Skrbite za dobro vzgojo otrok«, »Kompot proti visokemu krvnemu pritisku« In »Glasnik higienskih ustanov v dravski banovin.«, ki ga urejuje dr. Petrič. »Zdravje« izhaja mesečno ki stane celoletno 30 Din. ♦ O pridelovanju In predelovanju lanu bo predaval v nedeljo 22. t. m. g. Antor Šinkovec, In sicer ob 8. zjutraj pri Sv Lenartu nad Laškim ln ob 16. v Radiu Ljubljana. ♦ Promet Izletniškega vlaka Ljubljana-Karlovac. Zainteresirano občinstvo opozarjamo, da bo vozil jutrišnjo nedeljo na progi Ljubljana-KarLovac in obratno izletniški vlak s &0% popustom. Odhod iz LJubljane gl. kol. ob 5.19. prihod v Karlo-vac ob 10.26 minut; odhod Iz Karlovca ob 16.53, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 22.16 ♦ Izseljenci se vračajo. V staro domovino se je v zadnjem četrtletju vrnilo 98 izseljencev, ln sicer iz Zedinjenih držav 9, iz Argentine 15, iz Kanade 3, iz Francije 17, Iz Belgije 11, iz Holandske 20, ostali pa tz drugih držav. Večina je bila v tujini že dalje časa brez dela In je zdaj brez vsaKlh sredstev. Nekateri so prispeli domov po odgonskem potu. ♦ Nove telefonske zveze. Ministrstvo za promet je odredilo, da se otvori telefonski promet Žalec * vsemi mesti t Franciji in z vsemi mesti v Belgiji. Za triminutni pogovor znaša telefonska pristojbina pri naši poštni upravi 1.35 zlatega franka, ostale pristojbine pa so odvisne od razdalje mesta v Franciji, s katerim se govori. ♦ Pogreša se Peter Mislej Iz Omišlja. Dne 10. avgusta Je odpotoval iz Omišlja preko Karlovca v Ljubljano, da bi si poiskal zaposlenja. Ker od tedaj njegova žena nI prejela od njega nikakega glasu, prosi prijazno, da 'bi ji oni, ki kaj vedo o njem, to sporočili na naslov: Josipina Mislej, Omišalj na otoku Krku. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah In pllsira tovarna JOS. RE1CH. Iz Ljubljane u,- Vaclav Skružny praznuje danes 60 letnico rojstva In 15 letnico dela kot gledališki slikarski mojster naše opere in drame Rodil se je v Pragi, kjer Je tudi študiral visoko slikarsko šolo In doigo vrsto let deloval kot gledališki mojster pri gledališču na Vlnohradih. Prepotoval Je Kavkaz in mnogo let deloval kot slikar v Tiflisu. Po končani svetovni vojni je prišel v LJubljano k naši operi kot gledališki mojster, kjer deluje še danes. Kmalu pa Je zaslovel ne samo v Ljubljani, nego tudi po vsej Sloveniji s svojim neumornim delom na dlletantskih gledaliških odrih. Kot dolgoletni član Sokola, predsednik češko-slovenske obce, odbornik ln scenograf Jugoslovenske lutkarske zveze in splošno znani mojster na lutkarskem poprišču je mnogo deloval in mu pripadajo največje zasluge, da se je pri nas lutkovna umetnost tako lepo razvila. Danes praznuje v krogu svoje rodbine dvojni jubilej. Iz dna srca mu čestitamo ter želimo, da bi ostal čil ln zdrav še mnoga leta! — Lutkarji o_ Volitve v Delavsko zbornico. Volilci iz obratov v Beethovnovi ulici, na Borštnikovem trgu, na Bregu, v čevljarski ulici, na Dvornem nasipu, na Dvornem trgu, v Gledališki in Gosposki ulici, na Gradišču, v Gregorčičevi in Igriški ulici, na Jurčičevem trgu, v Knafljevi ulici, na Kongresnem trgu, v Križevnlški ulici, na Napoleonovem trgu, na Novem trgu, v Peternelovi ulici, na Rimski cesti, v šelenburgovi ulici, v Soteski, v Salendrovi ulici in Turjaški ulici, na Valvazorjevem trgu, v Vegovi in Wolfovi ulici, v Zagati, v židovski ulici, na židovski stezi Imajo 2 volišči, IVa in IVb, v telovadnici I. državne realne gimnazije (bivše realke). Volilci iz obratov s črko A—M volijo na volišču IVa, od črke N—Z na volišču IVb. u_ Drevi bo v Unlonu rudarski koncert. Vsi sodelujoči bodo iz naših rudniških revirjev. Cisti dohodek koncerta je namenjen siromašni rudarski decl. Spored: Najprej bo Imel uvodno besedo pisatelj g Mrzel, zatem bo recitiral g. Klopčič pesnitev »Moj oče«, nato nastopi pevsko društvo Zvon lz Trbovelj pod vodstvom g. Oskarja Molla ln zapoje 3 moške in 2 mešana zbora. Trboveljski Zvon Je na glasu kot eno najboljših naših pevskih društev; na koncertih Hubadove pevske župe Je prejel vedno najboljšo oceno. V II. delu aa-stopi po dolgem presledku spet r LJubljani pianist profesor Ličar Ciril lz Beograda, ki je eden najodličnejših naših plaal-stov. Zaigra nam po eno Novakovo, Fau-rejevo, Choplnovo io Smetanovo skladbo. Sklepni nastop koncerta bodo Imeli Trboveljski slavčki pod vodstvom zborovodje g. Avgusta šullgoja. Zapojo 14 mladinsk'h zborov iz jugoslovenske glasbene literatu- Vpliv prvega predjužnika na zdravje otroka« Splošno znano je dejstvo, da je jutranja malica zelo važna za izdržljivost in svežost tekom dneva. Kar velja za odrasle, to je še važnejše za nerazviti organizem deteta. Mali učenčki ali učenke morajo zjutraj opraviti najvažnejše delo, zato pa potrebujejo pred odhfpdom v šolo dodatek k hrani, ki jih okrepi. Otroci pa med tem ne smejo preveč jiesti, ker se ne morejo učiti s polnim želodcem. Tisoči zdravnikov priporočajo že mno^o let za predjužnik koncentrirano lahko-prebavljivo krepilno hrano Ovomaltine. Ovomaltine prija odlično, a se pripravlja iz slada, mleka, jajc in nekoliko kakao-a. Kakao je pridjan samo zaradi boljše aro-me, a ne zaradi hranilne vrednosti. Ovomaltine se ne sme kuhati, ker se s kuhanjem uničujejo vitamini_ re. Pred njimi in za njimi gre najbojši sloves, zato je vsako priporočilo v resnici odveč. Kdor se hoče prepričati, s kako vu<> mo in s kakim uspehom se goji zborovsko petje v trboveljski kotlini, naj posetl no-cošnji koncert v veliki dvorani Unic i a. Vstopnic je še dovolj na razpolago v knjigarni Glasbene Matice, od pol 20. dalje pa pred dvorano Uniona. Prepričajte se o kvaliteti blaga In najnižji ceni damskega, moškega perila in drugih modnih potrebščin pri M. PIRNAT, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 22. 244 U— Violinist Karlo Rupel In pianistka Zora Zarnlkova priredita v petek 3. novembra t Filharmonični dvorani samostojen koncert. G. Rupel bo Izvajal vrsto znamenitih del violinske literature, spremljevala ga bo pa pianistka gdč. Zarnikova. Vstopnice bodo prihodnji teden na razpolago v Matični knjigami. u_Val, ki ,ao ae prijavili akcijskemu odboru za pomoč gladujočim rudarjem, da nudijo prenočišče malim trboveljskim pevcem, so naprošeni, da se drevi takoj po koncertu zglasijo v vrtni dvorani TJnlona (desno od koncertne dvorane), da vzamejo male goste s seboj izvajalci premagovali nemajhne, ponekod kar neverjetne težkoče z veliko umetniško voljo in ljubeznijo. Predstava se je izvršila tako rekoč v eni potezi in je prinesla vsem, tudi navzočemu komponistu in dirigentu mnogo živega in odkritosrčnega priznanja. Več o »01 - 01« ob priliki. V drugem delu večera pa smo videli balet'»Začarani ptič«, ki mu je napisal glasbo Nikolaj Cerepnin, oče Aleksandra. Ce je šel Aleksander za Musorgskim, je deloma šel Nikolaj z duhom Rimskega-Korsakova. Tu najdemo sorodnost z vzhodnimi spevi »Šenerezade«. Tudi Nikolaj živi, prav kakor njegov mlajši rojak Stravinskij, v svojih baletih od ruske folklore, ljubi barvno razkošje, raznolikost v preprostosti, zvočnost orkestra mu je nad V9e pri srcu. V načinu njegovega muziciranja ni čutil razdvojenosti, njegova pol je prema, individualna, samosvoja. »Začarani ptiče je kot bajna snov priljubljen predmet mnogovrstnih obdetav, tudi >Tri oranže« so mu nekai v sorodu. Nikolaj Cerepnin pa je z njim ustvaril balet čisto ruskega tipa, kakršen si je osvojil s svojimi slavnimi plesalkami občudovanje vsega kulturnega sveta. Pri naši predstavi moramo predvsem poudariti znanje bogato nadarjene primabalerine P' a v š i č e v e, lepo kreacijo Golo vina, stilno zaokroženost Japeljeve, carja Pečeka in ostalih. Koreograf g. Golovin je v smislu tradicij slavnega ruskega baleta ustvaril i »Začaranim ptičem« prekrasno delo, ki dela veliko čast njemu in vsemu našemu baletnemu ansamblu. Tudi »Začarani ptič« Je imel krepak uspeh. Večer Je nudil toliko novega ln zanimivega, da tega v tem skromnem okviru in kratkem času ni uogoče do dna povedati. G. Poliču in naši gledališki upravi smo za odlično predstavo, ki nam je pokazala nov svet raske glasbene nacionalne tvorbe, dolžni iskreno hvalo. —č. Preskrbite si za jutri izvrstne sardine, postrvi, šunko, sir ln druge špecijalitete pri V, A. JANES, Aleksandrova. u_ Velika parada. Film, ki ga predvaja ZKD v Elitnem kinu Matici, je delo, ki najbolj nazorno pokaže vojno. To Je film ogorčene borbe; film zveste ljubezni ameriškega vojaka do mlade Francozinje, obenem poln lepih naravnih posnetkov. Kot zvočni film nam tudi glasovno podaja strahoto vojne. Predstave dnevno ob 14., jutri pa ob 11. ^^ u— Joseph Schmidt, slavni tenorist, poznan po radiu in gramofonskih ploščah, je eden izmed onih pevcev, ki so kakor meteor zažareli na nebu zvočnega filma. Njegovo prvo večje delo je »Pesem sveta«. To je nekak njegov življenjepis, borba za slavo in zmago njegovih pevskih sposobnosti. Ni se mogel po vzpeti zaradi telesnega nedostatka. Je namreč neverjetno majhen. Njegova edina želja pa Je bila, da bi enkrat pel na odru. Posrečilo se mu je. Pel je in si s svojim glasom osvojil svet. Kritiki soglasno trdijo, da je sedaj najboljši tenor sveta. Joseph Schmidt bo pel v Elitnem kinu Matici danes prvič. Predstave dnevno ob 16., 19.15 in ob 21.15. Krznarstvo KENK LJUBLJANA, Židovska ulica štev. 8 Izdelovanje in moderniziranje plaščev, jopic, kapov itd. Popravila hitro in poceni. u_ Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola bo igralo v nedeljo 22. t. m. v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) pravljično Igro v 4 dejanjih »Vragov svak«. Začetek točno ob 16. u_ Opozorilo reservnlm oficirjem. Komanda mesta v LJubljani opozarja reserv-ne oficirje iz Ljubljane in okolice, naj spo-roče svode naslove komandi mesta v Ljubljani, ker je to v njihovem interesu. U— Občni zbor društva »šola In dom« v Ljubljani bo v nedeljo 5. novembra ob 9. v Delavski zbornici z običajnim dnevnim redom. Vsem, ki pri srcu blag.nja naše mladine in napredek našega šolstva, naj se udeleže občnega zbora, članarino plačajo pri vhodu v dvorano. u_ Vojnim Invalidom In vdovam. Dospel je premog Trboveljske premogokonne družbe. Oni, ki ga žele kupiti, naj pridejo v društveno pisarno v šentpeterskl vojašnici soba 3, med uradnimi urami (od 9. do 14.) S seboj prinesite legitimacije in vreče u_ Preporodovcl! V nedeljo ob 10. bo v društvenem prostoru predavanje profesor-Ja g. Ivana Kolarja o mladini. Udeležbi obvezna za vse člane! u_ Prihodnja plesna vaja SO Preporoda bo drevi v Trgovskem domu. Začetniki točno ob pol 20., ostali ob 20. Sodeluje Ronny. Vodi g. Jenko. Vljudno vabljeni. u_ šolska kuhinja Atene sprejema dekleta t brezplačen pouk za kuhanje preproste meščanske hrane v dopoldanskem času Plača se samo obed 135 Di? mesečno. Prijave sprejema In daje pojasnil ga. Julija Ferjančlčeva, Ljubljara, Resljeva cesta 5-1., vsak dan od 14. do 16. ure. Prihodnje novosti t ljubljanski drami napoveduje najnovejši »Gledališki list«: Režiser M. Skrbinšek pripravlja znano ljudsko igro »Mlinar in njegova hči« z go. Bol-tarjevo in g. Gregorinom v naslovnih ulogah. Igra je namenjena za izven predstave za Vse svete. Premiera bo 29. t. m. Prof. O. Sest študira efektno burko »Turške kumare«, ki sta jo spisala Ferner - Neal, avtorja »Treh vaških svetnikov«. Glavno ulogo bo igal g. Cesar. Režiser C. Debevec bo uprizoril Klabundovo iero »Praznik cvetočih črešenj«. Prof. O. Šest bo uprizoril v drugi polovici novembra farso v treh dejanjih »Kulturna prireditev v Črni mlaki«, ki io je spisal g. Golia. Istočasno bo uprizorjeno Foreterjevo mladinsko delo »Robinzon ne sme umreti«. Nato se ponovi Mo-liftrov »Tartuffe« v režiji dr. Gavelle. Potem se bo začelo s študijem dveh markant-nih del svetovne literature: Dostojevskega »Bratje Karamazovi« in Ortnerjeva tragedija »Čevljar Hitt«._ Darujte za nesrečne poplavljence j j ščetka za zobe stane mnogo manj kakor je njena vrednost! Sortirana zimska JABOLKA se dobijo pri KMETIJSKI DRUŽBI v Ljubljani NOVI TRG 3 vedno ▼ zalogi po zmernih cenah. Na željo se dostavlja jabolka tudi na dom. 11102 u_ Predavanje. Sokol I. priredi drevi ob 20. t lutkovni dvorani na Taboru predavanje o gibalnih silah srednjega in novega veka. Predavatelj profesor br. Aplenc. Bratje in sestre, pridite! u_ Preureditev frančiškanskega mostu. Mestno načelstvo razpisuje dela in dobave za preureditev starega frančiškanskega mostu. Vsi pripomočki in podatki se dobe med uradnimi urami na mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra, vložišče v II. nadstropju, od 19. t m. dalje. u— žrtev avtomobilske nesreč« na Go. sposvetski cesti, o kateri smo poročali včeraj, se ni pisal Pustavrh marveč Je bil 24 letni Jakob Koprive, sin posestnika s črnega vrha nad Polhovim gradcem. Imenovani si je bil samo sposodil od tovariša Pustavrha kolo in pa legitimacijo, zato Je nastala pomota. Koprive je pripeljal v Ljubljano nekaj kilogramov suhib gob, obenem pa je nameraval tukaj nakupiti nekaj brinja za kuho brinjevca. Na Gosposvetski cesti je imel opravka v Gor-čevi mehanični delavnici ln tu ga je žal zadela nesreča. u_ Napad In razne nesreče. Ko sta šla 29 letni mizarski pomočnik Anton Zalaz-nlk in prav toliko stari posestnikov sin France Sušuik predslnočnjlm lz Krašnje po cesti proti Krajnemu Brdu, so Ju ustavili neznani fantje, s katerimi sta se sprla. Fantje so nato oba napadli in Ju hudo pretepli. Zalazmk Je dobil več poškodb na obrazu ln pa na desnem očesu, Sušnlk pa je odnesel več poškodb na glavi ln po životu — Občinski revež 63 letni Franc Močnik, doma iz Inana Je padel včeraj s hleva ln dobil notranje poškodbe. Posest-nlkova hči, 25 letna Justina Kunčeva t Rovtah se Je poparila t vrelim kropom ta dobila hude opekline po životu. Na Tyrše-vl cesti je podrl neznan kolesar včeraj_ dopoldne pekovskega pomočnika Rudolfa Lor-berja, stanujočega na Taboru 6. Lorber Je dobil več prask po životu in na nogah. u_ posledice prepira sina z očetom. Na ulici sta se zvečer srečala kleparski mojster Maks J. In njegov sin, ki Je bil t družbi tovarišev. Oče je pričel sina karati, da ponočuje, zaradi česar se Je sin razbu ril in se dejansko lotil očeta. To pa Je očeta tako razjezilo, da je potegnil nož, skočil za sinom ln ga sunil t vrat. V jezi mu je prizadejal hudo poškodbo In so morali ranjenca prepeljati z reševalnim vozom v bolnico. Očeta so včeraj aretirali ln se je moral zagovarjati na policiji. Zadevo so pozneje predali sodišču. Iz Maribora a_ Važno opozorilo volllcem ln volil- kam! Posamezni volilci v Delavsko zbornico so še vedno v zmoti, da volijo na vo-mcu ki je v njihovem stanovanjskem okraju To i« popolnoma napačno. Vsak nameščenec n delavec voli na onem voli-Jču k er je sedež njegovega delockjaka, torej tem, kjer je zaposlen m ne tam, kjer 'T-Nujen poziv vsem predsednikom krajevnih volišč za volitve v Delavsko zbornico! Po zaključku volitev v nede jo ob 17. morajo vsi predsedniki rednih kra jevnih volišč takoj po uradni ugotovitvi telefonično ali brzojavno oziroma po kak drugi najhitrejši prometni po« končne volilne rezultate Osrednji voldnl pisarni za bivšo mar borsko oblast v Mariboru, Cankarjeva ulica št L lKličite telefonski številki 26-68 ali 24-40. Brzojavni naslov: Osrednja pisarna, Maribor, Can- kaai!VObrtna volišča za današnje volitve. Delavci in delavke tovarne Hutter volijo od 11 do 16. ▼ otroškem vrtcu ▼ Erjavčevi ulici, delavci in delavke tovarne Braun volijo v gostilni pri Zelenem vencu od pol 12 do pol 16., delavci in delavke Thomove tovarne v ženskem učiteljišču od 13. do 17., delavci in delavke Sonskega tovarne v gostilni Balkan v Linhartovi ulici od 11. do 17., delavci in delavke tovarne Doctor m Drug v gostilni Rosman (prej čolnič) od 11 do 16., delavci in delavke Derwuscheg-gove opekarne v Narodni gostilni poleg opekarne od 13. do 18., delavci in delavke tovarne Kovina volijo v obratu, in sicer v garderobi od 11. do 17. Delavci in delavke omenjenih tovarn morajo voliti na omenjenih voliščih, ker jutri ne bodo smeh voliti na rednih voliščih. Vs4 pa bodo volili z modro glasovnico. a— Krajevna organizacija JNS na Po-brežju se iskreno zahvaljuje vsem volilcea pri nedeljskih občinskih volitvah na krasni udeležbi in častnem uspehu. Obenem poziva vse, da glasujejo jutri pri volitvah v Delavsko zbornico vsi z modrimi glasovni cami za predstavnike nacionalne liste. a— Na občnem zboru Zveze jugosloven-skih mest v Novem Sadu bodo zastopala mariborsko mestno občino kot predsednik župan dr. Lipold ter občinska svetnika Sa- bothy in Peric. a— Dva izredna večera na Ljudski univerzi. Drevi ob 20. bo ▼ veliki kazinski dvorani koncert znamenitega »Pariškega tria«. Dvorana bo kurjena. Prireditev je skupna s francoskim krožkom. — V ponedeljek bo po daljšem presledku nastopil s svojim znanim humorističnim načinom pripovedovanja o planinskih turah znani planinec profesor g. Janko Mlakar. Ob opremljevanju mnogoštevilnih skioptičnih slik bo pripovedoval o svojem pohodu na Veliki Klek. M v a_ Prva letošnja otroška predstava bo jutrišnjo nedelio ob 15. Vprlzorili bodo ve-lezabavno pravljično igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. To učinkovito otroSko delo se godi na Prepadnih planincah, na premožni kmetiji ter v domovanju hudobne čarovnice Hudamore. Ima štiri dejanja, izmed katerih bo tretje, ko se na Prepadnih planincah gode čudne coprnije, decl prav posebno všeč. Nastopijo Dragrutino-vičeva (Manča), Gorinškova (Hudamora), Savinova (Cipcop), Barbičeva (Lizika), Gorinšek (Gašper Siratka), Blaž (Peter), Tovornik (Mrvar) in mali Mohor (kralj Briljantin). Režira H. Tomašič. Kdor kupi vstopnico za sedež, lahko pripelje s seboj enega otroka do štirih let, če ga drži v naročju. __ ZAHVALA« Podpisani se zahvaljujem »Vzajemni pomoči«, reg. pom. blagajni v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16, H. nad., za kulantno izplačilo posmrtnine ter jc najtopleje priporočam. Ljubljana, 21. oktobra 1933. 10109 Keržič Franc. Radio kotiček Ljubljana, 21. oktobra Med zanimivostmi današnjega radiopro-grama naj omenimo nastop našega znanega gledališkega strokovnjaka in publicista g. prof. Šesta, ki je pripravil za naš radio cel niz zabavnih predavanj. Poznamo 5e- ZAHVALA. Podpisana se zahvaljujem »Vzajemni pomoči«, reg. pom. blagajni v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16, n. nad., za kulantno izplačilo posmrtnine ter jo najtopleje priporočam. Vižmarje, 21. oktobra 193S. 10109 Trampuž Katarina. ftov slog iz neštetih Izredno duhovito in zabavno pisanih potopisov in zato smo prepričani, da ga bodo radioabonenti z navdušenjem in užitkom poslušali. Njegovo predavanje bo od 19. — 19.30. Za Šestom nastopi dr. Jug, ki nam bo povedal, kaj je bilo ta teden novega v zunanji politiki. Ob 20. pa začne naša radio-postaja prenašati iz Uniona koncert trboveljskih slavčkov, pevskega zbora Trboveljski Zvon in znamenitega pianista, našega rojaka iz Beograda Cirila Ličarja. Za zaključek današnjega programa bomo slišali še poročila, zadnje vesti in pa plesno glasbo. Poklonite RNA elegantno precizno uro! a,_ Predavanje prof. Siliha o novih potih moderne pedagogike bo priredilo Društvo slovenskih akademikov v Mariboru jutri ob 10. dopoldne v dvorani Ljudske univerze. Iz Celja «_Za volitve v Delavsko zbornico so za mesto Celje In občino Celje-okolica določena naslednja tri volišča: I. volišče v meščanski šoli v Strossmayerjevi ulici ia vse volilce, katerih delodajalci imajo imena z začetnimi črkami A do vključno J; II. volišče v mestni narodni šoli v Gregorčičevi ulici za vee volilce, katerih delodajalci imajo imena z začetnimi črkami K do vključno P., III. volišče v občinski pisarni celjske okolice na Bregu za vse rolilce, katerih delodajalci imajo imena z začetnimi črkami R do ž. Razen tega so obratna volišča v cinkarni ln v Westnovi tovarni, kje' volijo vsi nameščenci in usliužbenoi teh dveh podjetij. Volitve v ob. ratnih voliščih bodo danes od 9. dopoldne dalje, volitve na voliščih I., n. in »III. pa Jutri, r nedeljo od 9. do 17. Pripominjamo, da Je v oglasu glede celjskih volišč pomota v navedbi krajev ln da veljajo gornja navodila tudi za vse kraje celjske okolice. Volilci, pomnite: Samo modra (plava) glasovnica je prava! e_ Novi okoliški občinski svet bo Imel prvo javno sejo v sredo 25. t. m. ob 18. v občinski posvetovalnici na Bregu. Na dnevnem redu je zaprisega občinskih odbornikov in konstituiranje občinskega odbora. e_ Danes ob 20. se bo pričel v Mestnem gledališču koncert našega prvaka na kro-matični harmoniki g. Milana Stanteja. Na spored« je cela vrsta lepih težkih ln lažjih skladb Powela, Puccinija, ruskih in slovenskih skladateljev ter zlasti znameniTi »Furiant« mladega češkega modernista Ja-romira Weinbergerja. Obiščite ta koncert ki je prvi te vrste v Celju, ln pomagajte revnim dijakom, ki jim je namenjen čisti dobiček. Vstopnine ni, vsakdo si pri blagajni kupi samo spored. e_ človekoljuben čin. Zagrebški lekarnar g. Vojko Arko, lastnik dveh hiš v Ko. menskega ulici v Celju v katerih je poplava 23. septembra povzročila stanovalcem veliko škodo, je upošteval položaj v teh dveh hišah ln vsem 17 strankam popustil najemnino za oktober. Ta človekoljubna gesta Je vredna vse pohvale ln Jo priporočamo v posnemanje. e_ Včerajšnji žalni dan so proslavili invalidi z žalno mašo, ki se Je pričela ob 8. v župni cerkvi. Maše so se udeležili zastopniki civilnih ln vojaških obla-stev in uradov. Invalidi ln mnogo drugega občinstva. e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Tajfun« in zvočna predigra. Zvočni kino Dvor Telefon 2730 TOM MIX Velenapeti film Eno minuto pred dvanajsto poln divjih scen, akrobacije ra konju. Tom kot junak dneva. Lepi konjL Predstave ob 4., 7. in 9. avečer. Ljudske cene 2, 4, 6 Din (balkon 8 Din). Iz Trbovelj t— Prvo nagradno streljanje strelske družine Trbovlje bo v nedeljo 22. t. m. od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ob vsakem vremenu. Nagradnega streljanja se Jahto udeleže vsi člani strelske družine Trbovlje, kakor tudi člani strelske družine celjskega okrožja. Nagrade so določene tri ▼ vrea-nosti okrog 600 Dm. katere prejmejo najboljši strelci po številu doseženih krogov. Jutri v nedel jo ob 15. uri domača ^TNSKA TRGATEV v letni dvorani pn šporinu (lastnik Paul Bauerheun) pn Sv. Katarini. Vabljeni vsi ki se hočejo v kroelicah naužiti š ba Dles licitacija, dobra postrežba s toplimi in mrzlimi jedili. Vstopnine m. Iz Hrastnika h— Volilna komisija za volntve t Delavsko zbornico bo poslovala danes ves dan od 8. do 19. na obeh obratnih voliščih, ki bosta za steklarno in kemično tvornico r jedilnici delavske kuhinje v steklarni, za rudnik pa v čakalnici obrata v Ojstrem. h— Kino Sokol bo predvajal v soboto in nedeljo opereto »Dvoje oči — en tango«, ali »Zapeljivka«, in zvočni tednik. Iz Novega ni esta 9— Kino »Dom« v Sokolskem domu fc^edvaja danes v soboto ob 20.15 in jutri v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 url zvočni f:lm »Greh gospe Ckudetove«. V glavni vlogi: Helen Haves. Predigra: Paramoun-tov rvočni tednik. Iz Slovenjgradca sg— Za volitve v Delavsko zbornico vlada veliko zanimanje. Volišče je v občinski pisarni v Slovenj gradcu. Volilni predsednik je pa g. Leopold Kopač, šolski upravitelj. Ne pozabite, da so naše glasovnice modre in da morate te dati cele v kuverte. Druge pa pretrgajte in tudi dajte v kuverte! Popoldanski dež za-more pogosto popolnoma pokvariti dobro razpoloženje. V takem primeru pa pomagajo odlični M Kdor Kdor bonboni, ki razveseljujejo in pomirjajo. je f//1// počul i« ISCKL i« U počuti se bolje, dobre volje. čudo osvežuje, se prileže, prija. IZDELEK: UNION, ZAGREB Iz Ptuja j— Hotel Osterberger danes in jutri konoert. Pojedina pečenic in jeternic. j— Kino bo predvajal drevi ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Ljubezen z neba« z Magdo Schneiderjevo in Hermanom Thimigom. Dodatek Foxov tednik. Is iivllenfa na dežel" STARI TRG PRI ČRNOMLJU. Volilne podatke je treba popraviti v toliko, da je lista g. Sterka Josipa dobila 210 glasov (15 odbornikov), lista g. Mavrina Petra pa 6 glasov (0). ŽALEC. Hmeljska borza »hmelj po s*o« aamo v soboto zvečer ob 20. in v nedeljo ob 16. v Roblekovi dvorani »Hmeljska princesa« Radovana Gobca. Naj nihče ne zamudi te prilike in naj si ogleda veselo opereto! oipoaarstvo Izboljšanje v premogovni produkciji o priliki objave podatkov o premogovni produkciji dravske banovine v juliju smo lahko ugotovili, da so se razmere ;/boljšale. Produkcija v premogovnikih se ni samo dvignila v primeri z junijem, temveč tudi ni več zaostajala za produkcijo v lanskem juliju. Ta tendenca je prišla še izraziteje do veljave v avgustu. Od najnižje mesečne produkcijske količine v letošnjem juniju (75.773 ton) se je produkcija že v juliju povečala na 80.498 ton, v avgustu pa je poskočila že na 92.375 ton. Lani .ie od junija na julij produkcija še nazadovala od 88.029 na 80.339 tOn, v avgustu pa se je dvignila na 91.657 ton. Letošnja produkcija v avgustu je bila torej za 718 ton ali z 0.8 odst. večja nego lanska (v letošnjem juniju je bila produkcija v primeri z lanskim junijem še za 14 odst. manjša). Povečanje produkcije torej ni zgolj sezonsko. Skupna prodaja premoga se je že v juliju dvignila od 68.780 na 73.701 tono. v avgustu pa je nadalje narasla na 84.470 ton (lani v avgustu 82.136 ton); v primeri z lanskim avgustom je bila letos prodaja za 2334 ton ali za 2.8 odst. večja. Premogovniki so v juliju oddali: železnicam 32.753 ton (v juniju 30.942 ton), bro-darstvu 880 ton (693), industriji 40.027 ton (34.376"). od tega v dravski banovini 24.566 ton (24.153), za hišno porabo 4521 ton (2471), raznim strankam 5009 ton (4732), izvozili pa so 1280 ton (487); skupaj »o nrodali 84.470 ton (73.701), sami rudniki so porabili 4158 ton (3601), za deputate pa so oddali 1728 ton (2080). Kakor je iz gornjih številk razvidno se ie 7nova povečala oddaja železnicam, ki je dosegla v avgustu 32.753 ton nasproti 26.910 tonam v lanskem avgustu, tako da so letos železnice odvzele za 5843 ton ali za 22 odst. več premoga nego lani v istem mesecu. To povečanje oddaje železnicam (pred običajnim sezonskim povečanjem) je bilo pričakovati glede na okolnost, da so prej železnice odvzemale manj premoga nego so potrebovale, pa tudi zaradi tega, ker je bila, kakor znano, kvota slovenskih premogovnikov na skupnih dobavah premoga železnicam povečana. Ker je bila navzlic znatno narasli oddaji produkcija nekoliko prevelika, so se zaloge povečale v teku meseca za 2012 ton (od 153.482 na 155.494), dočim so v istem mesecu lanskega leta narasle za 3292 ton (od 146.108 na 149.401 tono). Produkcija v 8 mesecih. Skupaj je znašala produkcija v prvih 8 mesecih t. 1. 726.374 ton nasproti 817.590 tonam v istem razdobju pret leta. Zaradi manjše produkcije v prvi polovici leta je bila skupna produkcija v 8 mesecih letos za 11 odst. manjša nego lani. Skupna prodaja premoga pa je znašala v 8 mesecih 635.954 ton (lani 695.211 ton). Zaposleno delavstvo. Navzlic povečani produkciji se povprečno število zaposlenega delavstva ni dvignilo, temveč je še nazadovalo od 5665 na 5629. Lani v avgustu je bilo povprečno zaposlenih 6382 delavcev, torej mnogo več, čeprav je bila produkcija za malenkost manjša. Število izvršenih nadnic (šihtov) je od julija na avgust sicer naraslo od 110.263 na 117.088, izplačane mezde delavstva pa so se povečale od 5,162.000 na 5,347.000 Din. vendar pa je bilo lani v avgustu pri za malenkost manjši produkciji izvršenih več nadnic. namreč 133.351, izplačanih pa je bilo na mezdah 6.185000 dinarjev Od začetka leta je bilo na mezdah izplačano 43.6 milijona Din, to je za 11 milijonov manj nego lani. »Jugoslovensko finančno pravo" Naša finančna književnost, osobito naši poslovni krogi občutno pogrešajo sistematično sestavljeno in pregledno urejeno knjigo, v kateri bi bili zbrani najrazličnejši po vseh mogočih zakonih, uredbah in pravilnikih raztreseni predpisi finančne stroke. Pri teh okolnostih je davčnim organom otežkočeno pravilno in zakonito poslovanje, še bolj pa davkoplačevalcem, orientirati se glede svojih davčnih obveznosti. Iz zgoraj navedenih razlogov je sestavil naš strokovnjak v finančnih zadevah g. Sušeč Štefan načelnik fin. oddelka banske uprave v pokoju knjigo: Jugoslovensko finančno pravo; neposredni davki. drž. trošarina in takse. Za vsakogar, ki rabi informacije o raznih vrstah drž. davkov, bo knjiga najpri-kladnejše sredstvo. Praktičen in razviden vsebinski pregled omogoča tudi nestrokovnjaku, da hitro in brez težave najde zakonske predpise, za katere se zanima. Prav tako bo služila omenjena knjiga za študij finančnim kandidatom, slušateljem trgovskih akademij in visokošolcem pravne fakultete. Vsebinsko je razdeljena knjiga na občni in specialni del. Občni del nas seznanja z osnovnimi načeli davčne administracije in njihove strukture. V specialnem delu razpravlja avtor pod poglavjem neposrednih davkov o zgradarini, zemliarini, pridobnini, rentnini, družbenemu davku, uslužbenskem davku, o splošnem in skupnem prometnem davku, o davku na luksuz, davku na neoženjene osebe in o vojnici. V naslednjem poglavju govori v sistematični celoti o veljavnih predpisih drž. trošarine. da se more vsak producent in prodajalec trošarinskih predmetov detajlno poučiti in orientirati o svojih obveznostih Nadalje razpravlja avtor v pregledni obliki o obsežni materiji zakona o taksah in zakona o sodnih taksah. Vsaka tarifna postavka taksnega zakona se obravnava samostojno, z vsebinskim napisom t?rifne postavke ter navaja pri tem najvažnejša določila iz taksnega in pristojbinskega pravilnika. V taksnem delu je knjiga vprav ustvarjena za ročno uporabo upravnemu in finančnemu uradništvu, sodnikom, advokatom, notarjem funkcionariem občin, 'mnišč družb, denarnih zavodov in za- Knjiga bo obsegala okrog 360 strani .l 1 njega formata in bo stala v platno ve- zana 100 Din, v prednaročilu do 1. nov. 1933. pa ie 80 Din, plačljivih ob dostavitvi. Naročila odnosno predplačila naj se z navedbo natančnega naslova pošiljajo na naslov avtorja: Štefan Sušeč, Ljubljana, Beethovnova ul. 15. Borze 20. okt. Na ljubljanski borzi sta devizi Neuyork in London danes nebistveno popustili. De-viza Berlin se je znova popravila. Avstrijski šilingi so se trgov?.li v privatnem kli-rinigu po 8.75 (v Zagrebu po 8.59, v Beogradu po 8.60 in 8.57). Od efektov so bile na ljubljanski borzi zaključene delnice Kranjske industrijske družbe po 300. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda nekoliko dvignila in se je trgovala po 244 in 246. Tudi dolarski papirji so se malo popravili. V ostalem pa ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Amsterdam 2306.51 — 2317.87, Berlin 1352.91—1363.71, Bruselj 796.63 do 800.57, Curih 1108.35—1113.85, London 178.19—179.79, Newyork 3858.27—3886.53 Pariz 223.88—225.—, Praga 170.01—170.87, Trst 300.57—302.77 (premija 28.5%). Curih. Pariz 20.1975. London 16.50, New-vork 364, Bruselj 71.85. Milan 27.19, Madrid 43.15, Amsterdam 208.15, Berlin 123.10. Dunaj 57, Stockholm 85, Oslo 82.80, Ko-benhavn 73.60, Prasa 15.325. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 244 do 216. za nov. 244 den., za dec. 245 do 247, 7 odst. invest. 51 do 53, 4 odst. agrarne 26.50 do 27, 7 odst. Blair 34.50 do 35.50, 8 odst. Blair 36.75 do 37.50, 7 odst. Drž. hip. banka 45 do 47, 6 odst. begluške 36.50 do 37.50; bančne vrednote: Nar. banka 3550 do 3700, PAB 223 do 226; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 140 do 170, Trbovlje 85 do 100. Blagovna tržišča 21 TO _j_ Novoeadska blagovna borza (20. t, m.). Tendenca prijazna. Promet 121 vagonov. Pšenica: baška, okol. Sombor, okol. Novi Sad, baška potiska in ladja Tisa 98 do 100; baška ladja Dunaj in Begej 98 do 99; srednjebaška 99—101; gornjebaška 102—103; gornjebanatska, sremska, slavonska 97—98; južnobanatska 91—92. Oves: baški, sremski in slavonski 52—54. Ječmen: baški, sremski, 64/65 kg 61—63. Koruza: baška, sremska 66—68; okolica Sombor 67—69; slavonska 69—71; baška, bela, 80—82.50; banatska 63—65; baška ladja Sava, Begej 67.50—69.50; ladja Dunav, Tisa 68—70; baška, sremska nova, umetno sušena, za okt., pariteta Indjija 59—61. Moka: baška, banatska »Og« in »Ogg« 190—210; >2« 170—190; >5« 160 do 170; »6« 110—120; >7c 80—90; >8« 57.50 do 62.50; sremska ln slavonska »Og« in »Ogg« 180—195; »2« 160—180; »5« 140 do 160; »6« 105—115; »7« 75—85; »8« 55 do 57.50. Otrobi: baški. sremski 46—48; ba-natski 43—45. Fižol: baški, sremski beli 130—135. Sofc ol Prosvetarjem notranjskega okrožja. V zadnji okrožnici (št. 19.) je bilo pogrešno javljeno, da bo okrožna prosvetna konferenca za notranjsko okrožje že to nedeljo 22. t m. Opozarjamo brate proevetarje, da bo prosvetna konferenca šele prihodnjo nedeljo 29. t. m. v Dolenjem Logatcu ▼ Sokolskem domu. V polnem obsegu torej ve-lia tozadevna objava ▼ »Jutru«. ZiPO. Prosvetarjem kamniškega okrožja. Ker prihaja vlak iz Ljubljane v Domžale šele po 9., se bo okrožna prosvetna konferenca pričela Šele ob pol 10. Prinesite poročila! Gosfiodarske vesti = Pred normalizacijo poslovanja Jugoslovenske udružene banke. Kakor poroča »Politika«, sta odpotovala dr. švrljuga in Mažuranič v Pariz zaradi zaključitve pogajanj in podpisa pogodbe glede novih sredstev za Jugoslovensko udruženo banko d. d. Zagreb-Beograd. Pogajanja o načinu sanacije so že zaključena. Po informacijah tega lista naj bi banka v zvezi s popolnim razčiščenjem bilance odpisala vso delniško glavnico v višini 180 milijonov Din, nakar bi izdala za 70 milijonov Din novih delnic, ki bi jih deloma prevzeli Angleži, to je skupina okrog Anglo-interna-tionale banke za svoja dobroimetja pri bari ki, dosedanji domači delničarji in ostali interesenti pa bi vplačali ostali del nove glavnice. Banka pa ne bi prišla do novih sredstev samo z novo emisijo delnic, temveč bi tudi dobila kredite iz Anglije. Izredni občni zbor naj bi v najkrajšem času odobril to transakcijo, nakar bi banka pričela na zahtevo izplačevati vloge brez omejitev in bi se odpovedala zaščiti po paragrafu 5. V nedeljo, dne 22. oktobra MALIM IN VELIKIM V RADOST Nova zgodba s slikam! NA OBIČAJNEM MESTU PRIVOŠČITE SEBI IN SVOJIM DRAGIM VSAK DAN MINUTO ZABAVE! NAROČITE »JUTRO«! S p o rt Tekme rezervnih moštev za pokal SK Ilirije Z namenom, da se poveča tekmovalni program rezervnih moštev ljubljanskih klubov, razpisuje SK Ilirija pokalno tekmovanje za rezervna moštva, ki se bo pričeio v nedeljo 28. oktobra in se igralo po temle pravilniku: Pokal postane last kluba, ki zmaga dve leti zaporedoma ali trikrat v presledkih. Do tega časa hrani pokal vsakokratni zmagovalec, ako more jamčiti zanj, sicer ga čuva SK Ilirija. Začasni zmagovalec je dolžan vrniti pokal mesec dni pred pričetkom novega tekmovanja SK Iliriji. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JNS, v kolikor ni posebnih določil v tem razpisu. Sodelujoča moštva spadajo pod disciplinarne določbe pravil in pravilnikov JNS Pravico do sodelovanja imajo rezervna moštva klubov I. m II. a razreda v Ljubljani z verificiranimi igralci, ki imajo pravico nastopa v prijateljskih ali prvenstvenih tekmah. V rezervnih moštvih klubov podsavezne lige smeta igrati največ po dva igralca, ki sta igrala v tekoči prvenstveni sezoni že v liginih tekmah. V rezervnih moštvih klubov II. a razreda smejo igrati največ 4 igralci, ki so igrali v tekoči prvenstveni sezoni že v prvenstvu II. a razreda. (Šteje se jesenska in pomladanska sezona kot ena). Protesti glede upravičenosti nastopa kakega igralca se morajo javiti sodniku pred pričetkom drugega polčasa dotične tekme, razen tega pa jih pismeno priporočeno predložiti v 48 urah SK Iliriji, sicer se ne upoštevajo. Tekmuje se po sistemu na točke v jesenski in pomladanski sezoni. Ako bi se prijavilo več kakor 8 moštev, se izžreba in igra najprej izločilno kolo, da se dobi 8 udeležencev, nakar se tekmuje po točkah. Moštvo, ki samovoljno zapusti igrišče ali drugače krši ta pravilnik, zgubi tekmo z 0 : 3. Igralci se med tekmo ne smejo menjati in tudi ni dovoljeno postavljati rezervo v primeru poškodb. Žrebanje protivnikov, verifikacijo tekem in reševanje protestov opravi poseben medklubski odbor, v katerega imenuje SK Ilirija predsednika, tajnika in tehničnega referenta, vsak klub udeleženec pa po enega odbornika. Morebtine potne in druge stroške nosi vsak klub sam. Z ozirom na davčne in druge predpise se bodo vršile te tekme po sporazumu med klubi podsavezne li-<*e kot predtekme njihovim prvenstvenim tekmam, če bi pa to ne bilo izvedljivo, pa kot nejavne tekme brez vstopnine. Prijavni rok za letošnje tekme je do četrtka 25. t. m. ob 18. Prijave naj se pošljejo na naslov SK Ilirija, kavarna Evropa in naj se obenem imenuje zastopnik za medklubski odbor. Prva seja medklubskega odbora, na kateri bodo izžrebani pari za prvo kolo, bo v četrtek 25. t. m ob 20. v klubski sobi SK Ilirije v kavarni Evropa. Ilirija : Hermes Jesenski derby v novi formi. V nedeljo se bo odigrala v Ljubljani prva letošnja jesenska prvenstvena tekma podsavezne lige. Ker nastopita domača kluba Ilirija in Hermes, lahko smatramo to borbo za naš novi derby. Tekma bo gotovo nudila dovolj zanimivo igro. Res je, da so izgledi na strani be-lozelenih, ker so Igralci bolj rutinirani, imajo mnogo težkih tekem za seboj ln prednost lastnega terena in večjega dela publike. Kljub vsemu temu se Hermesova enajstorica ne bo dala kar tako streti. Opirala se bo na svoje orožje, tehnično igro, vendar bo kljub temu morala zaigrati tudi požrtvovalno. Tekma prične ob 15.15 ter se odigra ob vsakem vremenu. Ob 13.30 Igrata predtekmo obe rezervi. Prvenstvo drugega razreda V nedeljo se nadaljuje tekmovanje ljubljanskega drugega razreda. Nastopi vseh šest klubov v borbi za točke. Dopoldne ob 1015 na igrišču Hermesa: Mars : Jadran. 2« v prvi tekmi je Mars proti Grafiki iz-nenadil s svojo tehnično igro, s katero bi moral tudi zmagati. Manjka mu samo strelcev v napadu. Tudi Jadran se popravlja od tekme do tekme, kar najbolje dokazuje zmaga nad Korotanom prošlo nedeljo. V nedeljo se srečata dva popolnoma nasprotna sistema, Mars tehnično tn kombinatorno, dočim Jadran borbeno in vztrajno. Končno zmago je težko v naprej prerokovati. _ Popoldne se srečata na istem igrišču Slovan in Grafika ob 15. Sanse za zmago ima Grafika, toda presenečenja niso Izključena. Ob 13.30 predtekma obeh re-zerv. Na igrišču Korotana se srečata stara rivala Korotan in Reka ob 15.15. Borbe med njima so bile vedno zanimive in napete. Zmago prerokovati v naprej enemu ali drugemu je težko, ker oba sta aspi-ranta za prvo mesto drugega razreda ter bo borba ogorčena do konca. Službene objave LNP (Seja p. o. 18. oktobra). Navzoči gg.: Stanko, Setina, Novak, Skuhala, Zupane, Kosirnik, Vrhovnik; odsotni upravičeno: Anko, neupravičeno: Oman, Starec. V nedeljo 22. t. m. se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani, ig-rišče Ilirije, ob 1515 Ilirija : Hermes, dovoli se predtekma rezerv, službujoči g. Kačar, vsak klub postavi po pet rediteljev; igrišče Korotana, ob 15.15 Korotan : Reka, službujoči gosp. Kralj vsak klub postavi po tri reditelje; igrišče Hermesa, ob 10.15 Mars : Jadran, službujoči g. Dorčec, vsak klub po tri reditelje; na Istem igrišču ob 15.14 Slovan: Grafika, službujoči g. Tomšič, vsak klub po tri reditelje; v Domžalah, igrišče SK Domžale, ob 15. Domžale : Svoboda-Vič, službujoči g. Martelanc, Domžale postavi 10 rediteljev; v Kranju ob 15. Korotan, Kranj : Bratstvo, službujoči g. Vrhovnik, Korotan postavi 10 rediteljev; v Celju, igrišče Atletikov ob 13.30 Jugoslavija : Laško, službujoči g. Konig, igrišče Celja ob 15.15 Celje : CSK, službujoči g. Svetek; v Trbovljah, igrišče Amaterja ob 15.30 Dobrna : Retje, dovoli se predtekma rezerv, službujoči g. Stepišnik; v Hrastniku, igrišče Hrastnika ob 15. Delavec : Rudar, službujoči g. Hudi; v Zagorju, igrišče Zagorja ob 15.30 Svoboda-Zg. : Zagorje, dovoli se predtekma rezerv, službujoči gosp. Copar; v Mariboru, igrišče Svobode ob 10. Svoboda : Mura, igrišče Rapida ob 15. Rapid : Maribor, službujoči g. Mazi; v Murski Soboti ob 15. Panonija : Gradjan-ski, službujočega določi OO Maribor. Dovoli se Enakosti-Jesenice prijateljska tekma 22. t. m. na Jesenicah. Preložene prvenstvene tekme dolenjsko-posavske skupine se določijo tako: 29. oktobra Krški: Sava, 5. novembra Krški : Elan, obe v Krškem. Tekmi Krški : Sloga in Elan : Sloga se preložita na pomladansko sezono. Poziva se SSK Celje, da v roku 10 dni poravna vse obveznosti napram LNP, sicer se bo suspendiral. Veri^rajo se s pravico takojšnjega nastopa: »» Hermes Bračič Danilo, za Maribor Majer Jože, za Amater Pire Lado, Pire Ivo, Knez Franc in Raz-potnik Ivan; s pravico nastopa dne 28. t. m. za Slovana Sinček Anton, za Muro Schrimpf Franc, šobek Franc, za Korotan-Kranj Krener Jože, za Krški Turnšek Viktor, za Zalog Papler Josip in černe Albin. Vzame se na znanje Izjava igralca Peklarja Stojana, da preklicu je svojo prijavo za železničarja in da ostane član Maribora Zavrne se verifkacija Moljka Edvarda za Trbovlje, ker ni priložena predpisana pristojbina in verifikacija Martinaka Viktorja za Panonijo, ker niso priložene slike. Anulirajo se v smislu službenih objav u. o. JNS, službeno br. 44 od 13. t. m., točka 16., verifikacije igralcev Svetic Ignacij, Jug Franc in Slapar Franc za Ilirijo, objavljene v službenih objavah p. o. LNP 1. t. m. K. o. se predajo Igralci: Sa-gadin Alojzij ir Drobež Lado (Korotan, Ljubljana), Sinkule Rudolf (Slovan) na osnovi sodniškega poročila o tekmi Slovan : Korotan 8. t. m., Kirbiš Josip (Maribor) na osnovi sodniškega poročila o tekmi Celje : Maribor 8. t. m. U. o. se preda ss. g. Mahkovec, ker se ni odzval delegiranju za sojenje tekme Disk : Zalog 8. t. m. v Domžalah. — Tajnik n. Službeno iz OZDS pri LNP Določata se stranska sodn:ka za prvenstveno tekmo Iliri ia : Hermes jutri ob 15.15 gg. Groznik in Mrdjen. Kdor Je nervozen, brez miru za kanlbodl, ta v čevljih s PALMA podpetnikl nai hod!. Palma C U M l-PODPETNIKI Dobiš ]lh pri vsakem čevllariu. JngosL Izdelek. ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo ob 14. igrajo juniorji II. s prvim moštvom Panonije, ob 15-30 pa prvo moštvo proti vojaškemu timu. — (Sanacijski odbor). Danes ob 18. seja pri Slamiču. SK Jadran. V nedeljo morajo biti ob 9.30 na igrišču Hermesa: Vinko, Tone, Ja-jjez L Milan, Ludovik, Franc, Rudi, Jože, Janez II, Beno, Dolfe, rez. Kocjan, Vail-goni, Verbič. stranski sodnik Goli, reditelji Klir, Tomšič, Jeršek. SK Reka. Jutri ob 14.45 naj bodo na igrišču Korotana Pikič, Nany, Bojan, Drage, Korle, Dane, Nino, Ane, Broni, Heri-bert, Zinke, Korli, Torkar. Reditelji: Te-šar F., Skočir, Pišlar, Adamič, Miklič. Opozarja se Nino, da pride zanesljivo. — Table-tenis. V nedeljo ob 9. morajo biti v našem lokalu Rejc I in n, Dobnikar, JLiojk, Mane in Brane; Igra se z Ilirijo. SK Mars. V nedeljo prvenstvena tekma z Jadranom ob 10.15 na Igrišču Hermesa. Ob 9.30 morajo biti na igrišču; Zavrl I in H, Dolinar, Klingenstein, Krašovec, Poga-čar H, Vrhove, Zupane, Woh!fart, Burger, Zupančič, Jenko, Jerše, Novak Rado. Stranski sodnik Pogačar I. Reditelji: Strah, Stražišar, Verbič. Blagajna; Vrho-vec I. Nadzor; Košar. Celjski nogomet. V nedeljo 22. t. m. ob 13.30 se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« v Celju drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo iz Celja in SK Laškim. Sodil bo g. Janežič iz Celja. Ob 15.15 se bo pričela aa Claziji prvorazredna prvenstvena tekma med SK Celjem in Cakovečkim SK. Tekmo, ki bo gotovo zelo zanimiva, b > sodil g. Cimperman iz Ljubljane. Korotan (Kranj) : Bratstvo (Jesenice), odločilna tekma za prvenstvo Gorenjske, ki se bo v nedeljo odigrala v Kranju, vzbuja veliko zanimanja. Saj še niso pozabljena presenečenja prošle sezone, ko sta bila oba kluba na domačem igrišču poražena, na tujem pa sta zmagala. Letos pa se je pričelo ravno obratno. Tudi takrat se je zaključna tekma vršila v Kranju in je odločitev padla šele v podaljšku tekme dvakrat po 15 minut. Stanje točk je danes ugodnejše za Bratstvo in zadostuje že re-mis, da si v nedeljo osvoji prvenstvo. Vendar so kranjska tla prevroča, da bi se s sigurnostjo moglo na to računati. Kajti Kranjčani bodo napeli vse sile, da se re-vanžirajo za nedavni poraz 3:4 (3:2) na Jesenicah in si pribore častni naslov »Prvak Gorenjske«, katerega so v minuli sezoni radi podcenjevanja nasprotnika precej nesrečno izgubili. V predigri se srečata v revanžni prijateljski tekmi rezervi obeh kluJx»v. Korotanova rezerva bo nastopila v dosedaj najmočnejši postavi, da se čim izdatneje revanžira za poraz na Jesenicah. Pričetek bo že ob 13.30. SK Ilirija (table tenis sekcija). Danes ob 18. morajo biti vsi tekmovalci pred kavarno Evropo. Važno zaradi dravskega prvenstva. Table tenis dvomateh Ilirija : Reka. V nedeljo ob 9. se prične v prostorih SK Reke na Strelišču tretji dvomateh med obema moštvoma. Ilirija kakor Reka nastopita v svojih najboljših postavah, tako da se obeta prav zanimiv turnir. Ilirijo bodo zastopali: Weissbacher, 2iža, Djinovski Girgon, Verč in Gogala. Za Reko bodo igrali Rejc L in II., Dobnikar, Thuma, Stare in Lojk. To je edina prireditev pred prvenstvom dravske banovine, ki se bo vršilo najbrže že sredi novembra v Ljubljani. Priporočamo prijateljem tega športa, da si ogledajo formo naših tekmovalcev. — Vstopnine nil ŽSK Hermes (table tenis). Danes ob 18. sestanek vseh članov sekcije v salonu gostilne Keršič. Razpravljalo se bo o odigra-nju klubskega prvenstva in o razdelitvi ur za treninge. Istotam se bodo sprejemali tudi novi člani. Smučarski klub Ljubljana. V nedeljo obvezen kondicijski trening za vse klubove tekmovalce. Zbirališče ob 8.30 pred vele-sejmom. I. skupina: Št. Vid, Gunclje, Golo Brdo, Sv. Jakob, Osovnik, Grmada, Sv. Katarina, Toško čelo, Rožnik, Ljubljana II skupina: Podutik, Toško čelo. Sv. Katarina. Golo brdo. Gunclje, Št. Vid, Ljubljana. Oprema turistovska, nahrbtnik! Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: I. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 20. oktobra Ljubljana 7, 763.0, 4.2, 90, mirno, 10, megla, —, Ljubljana 13, 761.6, 12.4, 65, S3, 1, _ —; Maribor 7, 761.3, 5.0, 90, m.r-no, 3, 2.5, dež; ZaZgreb 7, 761.0, 6.0, 90, W2, 1, do. 'ež; Beograd 7, 71.0, 8.0, 90, 10, 1.0, dei; Sarajevo 7, 764.1, 5.0, 90, mirno, 10, 1.0, dež; Skoplje 7, 762.0, 7.0, 90. mirno, 10, —, _; Split 7, 762.7, 10.0. 70, NE3, 0, _, Kumbor 7. 761.1, 13.0, 90. ENE3, 2, _ —; Rab 7, 762.8, 10.0, 75, ESE3, 3, —, — Temperatura: LJubljana —, 3.6; 14.7, —, Maribor 10.4, 5.0; Zagreb 9.0. 6.0; Beogra l 11.0, 7.0; Sarajevo 18 0. 5 0; Skoplje 17 i. 5.0; Split 18.0, 9.0; Kumbor _ 11-0; Rab _ 8.0. Iz življenja in sveta Daladier odgovarja Nemčiji Babilonski stolp Pred pariškimi vrati, na Mont Valerie-nu na meudonski visoki ravani in na vojaškem vežbalnem polju Issy-Les Moulme-aux vrtajo ta čas v zemljo, da bi dognali najtrdnejša tla, ki bi nosila za pariško mednarodno razstavo 1. 1937. 750 ali celo 1200 m visok stolp, glavno atrakcijo te razstave Inž. Henry Lossier, znani francoski gradbenik, je izjavil, da bi z železo-betonom lahko brez težave zgradil do 2500 m visokega orjaka, z uporabo najtrših modernih vrst jekla pa celo lO.OOOmeterskega giganta, ki bi mora] najvišja nadstropja imeti seveda zra-kotesr.o zaprta kakor Piccardo\'a stratosfera a gondola. Tako visoko pa za sedaj seveda ne bodo šli, zadovoljili se bodo po vsej priliki »samo« s 750 nu, kar pa bo predstavljalo še vedno doslej najvišjo človeško gradbo, ki bo za cele dve krati višja od znamenitega Eifflovega stolpa. Gradbena dela se prično, kakor poročajo, ž° v bližnjem ča=u in bodo požrla, če se odločijo za najnižji stolp, lepo vsoto 50 milijonov francoskih frankov, modernega človeštva Nanj bodo vozili avtomobili ki se pa bodo amortizirali menda prav kmalu. L. 1899., ko so med veliko pariško razstavo odprli Eifflov stolp obiskovalcem, so dosegli rekordni obisk 2 milijonov oseb. če bo sedaj istotolikšno število obiskovalcev in bi vstopnina znašala 20 fr. (za Eifflov stolp znaša 15 fr.), tedaj bi da-lo že samo to 40 milijonov frankov dohodka, oddaja posameznih prostorov raznim podjetjem, reklama itd. pa bi donesli ostalo. Na zunanji strani betonskega velikana bo vodila široka cesta v položnih ovinkih navzgor, tako da jo bodo zmagali tudi avtomobili. V višini 600 m bo garaža za 400 avtomobilov, hotel z 200 sobami, gledališče, kino, restoran. s katerega bo človek ob čaši kave užival lahko enega najveličastnejših razgledov na svetu. Vrh stolpa bo kronal ogromen žaromet, katerega svetlobo bodo videle Se ladje v Rokavskem prelivu. Ob vznožju stolpa bodo upravni prostori pošta, informacijski biroji, v višini 150 m pa bodo uredili velikanske zborovalne ln slavnostne dvorane. Da bo na stolpu nameščena tudi radijska postaja, se razume samo po sebi. Odmevi iz Brezmotorna letal« Belgijski general Staff, ki j« imel v Dfls-seldorfu priliko prisostvovati predvajanjem najnovejših nemških letalskih modelov, poroča, da je tam videl tip brezmotornega letala, ki leti brez ropota. Aparat se je dvignil 100 m visoko in je letel z bralno 250 km na uro. Ker Nemci doslej trdovratno molčijo o letalu brez motorja, ni dvoma, da se tudi z njimi pripravljajo na svoje cilje, o katerih zaenkrat še molčijo. Tajni dokument Pariški list »Le Rempart« priobčuje faksimile tajnega dokumenta nemške SA, v katerem stoji: »Vodja standarte 5t. knjižice 436 je predvajal v navzočnosti skupinskega vodje Otta Soeneckeja granato, ki se je sijajno obnesla. Prednost njegove granate je v tem, da se razpoči ne glede na to, čc pade na zemljo ali ne. To je za vse člane AS velikega pomena. Splošna uvedba granate se priporoča. Vodja naska-kovalnega oddelka III. L.« Slabomen ^ Pred kratkim je Hitler polagal temeljni kamen za »Dom nemške umetnosti« v Mo-nakovem. Privrženci so mu podali srebrno kladivo. Ko je kancelar z njim udaril po kamnu, se je kladivo razletelo. Hitler je zaradi tega obstrmel ter je za nekaj sekund prekinil svoj govor. Bralo se mu je na obrazu, da mu je dogodek zelo neprijeten. Mnnožica, ki je pričevala polaganju temeljnega kamna, pa si je začela tolmači tj dogodek kot slab omen in se je v tej sodbi poparjena razšla. Potrebni bataljoni Zabeležili smo pisanje nekaterih nacističnih listov v Berlinu, ki ugovarjajo neprestanim slavnostnim prireditvam v Nemčiji. Z njimi se očividno ne sklada dr. Joh. v. Leers, ki je napisal v listu »Literarische Welt« sledeče besede: »Za množice je treba prirejati svečanosti, kajti kako naj sicer doživljajo enovitost naroda, ki so jo že morda izgubile? Te enovitosti jim ne moremo dati drugače, kakor da jih uvrščamo v bataljone ter jim pustimo korakati skupaj. Nekoliko preveč navdušenja nikoli ne škoduje.« Pomorski manevri angleške vojake Angleško katapultno letalo leti čez most Firth of Forth Dedič milijonov - 30 let po smrti Krivična obsodba na podlagi indieij L. 1901. je izginil v vzhodnogališkem kraju Kodorovu preko noči trgovec Henrik Olezarek, in sicer kratko po nekem prepiru s svojim bratom Aleksandrom. Ker je obstajal sum, da je postal žrtev zločina, ao aretirali Aleksandra. 6e lato leto m Je moral zagovarjati pred sodniki zaradi umora. Zaman je zatrjeval svojo nedolžnost, skoro vse priče so bile proti njemu in ena med njimi je izpovedala pod prisego, da ga Je nekoč slišala, ko je svojemu bratu grozil a smrtjo. Obsodili so ga po indicijah na dosmrtno ječo ln bi ga bili obsodili na smrt, če bi imeli kakšne direktne dokaze. A tudi ječe ni Aleksander Olezarek dolgo prenesel. Pol leta pozneje je v njej umrl. Pred nekoliko dnevi, 30 let po tem do- godku, je prejel župan Kodorova sporočilo poljskega konzula v Buenos Airesu, da je tam pred nekoliko tedni umrl neki Henrik Olezarek, ki je ostavil vse svoje imetje v vrednosti več nego 20 milijonov dinarjev svojemu bratu Aleksandru. V pismu, ki ga je pristavil svoji oporoki, pripoveduje, da se je pred 30 leti zaradi nesrečnih razmer v zakonu odločil za hipen pobeg Iz rodnega kraja. Imetje ostavlja svojemu bratu zato, ker je bil to vedno soliden, značajen ln zanesljiv človek ln sta se imeia zelo rada, dasi sta se tu pa tam malo sprla. Milijonar ni niti slutil, kako tragičen konec je doletel kmalu po njegovem begu njegovega dediča. Milijone bodo sedaj razdelili med trojico Aleksandrovih sinov, ki ne živijo baš v sijajnih razmerah. Umrl s 106 leti Zis©demiziffaao življenje jim hudo konkurira konji, od kar se vozijo bojari z avtomobili, a radio je že skoraj popolnoma izrinil ciganske muzikante Kongres se je obrnil s posebno prošnjo na rumunsko ministrsko predsedstvo, da bi upoštevalo takšne majhne, a za cigane življenjsko važne zadeve in želje. Tudi kralju je poslal vda-nostno brzojavko in se je razšel z upanjem. da bodo ciganom zasijali boljši časi. V Bukarešti ie zboroval te dni eden največjih in najzanimivejših kongresov Zbrali so se po svojih delegacijah ci?ani iz vseh delov Rumunije in celo iz Madžarske Prvič v svoji zgodovini so se zbrali v tpkšnem številu s svoiimi vozički, ženami in otroki, da bi dali viden »znak svoiega življenja«. Ne maraio več. da bi jih svet smatral za pripadnike manjvrednega človeškega razreda Predsedoval je »ciganski kralj« Lazari-ca, ki ie v svojem govoru pod milim nebom ugotovil, da so tudi cigani dali človeštvu znamenite ljudi, predvsem glasbe-n:ke Minil je čas. ko so se morali potikati iz kraja v kraj kot preganjane zveri. V svoji resoluciji so cigani postavili marsikatero zanimivo zahtevo Predvsem pozivajo oblasti, nai hipnotizerjem ne izdajajo več koncesij, ker delajo preveliko konkurenco vedeževalkam med cigankami. Cigani se že od pamtiveka bavijo s temi zadevami in so torej_ edini kompetentni zanje. Nadalje so zahtevali, naj oblasti odpravijo cvetlične dneve in zbirke, pri katerih nastopajo bolj ali manj visoke dame. To je huda konkurenca za ciganske mladenke, ki se bavijo s prodajo cvetlic. Hudo je zadeta tudi ciganska kupčija s Plastični film Predstavniki londonskega tiska so bili te dni povabljeni na demonstracijo novega senzacionalnega izuma, reliefnega filma Oče iznajdbe je inženjer Avve, ki je že dolgo zaposlen v laboratorijih Bellove družbe v New Yorku Iznajdba je uspeh njegovega napornega dvanajstletnega dela. Temeljni element Ayveovega izuma je upognjeno zrcalo, ki je s tenkimi črtami razdeljeno v vrsto vertikalnih polj. Slika, ki jo s pomočjo upognjenega zrcala mečejo na prosojno platno katero je takisto razdeljeno v vertikalna polja, daje baje popolno iluzijo reliefne slike. Strokovnjaki pravijo, da bo Ayveov izum izzval v kinematografski industriji še mnogo večji prevrat kakor ga je povzročil zvočni film V Clamecyju na Francoskem je umrl v starosti 106 let kovač Marc Picq. V svojem 100. letu je še delal v svoji kovačnici ln . >-jil svoj vrt. Potem so ga začele moči zapuščati, a ne toliko, da bi še lansko leto ne predsedoval nekim slavnostim v svojem kraju. Ljubil je domače vino in je bil samo enkrat v življenju bolan. Citajte tedensko revijo ^ŽIVLJENJE IN SVET" Gostija na račun avtomobilov V Parizu »o nedavno o tvorili mednarodno razstavo avtomobilskih vozil. Ob tej priliki je priredil neki tvorničar avtomobilov banket, ki se pač sme imenovati rekordnega v vsakem pogledu. Na pojedino je bilo povabljenih 6500 go-trtov, ki so »edeli pri mizah, ki bi segale, če bi jih postavili drugo poleg druge, tri kilometre daleč. Dobrote za želodec je pripravljalo 150 kuharskih strokovnjakov, ki so jih za gostijo dale na razpolago najboljše pa-riSke restavracije, in 200 pomočnikov. Ti so med seboj tekmovali ▼ kulinaričnih pripravah, da bi drug drugega nadkrilili. Gostom je streglo 680 natakarjev, sviralo pa je dvajset godb s 400 godbeniki. Povabljenci •o povžili 6500 jastogov, 450 svnniskih pleč 1600 piščancev, 7000 porcij salate in 1850 porcij desertnih jedi. Poleg tega so gostje popili 16.000 steklenic burgundca, borde-auxa te šampanjca. Zjutraj pa so morah natakarji pospraviti tudi 300« st .-mitnic, v katerih je bila mineralna voda. Prva pomoč pri opeklinah Pri opeklinah si pomagamo najlažje z ob-kladlci iz apnene vode in lanenim oljem. Pokrijemo jih lahko tudi z moko, škrobnim praškom ali natrijevim bikarbonatom. Ožgana mesta lahko takoj pokrijemo z mešanico iz enakih delov cinkovega oksida, magnezijevega karbonata in borove kisline, a prašek je uporabiti le v zelo zdrobljeni obliki. Kot mazila velja priporočiti svinjsko mast, mandeljevo olje, rici-novo olje. Če smo se opekli s kislino, moramo rano najprvo izprati z vodo, nato sledi kopelj z alkalično vodo. n. pr. z raztopino natrijevega bikarbonata, milnico, ap-neno vodo ki lanenim oljem. Pri opeklinah z alkalijami so priporočljivi obkladki z razredčenim jesihom ali citronovim sokom Drzni letalec Skandinavski letalec Tranum, mojster v skakanju s padalom, ume skočiti iz aero-plana, ko leti v par tisoč m višine in razpne svoje padalo šele, ko se približa zemlji. Originalnost njegovega skoka zanima posebno države, ki razmišljajo, kako bi med poletom svojih letal čez sovražno ozemlje posejale med nasprotnike svoje vohune Selma Lagerlof : Ob stoletnict Nobelovega rojstva Oktobrsko jutro je čudovito krasno, ko stopam po vrtu v Marbacki sem in tja in premišljujem odgovor na vprašanje, ki sem Ing. Alfred Nobel, izumitelj dinamlta in dobrotnik človeštva, se je narodil dar rs pred 100 leti. Opozarjamo na zadevni članek v totedenski številki revije »življenje in svet« ga prejela od lista »Svenska Dagbladet«. Ker je prešlo sto let od rojstva Alfreda Nobela, me list naproša, da bi se izjavila 0 pomenu, ki ga je imela zame Nobelova nagrada. Vidim natančno po naporih in miselnem delu zarisani obraz velikega izumitelja z melanholičnimi očmi in čutim, da je prišla ura, ko moram polagati račune o uporabi velikega daru, ki sem ga prejela. Ali sem ga uporabila tako, kakor je bil njegov zmisel: da bi nadaljevala v večjem miru, ne tako razburkano, svoje pisateljsko delovanje? Ah, gotovo ne. Ali pa sem ga posvetila delom usmiljenja, znanstvenim raziskovalnim zavodom, pospeševanju kakšne velike ideje, kakor toliko drugih nagrajencev? Ah ne, gotovo ne! Na vrtni stezi pred menoj leži kupček svetlorumenega jesenskega listja. Majhna, mlada breza je ponoči v zli sanji odvrgla svoje listnato oblačilo in sedaj leži tu, bleščeče se kakor zlato. »PogJei. majhen del zlata moje Nobelove nagrade,« si mislim. Pogledi mi uhajajo mimo grmov in dreves, ki stoje v svoji jesenski krasoti, preko cvetnih gred, kjer se blešče cvetlice kakor zlatniki, preko širnih polj, ki so oru-menela k zimskemu spanju, in spet si mislim: »Poglej, zlato moje Nobelove nagrade.« Kajti, res Je tako. Da sem vse to kupila, ta polja, ta vrt, domovje mojih pradedov, za to sem porabila svojo Nobelovo nagrado. Seveda sem kupila stanovanjsko hišo v Marbacku s starim vrtom, še preden sem prejela Nobelovo nagrado, a vse drugo, njive in gozdove, gospodarsko poslopje ln hišico za dninarle, vse to je postalo moje po zaslugi oporoke Alfreda Nobela. 1 In ne samo to, da je postalo moje: ker je bilo tu vbe tako razpadlo in zanemarjeno, sem imela leto za letom veliko veselje s popravljanjem in novim grajenjem, z odvajanjem voda in sajenjem, z urejevanjem in ustvarjanjem, brez odmora, dokler je bila še kakšna para od daru velikega moža. A kaj bo sam mislil o tem? Kako me bo sodil? . Ali bo razumel, da ne bi bila postala nikoli pisateljica, nikoli Nobelova nagrajenka, če bi ne bila vzrasla na tem starem dvoru z njegovimi prastarimi šegami, njegovim bogastvom bajk in zgodb, z njegovimi dobrimi, milimi ljudmi? Ali bo razumel da sem poplačala samo star dolg da sem dvoru samo to vrnila, kar mi je bil daroval' Rojstna MSa Alfreda Nobela v Stockholmu HOBRO JE; ČE VEŠ... da kani Anglija zgraditi 25 novih kri-žark prvovrstne kakovosti; . da je prva knjiga, ki je izšla v jeziku bolgarskih ciganov, sveto pismo v izdaji Britske družbe za razširjanje svetega P,dTje rodila 13 letna učenka Vijolica F., iz 2. okraja na Dunaiski kliniki otroka, čigar oče je neki prekupčevalec s hišami iz Budimpešte; da je v Starnbergu preminul 69 letni vrtnarski paznik Jakob Lidl. zadnja prua smrti nesrečnega bavarskega kralja Ludo-vika II.. ki je našel vladarja mrtvega v je- zeru: . _ da dolgu ie Nemčija Društvunarodovv Ženevi 2.300.000 švicarskih frankov ker m plačala dolžne kvote ne za lansko ne za letošnje leto: , . ,, ... __ „ da so v Arrasu te dni odkrili prvo po-prsje Robespierreu, ki doslej m imel nobenega spomenika v Franciji; da pripravlja španski polkovnik Emilio Herrera polet v stratosfero in ura da se mu bo to posrečilo v januarju 1V34: da je neki nedavno v Pragi umrli zdravnik zapustil svojim sorodnikom v Brnu dva zaboja cigar in cigaret in en zaboj samokresov; -ji da ie francoski prosvetni minister izdal odredbo, naj francoska gledališča ne upn-zariajo del inostranih pisateljev niti ne nameščajo tujih umetnikov brez njegov: vednosti in privolitve: da se moraio nemški profesorji, ki so jih nastavili na novi carigrajski univerzi, najpozneje v treh letih naučiti turškega jezika. ANEKDOTA Veliki parnik v southamptonski luki se je pripravljal na odhod. Potniki so stali ob njegovi ograji, ko so zagledali v daljavi kolesarja, ki se je z divjo brzino bližal pazniku. Ali ga bo dosegel? Ali ga ne bo dosegel? šanse so majhne, kajti mornarji so baš dvigali pristajalne mostove. Angleži bi bili premalo angleški, če bi v tem kritičnem trenutku ne sklenili na rovaš drvečega kolesarja sedem različnih stav. Vse je bilo v največji napetosti in nisi slišal drugega nego vzklike: »Hitreje!« — »Izključeno!« — »Dospel bo!« — »Izgubljeno!« — »Je že blizu!« — »še hitreje!« _ »Bravo!« V zadnji sekundi je prispel kolesar do zadnjega mostička, skočil s kolesa, stekel na ladjo in zavpil: »Odhod!« Bil je kapitan ladje ... VSAK DAN ENA »Ali lahko čitate te črke?« »Gospod zdravnik, oprostite, saj sploh ce znam čitati.« ■ P. H.: 6 Življenje Roman Lindijeva se nasmehne. Saj res - neumna Je, da se tako malo brzda. Užaljena ničemurnost, nič drugega. Kdo je ze bii ta Milko vič? »Prav, doktorček, saj sem spet pametna.« »Nu, vendar!« Ogrne ji večerni plašč, ki ga zahteva prizor. Zdaj pa brž v atelier! Pismo ie pozabljeno. AteKersko ozračje ji hrume plane naproti. V ogromnem prostoru kričijo obločnice. Kladiva razbijajo, človeški glasovi vrše Lnidie v belih jopičih razburjeni švigajo sem ter tja. V osamKienem klubnjaku med odrinjenimi dekoracijami sedi debel, eleganten gospod. Konec smotke žuli med ustnicami. Mesnate roke ima sklenjene na trebuhu. To je generalni ravnatelj »Pantheon-Filma«, gospod Eisenstaedt. Elegantno sestavljen salon: dekoracija novega prizora. Pred tfiim stoji »boksa« za kamero, tank s steklenimi stenami. Dva moža sedita v njej za svojima aparatoma. Bing, moški zvezdnik, lepotec, kakršne po mnenju dr. "Bergerja veliko občinstvo obožuje, stoji na prizomici. Frak,, sneznobela srajca z briljantnimi gumbi, brezhibna, bleščeča se preca. »Nu, vendar že, Lia.« ______ »Prosim — na mesta!« Ravnatelj Eisenstaedt si vtisne monokel med mastne klobase okoli očesa. Prav za prav — bogme, ta Lia Lindii je čudovito dekle! Kje je imel oči ves ta čas? Mlada je še, čisto mlada! Treba si jo bo bliže ogledati! Dobro, da je prišel danes v atelier. Drugače ga taka snetja preklicano malo zanimajo — ko ima glavo polno drugih skrbi. To tukaj je režiserjevo kraljestvo. Njemu, ravnatelju, je umetnost samo trgovsko blago. Pred tremi leti je še barantal s pšenico irn bombažem, nato je pa zdrknil v filmsko branšo, ker je videl, da je moči tudi v tej kaj zaslužiti. Lia Lindi čuti njegove željne poglede. Zda* je spet vsa na kongu — spet ženska, ki ve, kaj hoče. Vsede se v dekoracijo in malomarno prekriža noge v naslanjaču. Da je pri tem zelo radodarna in da obenem sproži na ravnatelja Eisenstaedt a pogled, ki je podoben curku iz metalca plamenov, vidi samo dr. Berger. Nasmehne se. na pol sladko, na pol kislo. »Ali je zvočni mojster na red0« vpraša glasno. »Vse* v redu!« zarjove pomožni režiser, ki je podoben žokeju. »Tedaj — snetje!« krikne dr. Berger. »Luč!« »Film ,Lov za srečo', režija dr. Bergerja, slika št. lOle, prvikrat,« reče z ostrim poudarkom v mikrofon. Takoj nato pristopi moz s sinhronskim klopotcem in rezko udari z nrm: znamenje, ki se začrta v zvočni pas. Nato — vse tiho. _ D. V velikem prostoru — nobenega glasu. Igra se pncne. Bmg in Lindiieva Gospod generalni ravnatelj Eisenstaedt vidi samo Lin-diievo. Sijajno igra. Dr. Berger žari. Epizodi ca z Milkovičem je v njej popolnoma izbrisana. Njeni gibi, poudarki besed, vsa bleščeča mladega ženskegi Od navdušenja pojava njenega prožnega, temperamentnega, telesa, vse je za Ei&enstaedta. »Prelestna mrha,« zaimrmra generalni ravnatelj, mu smotka ugasne, kar je pri njem redkost. A že je prizor končan. Pomožni režiser ploska kakor obseden, komparzi, ki stojijo oko4i so navdušeni, dr. Berger se smeje na ves obraz, ker ne bo treba prizora v drugo vrtiti, Eisenstaedt pa V9tane iz klubnjaka in zavaljeno odstopica k Liindijevi. Obe roki ji pomoli naproti. »Čudovito, sijajno — pokkm, gospodična; dovolite, da vam poljubim roko!« In res ji jo poT.ubi. Bing se pomembno namuzne. Dovolj časa je pri filmu, da ve, kam pes taoo moli. »Veseli me, da ste zadovoljni z menoj, gospod generalni ravnatelj.« de Lindijeva s svojim najslajšim glasom. Njen smehljaj je skrivnosten in obetajoč. »Zadovoljen? Navdušen sem. Ta film bo uspeh brez primere. Sicer pa, kaj sem hotel reči — jelite, da vas smem povabiti na majhno večerjo? Kaij? Prosim!« Nervozno ziblje glavo sem ter tja in ji od spodaj — ker je za pol glave manjši od nje — s koprnečimi očmi bulji v obraz. Lindijeva se tiho zasmeje. »Srečo imate, gospod generalni ravnatelj — danes slučajno utegnem!« »Da slučajno!« pikro pomisli Berger in se ugrizne v ustnice. »0, ljubi Bog! In vrli Eiisenstaedt ji morda celo verjame?« . Nu, njemu je pač vse eno. Kričeče svetilke nad dekoracijo prasketale ugasnejo. Repertoar KARODJTEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Zafiitek ob 20. Sobota. 21.: Zajec. A. Nedelja 22. ob 15.: Okence. Izven. Znižane cene. _ Ob 20.: Pravica do greha, izven. Znižane cene. Ponedeljek, 23.: Komedija zmešnjav B. Torek. 24.: V agoniji. Gostovanje drame v Celju. OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 21.: Havajska roža. Premiera operete. Izven. Nedelia. 22.: Havajska roža. Izven. Ponedeljek. 23.: Zaprto. ★ Popoldanske nedeljske Postave V nedeljo 22. t. m. bo prva nedeljska popoldanska predstava v naši drami. Uprizorila se bo izredno zabavna veseloigra Okence, ki 'e do zdaj še vselej izredno zadovoljila navzoče občinstvo. Za predstavo veljajo znižane dramske cene. — Zvečer ob 20. uri pa bo prva repriza češke veseloigre Pravica do greha, ki je imela na premijeri absoluten uspeh. Zabavala je od prvega pa do zadnjega prizora kaj izvrstno navzoče občinstvo. Obisk ene in druge veseloigre .najtopleie priporočamo. Za večerno predstavo veljaio znižane dramske cene. Premiera operete »Havajska roža« Izmed operetnih komponistov zadnjin let je imel največ sreče Pavel Abraham. Glasbo je študiral v Budimpešti, gojil najprej resno simfonično glasbo, ^ozneje pa je začel pisati stvari lažjega žanra. Potegnil ga je za seboj jazz, ki je prišel iz Amerike in na mah osvojil vso Evropo. Prvo večje delo Abrahamovo je bila opereta Viktorija in njen huzar, ki je imela tudi pri nas izreden uspeh, še več slave in denarja mu je prinesla Havajska roža, ki jo še danes igrajo dan za dnem v raznih mestih. Havajska roža je zgrajena na istih principih kakor Viktorija in njen huzar, le da je vsebinsko ir. glasbeno še mnogo' bolj posrečena, tako da mora imeti in je tudi imela povsod absoluten uspeh. Ljubljansko premijero pripravljata kapelnik dr. švara in režiser Kreft v vsakem oziru kar naj-vestnejše. Zasedbo glavnih vlog, v katerih nastopa skoro ves naš ansambel, smo že priobčili. Važno in veliko vlogo ima tudi baletni zbor. Premijera je v soboto 21. t. m. kot izvenpredstava po običajnih opernih cenah. Prva repriza pa bo v nedeljo 22. t. m. zvečer. Izrečno pripominjamo, da je imela Havajska roža povsod na odru neprimerno večji uspeh, kakor pa v filmu. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sobota, 21.: Roksi. Znižane cene. Nedelja, 22. ob i5.: Pastirček Peter in Krali Briljantin Otroška predstava. Premiera- — Ob 20: Rože v snegu. * »Rokfi« prvi? pri znižanih cenah. Zaradi lahkotne in prisrčno zabavne vsebine »Rok-si« splošno ugaja ter je pri vseh dosedanjih uprizoritvah dosegla popoln uspeh. Ponove jo prvič po znižanih cenah drevi. »Rože v snegu« so se takoj ob premieri občinstvu zelo priljjbile. V prvi vrsti gre to na račun divne glasbe te operete, ki jo je po Lo\veju, znamenitem skladatelju balad, uglasbil Oskar Jascha. Prihodnja ponovitev uspelega dela bo jutri zvečer. V orkw='rn tudi harfa. a Sobota, 21. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.46: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče. _ 18: Plošče, stanje cest. - 18.30: Zabavno predavanje. — 19: Ljudski nauk o dobrem m 7f]u _ 19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20:' Prenos iz Zagreba. - 22: Cas, poročila, plošče. Nedelja. 22. oktobra. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: Verso predavanje. — 9.30: Orgelski koncert Blaža Arniča. — 10: Zdravstveno predavanje. — 10.30: Slovenska glasba, sodelujejo gdč. Korenčanova, aa Petrovčič in Banovec 9 e^remljevanjem radio orkestra. — 11.30: Slovenska glasba radio - orkestra. — 12: Cas. plošče. — 16: Pridobivanje lanu in izdelovanje prediva. _ 16.30: Ljudska igra »Magda«. — 1 "30: Narodni guslar Ilija Vukovič. - 20: "-enos operete »Havajska roža« iz gledališča. Vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Narodna glasba. — 16: Ruske peemi. — 19.30: Orkestralen koncert. — 20.30: »Seviljski brivec« na ploščah. — 23: Ciganska godba. - ZAGREB 12: Klavirski koncert. — 17: Godalni trio. — 20.15: Zborovski koncert. — 20.45: Lahka glasba. — PRAGA 19.50: Prenos operete iz Bratislave. — 22.20: Plesna glasba. — BRNO 19.50: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.25: Orkestralen in pcMki koncert. — 22.25: Lahka glasba. — DUNAJ 10: Orgle. — 12: Orkester. — 15.30: Godba na pihala. — 17.30: Komorna glasba. — 19: Orkester. — 20.30: Operetni ye-čer. 22.55: Plošče, — BERLIN 20.05: Oratorij >Maks in Moric«. — 21: Lahka -godba. - Plesna muzika. - K0NIGSBERG 20: Orkestralen kgncert. — Plesna glasba: — M0HLACKER 21.10: Koncertni večer. _ 22.45: Zabaven lovski program. — 24: Nočni koncert iz Frankfuria. . Veliko industrijsko podjetje išče sposobno uradnico za zaračunavanje mezd, ki je zanesljiva in hitra v računanju, spretna strojepiska z znanjem hrvatskega in nemškega jezika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »T. P. T. P.«. 11044 čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Pred začetkom slabega vremena se priporoča za izvršitev vseh strešnih popravil staroznana tvrdka TEODOR K0RN kleparstvo, krovstvo, vodovodne Instalacije in centralne kurjave 10298 LJUBLJANA, Poljanska cesta štev. 8. Strokovniaško delo — solidne cene. VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim BERMET-VINOM Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri MARINKOV, SREMSKI KARLOVO Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore Umrl nam je naš predragi soprog, oče, stari oče, brat, svak, tast in stric, -ospod ŠIMEN MERŠOL inšpektor finančne kontrole v pokoju Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. oktobra 1933 ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Novo mesto, dne 20. oktobra 1933. Žalujoče rodbine: Meršol, Ažnoh, Helmich, Skala, Battestir. Tisočkrat preizkušeni uspehi n »Jutrovega« malega oglasnika priporočajo, da se ga ob vsaki dani priliki poslužite. Zahvala. Za izplačano pogrebnino se »Splošnemu vzajemnemu podpornemu in kreditnemu društvu v Mariboru, oddelek za pogrebnine, »NAPREDNOST" zahvaljujemo in to -dobrodelno ustanovo najtopleje priporočamo. lil lo V Mariboru, dne 18. oktobra 1933. Domadenik Anton 1. r., Gradišnik Tereza 1. r., Hohnjec Viktor 1. r., Munda Jakob 1. r., Špeglič Iv. 1. r., Sveincer Konrad 1. r. Vsemogočni Je poklical naSo ljubljeno, predrago hčerko, sestro, teto in svakinjo, gospodično ANTONIJO SNOJ po mukepolnem trpljenju, prevideno 8 tolažili svete vere, v boljše življenje. Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 22. oktobra ob pol 3. uri iz hiše žalosti, Bežigrad, Staničeva ulica 20, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. oktobra 1933. 10104 ŽALUJOČI OSTALI. krepi kri, živce in apetit! Odraslim in otrokom I Za popolno okrepitev otrok 3 velike steklenice, zš odrasle 3 do r iteklenic. — V apotekah pol litra Din 35.—. Po pošti razposiljt. laboratorij »Alga«. Sušak — 3 steklenice Din 110.—. 6 stekleni. Din 220.— in eno zastonj. 12 steklenic Din 440.— tn dve zastor-fOdobreoo m) min. mljtlot » oar. ear: za da jjinj-e naslova ali za Šifro 3 Din. - Kdor sprejema iKrtni.ke. plača bfst-do po 1 Din; dajanje naslova ali zji Šifro pa 5 Din. (o1! Zastopnike- akviziterje za povsem novo vrč to varčevanja. združenega « zava.rov« nj>-m. s[i":m(m« — Ponudbe n« Puhlici m*. Za°reb. Iliea 9 [>-1 S.ifro »Agllen 35526«. 38513 5 Brnela 1 Din; za da janj* naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki gidj« instrukcije. pla Sajo vsako 50 iifro ali za Naslov pove oglasno oddelek »Jutra«. 30644-1 Mlado dekle pošteno in čedno — dobi Slur.bo v Bar-Buffet Ko&ak v I^ešermovi ulici. 39580-1 Izurjeno pletiljo sprejmem takoj. Pojasnila daje Bernh3rdt. Mestni trg it. o/I. 39563-1 Gospodično veiščo delika'tese, z znanjem nemščine, z lepimi spričevali, d'oibno računairi-eo in čedn-e zunanjosti, staro IS—30 let. sprejmem v buffet. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Kavcija 3000«. 3957M Fino šiviljo sprejmem takoj v boljšo hišo za plašče in kostume. Ponudbe z naslovom na oiias. oddelek »Jutra« pod značko »Fina šivilja«. 38395-1 Služkinjo ki zna dob no kuhati, pospravljati fine sobe, lepo likati in kii je služil« _ pri boi':iSi d milni, z da.ljfciim spričevalom, sprejmem proti dobri plači. Predstavijo naj »e 1« tiste, ki odgovarjajo navedenim zahtevam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39602-1 Uradnika rzuriemega v pi«im:?k'h delih lesne stroke, zmoi af.^3. stenografije in strojepisja, sprejm« lesna ia<-dustriia na Gorenjskem. — Ponudbe na ogl- oddelek »Jutra.« pod šifro »Izvedba n uradnik«. 39.391 -1 Radio Vsaka beseda 1 Din za dajanj« naslova šifre p« a D«. (91 } Radio-aparat štliricevni, za pisalni stroj zamenja Komovc Franc — Lom št. 4r2. 39327-9 Tricevni radio t zvočnikom in akumulatorjem, tip Ingelen, Se malo rabljen, na kratke tn dolge valove, prodam, oz. zamenjam za dTe klafta drv za 200 kg krompirja im za 100 kg jabolk. Pifr mene ponudbe na ogiasno oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo ugodno«. 39412-9 8355353 Ogla« trg. račajs P® 1 Din beseda; u (lajanje naslova ali ia širr« S Din. — Oglaei socialnega značaja ka beseda 90 par: ca dajanj« naslova eu sa Sitno pa S Dio. (6) Bele ploščice za oblaganje kuhinj, ko pelnJo in štedilnikom. ▼ prvovrstni kakovosti se iobe najceneje prt »Mate riail«, trg. dir. I «. — Tvrševa oesta Štev. 86. Peči izvrsten patent. eo ^slefl opustitve zaloge zeio 'igod no naprodaj, pmave se v Nunski ulici 17. pritličje desno. 39401-6 Veliko zrcalo umivalnik i marmornato picttč-o, pisalna miza, usn;a-ta garnitur«, omare, sl;ke in drago poceni naprodaj na Resljevi cesti štev. 5/1. 39567-6 Vozovi in konjska oprema napadaj na Opekank' cesti št. 18. 39503-6 Trafikanti! Nabavite si »Automat trafiko«, za vse vrste cigaret in vžigalic, predpisano po monopoilu, katera dela dam in »of za Va<*. Postavite jih na k rlžlc^ča, kavarne, kimo in postaje. — Zahtevajte ponudbe. Samo-prodaja za dravsko banovino: Vitomir Dolluiek. ve-leagentura, Celje. 39032-6 ibb Vsaka beseda 50 par: za da je® je naslov« »H ta Iifro pa S Din. (2) Mesto vzgojiteljice želi mčitel jic« -a b i t u ni jem tk a. zmoižna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine. — L. A u e r n i k, Ljubljana. Aleksandrov« cesta, palača »Dunav« — Petriček. 39540-2 Trgovski pomočnik ki je apra.vlja/1 službo poslovodij«, verziran v vseh »tnoka-h trgovine, naožen kavcije, žreli na.m^čenje. Cenj. dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod Šifro »Ma.rlj.iiv«. 30640-2 Priden deček H bi se rad učili čevljarske obrti, išče mojstra v Ljubi jami ali okolici, kjer bi' imel vso oftfcrbo v biši. Naelov v oglasnem oddeitku »Jutra«. 39645-2 Oblačila Trg. oglasi po 1 Dni beseda; m dajaaj« oa *l če 15 johov, 10 ninut >>J Blfda proda Pan-gvr. Selo štev. H — B'<*(1. 394c9-2*i Stavbno parcelo lepo, v mestu na DMenj-sk«-m prodam za vložne knjižice. Ponudbe na ogl. «ddelek »Jutra« po<3 šifro •Resen kupec«. 39569-20 ter Lepo parcelo na Celovški cesti — gozd takoj prod« Franc SušteT. Ljubljana VII, Čemetova št. 31. 39573-čt) Niivo ali travnik ok-og 4000 m! za preureditev v zelenjadm vrt — iščem z« vee let v najem, (^enj. ponudbe na oglasni oddelek »Jmtra« pod »Blizu Ljubljane«. 38960-20 Tristanovanj. vilo novo, v D"v. Mar. v Polju prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutia«. 396("6-20 Kdor o ■ A1 prebrano plača ta vsako besed« 1 Din; kdor £6* ure-brano pa ta besedo 50 par; u dajanje sadova ali šifro 8 Din. jv.iroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 bm Še nekaj abonentov sprejmem no dobro domačo hrano v Dvorakovi uJ. št. 3/1 levo. 3958544 Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naslova ali sa šifro pa S Din. (16) Hišo v pro motnem kraju blizu postaje, pripravno za vsa ko obrt, prodam. Naslov Sij rljU. >brt» pod: ružnici »Jutra« v 39537-20 Za industrijo, veletrgovino, gostilno ali drugi obrat oddam enocadstropno hišo etaia po 400 m', v širšem oeotrn. — Eventualno todt prodnim za hranilne knjiii-oe tukajšnjih denarnih za vodov. Nasilov pove ogl. oddelek »Jutra«. 39474-20 Finančnika- družabnika za prevzemi izvrstno pro-cvitajoče restavracije iščem — Večkratna sigurnost na p>»estvu zajamčena. Kot delni kapital lahko služijo tudi hranilne vloge pri ta-kajšnjih zavodih. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra« 39476-1« Družabnika z vlogo 200—300.000 Din gotovine, 6 sodelovanjem ali brez, v vpeljornem in rentabilnem podjetju, brea vsakega rizika, sprejmem takoj z velikim zaslučikoim Ponudbe na podrti4. Jutra v Celju pod značko »Napredek«. 39685-16 Knjižico Kmertske posojilnice Ijub-Ijansike, z vlogo 70.000 Din prodam proti gotovini najboljšemu ponudniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »70.000«. 39643-16 Lokali i Vsaka hnseda 1 Din. i i ia dajojijs naslona ali i J za iifro p« 5 Din. (!»' j Obcesten lokal takoj poceni odda droge rija iHermes. Miklošičeva cesta 300. 39524 19 Pozor! Pozorl Veleposestniki — veletrg. z vinom Prvovrstnemu stmkovnjakn •vidam event tudi proo gostil no na najpromemejši toč ki Ljubljane. Ponudbe na oglas oddelek »Jnrra« ond f~fro »Primeren kapitaH«. 39473-19 Lokal na novo preurejen, 6X6 m velik, "ddam po nizki ceni na Vidov damski cest.i št. 6. Polzve se pri Reklam ftoamam, reklamno podjetje — Miilc«"'i6eva ceeta 13, telefon 2970. 39594-19 Vinotoč ugodno oddam. Nos'ov v oglaen-emi oddeiku »Jut.ra«. 39608-19 Zelje Ia Varaidinskp, ua vagine nudi Alfred Stern, Vido vee pri Varaidinu. 39326-33 Izboren krompir štajerski, be! in roza, namizna in jabolka za prejo. zeJje, čebulo in kostanj nndi \-aginske poSiljk« najceneje D->'.;niek Vitomlr. veleagentura, Celje. 0t«>>0-D0 Stanovanje Vsaka beseda 1 Dta, ca dajanj« nabora aH za Iifro na 5 Din. (81) Brivnico dobro idočo. brez konkurence. takoj poceni prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Ju trna« pod značko »Brez konkurence«. 39592-19 Vsak* hosoda 1 Din; i ta dajanj« nuton aH ta šifro pa 5 Din. (17) Mešano trgovino z veliko zalogo, v novi hiSi na zelo prometnem kraju oddani t najem te lo ugodno. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Promet«. 3S953-17 Vsaka beseda 1 Din; ia lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15) Deske — plohe »uh«. lipove, kupi Škafar, Rimska ce6ta štev. 16. 39561-13 Pridelki Vsaka beseda 1 Dui. '{ n dajanj« naslov« aH aa Hfro pa 5 Din. (33) Portugalko izborne kakovosti, prodaja A. Sušnik, Zaloška c. 31. 39625-33 Suhe gobe kupujem, razen lepih, tudi črne odbrane po najboljši ceni. Sporočite ln navedite količino 1 Peter Setlna, Radeče. 293-33 Stanovanje na Bledu (za upokojenca) 2 sob. pr tiklin in vrta odda,m u« 165 Din mesečno. S trm je vezan« ,xkrba vt e km prijet«! pustranski pus^l i» upokojenca ki ima za n:manje z« cvetlice in «ed n" drevje — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izredna prilika«. S8763-Ž Enosob. stanovanje s kabinetom in kuhinjo oddam v Lepodvorski ulici št. 3. 39558-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam e 1. novembrom na Rimski cesti 23. 39583-31 Dvosob. stanovanje veliko, s kopalnico takoj oddn.m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39607-21 Trisob. stanovanje moderno im solnčno, z balkonom. k opa-lnico, posel-sko sobo im pritiklinami. pri glavni p^šti po zelo nizki oemi oddam z novembrom. Naslov pc-ve oglas. odd«lerv> oprem!.^no. evemt. s klavirjem oddamo v centru. N«s!»nv pove oglasni oddelek »Jutra«. 39576-23 2 lepi prazni sobi veliki, vezani, svetli in zračni, z elektriko, parketom in ba-lkomom. brez kuhinje, poceni oddam na Resljevi cesti 30. 39617-23 r/J/ ienitve Vsaka beseda 2 Din: ta dajanj« naslova aH šifre pa 5 Din (35) Trgovec ločen — sredin.jih let, želi znan:a z gospo primerne iiiode. i-ajeno na de-zeli, za skupno gospo din ;stvo. Samo resne ponudbe s polnim naslovom na podruz. »Jutra, v Ce>'!ju pod šifro »Le|» bodočnost«. 39599-2o Stroji a beseda 50 por: ur* dajanje naslov« ali sa iifro S Din. (2»-a) Souporabo pisarne z« nekaj nr dnevno (popoldne ali zvečer) proti odškodnini išče gospod. — Pismen« ponudbo z navedbo cene in kreja na osr!. oddelek »Jutra« pod Šifro »Souporaba p:sarne 17-83.5« 39193-23/a Opremljeno sobo ali dve, večjo -in manjšo, za takoj aii pro november iSče zakonski par. — Po-nudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -Miren«. 39579-23/a Opremljeno sobico suho im solmčno. z lončeno pečjo, po zmerni ceni, v centru mesta išče za takoj eoiidna gospodrlčna. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za takoj«. 39604-23'a Glasbila Vsaka best. -S 5 ■ -VV5r 5tK?'.T V.N . žt I .*, ^ ,>' " ^^^S^daj^ZTij »Jutra« AOoU Ribmkar. Za Marooao ml^rno d. d. tot Uskan^rj. gianc teriA Za toiraud del » odgovorni Alojz Novak. Vsi t Ljubijo