Mladenič v Škocjanu zabodel svojo partnerko v hrbet Znameniti goriški rdeči radič potrebuje zaščito Začele so se zimske razprodaje: nobene večje evforije ali navala tako v Trstu kot v Gorici /6,14 Primorski dnevnik TOREK, 4. JANUARJA 2011_ št. 2(20.017) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Fiatovi delavci žal brez prihodnosti Dušan Udovič Če je bilo tega sploh treba, je pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne v svojem včerajšnjem nastopu ponovno razkril javnosti svojo filozofijo. Povedano po domače: Fiat bo svojo proizvodnjo v Turinu obdržal le, če bodo v celoti izpolnjeni pogoji podjetja. Dialog z najmočnejšim sindikatom kovinarskih delavcem ga ne zanima, če ti pogoji niso izpolnjeni (beri odmik od vsedržavne delovne pogodbe kovinarjev in pristanek na krčenje individualnih in kolektivnih pravic zaposlenih). Če bo na referendumu v obratu Mi-rafiori njegov načrt zavrnjen, bo odpadla tudi napovedana investicija. Prav tako za Marchionneja ni bistvenega pomena obstanek tu-rinske tovarne v matičnem združenju industrijcev Confindustrii, pohvalil pa je vlado, da je v celoti podprla njegova prizadevanja. Vse to izpade do skrajnosti cinično, a je povsem dosledno z Marchionnejevim globalnim pogledom na svetovni trg. Njega (in tudi sam koncern Fiat) obstanek v Italiji ne zanima, verjetno se te, po njegovem očitno »sindikalno absurdne« države želi celo čim prej rešiti kot nadležne komplikacije, po globalnem načelu proizvajati ceneje za čim večji profit. To pa je drugod mogoče, tudi v ZDA, kjer imajo podjetja upravno povsem proste roke, pravice in plače delavcev pa so zreducirane na minimum. Če temu dodamo deklarirani cilj fiata, da v ameriškem kon-cernu Chrysler pridobi večino 51% in bo za to moral zbrati dovolj kapitala, je možno sklepati, da italijanske fiatove delavce ne čaka nikakršna prihodnost. Žalostno, a verjetno resnično. italija - V Milanu debutirala nova družba Fiat Industries Borza nagradila Fiatovo reorganizacijo Delnici obeh družb zrasli - Marchionne spet razburil Fiom V LJUBLJANI - Pozornost našim uspešnim športnikom Romanovo in Čupina jadralca sprejel minister dr. Boštjan Žekš LJUBLJANA - Minister dr. Boštjan Žekš je na včerajšnji tiskovni konferenci na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani sprejel svetovno prvakinjo v umetnostnem kotalkanju Tanjo Romano in jadralca Simona Sivitza Košuto ter Ja- ša Farnetija, ki sta na mladinskem svetovnem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 osvojila bronasto kolajno. Pozanimal se je za njihove uspehe, za razmere, v katerih vadijo in za probleme, s katerimi se srečujejo. »To srečanje smo organizirali, ker meni- mo, da so uspehi slovenskih športnikov v Italiji slovenski javnosti slabo poznani. Mediji v Sloveniji tega področja ne pokrivajo dovolj dobro in jih najbrž niti ne zanima,« je bila grenka ugotovitev ministra Žekša. Na 17. strani MILAN - Na milanski borzi sta od včeraj v kotaciji dve Fiatovi delnici. Poleg Fiata Spa namreč tudi debutantka, nova družba Fiat Industries, v kateri so neav-tomobilske industrijske dejavnosti turin-skega koncerna. Njegov pooblaščeni upravitelj je dogodek izrabil za novo svarilo nasprotnikom njegovega načrta za »italijansko tovarno« in še posebej za tovarno Mi-rafiori. Če se bo referendum o sindikalnem sporazumu, ki ga kovinarji Cgil niso podpisali, iztekel odklonilno, naložbe v Mira-fiori ne bo, je zagrozil Marchionne in dodal, da bo Fiat proizvajal avtomobile ne glede na to, ali bo Fiom sodeloval, ali ne. Na 4. strani Manj birokracije za deželne zadruge Na 4. strani Film Streli v Bazovici na ogled februarja Na 7. strani NSŠ Sv. Cirila in Metoda z Adrenalinom Na 7. strani Silvestrski koncert zapolnil dvorano tržaškega Verdija Na 10. strani V Tržiču zaplenili potovalno agencijo Na 12. strani ljubljana - Po izboru dnevnika Delo Tržaški pisatelj Boris Pahor proglašen za osebnost leta 2010 V ŽIVLJENJU NI VSE BELO ALI CRN0. V POPUSTIH JE. LJUBLJANA - Časopisna družba Delo je včeraj razglasila Delovo osebnost leta 2010. To je postal slovenski zamejski pisatelj Boris Pahor, ki so ga bralci Dela izbrali iz nabora dvanajstih najbolj opaznih, vplivnih in pozitivnih ljudi, ki ga je določilo uredništvo Dela. V nabor so se uvrstili: Ivo Boscarol, Japec in Jernej Jakopin, Roman Jerala, Matjaž Kek, Uroš Macerl, Petra Matos in Aleš Pevc, Neira Mikič, Boris Pahor, Renata Salecl in Dejan Zavec. Ob prejemu priznanja je povedal, da mu priznanje prinaša občutek zadoščenja, na drugi strani pa se zaveda, da so bili nominirati tudi nekateri aktivni ljudje, ki bi si imenovanje prav tako zaslužili. V nagovoru je Pahor tudi priznal, da mu tovrstne nagrade pomenijo priložnost, da javnosti predstavi svoja razmišljanja in stališča. Na 3. strani DD 2/1 DD r T U/t) DOp Ou ) Sail Sistiana |sport etrltoribilr^ S.S.14 Sistiana 59, Ts, 040.291074 www.sailsistiana.it OB NEDELJAH ODPRTO 2 Torek, 4. januarja 2011 ALPE-JADRAN / čedad - V četrtek praznik Slovencev iz videmske pokrajine Tradicionalni Dan emigranta tudi letos z glasbo in gledališčem Slavnostna govornika bosta Miriam Simiz in Elio De Anna - Pireditev bo v cerkvi sv. Frančiška ČEDAD - V četrtek bodo Slovenci v vi-demski pokrajini praznovali svoj tradicionalni Dan Emigranta, ki ga prirejata videmska odbora SKGZ in SSO pod pokroviteljstvom Občine Čedad. Prireditev bo tokrat v cerkvi sv. Frančiška (pri-četek ob 15. uri), saj čedajsko gledališče Ristori trenutno obnavljajo. V imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine bo slavnostna govornica Miriam Simiz, ki poučuje v dvojezičnem vrtcu v Špetru in je predsednica kulturnega društva Prosnid živi, medtem ko bo italijanski govornik deželni odbornik za kulturo Elio De Anna. Glasbeni del praznika bodo sooblikovali skupina BK evolution in protagonisti zadnjega Sejma beneške piesmi, medtem ko bodo člani Beneškega gledališča, ki letos praznuje 35 let delovanja, uprizorili novo igro z naslovom Lena iz Ta-poluovega — Poklon ponižanim in razžaljenim Benečije. Besedilo je napisal Giorgio Banchig, ki je priredil dramo Žalostni dogodek v Topolovem (Triste caso accaduto a Topolo), ki jo je napisal Giovanni Maria Del Basso. Zgodba pripoveduje o detomoru in procesu, ki mu je sledil. Igro je re-žiral Marjan Bevk. Beneško gledališče je izvirno besedilo Del Bassa že uprizorilo pred leti, ko je leta 2001 tudi slavilo na festivalu v Mavhinjah. (NM) Tudi letos bodo med protagonisti praznika (posnetek je z lanskega Dneva emigranta) Slovencev iz videmske pokrajine igralke in igralci Beneškega gledališča kroma ZAGREB - Primer bodo verjetno povezali s sumi korupcije Patrie v Sloveniji Finska policija začela preiskavo tudi v zvezi s posli Patrie na Hrvaškem ZAGREB - Finska policija je odprla preliminarno preiskavo domnevnega podkupovanja finske Patrie na Hrvaškem. Kot je včeraj za finsko televizijo YLE povedal glavni finski preiskovalec Kaj Bjorkqvist, sumijo, da je leta 2007 posel prodaje 84 oklepnikov za 112 milijonov evrov Hrvaški stekel na podlagi podkupovanja s strani Patrie. Za preiskavo domnevnega podkupovanja so sestavili skupno skupino z Avstrijo in Hrvaško, je še pojasnil Bjorkqvist. Pri tem pa je napovedal, da bodo verjetno primer na Hrvaškem povezali s sumi korupcije Patrie v Sloveniji. Ta preiskava naj bi se zaključila v prihodnjih nekaj mesecih. Preiskovalci čakajo še na nekaj zadev iz tujine, nato pa bodo lahko zaključili preliminarno preiskavo, je še pojasnil Bjorkqvist za YLE. Medtem so včeraj tudi na hrvaškem notranjem ministrstvu potrdili, da poteka kriminalistična preiskava, sicer pa zaradi tajnosti kazenskega postopka niso mogli objaviti podrobnosti v zvezi s preiskavo o poslih Patre na Hrvaškem. "Policija pod koordinacijo Uskoka (Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu) izvaja kriminalistično preiskavo glede domnevnih nezakonitosti pri nabavi oklepnikov za potrebe hrvaškega obrambnega ministrstva," so sporočili s sedeža ministrstva za notranje zadeve. Hrvaški Jutarnji list je že februarja lani poročal, da naj bi Finci razmišljali tudi o preiskavah poslov Patrie na Hrvaškem. Tako naj bi glede na sporočilo iz avgusta 2005, ki ga je dobil časnik, Patria "močno lobirala" na Hrvaškem in v Sloveniji za podpis pogodb o prodaji oklepnikov, pri tem pa se v obeh državah pojavljajo isti posredniki - podjetnik Walter Wolf in Patriin avstrijski zastopnik Wolfgang Riedl.Pogodbo o hrvaškem nakupu Pa-triinih oklepnikov je oktobra 2007 podpisal takratni hrvaški obrambni minister Berislav Rončevič (na posnetku), ki je bil decembra lani na Hrvaškem obsojen na štiri leta zapora zaradi nakupa vojaških tovornjakov brez javnega razpisa. V nadaljnjih dogovorih glede sodelovanja s Patrio je sodeloval njegov naslednik Vukelič, oba pa trdita, da je bil nakup finskih oklepnikov popolnoma javen in transparenten. Finska tiskovna agencija STT je včeraj tudi poročala, da se še vedno pogreša nekaj denarja, ki ga je Patria namenila za podkupovanje. Tako naj bi po navedbah slovenskega tožilstva manjkalo nekaj milijonov evrov, sled pa se je izgubila nekje na poti do letališča na Dunaju. Denar pa naj bi šel za podkupovanje slovenskih uradnikov, navaja STT. Trenutno na Finskem poteka sojenje proti štirim nekdanjim uslužbencem Patrie, ki so obtoženi podkupovanja pri prodaji havbic Egiptu pred desetimi leti. (STA) ŠOS in ZSSS začela zbirati podpise za referendum o zakonu o malem delu LJUBLJANA - Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in zveza svobodnih sindikatov sta včeraj začeli z zbiranjem podpisov za zahtevo za referendum o zakonu o malem delu. V ŠOS ocenjujejo, da bo 40.000 podpisov težko zbrati, a verjamejo, da jih bodo. Od ministrstva za delo pričakujejo umazano kampanjo, minister Ivan Svetlik pa meni, da je referendum nepotreben. ŠOS in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) državljane pozivata, da pomagajo preprečiti uveljavitev zakona. Malo delo po njihovem v slovenski prostor prinaša amerikanizacijo trga dela, pospešilo bo zaposlovanje v negotovih oblikah dela. V ŠOS so prepričani, da je malo delo korak stran od socialne države in je zato nesprejemljivo. Po ocenah Svetlika pa je referendum o zakonu o malem delu nepotreben. Dijaki, študenti, brezposelni in upokojenci bi namreč v primeru glasovanja proti zakonu glasovali proti svojim interesom, je Svetlik na ministrstvu dejal v izjavi za javnost. Po zakonu o malem delu bo sedanje študentsko delo, ki ga študentje zdaj opravljajo brez vsakih socialnih pravic, urejena oblika dela, je poudaril minister in dodal, da gre za krepitev socialne varnosti, ne za njeno zmanjševanje. ŠOS in sindikati bodo vzporedno, od 6. januarja naprej, zbirali tudi podpise za referendum o pokojninski reformi, če jim tega ne bo preprečila sicer že napovedana ustavna presoja referenduma. Pahor v DZ vložil kandidaturo Trobec Bučanove LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je včeraj v državni zbor posredoval predlog za imenovanje Duše Trobec Bučan na mesto ministrice brez resorja, odgovorne za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Kot je pojasnil, Trobec Buča-novo na omenjeni položaj predlaga zato, ker je izkušena in primerna kandidatka. Pri tem se mu zdi pomembno, da je kandidatka v zadnjem letu kot državna sekretarka delovala na ministrstvu, ki je v tem času izboljšalo črpanje evropskih sredstev. Izvolitev nove ministrice je potrebna, ker je z mesta ministra zaradi vožnje pod vplivom alkohola odstopil Henrik Gjerkeš. Za njegovo naslednico je izvršni odbor DeSUS predlagal Trobec Bručanovo, pri čemer je tudi sprejel sklep, da bo stranka izstopila iz koalicije, če Pahor ne bo podprl njihove kandidatke. Predsednika vlade je kandidatka prepričala, a je njena usoda še negotova. Predvsem zaradi ravnanja DeSUS-a namreč ne uživa enotne podpore niti znotraj koalicije. (STA) REZIJA - Jutri spust zvezde in žive jaslice Veliki finale prireditev v Solbici SOLBICA - Izredno slabo vreme je v Solbici povzročilo veliko teža v pri organizaciji tradicionalnih božičnih prireditev, tako da programa niso mogli v celoti izvesti. Toda organizatorjem pri združenju ViviStolv-izza bo vsaj jutri uspelo pripraviti veliki finale božičnih in novoletnih prireditev, ko se bo ob 18. uri s hriba Pust Gost (1275 m) spremljavi tipičnih božičnih melodij počasi spustila do zgornjega dela vasi (575 m). Zvezda repatica bo razsvetlila tradicionalne žive jaslice s prihodom svetih treh kraljev približno ob 19. uri. (NM) čedad - Že šesto leto zapored tradicionalna prireditev Skoraj 60-kilogramska gubanca za Guinessovo knjigo rekordov V Čedadu so na pobudo kavarne Caffe San Marco 1. januarja že šestič zapored nazdravili največji gubanci na svet, ki je letos tehtala kar 59,3 kg in se s tem spet vpisala v Guinessovo knjigo rekordov. Lanska rekordna teža je znašala 53,5 kilograma, v čedajski pekarni Forno Cattarossi pa so letos to težo presegli za skoraj 6 kg in za prihodnje leto napovedujejo že nov rekord / ALPE-JADRAN Torek, 4. januarja 2011 3 PRIZNANJA - Bralci Dela so izbirali med 12 nominiranci, ki jih je določilo uredništvo časopisa Pisatelj Boris Pahor Delova osebnost leta 2010 Ob podelitvi je Pahor dejal, da bi priznanje prav tako zaslužili nekateri drugi nominiranci LJUBLJANA - Časopisna družba Delo je včeraj razglasila Delovo osebnost leta 2010. To je postal slovenski tržaški pisatelj Boris Pahor. Ob prejemu priznanja je povedal, da mu priznanje prinaša občutek zadoščenja, na drugi strani pa se zaveda, da so bili nominirati tudi nekateri aktivni ljudje, ki bi si imenovanje prav tako zaslužili. V nagovoru zbranim in poznejši izjavi za medije je Pahor tudi priznal, da mu tovrstne nagrade pomenijo priložnost, da javnosti predstavi svoja razmišljanja in stališča. Delček teh je predstavil tudi včeraj. Po njegovem mnenju tako danes ni nobene potrebe, da se Slovenci kot narod utopimo v globaliziranem svetu. "Imamo vse sposobnosti za to, da nas svet spozna in spoštuje. Zato moramo ohraniti svojo identiteto in zavest sebi ter s tem pokazati tudi zgled drugim narodom," je poudaril. Bralci Dela so Delovo osebnost leta izbrali iz nabora dvanajstih najbolj opaznih, vplivnih in pozitivnih ljudi, ki ga je določilo uredništvo Dela. V nabor so se uvrstili: Ivo Boscarol, Japec in Jernej Jakopin, Roman Jerala, Matjaž Kek, Uroš Macerl, Petra Matos in Aleš Pevc, Nei-ra Mikič, Boris Pahor, Renata Salecl in Dejan Zavec. Prireditve so se poleg nekaterih nominirancev udeležili tudi premier Borut Pahor, minister za šolstvo Igor Lukšič, zunanji minister Samuel Žbogar in kmetijski minister Dejan Židan. (STA) kroma SLOMAK - Svet slovenskih organizacij »Od članic je odvisno, ali bo Slomak spet zaživel« Boris Pahor je med svoja priznanja zdaj lahko uvrstil še naziv Delove osebnosti leta 2010 PORDENON Usodni sprehod moškega po gozdu BARCIS - Po več kot 24 urah iskanja so na goratem območju doline Val-cellina nad krajem Barcis pri Pordeno-nu odkrili truplo 60-letnega pogrešanega Andrea Del Pia. Reševalci so ugotovili, da je moški med sobotnim sprehodom po gozdu zgrmel v kakih 15 metrov globok prepad, udaril z glavo v deblo drevesa in umrl. Del Pio, znan trgovec iz Pordenona, se je po vsej verjetnosti povzpel nekaj metrov nad stezo, po kateri se je sprehajal, da bi posnel fotografijo, stopil pa je na ledeno ploskev, spodneslo mu je nogo, izgubil je ravnotežje in padel v prepad. Našli so ga kake pol ure hoda od njegove vikend hišice, od koder se je v soboto zjutraj odpravil na sprehod. Ponesrečenca so začeli iskati že v soboto popoldne, pri iskanju je sodelovalo več kot 70 ljudi, prostovoljcev civilne zaščite in gozdne straže iz Barci-sa, finančne straže s helikopterjem in prostovoljci gorske reševalne skupine iz Maniaga. Prav ti so v nedeljo malo po 14. uri odkrili truplo pogrešanega. UKVE - Tokrat tradicionalna božična svečanost pod šotori Žive jaslice in pomočnica Za selitev iz cerkve pod platneno streho civilne zaščite so se odločili zaradi izvirne zamisli, da postavijo žive jaslice TRST - Svet slovenskih organizacij (SSO)v tiskovnem sporočilu izraža svoje stališče v zvezi z nekaterimi izjavami, ki so se v zadnjem času pojavile v javnih občilih in ki med drugim izražajo zaskrbljenost nad usodo Slovenske manjšinske koordinacije, ki da je že dalj časa brez vodstva in posledično brez delovanja. SSO v sporočilu za tisk glede tega meni, da je potrebno nujno poudariti, da je za tako stanje v Slomaku krivo dejstvo, da nekateri ne marajo slišati za statut oziroma pravilnik Slo-maka, ki izrecno zagotavlja rotacijo članstva pri predsedovanju v tej zvezi. SSO navaja, da je skupaj z zahtevo po rotaciji predložil tudi ime svojega kandidata, to je dr. Bernarda Špacapana. Ko pa je prišla na dan kandidatura nesporne osebnosti, kot je predsednik NSKS dr. Zdravko Inzko, je Svet sloven- skih organizacij svojo kandidaturo demokratično umaknil, ker se mu zdi, da bi bil dr. Zdravko Inz-ko lahko izjemna priložnost za nov zagon in vsestransko pozitiven razmah Slomaka. Zato SSO meni, da je izjava Ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu akad. dr. Boštjana Žekša, ko je na predprazničnem srečanju, ki je bilo 21. decembra 2010 v Ljubljani, z manjšinskim predstavništvom izrazil željo, da začne Slomak čimprej s svojim delovanjem, povsem na pravem mestu, piše SSO. »Zdaj je od članov Slomaka odvisno, ali se bo oživitev in delovanje te organizacije zares začelo ali pa bomo ostali spet tam, kjer smo bili, to je pri stari in nič kaj obetavni bodočnosti delovanja Slo-maka,« je v zaključku svojega sporočila za tisk zapisal Svet slovenskih organizacij. Pod šotorom so v Ukvah za božičnico pripravili tudi žive jaslice A. oman BUDIMPEŠTA - V Ljubljani na veleposlaništvu včeraj en prosilec Madžarska začela sprejemati prošnje za dvojno državljanstvo BUDIMPEŠTA - Madžari, živeči v sosednjih državah, lahko od včeraj zaprosijo za dvojno državljanstvo. Interes za dvojno državljanstvo je največji v Romuniji in najmanjši na Slovaškem. Na madžarskem veleposlaništvu v Ljubljani je včeraj za državljanstvo zaprosil en človek. Kot so pojasnili na veleposlaništvu, imajo ta mesec predvidenih še več srečanj z Madžari, živečimi v Sloveniji, ki bodo verjetno zaprosili za državljanstvo. Sicer pa za zdaj še ne morejo oceniti, koliko prošenj bodo dobili. Kot prvi je za državljanstvo zaprosil Romun madžarskega izvora Peter Hanc. Njegovo zahtevo je na slovesnosti v Budimpešti sprejel madžarski državni sekretar Bence Retvari, ki je poudaril, da se je s tem simbolično začel proces vnovičnega združevanja Madžarov v Kar-patskem bazenu. Retvari je tudi pojasnil, da bodo prosilci za državljanstvo tega lahko dobili v dveh do treh mesecih. Po njegovih besedah Madžarska s tem zakonom skuša popraviti krivice izpred 90 let. S tria-nonsko mirovno pogodbo iz leta 1920 je Madžarska kot naslednica ogrskega dela Avtro-Ogrske izgubila več kot dve tretjini ogrskega ozemlja ter približno dve tretjini prebivalcev Ogrske, od tega okoli 3,3 milijona takih, ki so se šteli za Madžare. Z mirovno pogodbo so največ ozemlja po razpadli Avstro-Ogrski pridobile Romunija, Češkoslovaška in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V skladu z zakonom o dvojnem državljanstvu lahko Madžari, ki živijo v sosednjih državah, tudi v Sloveniji, dobijo madžarsko državljanstvo, če dokažejo, da imajo madžarske korenine in govorijo madžarski jezik. V Romuniji, kjer živi okoli 1,4 milijona Madžarov, je pričakovati več sto tisoč prošenj za dvojno državljanstvo. Zanimanje naj bi bilo precejšnje v Srbiji oz. Vojvodini, kjer je okoli 300.000 Madžarov. Na Slovaškem, kjer živi okoli 520.000 Madžarov, pa bo zanimanje verjetno precej manjše. V Bratislavi so namreč lani na madžarski zakon odgovorili s svojim zakonom, po katerem bodo vsem slovaškim državljanom, ki se bodo odločili pridobiti še kakšno drugo državljanstvo, slovaško državljanstvo odvzeli. V sosednjih državah - Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Romuniji, Ukrajini, na Slovaškem in v Avstriji - živi okoli tri milijone Madžarov, v Budimpešti pa pričakujejo, da jih bo za madžarsko državljanstvo zaprosila približno tretjina. (STA) UKVE - Vrata ukovske cerkve so bila na sveti večer zaprta, tradicionalna božična polnočnica pa se je vršila pod šotori. Selitvi tokrat ni botrovala narava (ko je povedenj pred leti poškodovala cerkev, so praznični obredi na primer potekali v bližnjih prostorih nekdanje mlekarne), temveč izvirna zamisel. Prebivalci Ukev so se odločili, da pripravijo žive jaslice. Polnočnico so zato priredili pod šotori civilne zaščite, ki so se www.primorski.eu1 ob tej priložnosti spremenili v hlev. V prostoru, ki je bil posut z dišečimi smrekovimi vejami, so ob vernikih našli mesto tudi konji, krave, koze, zajci ...ter seveda pastirji, angeli in sveta družina. V jaslih je ležal celo dojenček in mirno spremljal italijansko-slovenski verski obred, ki ga je vodil domači župnik Mario Gariup, s slovenskim petjem pa obogatil cerkveni pevski zbor. Ob koncu maše se je župan Ales-sandro Oman zahvalil vaščanom in civilni zaščiti za trud, ki so ga vložili v organizacijo neobičajne, a zelo sugestivne polnočnice. Prisotne pa povabil, da si izmenjajo voščila in se ogrejejo ob kozarcu čaja ali kuhanega vina. (pd) 4 Torek, 4. januarja 2011 GOSPODARSTVO INDUSTRIJA - Z debutom nove družbe Fiat Industries Od včeraj v borzni kotaciji dve ločeni Fiatovi družbi Marchionne: Fiat je sposoben proizvajati vozila tudi brez Fioma - Če referendum propade, naložbe ne bo MILAN - Turinski koncern Fiat je od včeraj razdeljen na dve družbi, Fiat Industrial in Fiat Automobiles. Novo podjetje Fiat Industrial, ki proizvaja kmetijske in gradbene stroje CNH in tovornjake Iveco, je včeraj debutiralo na milanski borzi. V skupini Fiat Spa, ki je po razdelitvi ostala v borzni ko-taciji, ostajata avtomobilsko podjetje Fiat Automobiles (z znamkami Fiat, Maserati in Ferrari), ki naj bi se v drugi fazi združil z ameriškim Chrysler-jem, in ostale industrijske dejavnosti turinskega koncerna. Debuta nove družbe na italijanski borzi v Milanu se je včeraj udeležil tudi pooblaščeni upravitelj koncerna Sergio Marchionne s predsednikom Fiata Johnom Elkannom, navzoč pa je bil tudi pooblaščeni upravitelj borze Raffaele Jeru-salmi. Obe Fiatovi delnici sta prvi borzni sestanek začeli z rastjo, delnica Fiat Industrial je startala pri 9 evrih, delnica Fiat Spa pa pri 6,9 evra. »To je za Fiat zelo pomemben trenutek, saj predstavlja tako cilj kot ponoven start,« je dejal Marchionne. »Zaradi velikih sprememb v proizvodnji in na trgu nismo mogli več držati skupaj sektorjev, ki nimata nobene skupne ekonomske in industrijske značilnosti,« je pojasnil prvi mož Fiata, ki je tudi opozoril, da je treba za dobro razumevanje vrednosti te razdelitve »upoštevati tudi priložnosti za osebno rast, ki jo bo mogla zagotavljati našim delavcem«. Marc-hionne seveda ni pozabil na težave, v katere so zabredli sindikalni odnosi, posebno s sindikatom Fiom, ki se po zavrnitvi sporazuma v Pomoglianu zdaj upira tudi sporazumu za Mirafiori. »Fiat je sposoben proizvajati avtomobile s Fiomom ali brez njega,« je bil odločen italijansko-kanadski menedžer, ki je še dodal, da če bo v tovarni Mirafiori »prevladal ne z 51 odstotki, Fiat naložbe ne bo izvedel«. Ta Marchionnejeva izjava je seveda sprožila takojšen odziv Fioma. »Fiat je sposoben proizvajati vozila z ali brez Fioma? Seveda, tudi brez Fima in Uilma, kajti avtomobile delajo delavci,« je bil ironični odgovorgeneraslnega sekretarja kovinarjev Cgil Maurizia Landinija. Ne glede na to pa ostaja sindikalist prepričan, da »se delavcem kratijo pravice«. In še: »Ali res misli, da lahko njegove tovarne delujejo brez konsenza? Misli, da je inteligenca ljudi na povelje, da deluje z izsiljevanjem? To je avtoritarno in nedemokratično upravljanje.« Toda Marchionneju ne manjka poguma, četudi se zaveda, da mu pod- Pooblaščena upravitelja Fiata Sergio Marchionne in milanske borze Raffaele Jerusalmi na slovesnosti ob začetku trgovanja z delnicami nove družbe Fiat Industrial ansa pora v Italiji hitro pada. Tistim, ki so ga včeraj v Milanu spraševali za pojasnila glede Fiatovih načrtov, je odgovoril: »Resnično žaljivo je, da se zahteva vpogled v specifične točke načrta za italijansko tovarno. Države in sindikatov nisem prosil za financiranje, ampak je Fiat tisti, ki kroži po svetu in zbira potrebna sredstva za uresničitev tega načrta. Pojdite vi in sindikati naokrog zbirat denar.« Zahtevati od Fiata, naj osvetli detajle industrijskega načrta, je za Marchionneja naravnost smešno. »Hočejo vedeti za ostale naložbe? Ali se šalimo? Ravnokar sem se vrnil iz Brazilije, kjer smo predali namenu tovarno v Pernambucu. Tam si ne bi nihče dovolil, da bi zahteval podrobnosti o naložbi. Tega ne počnejo v nobeni drugi državi, nehajmo se obnašati kot provincialci. Ko bo potrebnih drugih 18 milijard evrov za izvedbo načrta, jih bomo zagotovili,« je napovedal prvi mož Fiata. Glede poslovnih rezultatov je Marchionne potrdil že objavljene napovedi. Fiat Industrial bo do leta 2014 ustvaril 29 milijard evrov prihodkov, Fiat Automobiles, ki združuje Fiat Group Autos, Maserati in Ferrari, pa 64 milijard evrov. Ze letos naj bi Fiat povečal svoj delež v Chryslerju na 51 odstotkov, ker naj bi za obdobje 2013-2016 načrtovano povečanje lastniškega deleža pospešila za letos predvidena uvrstitev Chryslerjeve delnice v borzno kotacijo. FJK - Reorganizacija deželne zakonodaje Z novim letom manj birokracije za zadruge TRST - Deželni zadružni sistem je v novo leto zakorakal z znatno preprostejšimi birokratskimi postopki, s katerimi bodo podjetja prihranila na času in pri stroških. Poenostavitev je bila izvedena z organsko združitvijo predpisov in pravilnikov, pri čemer so z deželno upravo sodelovale tudi vse zadružne zveze. Kot je ob tem povedal deželni odbornik za zadružništvo Roberto Molinaro, predstavlja najbolj inova-tivni vidik poenostavitve Deželni register zadrug (RRC), ki bo za vpisane zadruge pomenil tudi avtomatični vpis v nacionalni seznam zadrug in v zbornične registre podjetij. En sam vpis torej, namesto dosedanjih treh, ki hkrati neposredno potrjuje tudi obstoj registra prevladujoče vzajemnosti, ki omogoča koriščenje davčnih olajšav. Vpis zadrug, vpisanih v seznam zadružništva, v nov register RRC je avtomatičen s 1. januarjem 2011. Po- Roberto Molinaro arhiv leg tega, da s tem odpade kar nekaj birokratskih postopkov (npr. vložitev avtenticirane kopije statutarnih sprememb, sporočanje sprememb pri obnovi zadolžitev v upravnih organih itn.). Poleg tega nova ureditev krepi vlogo združenj, ki zastopajo in ščitijo zadružno gibanje pri nadzorovanju ciljev vzajemnosti družb. Predvideva tudi uporabo digitalnega podpisa za revizije, ki ugotovijo pravilno delovanje zadružnih podjetij, in spletno pošiljanje dokaznih dokumentov. V veljavi odlok o sodelovanju Dežele FJK pri izkupičku davkov deželnih upokojencev Inps TRST - V uradnem listu je bil 31. decembra 2010 objavljen odlok ministra za gospodarstvo, ki ureja sodelovanje Dežele Furlanije-Julijske krajine pri izkupičkov davkov na prejemke upokojencev zavoda Inps s stalnim bivališčem v deželi. S tem formalnim korakom je začel veljati dogovor med vlado in Deželo FJK, ki ga je 29. oktobra lani v Rimu podpisal predsednik deželnega odbora Renzo Tondo. Na tej osnovi bo Dežela prejela 483 milijonov evrov za leto 2010 in enako vsoto za naslednja leta, medtem ko bo za leti 2008 in 2009 začela letos prejemati obročno izplačilo v višini 910 milijonov evrov. Pravo olajšanje za deželne finance v tem času suhih krav. V tržaškem pristanišču zaživela spletna carina TRST - V tržaškem pristanišču je včeraj brez zapletov začela delovati spletna borza, predvidena z novimi evropskimi predpisi Carina on-line. Kot je pojasnil direktor tržaškega carinskega okrožja Antonio Di Noto, je namreč začel veljati amand-man o varnosti, vključen v Evropski carinski kodeks in v Telematski manifest za izvoz in uvoz. Na tej osnovi so bile uvedene varnostne carinske kontrole, tako v pro-titerorističnem kot zdravstvenem pogledu, za katere bodo poleg informacij v carinskih izjavah potrebne še dodatne informacije. Z novim sistemom so se infor-matizirale proste carinske točke v tržaškem pristanišču, kar pomeni, da so odpravljeni pregledi papirnatih dokumentov pri vstopu, vendar je Di Noto ob tem opozoril, da se bo v zameno povečal obseg operacij. Za koliko se bo skrajšala čakalna doba ladij, bo po njegovih besedah mogoče preveriti že sredi tedna. Parmalat: akcija združenja Codacons tudi v FJK TRST - V Furlaniji-Julijski krajini je približno 12.500 (v vsej državi 620 tisoč) varčevalcev, ki so bili oškodovani v finančnem krahu družb Cirio in Parmalat in pri argentinskih državnih obveznicah. Gre za varčevalce, ki so po nasvetu svojih bank vložili svoje življenjske prihranke (v italijanskem povprečju 30 tisoč evrov, v deželnem pa 375 tisoč evrov na osebo) v t.i. »odpadne« vrednostne papirje. Združenje potrošnikov Codacons je tudi v naši deželi začelo akcijo, s katero namerava poslati na sodišče banke, ki so prodajale ničvredne obveznice. Oškodovane varčevalce v FJK zato poziva, naj se povežejo na spletno stran www.codacons.it in sledijo nakazanemu postopku za pristop h kampanji Riprendiamoci il maltolto (Vrnimo si oropano). »Etnična« podjetja boljše kljubujejo krizi BENETKE - Gospodarska kriza očitno ne jemlje poguma etničnim podjetjem, saj je bila njihova rast v zadnjih dveh letih 9,2-odstotna, medtem ko je bilo povprečje italijanskih podjetij negativno z -1,2 odstotka. Podatek je iz raziskave fundacije Leone Moressa, ki med drugim kaže, da se je število tujih podjetnikov v Italiji od začetka krize (v dveletju od tretjega četrtletja 2008 do tretjega četrtletja 2010) povečalo za 9,2 odstotka, medtem ko je število italijanskih podjetij upadlo za 1,2 odstotka. V ozemeljskem pogledu so največjo rast tujih podjetnikov zabeležili v pokrajinah Prato, Pavia (obe +17,7%) in Rieti (+16,2%), edina negativna variacija pa velja za Nuo-ro na Sardiniji (-2,3%). Največjo gostoto tujih podjetij pa imata Rieti in Trst, kjer je delež tujih podjetnikov na skupno število podjetij 15,3- oziroma 10,9-odstoten. Sledita jima Teramo (10,2%) in Gorica (10,0%), medtem ko je absolutno največ tujih podjetnikov v Milanu, Rimu in Turinu. Novembra 22-odstotna rast prometa v Ronkah RONKE - Z letališča FJK v Ronkah so sporočili, da se je število potnikov novembra lani glede na enak mesec leta 2009 povečalo za kar 22 odstotkov. Po podatkih, ki jih zbira združenje letališč Assaeroporti, je skozi deželno letališče FJK v novembru potovalo 60.040 potnikov, v enakem mesecu leta prej pa so jih našteli 49.205. Število potnikov na notranjih linijah je bilo večje za 35,8 odstotka (tudi po zaslugi novih zvez Alitalie z Milanom Linate in Genovo), saj se je povečalo od 28.727 na 39.011), medtem ko je bilo potnikov na mednarodnih poletih za 3,5 odstotka več, saj jih je bilo 20.504 (novembra 2009 pa 19.808). Rast števila potnikov v zadnjih mesecih lanskega leta je letališču v Ronkah omogočila odskok glede na črno krizno leto 2009. V prvih enajstih mesecih leta 2010 se je promet glede na enako obdobje leta 2009 povečal za dva odstotka na 669 tisoč potnikov. EVRO 1,3348 $ -G,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA B. januarja 2G11 valute evro (povprečni tečaj) B.1. BG.12. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,3348 108,70 1,3280 108,24 ruski rubel 8,7959 40,7891 59,5800 8,7659 40,5432 59,6500 danska krona 7,4531 7,4544 0,86020 švedska krona 8,9370 7,7800 9,0133 češka krona 25,088 25,240 estonska krona 15,6466 278,39 15,6466 279,00 poljski zlot 3,9578 1,3232 3,9650 1,3275 avstralski dolar 1,3085 1,9558 1,2975 romunski lev 4,2725 3,4528 4,2986 3,4528 latvijski lats 0,7098 2,2068 0,7097 islandska krona 290,00 2,0807 290,00 2,0636 hrvaška kuna 7,3845 7,3855 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE B. januarja 2G11 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26063 0,30281 0,45688 0,14250 0,17167 0,23833 0,790 1,010 1,234 ZLATO (999,99 %%) za kg 34.052,81 € -1BG,61 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE B. januarja 2G11 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,30 INITEDIII IDriDA 3 QQ -1,41 KRKA 1 1 IKA KOPER 62,60 1701 +2,31 -0,56 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 158,00 -4,38 +0,19 TELEKOM SLOVENIJE 274,00 86,00 +0,74 +0,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 48,50 AERODROM LJUBLJANA 18,45 DELO PRODAJA 26,00 rrm 11 n nn +0,00 -1,86 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 20,00 a. en +2,80 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,13 h/ll iMnTCCT i: m -0,69 KOMPAS MTS NIKA 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 15,985 8,300 24,30 410 00 +3,75 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 95,00 190 00 +6,15 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 93,10 18,550 +5,37 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: B. januarja 2G11 +1,B° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,048 89,95 15 48 +1,85 +1,16 +1 38 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 3,4 +0,30 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,858 2,665 +0,88 +1,72 EDISON ENEL ENI 0,865 3,775 1642 +0,58 +0,94 FIAT FINMECCANICA 7,025 +0,49 +4,91 +1 23 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,61 14,4 +1,34 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,05 941 +1,23 +1 46 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,91 +0,48 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,545 6,76 +0,39 +1,50 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,07 6,135 12 9 +0,98 +1,41 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,68 3 717 +1,18 +2,28 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,04 -0,07 +2,23 +1 45 TENARIS TERNA 0,98 18,5 319 +0,82 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,08 +0,95 -0,37 UNICREDIT 6,64 1,58 +1,37 +2,33 SOD NAFTE (159 litrov) 91,82 $ +Q,29 IZBRANI BORZNI INDEKSI B. januarja 2G11 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 849,35 -0,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.273,58 -0,23 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 11.680,06 +0,89 Nasdaq 100 2.252,30 +1,55 S&P 500, New York 1.272,23 +1,16 MSCI World, New York 1.280,07 +0,26 DAX 30, Frankfurt 6.989,74 +1,09 FTSE 100, London 5.899,94 - CAC 40, Pariz 3.900,86 +2,53 ATX, Dunaj 2.954,40 +1,72 PX, Praga 1.243,4 +1,52 EUROSTOXX 50 - - Nikkei, Tokio 10.228,92 - STI, Singapur 3.235,77 +1,43 Hang Seng, Hongkong - - Composite, Šanghaj 2.808,08 - Sensex, Mubaj 20.561,05 +0,25 +0,00 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 4. januarja 2011 5 ISTRSKI ZORNI KOT Z novim letom še tesnejši stiki Miro Kocjan_ Začelo se je leto 2011. Go-spodarsko-finančna kriza še zmeraj prevladuje, saj je bilo objektivno nemogoče, da bi jo rešili v par letih. Zato je utemeljeno stališče, da naredimo vse, da bi jo skrajšali. Menim, da zasluži pozornost določeno razpoloženje, tudi pri nas, da ne smemo za nobeno ceno vreči puške v koruzo, se pravi, da se moramo neposredno potruditi s predlogi, združenimi z ustreznimi napori. Skratka, kriza je vprašanje, ki zadeva vse nas, zamisli, kako jo reševati, pa je kar nekaj. Tako na primer, da se mora država, v tem primeru Hrvaška, še odločneje posvetiti izvoru seveda s tem, da prilagaja proizvodnjo, dalje, da morajo banke bolj konkretno, vendar s tem, da ne bodo zašle v težave, igrati svojo kreditno vlogo, dalje, da bi ustrezalo, če bi se v regijah bolj namenili odpiranju manjših ne pa vseskozi večjih podjetij, kakor se žal pogosto dogaja, čeprav recesija tega ne dopušča. Skratka, razpoloženje za obračun s krizo je opazno, to pa je skupaj z ukrepi tudi bistveno v času, ki ga živimo. Hrvaška, seveda pa tudi istrski in kvarnerski mediji, posvečajo vse bolj vidno pozornost bližnjemu obisku slovenskega predsednika Danila Türka v Italiji. Komentarji si sledijo, čeprav je bila prva novica o bližnjem obisku objavljena že pred tremi dnevi. Znano je, da bo obisk 17 tega meseca. Nekak bistveni del komentarjev je poletno srečanje treh sosednih predsednikov v Trstu, časniki pa domala integralno prinašajo tudi izjavi, ki sta ju o tem dala predsednika Slovenije in Italije. Njun ton je dovolj zgovoren. Predsednik Napolitano je poudaril, da se nove generacije Slovenije, Hrvaške in Italije prepoznavajo v evropski pripadnosti, kar krepi njihovo nacionalno identiteto. In občudovanja vredno je, kar je še nadrobneje povedal: »Ljubljana je samo nekaj let od neodvisnosti dosegla izjemne cilje: vključitev v Evropsko unijo in NATO, vstop v evro in v schengensko področje, bila je med 12-timi državami, ki so od leta 2004 vključene v Evropsko unijo, prva, ki je imela predsedstvo, katerega je opravila z velikim ravnovesjem v evropsko korist. Slovenija, je sklepno poudaril Napolitano, je danes ugleden partner, ki si je zaslužil spoštovanje in zaupanje mednarodne skupnosti. Med komentarji pa izstopajo tisti, ki zadevajo manjšine. Na primer: »V novih razsežnostih sodelovanja pa želimo, da bi kar najbolj kreativno vlogo igrali slovenska skupnost v Italiji in italijanska v Sloveniji«. Izjava odraža raven sedanjih odnosov dvema državama. Vse kaže, da se je osrednja oblast na Hrvaškem kar resno lotila boja proti korupciji. Predsednica vlade Jadranka Kosor je zamenjala kar šest ministrov, zlasti pa je poudarila, da so ali pa da bodo mahoma zaplenili dobrine, pridobljene za nezakonit način. Kosorjeva je tudi pohvalila notranjega ministra Tomislava Karamarka za te prve uspehe v boju proti temu zlu. V saboru pa je tudi sporočila, da so raven državnih stroškov zmanjšali za 3,5 milijarde kun potom ko so, med drugim, znižali plače državnih funkcionarjev in odpravili kar večji del privilegiranih pokojnin. Italijanski generalni konzul na Reki Fulvio Rustico je prejel izkaznico častnega člana italijanske skupnosti v Labinu. Pred dnevi pa ga je skupščina Labina proglasila za častnega člana občine. V Istri so italijanske skupnosti prišle do spoznanja, da so le premalo povezane med seboj ter da bi bolj življenjski stik med njimi koristil organizaci- ji v celoti. V tem smislu sta se, pa ne samo ob sedanjih novoletnih praznikih, povezali skupnosti Brto-nigle in Galižane, stik pa so potrdili s skupnim kulturnim programom v Brtonigli. Ni sicer znano od kod je prišla pobuda, toda dejstvo je, da bodo najbrž v kratkem v Istri slavili dan, ko bodo prvič zapeli svojo regijsko himno. Himna naj bi kajpak bila v hrvaščini, kak vmesni del pa bi lahko bil, kakor so poudarili tudi na zadnji seji kvarner-ske regije, v jeziku manjšine. Koper zanesljivo ni zaostal s praznovanji novega leta, isto velja tudi za Izolo in Piran. V Kopru se je začelo z raznimi glasbenimi nastopi v Taverni, v Piranu so novo leto veselo naglasili na Tartinijevem trgu, v Izoli pa na trgu Manzinoli, Koper pa se ponaša z novostjo tudi samem ob morju. Uradno so namreč predali namenu skoraj pol kilometra promenadne ceste med Koprom in Semedelo, ki je kajpak že bila, vendar so jo zdaj posodobili in razširili. Hkrati so jo tudi nekako dvignili tako da ne bo več težav s plimo. Na koprski strani ostane, vendar tudi na novo urejen, park Hlavaty. Nova je tudi sodobna razsvetljava. Koper in njegova okolica pa zaslužita poudarek tudi zavoljo obstoja podporne organizacije Karitas, ki se je odrezala tudi letos za novo leto. Don Franc Prelc, ki jo vodi, pravi, da so da so zlasti zadovoljni, ker so nedavno uspeli zgraditi čedno zatočišče, kamor se lahko zatečejo tisti, ki imajo trenutno težave. Zatočišče je v bližini železniške postaje. Prelc navaja, da se poraja nekakšna nova »revščina«, povezana s tem, da ostanejo deli prebivalcev naenkrat brez denarja in preprosto niso več kos sprotnim potrebam. Gre, pravi, za resno socialno vprašanje, pri čemer je v nekaterih primerih že pomagala občina, vendar problem je širši tem bolj, ker težave zvečine zadenejo mlade, ki ostanejo brez dela. Zadovoljni pa so v Pulju, kjer so pred prazniki končali s prenovo stadiona »Drosina«, o katerem trdijo, da je »mali dragulj« mestne infrastrukture. V bistvu gre za prejšnje občinsko igrišče, ki je zdaj doživelo novost tudi s tem, da so napeljali novo razsvetljavo. Ta, zagotavljajo, ustreza tudi kriterijem UEFA. Reflektorjev je kar 146 (gre za »Philips Arena Vision«). Prvič pa so se take reflektorje uporabili na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južni Afriki. Njena značilnost je, da projektira belo svetlobo, ki ustreza 90-tim odstotkom dnevne svetlobe. V Tartinijevem domu v Piranu pa so odprli razstavo, namenjeno znanemu fotografu Alfredu Pet-tenerju. Odprta bo do 2. tega meseca. Pettener je bil rojen leta 1862, umrl pa je leta 1943. V Piranu je bil pojem, razstava pa je nazoren primer kako se je tedaj razvijala fotografija. Prvič se je Pettener posluževal posebne vrste steklenih plošč. V bistvu je razvijal stereoskopske slike, se pravi z dvema ali pa tudi več ploščami. Pa še nekaj vrstic o pomembnem bližjem obisku slovenskega predsednika Türka v Italiji. Kakor Napolitano se je tudi slovenski predsednik odrezal z izjavo, ki zadeva tako rekoč zgodovinsko infrastrukturo. Povedal je namreč, da bi ustrezalo, če bi speljali nekakšno »Evropsko cesto miru«, in sicer od Devina na Jadranu do Bovca. Cesta naj bi zbližala narode in zgodovino, hkrati pa naj bi spodbudila nove oblike integracije v upanju in prepričanju na boljše prihodnost, kakršno nam danes ponuja Evropska unija. PISMA UREDNIŠTVU Bossman, narodna zavest in še kaj Predsednik dežele Veneto Luca Zaia se je pred Slovenci v Italiji osmešil s početjem na Proseku, kjer je kot minister za kmetijstvo, v brk zdravi kmečki pameti, posadil trto glere pod košatim črnim borom. Lani se je ubadal s spornimi statutarnimi spremembami svoje dežele, s katerimi bi želel v ligaškem duhu dokazati, da so Benečani prava nacija, kot so na primer Katalonci. Sredi avgusta je, v ta namen, celo gostil podpredsednika katalonske vlade, a Josep-Luis Carod-Rovira, dolgoletni borec za pravice Kataloncev, je domačo stvarnost obrazložil v povsem drugačni luči. Verjetno se je Zaia kesal, da ga je povabil. Katalonski narodni model, ki je zakoličen v statutu in predvideva visoko stopnjo avtonomije, ni nacionalističen in Katalonija ni nikoli vnesla v svoj statut demagoško geslo "najprej Katalonci". Naša narodna identiteta sloni na dveh stebrih, je pojasnil: kultura, jezik in zgodovina na eni strani. Drugi steber naše identitete pa je uspešnost naše gospodarske strukture, na katero smo zelo ponosni. To lahko opazi tudi kdor obišče Barcelono. Z golondrino, turistično barko, si lahko iz morja ogleda skyline mesta. Ampak preden bo barka pristala zraven znamenite Ramble de mar, ga peljejo še na ogled komercialne luke, pod Montjucom. Tako so ponosni na svojo gospodarsko uspešnost, da tudi žerjavi in kontejnerji lahko postanejo turistično zanimivi. Še najbolj pomembna pa je demokratična volja po skupnem življenju in kdor je zakonito prisoten na našem ozemlju, ima iste pravice kot Ka-talonci. Naša družba ne sloni na et-nosu, ampak na državljanstvu in je in-kluzivna. Nakar je še dodal. Za nas je bolj važno graditi projekt z vsemi prebivalci Katalonije ne glede na njihovo poreklo, barvo kože ali njihov rodni jezik. Katalonsko narodnost ne podeduješ in ti jo nihče ne vsiljuje, pa tudi nihče ne zanika tvoje identitete. Med nami imamo Argentince, Špance, Maročane, itd. ki so zdaj postali tudi Katalonci. Njihova identiteta je pač sad njihove svobodne izbire. Kdor ne razume pluralne identitete, ne bo niti razumel recepta katalonske uspešne stvarnosti ter sodobne evropske družbe, je zaključil Carod-Rovira. Piranski župan Peter Bossman je tipičen primer pluralne identitete. Je Afričan in Slovenec istočasno in ta njegova odločitev je vredna globokega spoštovanja. Med drugim je Slovenec leta najbolj množična ljudska anketa v Sloveniji in jo prireja časopis Dnevnik, ki je med predlaganimi imeni uvrstil tudi Petra Bossmana... Sporočilo katalonskega politika pa je sila preprosto. Kdorkoli se preseli v Katalonijo, se nauči njihovega jezika in tam pošteno dela, torej spoštuje njihovo tradicijo in pripomore k splošnemu razvoju, je Katalonec. S tem njihova narodna identiteta sploh ni ogrožena, pač pa se naknadno krepi in širi. Katalonija ima nad sedem milijonov prebivalcev in Katalonci so v Španiji zelo uspešni: na področju manjšinskih pravic ter pri zelo visokem življenjskem standardu in urejenem okolju. To lahko opazimo že pri bežnem obisku Barcelone. Primerjava z našo domačo stvarnostjo je po eni strani vprašljiva, ampak tudi mi živimo ob morju in in naš politični sistem je pluralen kot njihov. Tudi v Španiji so posledice državljanske vojne dolga povojna desetletja pogojevale demokratični ustroj in miselnost družbe. V Kataloniji, po padcu diktature, delujejo vsedržavne in krajevne stranke, leve, desne in sredinske. Nekatere stranke celo zagovarjajo neodvisnost Katalonije, druge visoko stopnjo avtonomije (federalizem), tretje pa tesnejšo zvezo s Španijo. Politični pluralizem pa nikakor ni v dvomu in za nedosledne kulturnike, ki bi si upali predlagati katalonski manjšini enostrankarski politični sistem, ni pro- stora. Njihova narodna zavest, ki sloni tudi na zgodovinskem spominu, tega pač ne dopušča. Nihče ni pozabil, da je fašizem, v imenu politične enotnosti, hotel izničiti vse jezikovne in narodne manjšine, tudi našo. Stefano Ukmar, občinski svetnik DS v Trstu Narodna zavest/nacionalizem -patriotizem/domoljubje Ko sem napisal članek o rasizmu, si nisem mislil, da ga bom moral tako hitro dopolniti glede na to, kar se je zgodilo. Afera je prišla nepričakovano in od strani, ki se mi je zdela najmanj verjetna. Tako se je dokazala moja trditev, da je rasizem latent-no prisoten v vseh ljudeh, tudi v tistih, za katere si človek ne bi nikoli mislil. Srečala sta se narodna zavest in narodnost, pa je počilo! Preveč jasno je bilo, da novi piranski župan zaradi barve kože ne more biti starega slovenskega rodu. Če bi bil bel, pa naj bi se pisal Hadibegovič, Cajhen ali Ma-lahovski, nemara tega škandala sploh ne bi bilo! Mislim, da so se vrednote v zadnjih petdesetih letih korenito spremenile in zato ni čudno, da se starejši ljudje ne znajdejo več. Narodna zavest je dobila širši, tudi evropski pomen, nacionalizem in patriotizem sta se malo razvodenela, postala bolj človeška in dobila drugačne razsežnosti. Spomnimo se samo napetih parol iz prve pa tudi iz druge svetovne vojne o domovini, ki so še danes prisotne na raznih spomenikih iz te dobe. Nacionalizem in patriotizem sta bila ena in ista stvar. K sreči je marsikdo razumel, da je bil ta patriotizem umetno napihnjen. V bistvu vojaki niso res branili svete domovine, pač pa so podpirali kapital in kopičenje bogastva razmeroma majhne skupine ljudi. Združene države Amerike so bajno obogatele na račun obeh svetovnih vojn in so zaradi tega še danes vodilna ekonomska sila. Še naprej kujejo dobičke z ustvarjanjem manjših vojn, ki se zdijo nam navadnim smrtnikom nepotrebne in nimajo drugega vzroka, kot da bogatijo nekaj že tako bogatih družin in družb. Propaganda o patriotizmu, demokraciji in človekovih pravicah pa pomaga, da ljudje nasedejo. Dovolj je, da si ogledamo katerikoli ameriški film, tudi najbolj osladno nadaljevanko, pa bomo povsod videli obilico ameriških zastav, ki propagirajo najbolj patetičen patriotizem. Da kovanja v zvezde marincev sploh ne omenjam. Kaj je prinesel nacionalizem, narodnostna in verska mržnja, smo imeli priložnost videti v jugoslovanskih vojnah, ki so pomorile na deset tisoče, osiromašile pa 99% ljudi. Nekaj tajkunov pa je odneslo bajne dobičke. Zato večina mladih ne verjame več v nekdaj svete vrednote, kot so domovina, domoljubje, patriotizem itn. Pa tudi narod in narodna zavest sta se razvila in dobila drugačen pomen, kot sta ga imela pred petdesetimi ali sto leti. Kaj je pravzaprav narodna zavest? Kdo je del naroda in se lahko prišteva k narodno zavednim? Ali more biti Slovenec nekdo, ki se piše Nestorovič, Ibrahimefendič, Cukjati (Zucchiatti), Zois, Kramberger? Ali je lahko Italijan Cecovini, Sluga, Grilz, Susich, Vidovich itn.? Ali je bil Puškin Rus, ko pa je imel zamorskega deda? In če je to mogoče, zakaj ne bi mogel biti piranski župan kljub drugačni barvi koži Slovenec z narodno zavestjo vred? In tisti, ki so ga volili, niso več zavedni Slovenci? Kaj pa otrok, ki so ga starši posvojili, ko je bil dojenček in je temne polti, kaj ta ni Slovenec, slovenskih staršev sin? Posebno zamejci bi morali ta problem trezneje razmisliti, ko pa nam iz matice uradne in neuradne ustanove pogosto pišejo v italijanščini in nas potemtakem imajo za Itali- Nlfi jane, kljub beli koži in slovenskim priimkom. Pa se niti ne zgražamo več! Slovenstvo se je malo izpelo tudi zaradi zlorabe tega nekdaj plemenitega pojma. Razne stranke in politične opcije razglašajo, kdo je Slovenec in kdo ni. Danes moramo ločiti med Slovenci in Slovenceljni, kot je plitve in za vsako ceno domoljube lepo poimenovala Svetlana Makarovič. Če si bel, si zaveden, če si rdeč nisi in nasprotno. Koliko časa moraš živeti v Sloveniji, da boš naš? Danes vse to ni več tako pomembno, kot je bilo pod Avstrijo ali Jugoslavijo. Življenjsko važno pa je bilo ob nemški invaziji v drugi svetovni vojni, ko je šlo za obstanek. Danes imamo svojo državo in je težko prepričati ljudi, da je narodna zavest važnejša od dobre službe ali službe nasploh, posebno ko vidiš, da se v najvišjih slojih družbe, tako gospodarskih kot političnih, požvižgajo na narod in narodno zavest in se jim gre le za oblast in denar. Marx je dejal, da proletariat nima narodnosti. Še manj pa jo ima kapital. Primož Možina Dobre prakse V zadnji decemberski številki PD prinaša v "Žarišču" Julijan Čavdek zanimivo mnenje s katerim opravičuje (ne)pokončno držo dveh poslancev SVP iz Južne Tirolske. Po dolgem uvodu in opisu kravjega sejma v Parlamentu ob glasovanju zaupnice vladi, nas hoče prepričati da se za dobrobit svojih volilcev politiki lahko upravičeno prodajo. V nadaljevanju nam našteje koristi, ki jih je bocenska pokrajina z njunim vzdržanjem pridobila in vzpostavi neko namišljeno primerjavo med nemško večino na Južnem Tirolskem ter našo slovensko v FJK. Res, toplo vodo so odkrili že davno, pozablja pa J. Čavdek povedati (vsaj mlajšim bralcem), kako si je nemška večina priborila svoj "Pa-ket".V šestdesetih letih so leteli v zrak nosilci visoke napetosti, s slabo prikrito podporo jastrebov SVP in avstrijskih tajnih služb, ne s prodajo glasov, kar je pa imelo za posledico tudi pravo vojno stanje, s hajkami po visokogorskih kmetijah in vojaštvom z orožjem pripravljenim na strel. Za konec: lani umrli dolgoletni vodja SVP Silvius Maniago je imel pogreb kot malo kateri politik v Italiji. Nemci že vedo zakaj. Ni bil na prodaj! Stojan Glavina Dnevi voščil To so dnevi voščil. Rada bi izrekla najlepše želje vsem, ki delajo za odprtost, tudi če ne na tako visokem nivoju kot to delajo pisatelji Pahor, Magris in Jančar. Veliko uspeha pri županovanju gospodu Bossmanu, veliko lepega Pirančanom, ki so ga izvolili, vsem, ki pomagajo priseljencem pri pridobitvi dovoljenja za bivanje in delo, onim, ki pomagajo ljudem v Afriki, Palestini, Tibetu in povsod, kjer so vojne, vsem, ki delajo z brezdomci in ljudmi z velikimi osebnimi težavami, onim, ki stojijo ob strani ljudem, ki jih življenje zapušča, tistim, ki nosijo pomoč ljudem v republike bivše Jugoslavije in se skozi življenje prebijajo z pokojninami ki velikokrat niso višje od 60 E.... seveda bi seznam lahko bil daljši. Ob koncu bi rada izrazila srčna voščila čudovitim družinam, ki so se predstavile v filmu režiserke Loredane Gec, kateri gre zahvala, da smo zaključili leto 2010 z malo dodatnega optimizma, ki je vsem še kako potreben v težkih časih,k i jih živimo. Vse lepo in uspešno vsem vam pri PD in seveda vsem Slovenkam in Slovencem. Odinea Cupin 6 Torek, 4. januarja 2011 KULTURA / BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Hladen začetek razprodaj Popusti od 20 do 30 odstotni Mnogi so se sprehajali, malokdo nakupoval - Največ radovednežev v veleblagovnicah Ponekod se je ljudi trlo, povečini pa so se nakupovalci le sprehajali in si ogledovali izložbe Hladen, ravno tako kot so bile včerajšnje temperature. Tak se je izkazal prvi januarski ponedeljek novega leta sicer začetek zimskih razprodaj. Hladen je bil namreč odziv strank na sezonske popuste, tako da je marsikatera trgovina samevala, trgovci v njej pa nemo buljili v vrata, skorajda roteč te, da vstopiš. Naš nakupovalni popoldanski sprehod se je seveda začel pri Sv. Jakobu, kjer je bilo odprtih le nekaj trgovin. Ljudi ni bilo veliko, morda jih je zavedlo zmotno prepričanje, da so ob ponedeljkih trgovine zaprte. Kdo ve. Trgovci so zato včerajšnji dan izkoristili še za pisanje novih cen s popustom, urejanje skladišča in se hkrati pripravljali na jutrišnji dan, ko bo po njihovem mnenju nedvomno več strank prestopilo prag trgovine. Med spuščanjem v mesto se je vrvež postopoma večal, vendar vtis smo imeli, da gre predvsem za praznično lenobno sprehajanje ali pa za taktično, spoznavalno fa- kroma zo, saj so številni postajali pred izložbami in se pomenkovali o tem, kje bi bil nakup ugodnejši. Popusti so bili povečini od 20 do 30- odstotni, ponekod v centru celo 50-od-stotni, v zelo redkih primerih pa nekoliko pretirani, se pravi že 70-odstotni. Tudi v centru ni bilo po trgovinah veliko ljudi. Nekaj več jih je bilo v tistih s kakovostnejšo ponudbo predvsem obutve in torbic, v katerih je res vsak popust dobrodošel. Ravno toliko pa se jih je radovedno podilo po veleblagovnicah oz. nizko-cenovnih prodajalnah, kjer se jih je tu pa tam kar trlo, tako da so vanje vstopili le najbolj pogumni oziroma bolj primerno bi bilo zapisati najbolj pogumne, saj so bile povečini to ženske. Prerivanje in daljše čakanje v vrsti pred blagajno namreč ni za vsakogar, predvsem za moške ne, ki so z otožnimi obrazi raje čakali zunaj. Ob Tržačanih se je včeraj po ulicah sprehajalo kar nekaj Hrvatov oz. spet velja tu uporabiti žensko obliko Hrvatic, ki NOVINARSKI KROŽEK - Sindikat Voščila, želje in zahteve prekernih Ob vstopu v novo leto 2011 smo drugim in tudi sebi zaželeli, da bi bilo uspešno. Takih voščil so še posebej potrebni prekerni delavci, tisti, ki jim negotovost zarisuje njihov vsakdan. Tudi v novinarskem sektorju je veliko takih so ocenjevale ugodnosti in ugotavljale, da so cene vseeno kar visoke. Včasih imaš občutek, da ljudje trumoma drvijo, da si nabavijo nekaj, kar sploh ne potrebujejo in kar najbrž ne bo- s pogodbami za določen čas ali pa tistih, ki so plačani na prispevek. Včeraj dopoldne so se na vabilo deželnega novinarskega sindikata zbrali v Novinarskem krožku, da nazdravijo, predvsem pa da se pogovorijo o novih možnostih dela. DEMOKRATI Barbo o Tondu in • a • v v pristanisču Predsednik deželne skupščine Demokratske stranke in tržaški občinski svetnik Tarcisio Barbo se je obregnil ob odločitev predsednika deželne vlade Renza Tonda, ki bo dejansko ponovno ustoličila Marino Monassi na najvišji stolček tržaške Pristaniške oblasti. »Predsednik Tondu bi moral biti znan pomen tržaškega pristanišča za ves deželni gospodarski sistem, znane bi mu morale biti značilnosti njegovega razvoja in njegova vloga v bodočih medde-želnih in mednarodnih odnosih,« je začel Barbo, in nadaljeval: »S tem, da je Tondo poveril predsedniško mesto v okviru novoletnih mešetarjenj, se je dejansko odrekel svoji odgovornosti. Njegov izgovor, češ da so Monassijevo izbrali tržaški trgovski in gospodarski krogi, je tipično pila-tovski. Prav tako njegovo razmišljanje, po katerem naj bi Monassijeva predsedovala pristanišču, Antonio-ne naj bi postal župan, predsednik trgovinske zbornice Paoletti pa naj bi bil primeren za vsakršno funkcijo. Takšno ravnanje, ki temelji na upoštevanju prijateljstev ali psevdo-družinskih odnosov, je nesprejemljivo, ker ne jemlje v poštev bodočnosti mesta in razvoja njegovega ozemlja, je sklenil občinski svetnik DS Barbo. do oblekli ... Vendar je vseeno tako zelo poceni ... Sicer pa velja opozoriti, da so razprodaje čas, ko si lahko »navadni« ljudje kupijo oblačila in obutev, ki so jim sicer nedosegljivi. (sas) POKRAJINA Tommasini o prispevkih za Sole Šolske gradnje in njihovo stanje burijo tržaške politične kroge. Pred dnevi so tržaški deželni svetniki Ljudstva svobode grobo napadli tržaško pokrajinsko upravo, češ da je zanemarila prenavljanje šolskih poslopij. Včeraj jim je argumentirano odgovoril tržaški pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini. Spomnil je, da je predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat 25. novembra lani poslala deželnemu predsedniku Tondu in odborniku Mo-linaru pismo z zahtevo po prispevkih za nujno vzdrževanje šolskih poslopij (500 tisoč evrov letno) in najmanj 10 milijonov evrov za obnove stavb. Na pismo ni nihče odgovoril. Pač pa sta bila v deželni proračun vključena izredni večletni prispevek v višini 2 milijonov evrov tržaški občini za popolno kritje stroškov za izredno vzdrževanje občinskih šolskih poslopij, in večletni izredni prispevek v višini 7 milijonov evrov (350 tisoč evrov za dobo 20 let) za pokrajine, da bi z njim načrtovale in opravile posege na področju prometa in šolskih gradenj. Jasno je torej, da zahteve tržaške pokrajine niso bile sprejete, saj je deželni prispevek namenjen vsem pokrajinam v deželi, kar pomeni, da bo tržaška pokrajina deležna le delčka tega v več let razvlečenega prispevka. Gran Torino na Pončani Kulturno društvo Tina Modotti vabi drevi ob 20.30 na filmski večer na Pončano. V Ljudskem domu bodo tokrat predvajali film Clinta Eastwooda Gran Torino. Eastwood se tokrat vrača na velika platna v vlogi veterana korejske vojne, ki se sooča s številnimi predsodki o priseljencih. Kljub svoji neomajnosti, pa na stara leta vendarle odkrije, za kaj in proti komu se je zares vredno boriti ... Za ogled filma je potrebna izkaznica kinokluba. Poklon Auriu Tomicichu V cerkvi Starega sv. Antona (Trg Hortis) se bodo drevi spomnili tržaškega baritona Auria Tomi-cicha. Ob 20.30 bo na sporedu novo srečanje v okviru 3. festivala Antonio Lucio Vivaldi, ki ga bosta oblikovala bas pevec Abra-mo Rosalen in ansambel Cena-colo Musicale bo pod vodstvom čembalistke Donatelle Busetto. Publiki bosta ponudila več petih in instrumentalnih antičnih skladb Antonia Stradelle. Protestni shod proti zavrnitvi izročitve Cesareja Battistija Lista Un'altra Trieste-Drugi Trst bo priredila jutri od 17. do 19. ure v Ul. delle Torri protestni shod proti odločitvi brazilske vlade, ki je zavrnila izročitev nekdanjega terorista, večkratnega morilca Cesareja Battistija Delavnica za otroke V knjigarni Giunti al Punto v Ul. Imbriani 7 bo jutri od 17.30 do 18.30 na sporedu delavnica za otroke posvečena stari befani. malčki bodo ob igri lahko spoznali, kdo je, kdaj prihaja in kaj prinaša pridnim oz. manj pridnim otrokom. Poetični koledar Že od leta 2004 si Mreža umetnikov proti vojnam prizadeva, da bi ob začetku leta poskrbela za poetični koledar, ki vsak mesec ponuja več poezij svojih članov. Koledar je na voljo vsem v knjigarnah In der Tat (Ul. Diaz), Knulp (Ul. Madonna del Mare) in v trgovini sveta (Ul. Tara-bocchia). Najdete pa ga lahko tudi po spletu, in sicer na naslovu www.bloggersperlapace.net oz. www.edvinougolini.it. Božični koncert V cerkvi sv. Andreja in Rite (U.-Locchi 22) bo v soboto, 8. januarja, ob 20. uri zbor Hortus Musicus pod vodstvom maestra Vincenza Nincija občinstvu postregel z božičnim koncertom oz. s slavno Ramirezovo Misa Criolla. Ob tej priliki bosta z zborom nastopila tudi pevka Marzia Postogna in skupina Contizanetti Ensemble. Vstop je prost. Vlom v Ul. Locchi V noči na nedeljo so neznanci razbili šipo na vhodnih vratih ter se pritihotapili v športno strukturo v Ul. Locchi. Vlomili so tudi v ambulanto, od koder pa niso odnesli ničesar. Pač pa so poškodovali in odprli dva avtomata za kavo in pijačo ter odnesli vse kovance. Agenti tržaške kve-sture so uvedli preiskavo. / ŠPORT Torek, 4. januarja 2011 7 FILM - Dokumentarno-igrana zgodba o štirih bazoviških junakih Streli v Bazovici februarja že v Trstu Septembra ga bodo predvajali po državni televiziji Rai in po hrvaški javni televiziji Še pred začetkom druge svetovne vojne so na prvem tržaškem procesu štiri primorske rodoljube obsodili na smrt, takoj po sojenju pa na gmajni v Bazovici, v zaledju Trsta 6. septembra 1930 ustrelili. Njihovo zgodbo poustvarja do-kumentarno-igrani film Streli v Bazovici v produkciji novomeškega Studia Vrtinec. Kot je direktor omenjenega studia Primož Kastelic povedal za Slovensko tiskovno agencijo - STA, so Strele v Bazovici začeli snemati predlani, večino kadrov so zabeležili lansko jesen, februarja pa ga bodo v Trstu prvič javno predvajali. Televizijsko premiero bo film septembra doživel na italijanski nacionalni televiziji Rai, predvajala ga bo tudi hrvaška javna televizija, ob tem pa je, ker RTV Slovenija projekta, kljub temu, da ga je omogočilo ministrstvo za kulturo, ni podprla, njegovo pred- NOVOLETNI POŽAR - Umrla zakonca Javni tožilec odredil obdukcijo trupel Tržaški javni tožilec Massimo De Bortoli je odredil obdukcijo trupel zakoncev, 69-letnega Attilia Pisanija in 70-letne Gio-vanne Gergolet, ki sta v silvestr-ski noči umrla v požaru na njunem domu v Ul. Bonazza. Zdravnik sodne medicine bo moral ugotoviti točne vzroke smrti. Po prvem pregledu posmrtnih ostankov je dežurnemu zdravniku bilo takoj jasno, da zakonca nista umrla zaradi ognjenih zu-bljev. Po vsej verjetnosti naj bi zato podlegla vdihavanju strupenega dima, ki se je iz garaže dvigal vse do njunega stanovanja v drugem nadstropju. Sodstvo se je tudi odločilo, da bo izvedencu poverilo nalogo za ugotovitev točnih vzrokov požara, ki je zajel garažo. Po pričevanju nekaterih očividcev, naj bi v silvestrski noči v okolici pokale novoletne petarde. Od tod domneva, da naj bi požar zanetila ena od petard ali raket. Gasilci pa ne izključujejo drugega možnega vzroka nesreče: kratkega stika v notranjosti garaže. Tu je bilo več gospodinjskih strojev, možno je, da se je kratek stik sprožil prav iz enega od teh strojev. Tržaški gasilci so ob prvem pregledu ugotovili, da je v garaži zagorelo več opreme, kar naj bi potrjevalo domnevo o požaru v notranjosti garaže. Prizor iz filma vajanje na slovenski javni televiziji negotovo, je opozoril. Film skozi zaigrane rekonstrukcije in pristne izjave še živečih pričevalcev usodnih dogodkov, med drugimi tudi pisatelja Borisa Pahorja, slika zgodbo štirih mladeničev, borcev proti italijanskemu nasilju, ustrahovanju in raznarodovanju, ki so jih tržaški fašisti ožigosali za teroriste in obsodili na smrt, je nadaljeval. Režiser je bil Tugo Štiglic, film pa so ob pomoči hrvaškega koproducenta posneli po scenariju Jadrana Sterleta. Štiri glavne like tolmačijo dolenjski študenti, igralci naturščiki, Alen Halilovic, Dejan Brakočevic, Klemen Mihalič in Jernej Puntar. S 55-minutnim igrano-doku-mentarnim filmom so poizkusili rekonstruirati za tri Slovence in Hrvata tragične dogodke, pri poustvarjanju izvirnega okolja in snemanju pa so bili, kot je pojasnil Kastelic, sila previdni in natančni. Izdelati so morali oblačila za 80 različnih vlog, pri opremi pa misliti na vsako malenkost in zgodovinsko podrobnost. Priskrbeti je bilo treba ustrezno orožje, uniforme, prostore in vozila, film pa so snemali v izvirnem okolju v Lokvah pri Divači, na Vipavskem, Baču pri Ilirski Bistrici in v nekdanjih zaporih Udbe v Ljubljani, je še povedal Kastelic. (STA) ČASOPIS NSŠ SV. CIRILA IN METODA Adrenalin: S šolo v svet Šola na Vrdeli bo nosila ime po V. Bartolu Večstopenjsko šolo na Vrdeli bodo poimenovali po Vladimiru Bartolu. Tudi to človek izve, če bere najnovejšo številko - prvo v tekočem šolskem letu -Adrenalina, časopisa Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana in s Katinare, ki ga je tudi tokrat pripravilo uredništvo, ki ga sestavljajo dijaki tretjega razreda sedeža pri Sv. Ivanu pod mentorstvom prof. Lie Legiša (članke so sicer prispevali tudi dijaki ostalih razredov). Novico o bližnjem poimenovanju vrdelske večstopenjske šole (ta že drugo šolsko leto pod enim samim ravnateljstvom združuje NSŠ Sv. Cirila in Metoda, osnovne šole Otona Župančiča, Frana Milčinskega in Frana Saleškega Fin-žgarja ter otroška vrtca v Lonjerju in Barkovljah) po Vladimiru Bartolu najdemo v notranjosti šolskega časopisa skupaj z življenjepisom tega slovenskega pisatelja, ki je sin prav Sv. Ivana, se pravi tržaškega predmestja, kjer se je Bartol rodil in je nanj ostal vedno navezan. Vendar Adrenalin ni samo to: tokratno geslo mladih urednikov je S šolo v svet in ima svoj pomen. Uvodni zapisi so namreč posvečeni izmenjavam s šolami iz Litve, Poljske, Romunije in z Malte v okviru projekta Comenius z naslovom Če hočeš videti lepoto sveta, moraš prej videti lepoto v sebi. Tako je objavljen prispevek o srečanju predstavnikov omenjenih šol, ki je potekalo na NSŠ Sv. Cirila in Metoda sredi lanskega oktobra, lahko pa si preberemo tudi izkušnjo dijakov svetoivanske šole, ki so se maja lani mudili pri vrstnikih v Litvi. V nadaljevanju pa si lahko preberemo vrsto prispevkov o najrazličnejših tematikah, kot so npr. brošura o učni poti po Sv. Ivanu, ki so jo pripravili prav na NSŠ Sv. Cirila in Metoda, obisk opere La Tra-viata, izkušnja zelenega tedna, ogled gledališke predstave Gravža, filmska trilogija Pirati s Karibov, dogajanje v razredu, dieta, vprašanje debelosti oz. anoreksije, kuharski recepti, poezije, igre in horoskop. Še posebej simpatična je primerjava med profesorji oz. dijaki 3. razreda in nekaterimi junaki iz stripov in risank, omeniti pa velja še intervjuja z mladim, a že uveljavljenim harmonikarjem Markom Maninom ter z dijakinjami liceja Antona Martina Slomška Veroniko Don, Federiko Samec in Jasno Bri-ščik o lanski novembrski zasedbi višjih srednjih šol, prav tako pa je objavljen tudi prispevek o izbiri višje srednje šole. Čisto na koncu pa velja omeniti še nekaj: skoraj polovica prispevkov je v italijanskem jeziku. Uredniki priznavajo, da jih je preveč in v zvezi s tem pričakujejo kritike ... DEVIN-NABREŽINA - Ob praznikih Jus Nabrežina slavil Na domačem Placu praznično srečanje z vaščani - Pričakovanje na transakcijo z občino Upravni odbor nabrežinskega ju-sa je ob letošnjih božičnih in novoletnih praznikih pripravil vaščanom, prijateljem in simpatizerjem pravo presenečenje. Na nabrežinskem Placu, kot ga sami imenujejo, so jusarji priredili srečanje z družabnostjo, ki naj bi v bodoče postalo tradicionalno. Kljub mrazu se je povabilu odzvalo kar precejšnje število ljudi, med drugimi tudi župan občine Devin Nabrežina Giorgio Ret in podžupan Massimo Romita. Obiskovalci so se proti mrazu borili z domačo kapljico nabrežinskega belega in rdečega vina in s komaj kuhanim pršutom in domačimi klobasami. S predsednikom Walterjem Per-totom ter z ostalimi odborniki jusa Nabresina Gemeinde sta si Ret in Romita izmenjala novoletna voščila, seveda v pričakovanju na naslednje leto, ko naj bi po vsej verjetnosti občina Devin Nabrežina podpisala z vsemi na občinskem ozemlju delujočimi jusarskimi organizacijami toliko pričakovano transakcijo. 8 Torek, 4. januarja 2011 KULTURA / NABREŽINA - Tradicionalna razstava v župnijski dvorani Jaslice vseh vrst Na ogled do 9. decembra - V župnijski cerkvi jaslice, posvečene 650-letnici romarske poti na Sv. Višarje Tudi tokrat se je v župnijski dvorani v Nabrežini obudila dolgoletna tradicija božične razstave jaslic, ki jo je pred več desetletij začel takratni župnik Bogomil Brecelj, danes pa se nadaljuje po zaslugi domače župnijske skupnosti, ki je tudi letos poskrbela za postavitev tako razstave v dvorani kakor tudi jaslic v župnijski cerkvi sv. Roka, ki so letos pos- V župnijski dvorani v Nabrežini so do nedelje na ogled jaslice vseh vrst (levo), med katerimi so tudi precej nenavadne, postavljene npr. v klavir (spodaj) kroma večene 650-letnici romarske poti na Svete Višarje. Posebnost nabrežinske razstave je, da si lahko na njej ogledamo jaslice različnih vrst in iz različnih materialov, ki so delo tako domačih ja-sličarjev kot tudi šol iz domačega in drugih krajev. Tako naletimo npr. na jaslice iz odpadnega materiala ali pa na tiste, ki so jih sestavili s pomočjo testenin, prav tako ne manjkajo niti precej originalne »glasbene« jaslice, postavljene kar v miniaturni klavir, ali pa take, ki so prostor našle v škatlici ali školjki. Še ena značilnost razstave so številne jaslice, ki prihajajo iz raznih koncev sveta in obiskovalcu tako ponudijo vpogled v način, kako si na različnih koncih zemeljske oble predstavljajo božično zgodbo. Ob tej priložnosti so svoja dela prispevali tudi uveljavljeni umetniki, kot so Andrej Kosič, Bogomila Doljak in Claudia Raza. Razstava jaslic v nabrežinski župnijski dvorani bo na ogled še do nedelje, 9. januarja, s sledečim urnikom: v četrtek, soboto in nedeljo od 16. do 19. ure. STALNO GLEDALIŠČE FJK - Playhouse Disney Live! Muzikal za najmlajše gledalce s priljubljenimi Disneyevimi junaki V Stalnem gledališču FJK je prejšnje dni gostoval muzikal Playhouse Disney Live!, ki je namenjen najmlajšemu občinstvu. Predstavo, ki si jo je v zadnjih tednih bilo mogoče ogledati v Rimu, Neaplju, Bariju, Genovi in drugih italijanskih mestih, je oblikovala družba Feld Entertainment v sodelovanju z Applauso, v njej pa nastopajo Disneyevi junaki, ki jih otroci sicer lahko gledajo na istoimenskemu televizijskemu programu. Playhouse Disney je namreč program, ki je namenjen predšolskim otrokom, spodbuja pa predvsem pripovedovanje ustvarjalnih zgodb, ki malčkom vsakodnevna opravila spremenijo v prijetno in igrivo izkušnjo. Podobno je bilo tudi na na tržaškem odru, na katerem so prikupni junaki, kot so Miki Miška, Mini, Jaka Racman, Medvedek Pu, pa junaki risanke Mali Einsteins in marljivi Manny ter drugi zapeli in zaplesali. Organizatorji dogodka so v Trstu gostovali štiri dni, mi pa smo si ogledali sobotno popoldansko predstavo. Nastopajoči so malčke očarali, saj je bilo v enourni predstavi mogoče občudovati nasmejane obraze otrok, ki so na pamet znali marsikateri stavek iz risank. Naj povemo, da je pomemben segment celotnega mu-zikala bila tudi interakcija z malim občinstvom, ki pa žal ni bilo številno. To gre morda pripisati tudi relativno dragim vstopnicam, saj se je cena teh gibala med 30 in 45 evrov, ob tem pa naj še povemo, da tudi najmlajši otroci niso bili upravičeni do popusta. A če odmislimo drage vsrtopni-ce, lahko ocenimo predstavo kot ze- lo zabavno in dobro preštudirano, saj je publiko obdržala v napetem pričakovanju od začetka do konca. Predstava je bila razdeljena v dve dejanji, epilog pa je dosegla na koncu, ko so se prav vsi nastopajoči Disneye-vi junaki zbrali na veliki zabavi Miki-miška. V prvem delu so junaki štirih risank nastopili vsak posebej in nam zaupali, da iščejo pravo glasbo za Mi-kijevo zabavo. Muzikal je bil zasnovan tako, da je zgodbo pripovedovala prikupna poštarica, ki je nagovarjala občinstvo, naj ploska, pleše, vzklika ... Disneyevi junaki pa so plesali in peli, na odru pa so imeli celo raketo, ki je male Einsteinse popeljala z enega kon- tinenta na drugega. Sporočilo zgodbe so otroci spoznali v zadnji plesni točki; Mikimišek je otroke spomnil, da glasba združuje svet in da se z glasbo da poleteti v svet poln fantazije, pustolovščin in čarobnih trenutkov. Po koncu predstave je publika nastopajoče nagradila z bučnim aplavzom, a otroške navdušenosti nad mu-zikalom je bilo kaj hitro konec; že na hodniku pred dvorano, je veliki večini otrok uspelo prepričati starše, da so jim kupili različne Disneyeve igrače (tudi te precej drage). No, pa se nam je zareklo, da otroci po dveh radodarnih decembrskih možeh, vsaj nekaj časa ne bodo dobivali novih igrač ... (sč) Včeraj danes Danes, TOREK, 4. januarja 2011 ANGELA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 8.48 - Luna vzide ob 7.43 in zatone ob 16.50. Jutri, SREDA, 5. januarja 2011 SIMEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,2 stopinje C, zračni tlak 1020,5 mb raste, veter 24 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje C. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti 7. in 8. januarja. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. Slomška obvešča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti 7. in 8. januarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda potekali v sredo, 12. januarja, ob 17. uri na sedežu pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4 in v petek, 14. januarja, ob 17. uri na podružnici na Katinari - Reška cesta 511. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL na Opčinah in na Prose-ku sporoča, da bo informativno srečanje za starše učencev 5. razredov osnovnih šol v četrtek, 13. januarja, ob 17.00 na sedežu šole Kosovel, Bazoviška ul. 7. Šola bo predstavila svoje dejavnosti in seznanila starše z delovanjem tako matične šole na Opčinah kot podružnice na Proseku. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. S Poslovni oglasi URADI PODJETJA SERVIS DOO IN SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA bodo zaprti v petek, 7. januarja 2011. S Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot negovalka starejših oseb za polovico dneva. Tel. št.: 0038651852892. IŠČEM DELO kot varuška. Tel. št. 3402762765. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim ptičke zvrsti zebrice (diamante mandarino). Tel. št.: 040-226788. PODARIM umetno božično drevesce visoko 180 cm, vključeno stojalo. Tel. št. 040-208989. PRODAM mladiče 70 dni stare nemškega ovčarja z valhunskim rodovnikom Sieger in Auslese iz Nemčije in Italije. Tel. št.: 339-1024723 (Valter). PRODAM belo in črno vino, letnik 2010. Telefonirati ob večernih urah na tel. 040-226325. PRODAM fiat punto, letnik 1996, pla-ve barve, v zelo dobrem stanju, nikoli poškodovan, zmeraj v garaži. Cena 500,00 evrov. Tel. 348-4462664. V NAJEM dajem štirisobno stanovanje v Divači, 92 kv.m., z dvema balkonoma in podstrešjem, v samostojni stanovanjski hiši z vrtom za krajše obdobje od 1. februarja dalje. Tel. 3200716648. Danes praznuje Gigi Z Opein 85 let. Vse najboljše mu želi družina Dobrodošel mali Martin Za prelepo novoletno presenečenje se Jelki in Vitjanu zahvaljujemo. Srečni nonoti Ob rojstvu malega Martina čestitamo mamici Jelki in očku Vitjanu, Martinu pa želimo mnogo sreče v življenju. Vojka, Breda, Corrado, Luka, Enči in Peter ¿j Čestitke V novoletni zimski čas čudovita novica preseneti nas: bratrančku MARTINU se je mudilo, da najlepše bo darilo. Sva že nestrpna, da te spoznava, da te pobožava, se s tabo igrava. Zdaj teta je mama, tata je stric, sta izbrala najtežji, a najlepši poklic. Alija in Jaran. V mrzlem zimskem dnevu je po-sijal sončni žarek. Dobrodošel mali MARTIN. Veselju mamice Jelke in očka Vitjana se pridružujejo Alen, Devan, teta in stric. Novo leto je mamico Jelko in očka Vitjana iz hribov spodilo, ker se je malemu MARTINU na dan mudilo. Veliko sreče in zdravja novi dru-žinici želimo vsi v novoletni klapi: Igor, Katjuša, Igor, Anuška, Aleš, Jadranka in Iztok. Štorklja je že na Silvestrovo v Kocjančiče priletela, tako da sta Maja in Denis lepo punčko NINO k sebi objela! Za povečano družino morje sreče, zdravja in veselja; to je naša novoletna želja. Alenka, Walter, Mateja in Katja. Loterija 3. januarja 2011 Bari 58 12 26 85 81 Cagliari 75 37 02 87 63 Firence 43 02 19 52 64 Genova 46 21 14 85 18 Milan 81 78 14 63 86 Neapelj 76 81 07 27 71 Palermo 58 43 38 47 74 Rim 08 26 50 81 19 Turin 67 12 80 62 03 Benetke 45 57 37 59 66 Nazionale 45 13 34 27 87 Super Enalotto št. i 4 7 12 20 74 89 jolly 76 Nagradni sklad 3.539.831,11 € Brez dobitnikov s 6 točkami Jackpot 10.951.164,71 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 48 dobitnikov s 5 točkami 11.061,98 € 3.735 dobitnikov s 4 točkami 142,16 € 105.616 dobitnikov s 3 točkami 10,05 € UH Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. Superstar 9 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 12 dobitnikov s 4 točkami 14.216,00 € 443 dobitnikov s 3 točkami 1.005,00 € 6.036 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 32.222 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 64.717 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ŠPORT Torek, 4. januarja 2011 9 .J Lekarne Od ponedeljka, 3., do srede, 5., ter 7. in 8. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 11 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). Četrtek, 6. januarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 11 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne oprte od 16.00 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ut Kino SUPER - 15.30, 17.00 »Rapunzel, l'intrec-cio della torre«; 18.40, 20.30 »We want sex«; 22.15 »L'esplosivo piano di Bazil«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Natale in Sud Africa«; Dvorana 2: 17.10, 19.50, 22.10 »Le cro-nache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.10 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 4: 16.30 »Le avventure di Sammy«; 18.10, 20.10, 22.10 »Un altro mondo«; Dvorana 5: 16.45, 18.30 »Megamind«; 20.20, 22.15 »The Tourist«. M Izleti AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opči-nah. Informacije in rezervacije: 3488012454 (Sabina). □ Obvestila AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Tron: Legacy 3D«. ARISTON - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »American Life«. CINECITY - 14.40, 17.15, 19.45, 21.00, 22.10 »Tron Legacy 3D«; 15.20, 17.30, 20.00, 22.05 »Natale in Suda-frica«; 15.10, 17.40, 20.00, 22.00 »La banda dei Babbi Natale«; 15.10, 17.35, 20.00, 22.05 »The Tourist«; 14.30, 16.20, 18.10 »Megamind 3D«; 15.20, 17.35, 20.00, 22.10 »Le cro-nache di Narnia - Il viaggio del ve-liero 3D«; 20.00, 22.05 »Un altro mondo«; 15.00, 16.50, 18.40 »Le av-venture di Sammy 3D«. FELLINI - 15.45, 17.15 »Le avventure di Sammy«; 18.45, 20.30, 22.15 »Incon-trerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The tourist«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La bellezza del somaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »In un mondo migliore«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »Tamara Drewe«; 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Njuna družina«; 17.20, 21.20 »Para-normalno 2«; 20.30 »Tron: Zapuščina 3D«; 18.10 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje potepuške Zarje 3D«; 16.10 »Megaum 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50, 19.00 »Gremo mi po svoje«; 16.00 »Megaum 3D - sinhro.«; 18.30 »Megaum - sin-hro.; 20.40 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 20.50 »Paranormalno 2«; 15.55, 18.35, 21.15 »Tron: zapuščina 3D«; 16.05, 18.35, 21.05 »Življenje, kot ga poznaš«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 21.15 »Američan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Natale in Sudafrica«; 18.45, 20.30, 22.15 »Un altro mondo«; Dvorana 4: 16.00, 17.20 »Megamind«. SPDT sporoča, da bodo odborniki na razpolago za poravnavo članarine in obnovitev zavarovalnine v sledečih datumih: v torek, 11. januarja in v četrtek, 13. januarja, od 10.00 do 13.00 ure na društvenem sedežu, v Ul. sv. Frančiška 20; v sredo, 12. januarja od 19.00 do 21.00 ure v Prosvetnem domu na Op-činah in v ponedeljek, 17. januarja, od 19.00 do 20.30 ure v društveni postojanki v Boljuncu, hišna številka 44. SDGZ IN SERVIS D.O.O. obveščata, da bodo uradi zaprti v petek, 7. januarja. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA vabi na novoletni koncert Operne Akademije iz Križa, v soboto, 8. januarja, ob 20. uri, v cerkvi sv. Ur-ha v Dolini. Vljudno vabljeni! KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet...po skritih poteh gospe burje«, ki bo v soboto, 15. januarja v Trstu. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. San Francesco 20, tel.št. 040-368094 od 9. do 12. ure AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opči-nah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. SK Brdina 347-5292058, Valentina Suber 347-4421131, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 5., 12., 19. in 26. januarja: Zimski vrtiči, Naravne skulpture; 14., 21. in 28. januarja: Lepljenje papirja...preseneče-nje bo zagotovljeno. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago koledarji: pri društvenih odbornikih, v Tržaški knjigarni na Opčinah, v Gostilni Gruden v Šempolaju, v Knjigarni Terčon in v Kavarni Igo Gruden v Nabrežini. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo njeni uradi v petek, 7. januarja, zaprti. SKD V. VODNIK IN SRENJA DOLINA vabita v petek, 7. januarja, ob 20.30 v društvene prostore na informativno srečanje: »Upravljanje gozdnih površin Srenje Dolina in koriščenje privatnih gozdov«. Predaval bo dr. Ruggero Bo-lognani. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi zaprti do 7. januarja. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča pevce in or-kestraše, da je odhod avtobusa za snemanje na RTV Slovenija v soboto, 8. januarja, ob 11. uri samo iz Padrič. Prijave na tel. št.: 349-2577630. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo zaprta do 9. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta za dopust do nedelje, 9. januarja. Svoje duri bo ponovno odprla v ponedeljek, 10. januarja, po običajnem urniku. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo do 9. januarja na ogled tradicionalna razstava jaslic. Obenem si lahko ogledate tudi jaslice v vaški cerkvi. Urnik: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16.00 do 19.00. VZPI-ANPI DOLINA, MAČKOLJE, PRE-BENEG vabi člane in somišljenike na ogled partizanskega filma v nedeljo, 9. januarja, ob 17. uri v prostore SKD Valentin Vodnik v Dolini. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ vabi na »Novoletno koledovanje« v nedeljo, 9. januarja, zbirališče ob 11.30 pred cerkvico sv. Roka. Otroci in starši vrtca ter osnovne šole s sorodniki in prijatelji v spremstvu dveh harmonikašev bi radi tako obudili starodavno tradicijo in skupaj voščili sovaščanom. Srečno novo leto 2011. Pridružite se nam! BABY VADBA - ŠC MELANIE KLEIN prireja tečaj igrive vadbe za dojenčke od 3. do 12. meseca. Na tečaju si bodo starši pridobili znanje, kako se dotikati, dvigati, ljubkovati svojega dojenčka. S tako obliko vadbe-igre spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti. Naslednji tečaj se bo začel v ponedeljek, 10. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. januarja, na srečanje s predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom. V Pe-terlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. TEČAJ KUHANJA IN STREŽBE za tret-ješolce: Ad formandum vabi tretješol-ce, da spoznajo poklic kuharja in natakarja. Brezplačna tečaja Z rokami v... bosta v sredo, 12. in 19. januarja, od 9.00 do 13.30. Prijave zbiramo do 10. januarja. Info na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, promo@adforman-dum.eu. DAN ODPRTI H VRAT na Ad formandu-mu: 12. in 19. januarja bo med 14. in 17. uro osebje zavoda na razpolago v Gostinskem učnem centru na Ferneti-čih za informacije o izobraževanju na poklicni šoli, programu in poteku šolanja. Vabljeni dijaki tretjih razredov, njihovi starši in družine, profesorji, odgovorni za usmerjanje. Informacije na tel. št. +39040-566360, +393342825853, promo@adformandum.eu. SPLOŠNO KMETIJSTVO: Ad forman-dum vabi k vpisu na tečaj, ki omogoči pridobitev ustreznega strokovnega znanja za vodenje kmetijskega podjetja. Namenjen je polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo in tistim, ki jih sektor zanima. Trajanje: 150 ur (januar - maj 2011). Datum začetka: 13. januar. Urnik: ponedeljek, torek, četrtek od 18. do 21. ure na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja: tel. 040566360, info@adformandum.eu. AŠD MLADINA organizira tečaj tai chi chuana z inštruktorico Miro Guštin. Poskusna vaja v petek, 14. januarja, ob 20. uri v bivšem rekreatoriju v Križu. Info: 349-3136949 (Mira). SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja »Delavnice za mlade« od 18 do 29 let, in sicer vsak petek, od 15.00 do 19.00 ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu. V petek, 14. januarja, »Styling«, 21. in 28. januarja, »Stripi«, 4. februarja »Miksira-nje glasbe«, 11. februarja »Gledališka delavnica«, 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE - ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za tečaje v bazenu, ki se bodo začeli 14. oz. 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo potekali ob petkih in sobotah zjutraj, za otroke od 12. do 36. meseca pa ob sobotah zjutraj ali ob ponedeljkih popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave na: info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org, 328 - 4559414. KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z zavodom Ad Formandum tečaj splošnega kmetijstva in tečaj upravljanja kmečkega turizma, ki se bosta začela januarja. Informacije v uradu ali po telefonu na 040-362941. AŠD MLADINA organizira v januarju, v jutranjih urah, začetne tečaje trebušnih plesov in bykram yoge z učiteljico Jasmin Anuby. Info: 333-5663612 (Jasmin). TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Seslajnu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v žup-nišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: Ad formandum vabi k vpisu na tečaj, ki je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Vsebine: ekonomika in vodenje kmečkega in agriturističnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju (18 ur), prehrambena tehnologija, priprava tipičnih jedi (24 ur praktičnih vaj); marketing in psihologija prodaje. Trajanje: 100 ur (januar - maj). Datum začetka: 16. januar. Urnik: torek in četrtek od 18. do 21, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja na tel. 040566360, info@adformandum.eu. DELAVNICA ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnico za starše v torek, 18. januarja, na temo »Ločene družine - na novo sestavljene družine«, na sedežu Sklada - Proseška ulica 131 - Op-čine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile naslednje psihologinje: dr. Antonella Celea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen, informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040212289 ali na naslov delavnice-star-si@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: ena v slovenščini in druga v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. ZDRUŽENJE O.N.A.V. obvešča, da se nadaljuje vpisovanje na tečaj za pokuše-valce vin, ki bo potekal od 25. januarja dalje, vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na spletni strani www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja. Na voljo sta tel. št.334-7786980 in 340-6294863. Vpišete se lahko ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu združenja v Lonjerju. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad zaprt do 7. januarja. Dosegljivi smo po telefonu ali mailu na 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. Prireditve FESTIVAL EPIFANIJE OD 5. DO 9. JANUARJA V OBČINSKI TELOVADNICI V NABREŽINI - 5. januarja, ob 20.30, Novoletni koncert »Tu che m'hai preso il cuor«, nastopa tenor Andrea Binetti; 6. januarja, od 15. ure dalje, animacija in predstave za vse otroke, čarovnije in »prihod Befane«; 7. januarja, ob 20.30 »Praznik kulture in športa«, nagrajevanje društev in najuspešnejših športnikov iz športne sezone 2010; 8. januarja, ob 20.30 Festival Ave Ninchi, gledališka predstava »Tutto Cecchelin in 90 minuti«; 9. januarja, ob 18. uri, Festival Ave Ninchi, gledališka predstava »Angelino Spacabisi«. Info: Urad za kulturo Občine Devin Nabrežina 0402017327. Prireja Občina Devin Na-brežina pod umetniškim vodstvom ProLoco Mitreo, v sodelovanju z Lions klubom Devin Nabrežina, društvi Armonia, Associazione Internationale dell'Operetta in AŠD Sokol. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL vabi vse nekdanje navdušence proseških »fešt« v Kulturnem domu na koncert ansambla Giulia Pelizzari Bal-laben(d), ki bo v sredo, 5. januarja, od 20.30 dalje v prenovljenih prostorih Kulturnega doma na Proseku. V BOLJUNSKI ŽUPNI CERKVI bo v soboto, 8. januarja, ob 20. uri Božični koncert. Sodelujejo: MeCPZ Vrabče Tabor, MlPZ Tončka Čok iz Lonjerja, Ženska pevska skupina Dekleta s Škofij. Božično misel nam bo podala načelnica SZSO Jasna Košuta. Toplo vabljeni! ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL prireja v soboto, 8. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku, Božični koncert zbora Jacobus Gallus in mešanega mladinskega pevskega zbora Trst s solisti in glasbeniki. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 9. januarja, na »Novoletni koncert« Godbenega društva Prosek. Dirigent prof. Ivo Bašič. Začetek ob 17. uri. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA, v nedeljo, 9. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah »Novoletni koncert«. Nastopila bo Mladinska filharmonija »Nova«, dirigent Simon Perčič. Vabljeni! NEIGE D'OR ET D'AZUR - Vinoteka v Zgoniku vabi do 13. januarja na razstavo Diane Mitrl Gnesda. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 16. januarja, na magični kabaret Rum'n koca cola. Vikj bo spet z vami s svojim novim in zabavnim programom. Z njim sodelujeta Eva in Tanja. Začetek ob 17.00. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na Koncert božičnih pesmi, ki ga bosta oblikovala MePZ Sv. Nikolaj iz Litije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič in Nikolajev otroški pevski zbor pod vodstvom Klavdije Zupančič, v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Trstu v soboto, 8. januarja, ob 20. uri. Prispevki Ob rojstnem dnevu pokojnega moža Bogomira Sirka daruje žena Marica z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Liči Kapun darujeta Miranda in Renato Blason 30,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Liči Kapun darujeta Magda in Marijan Bukavec z družino 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na drago Liči Kapun darujeta Adriana in Rosana 30,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Ob 50-letnici poroke darujeta Milan in Romana iz Repna 50,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. V spomin na Brunota Bertolina daruje Ema Guštin (Col 5) 20,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. V spomin na Paula Doljaka darujeta Egon in Romana 20,00 evrov za God-beno društvo Nabrežina. Ob 3. obletnici smrti Draga Antonija daruje družina 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel in 50,00 evrov za F.C. Pri-morje. V spomin na Luciana Štoko daruje Majda Tence iz Križa 15,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Doriana Regenta darujejo Dragica Husu, Bruna, Ada Gustinčič in Slavica Košuta 40,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Ivana Čuka, Anico in Darka Starca, Marijo Pauletič in Olgo Ver-ša daruje Dragica Husu 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. Ob praznovanju okroglega rojstnega dne naše drage Štefke darujemo prijatelji Mariuča, Lida, Anica, Tone, Gra-ziela, Devan, Neva, Etko, Zvonka, Franko, Pavel, Maja, Ana in Ivan 150,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. Popravek: V spomin na Edija Emilija in Lucianota Štoko daruje Miro Ukmar z družino 40,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel. V spomin na strica Franckota iz Trebč daruje Zorka Ferluga 30,00 evrov za SKD Primorec in 30,00 evrov za Godbo Viktor Parma iz Trebč. V spomin na Franca iz Trebč daruje Sa-vina Pellegrini 30,00 evrov za Godbo Viktor Parma iz Trebč. V spomin na strica Mariota in Stanota daruje Olimpija 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Op-činah. V spomin na nonota Antona in nono Pepo daruje Olimpija 30,00 evrov za SKD Tabor - Opčine. V spomin na nono Fani in nonota Kristana daruje Olimpija 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. ZAHVALA Vsem, ki ste nam bili ob strani v teh težkih trenutkih ob izgubi naše drage Felicite Puntar por. Kapun se iz srca zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo Nadji in Ivanki za dragoceno pomoč, župniku g. Špehu, organistu, cerkvenim pevcem in pevskemu zboru Vasilij Mirk, nosilkam sveč in nosilcem krste, gospe Magdi ter vsem sosedom, ki ste jo v teh letih bolezni obiskovali in ji lajšali trpljenje. Svojci Prosek, 04. januarja 2011 10 Torek, 4. januarja 2011 KULTURA / TRŽAŠKA OPERA VERDI - Silvestrski koncert Glasbeno slovo staremu in pozdrav novemu letu Z zborom in orkestrom, ki ga je vodil Giuseppe Marotta, sta zapela Daniela Mazzucato in Max Rene Cosotti Dejstvo, da se je veliko število ljudi odločilo, da prebije silvestrski večer v gledališču, navdaja z upanjem, da bo kultura le preživela hudo krizo, ki je v letu 2010 dosegla zaskrbljujoče dimenzije. Nabito polna dvorana in lepo okrašen oder tržaškega opernega gledališča Verdi sta ustvarila res prijeten občutek, da je glasba marsikomu neobhodno potrebna hrana, gledališče pa skupen dom vsem tistim, ki še verjamejo v poslanstvo umetnosti. Praznično priložnost je zastrla rahla senca žalosti, ko se je superintendant Antonio Calenda med pozdravom in voščili spomnil komaj preminulega Armanda Zimola, nekdanjega supe-rintendanta, ter mu posvetil koncert. Napovedani program je utrpel nekaj sprememb, ker je primadona Mariella Devia zaradi zdravstvenih težav odpovedala svoj nastop, zadrego pa je rešila Daniela Mazzuca-to, sopranistka, ki je že dobrih trideset let ljubljenka tržaškega občinstva. Orkester je vodil Giuseppe Marotta in vojaški boben je gromko zaropotal v Uverturi iz Rossinijeve Tatinske srake: smelo in udarno je zaigral tudi orkester, tokrat sicer brez fines, ki jih lahko slišimo v Ros-sinijevi glasbi, ozračje pa se je vsekakor segrelo. Sledila je nežna arija iz Mozartove Figarove svatbe »Deh vieni, non tardar...«, v kateri je Daniela Mazzucato ponovno dokazala čudežno vzdržljivost svojega glasu, ki zna skoraj povsem prikriti kakršenkoli znak staranja. V lahkotnem duhu je zazvenela Straussova Pizzicato polka, nato pa morda za priložnost nekoliko preveč otožna, a vsekakor lepa in blagozveneča arija Zbor in orkester gledališča Verdi s solistoma med silvestrskim koncertom f. parenzan iz Massenetove opere Manon »Adieu, notre petite table«, ki jo je Mazzucatova izpeljala zelo inteligentno, kljub razvidnim težavam v nižjih notah. Johann Strauss ml. nas je nato spet povedel v dunajske atmosfere z ognjevito Uverturo iz Netopirja, nostalgični čar poslednjih let avstroogrskega cesarstva je nato zavel iz prelepe melodije »Lippen schweigen« iz Vesele vdove, v kateri se je Mazzucatovi pridružil dolgoletni partner Max Rene Cosotti. Pa spet Strauss ml. z opojnim valovanjem Na lepi modri Donavi, nato pa morda najbolj popularna operna napitnica, ki ob tej priložnosti ni- kakor ni mogla izostati: »Libiam nei lieti calici« iz Verdijeve Traviate, v kateri se je solistoma in orkestru pridružil operni zbor. Peter Iljič Čajkovski je poskrbel za veličastni finale, prava predigra ognjemetom je bila Slovesna uvertura 1812, tokrat v različici za zbor in orkester. Zborovodja Alessandro Zuppardo je svoj pevski ansambel dovršeno pripravil, kot je bilo slišati iz uvodne slovesne himne, nato pa se je orkester razvnel v pravcati glasbeni vojni, ki se bije med francosko Marse-jezo in rusko carsko himno, z zvonovi in topovskimi streli: za nekatere nekoliko kičasta, nedvomno pa iz- redno učinkovita slika spopada med Napoleonovo in rusko vojsko, ki je po srditih bojih le ukrotila Francoze. Tudi popularen in neposreden glasbeni jezik je zmagovito dosegel svoj cilj. Dolg val navdušenih aplavzov je zasul vse poustvarjalce ter priklical dva dodatka: najprej arijo iz operete La Scugnizza, s katero je Mazzucatova obudila spomine na svoje stare tržaške triumfe, nato pa poklon dunajski novoletni tradiciji z Maršem Radetzky, nazadnje pa še pravo zdravico, kozarček penine za umetnike in občinstvo, z najlepšimi voščili za novo leto 2011. Katja Kralj Objavljen natečaj za viteza oz. vitezinjo pesniškega turnirja Založba Pivec razpisuje natečaj za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem. Žirija, v kateri bodo poznavalci poezije, bo izbrala 24 avtorjev. Tekmovanje bo potekalo v dveh polfi-nalnih turnirjih, 12 avtorjev pa bo sodelovalo na zaključnem 11. pesniškem turnirju, kjer se bodo potegovali za naziv vitez oziroma vite-zinja pesniškega turnirja. Na natečaj se lahko prijavijo vsi v slovenščini pišoči pesniki, stari vsaj 16 let. Sodelujejo lahko s po eno pesmijo, ki ne sme biti daljša od 60 verzov. Avtor, ki bo poslal več pesmi ali predolgo pesem, bo izločen, so sporočili iz založbe Pivec. Zainteresirani naj svojo pesem pošljejo na naslov Založba Pivec, Krekova 13, 2000 Maribor, s pripisom Pesniški turnir 2011, najkasneje do 15. februarja. Pesmi naj bodo podpisane s šifro, v posebni kuverti pa naj bodo avtorjevi osebni podatki. Strokovna komisija bo imena 24 izbranih avtorjev objavila 10. marca na spletni strani založbe Pivec. Avtorji pesniških del se bodo konec marca pomerili na dveh polfinalnih pesniških turnirjih predvidoma v Celju in Novi Gorici. Polovica izbranih avtorjev se bo pomerila v prvem, polovica pa v drugem kraju. Na obeh polfinalnih turnirjih bo strokovna komisija izbrala štiri pesmi, dve pa bo izbralo občinstvo. Vseh šest izbranih pesmi bo napredovalo v finale. Dvanajst izbranih pesnikov bo v soboto, 16. aprila, s svojimi pesmimi, ki jih bodo sami interpretirali, sodelovalo na 11. pesniškem turnirju v Mariboru. Strokovna komisija bo izbrala viteza/vitezinjo pesniškega turnirja 2011. Nagrajenec bo prejel diplomo, knjigo in denarno nagrado v znesku 500 evrov. Svojega nagrajenca bo izbralo tudi občinstvo. Vseh 12 finalnih pesmi bo objavljenih v zborniku in literarni reviji Rp./Lirikon21. (STA) glasba Letos Lisztovo leto Letošnje leto bo na svetovnem glasbenem prizorišču v znamenju 200. obletnice rojstva madžarskega skladatelja in pianista Franca Liszta (1811-1886). Simbolno se je obeleži-tev obletnice začela na sobotnem tradicionalnem dunajskem novoletnem koncertu, kjer je bil na programu tudi Lisztov Mefistov valček. Lisztovo leto se je tako začelo na Dunaju, kjer je imel leta 1823 takratni 12-letnik svoj prvi veliki klavirski koncert. Listz, rojen v mestecu Raiding, ki je bilo takrat del Madžarske, danes pa pripada Avstriji, se je istega leta z družino preselil na Dunaj. Liszt velja za umetnika široke kulture, vsestranskega glasbenika, skladatelja, kritika ter organizatorja glasbenega življenja, ki je bil odprt in plemenit ter je nesebično pomagal mladim skladateljem. Skromnost največjega pianista takratne dobe in njegova pripravljenost, da podpre vsako plemenito pobudo, kot je bil humanitarni koncert za prizadete v poplavah na Madžarskem, mu je hkrati prinesla spoštovanje po vsem svetu. Vir-tuozni pianist je imel koncerte po vsej Evropi, izmenično pa je živel v Wei-marju, Budimpešti in Rimu. Madžarski glasbeni genij je umrl 1886 v Bayreuthu, njegove glasbene sledi pa je še danes občutiti po vsej Evropi. Poseben dogodek v letošnjem Lisztovem letu bo svetovni dan Lisz-ta, ki ga bodo pripravili na dan njegovega rojstva, 22. oktobra, ko bo moč vse od Seula do Pariza slišati veličastni Lisztov oratorij Christus. Njegova rojstna Madžarska pa bo maja v Budimpešti pripravila Lisztov maraton. (STA) ANTIČNA GLASBA - Tržaški festival Vivaldi Poklon Giovanbattisti Pergolesiju ob tristoletnici skladateljevega rojstva Ko je triindvajsetletni Giovanbattista Pergo-lesi napisal intermezzo La serva padrona, si verjetno niti zdaleč ni predstavljal, da bo ta komična »malenkost«, napisana kot medigra med dejanji resne opere, postala ena od skladb, ki mu bodo podarile večnost in prelomnica v zgodovini operne glasbe sploh. Ko je intermezzo leta 1752 pristal na pariških odrih, je francoska publika tako vzljubila hudomušni in resnični prikaz spretnosti in iznajdljivosti nižjih slojev, njegovo duhovito, igrivo uglasbitev, da naj bi iz spoznanja nastala legendarna querelle des bouffons, s katero se je del intelektualne publike in glasbenikov začel oddaljevati od izumetničenih, dvornih opernih kalupov in je ob zori nove, klasicistične in razsvetljene dobe, začel iskati bolj pristne, spontane umetniške izraze, katerih protagonisti niso bogovi in junaki, temveč preprosti ljudje. V libretu pride do konfrontacije med žensko in moškim, služabnico in njenim gospodarjem, ki ga ženski čar in spletke razorožijo, kar razvrednoti razlike med sloji, saj bo služabnica postala s poroko gospodarica. Glasba spremeni burleskno situacijo v mali biser, v katerem skladatelj bistroumno uporabi takratne operne kalupe in se dotakne vrste »afektov«. Komični recitativi, tako kot različna čustva, ki jih arije izražajo, pa se neizbežno, vedno znova dotaknejo poslušalca in tako je bilo tudi v Luteran-ski cerkvi v Trstu, ki se je za en večer spremenila v operni oder. Z uspelo, solidno scensko izvedbo znanega intermezza je tržaško društvo Terg Antiqua počastilo tristoletnico rojstva skladatelja Per-golesija v okviru tretjega festivala antične glasbe Vivaldi. Božično drevesce, razsvetljeno s pravimi, voščenimi svečami, ki v tem prazničnem času stoji na oltarju, se je ob tej priložnosti, primerno in prikupno vključilo v rekonstrukcijo meščanskega salona, v katerem se je zgodba odvijala ob instrumentalni spremljavi skupine na stara glasbila Terg Antiqua v komorni zasedbi kvinteta (dve violini, violončelo, violone in čembalo). Lepa energija in muzikaličnost skupine je podprla petje dveh solidnih solistov. Uberto je bil baritonist Eugenio Leggiadri Gallani, ki se je izkazal s krepkim glasom, ekspresivnim podajanjem besedila, a tudi kot prepričljiv igralec s karakternimi potezami. Služabnica Serpina pa je bila tržaška sopranistka Marianna Prizzon, ki ni razvila v svoji karieri veliko komične kilometrine (v igralskem smislu), a je z odlično vokalno tehniko vedno sposobna ponuditi pevsko zanesljive, solidne in muzikalične izvedbe. V nemi vlogi služabnika Vesponeja, ki se potem preobleče v snubača, »grozljivega« Kape-tana Viharja, je nastopil igralec Antonio Zugan. Stilne kostume Antonelle Guglielmi so si pevci izposodili od društva Opera Giocosa FJK. Letošnji festival Vivaldi se bo nadaljeval do 16. januarja s štirimi koncerti. V nedeljo, 2. januarja, je potujoča pobuda pristala v cerkvi v Rojanu, kjer so predstavili cd ploščo o zgodovinsko pomembnih orglah v naši deželi, na katere je zaigral Manuel Tomadin. Danes pa bo na vrsti poklon skladatelju Alessandru Stradelli v gledališču župnije Madonna del Mare v Ul. Sturzo. 9. januarja bo prestolna dvorana Mira-marskega gradu gostila trio za violončelo, vio-lone in čembalo s sladbami baročnih avtorjev, med katerimi bo tudi posebnost, Schumanno-va različica s spremljavo solistične suite za violončelo v c duru Johanna Sebastiana Bacha. Za koncert v znamenju baročne harfe in čembala pa se bo festival 16. januarja preselil v cerkev v Štarancan. Rossana Paliaga / DNEVNE NOVICE Torek, 4. januarja 2011 1 1 ITALIJA - Politika v prazničnih dneh Severna liga stopa na plan, ultimat za davčni federalizem Izpuščen mladenič, osumljen napada na sedež Severne lige v Gemoniu RIM - Severna liga stopa v novem letu na politični plan. Po napadu s petardami na ligaški sedež v Bossijevem Gemoniu je včeraj sam minister za reforme sporočil, da so pred nekaj meseci v njegovem uradu na ministrstvu v Rimu in v njegovem rimskem stanovanju odkrili prisluškovalne naprave. Rimsko tožilstvo je uvedlo preiskavo. Ob novicah iz črne kronike pa Severna liga diktira tudi tempo političnih reform. Ligaški minister Roberto Cal-deroli je dal nekakšen ultimat za odobritev tako imenovanega davčnega federalizma, reforme, ki je Severni ligi še najbolj pri srcu. Calderoli je zažugal, da mora pristojna parlamentarna komisija po obnovitvi svojih dejavnosti v enem tednu osvojiti zakonsko besedilo, sicer naj bi Bossijeva stranka sprožila vladno krizo z neizogibnimi političnimi volitvami. Minister Calderoli je celo namignil, kdaj naj bi izvedli volitve: 27. marca. Medtem je prišlo do zasuka v preiskavi o metanju petard proti sedežu Severne lige v Gemoniu. Policija je na silvestrovo ustavila in priprla 21-letne-ga Marca Previatija. Sodnik za predhodne preiskave Giuseppe Battarino pa je odredil njegovo izpustitev zaradi pomanjkanja dokazov. Med preiskavo na njegovem domu so odkrili ostanke pi-ritnega prahu, nož in električno pištolo. Mladenič se je izgovoril, češ da je pi-ritni prah služil za kemijski eksperiment, električna pištola pa za njegovo delo, saj je po poklicu elektrikar. Preiskovalci so pregledali tudi stanovanji dveh mladih anarhistov in ju prijavili sodstvu. Sam Bossi pa je izrazil kar precejšnje dvome o morebitni krivdi priprtega mladeniča in obeh mladih anarhistov. Včeraj je bil medtem eden od sedežev Severne lige v pokrajini Bergamo tarča novega napada. Glede odkritih prisluškovalnih naprav pa je Bossi izjavil, da ni prej prijavil dogodka, ker bi itak ne izsledili storilcev. Za bonifikacijo urada na ministrstvu in v njegovem rimskem stanovanju se je po-služil zasebnega tehnika. Dodal je, da se kaj takega ne bi moglo zgoditi v njegovem stanovanju v Vareseju, ker »tam imam lovsko puško in pištolo,« je pojasnil. Javno tožilstvo je vsekakor uvedlo preiskavo po dolžnostnem postopku. Vodja Italije vrednot Antonio Dipietro je zelo ostro obsodil dejstvo, da Bossi ni prijavil odkritja prisluškovalnih naprav. Kot minister bi moral dati zgled in prijaviti dogodek, je ocenil. DIPLOMACIJA Slovenija bo zastopala Nato v Črni gori LJUBLJANA - Slovensko veleposlaništvo v Podgorici je s 1. januarjem od Madžarske za dveletje 2011-2012 prevzelo vlogo kontaktnega veleposlaništva zveze Nato v Črni gori. Slovenska stran se namerava posvetiti področju javne diplomacije in pomoči pri izvajanju obrambnih in vojaških reform, predvsem glede na cilje črnogorskega akcijskega načrta za članstvo v Natu. Kot navaja ministrstvo za zunanje zadeve, predstavlja kontaktno veleposlaništvo živo povezavo med Natom in državo sprejemnico. Med njegove temeljne naloge sodi seznanjanje javnosti in lokalnih institucij z zavezništvom in njegovimi dejavnostmi. Kontaktno veleposlaništvo nudi tudi logistično podporo ob obiskih visokih funkcionarjev Nata. Slovenija je vlogo kontaktnega veleposlaništva Nata prevzela že tretjič. V letih 2004-2006 jo je opravljala v Avstriji, v letih 2007-2008 pa v Makedoniji. Včerajšnje onesnaženje sedeža Severne lige pri Bergamu ansa Na fotografiji pogled na zgradbo madžarskega parlamenta v Budimpešti ansa BUDIMPEŠTA - Poskus vzpostavitve vladnega nadzora nad mediji Sporni novi medijski zakon buri duhove na Madžarskem BUDIMPEŠTA - Madžarska levo usmerjena dnevnika Nepszabadsag in Nepszava sta v včerajšnjih izdajah celotni naslovnici posvetila protestu proti spornemu novemu medijskemu zakonu na Madžarskem, poroča madžarska tiskovna agencija MTI. Madžarska, ki od 1. januarja predseduje Evropski uniji, pa je tarča ostrih kritik tudi zaradi davkov za tuje vlagatelje. Na prvi strani časnika Nepszabadsag v madžarščini in ostalih 22 jezikih Evropske unije piše: »Konec svobode tiska na Madžarskem.« Dnevnik poudarja, da novi medijski zakon sledi prizadevanjem vlade Fides-za in krščanskih demokratov in ustvarja priložnost za kaznovanje, prepoved in na koncu uničenje vseh drugače mislečih. Časnik Nepszava pa je na včerajšnji naslovnici v madžarskem in angleškem jeziku izpostavil, da je svoboda tiska temeljna pravica v državi članici Evropske unije. »Na Madžarskem moramo braniti svoje demokratične pravice, zahtevamo svobodo tiska,« piše časnik. Ob tem izraža upanje, da se bo Evropa zavedla »protidemokratičnih korakov« madžarskih oblasti in naredila nekaj previdnih in diplomatskih potez, čeprav se zdi, da novi zakon večine Madžarov ne moti. Sporni zakon je začel veljati prav na dan, ko je Madžarska prevzela polletno predsedovanje EU. Z zakonom ustanovljeni svet za medije, ki ga vodi vladajoča konservativna stranka Fidesz, lahko z visokimi denarnimi kaznimi oglobi medije zaradi poročanja, ki ne bo »politično uravnoteženo« ali bo žalilo človeško dostojanstvo. Svet ima tudi pravico do vpogleda v dokumente medijev, še preden bo kršitev ugotovljena. Poleg tega morajo novinarji razkriti svoje vire v primeru vprašanj, povezanih z nacionalno varnostjo. Po trditvah kritikov so kazni, ki jih predvideva zakon, tako visoke, da lahko privedejo do bankrota mnogih medijskih podjetij. Že prvi dan veljave zakona je svet za medije sprožil preiskavo na zasebni radijski postaji zaradi predvajanja pesmi »It's on« ameriškega raperja Ice-T, ker bi po oceni sveta lahko škodila mladim. Medijski zakon pa ni edina zadeva, zaradi katere na Madžarsko iz unije letijo ostre kritike. Kot je včeraj pisal bruseljski spletni bilten EUobserver, je 13 evropskih podjetij na Evropsko komisijo naslovilo skupno izjavo, v kateri pozivajo k sankciji proti Madžarski zaradi vrste posebnih davkov za tuje vlagatelje. Pismo na petih straneh, ki nosi datum 15. december 2010, poziva Bruselj, naj »madžarsko vlado prepriča, da je pomembno imeti stabilne pogoje za vlagatelje« in da naj pomaga, da bo »Budimpešta ukinila svoje nepravične davke«. (STA) Posmrtni ostanki žrtev nacističnih zločinov? DUNAJ - Na starem pokopališču bolnišnice v mestu Hall na avstrijskem Tirolskem so odkrili posmrtne ostanke kakih 220 ljudi, najverjetneje žrtev nacističnih zločinov iz druge svetovne vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Na pokopališču, ki pripada psihiatričnemu oddelku deželne bolnišnice v Hallu, so nedavno začeli izkopavanja, saj naj bi tam zgradili novo poslopje. Pri tem pa so odkrili posmrtne ostanke ljudi, za katere so ugotovili, da so bili pokopani med letoma 1942 in 1945. Zdaj naj bi grobišče preučila posebna strokovna komisija, ki naj bi tudi identificirala mrtve. Kot so sporočili iz bolnišnice, gre najverjetneje vsaj delno za žrtve nacističnega programa ev-tanazije. V okviru tega programa so namreč nacisti po ocenah zgodovinarjev od leta 1933 ubili več kot 200.000 fizično bolnih in duševno motenih ljudi. V Nemčiji zadnji vojaki naborniki BERLIN - V Nemčiji je včeraj začelo služiti vojaški rok zadnjih 12.150 nabornikov, poročajo tuje tiskovne agencije. Od marca bodo namreč v nemško vojsko sprejemali le še prostovoljce, vojaško obveznost pa bo Nemčija dokončno ukinila 1. julija letos, ko bodo usposabljanje zaključili zadnji naborniki. Z odpravo naborništva naj bi Nemčija predvsem znižala stroške za obrambo in tako do leta 2014 privarčevala 80 milijard evrov. Število pripadnikov nemške vojske se bo z 250.000 zmanjšalo na do 185.000. Nemčija je obvezno služenje vojaškega roka uvedla leta 1957 in je bila ena redkih članic zveze Nato, ki je še vztrajala pri naboru. Lani ga je skrajšala z devetih na šest mesecev, kasneje pa se je odločila za popolno odpravo obveznega služenja vojaškega roka. Je pa v ustavi ohranila določilo, da lahko v nujnih primerih vseeno vpokliče nabornike. Primanjkljaj vojakov bodo nadomestili z možnostjo prostovoljnega vojaškega urjenja, na katero se bodo lahko prijavili moški in ženske. Prostovoljci bodo vojaščino služili skupaj s profesionalnimi vojaki, služenje roka bo trajalo od 12 do 23 mesecev, po prvem letu pa bodo lahko odšli v tujino. TERORIZEM - Po samomorilskem napadu v Aleksandriji Vrsta groženj pripadnikom koptske cerkve v Franciji in Nemčiji PARIZ/BERLIN - Pripadniki koptske cerkve v Evropi naj bi prejemali grožnje, v luči samomorilskega napada na kopte v Aleksandriji pa so policije v Franciji, Nemčiji in Avstriji že okrepile varnostne ukrepe, poročajo tuje tiskovne agencije. Za grožnjami naj bi stali muslimanski skrajneži, uperjene pa naj bi bile v praznovanje koptskega božiča 7. januarja. Kot so pojasnili na avstrijskem notranjem ministrstvu na Dunaju, so še pred sobotnim napadom na kopte v Aleksandriji, ki je zahteval 21 smrtnih žrtev in okoli 100 ranjenih, prejeli grožnje proti približno 150 koptom iz različnih držav, za seznamom pa naj bi stala skrajna islamska skupina Iraška država. Na seznamu je tudi okoli 15 koptov v Avstriji, zaradi česar so jim ponudili policijsko zaščito, je povedal predstavnik ministrstva Rudolf Golia. V Avstriji sicer živi kakih 5000 koptskih kristjanov, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Kakih 6000 jih živi tudi v Nemčiji in nemška policija jim je pred praznovanjem njihovega božiča obljubila posebno varovanje. Zaskrbljenost pred morebitnim terorističnim napadom je velika, navaja dpa. Posebno preiskavo pred morebitnim terorističnim napadom na kopte je sprožila tudi francoska policija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za preiskavo so se odločili, potem ko je več članov kopt-ske cerkve v Franciji prejelo grožnje islamskih skrajnežev, je povedal koptski duhovnik v Parizu Girgus Lucas. Po njegovih ocenah naj bi sicer v Franciji živelo približno četrt milijona koptov. V Egiptu se medtem stanje po nedeljskem napadu na kopte v Alek-sandriji še kar ni umirilo. Policija je še vedno v visoki pripravljenosti, okrepljen pa je tako nadzor letališč kot vseh pristanišč. Poleg tega na- meravajo še posebej okrepiti varovanje koptskih cerkva pred njihovim božičem ta petek. Toda koptov v Egiptu, kjer predstavljajo okoli 10 odstotkov od 80 milijonov prebivalcev, ti varnostni ukrepi niso pomirili; po krvavem sobotnem napadu so izbruhnili številni protesti. V izgredih v noči na danes je bilo pred katedralo svetega Marka v Kairu - sedežem koptskega papeža Šenude III. - ranjenih 72 ljudi, od tega 45 policistov, navaja AFP. Koptska cerkev je ena najstarejših krščanskih cerkva, ki se je ohranila tako po arabskem kot turškem osvajanju Egipta. Po legendi naj bi jo ustanovil evangelist Marko v 1. stoletju, ko je po Egiptu oznanjal novo vero. Njihova glavna značilnost je, da ostajajo »monofiziti«, ki verujejo v eno naravo Boga, ne pa, kot npr. Rimskokatoliška cerkev, v troedinega Boga (Očeta, Sina in Svetega duha). (STA) / ŠPORT Torek, 4. januarja 2011 44 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu m* m srni« —' i v. i in— y w vi v i i iu i iu ■ i vi I i— w I I v v ■ u Med prepirom pobesnel in zabodel partnerico v hrbet 27-letna ženska je že zapustila bolnišnico - Državno tožilstvo preverja, ali je šlo za poskus umora Prepir med partnerjema se v nedeljo v Škocjanu (San Canzian d'Isonzo) za las ni spremenil v tragedijo. Med žaljivkami, zmerjanjem in vpitjem je 29-letni moški izgubil nadzor nad samim seboj in zabodel v hrbet žensko, s katero živi na tamkajšnjem domu. Ženska, ki so jo zaradi ran sprejeli na zdravljenje v tržiški bolnišnici, je k sreči utrpela le lažje poškodbe, mladenič, s katerim imata tudi otroke, pa je v zaporu. Sodnik naj bi v prihodnjih dneh potrdil njegov pripor. Do krvavega dogodka, v zvezi s katerim vodijo karabinjerji preiskavo, je prišlo v nedeljo popoldne v stanovanju v Škocjanu. Protagonista sta mlada domačina: moški je star 29, ženska pa 27 let. Iz še nepojasnjenih razlogov je v nedeljo popoldne okrog 17.30 med partnerjema izbruhnil prepir. Mladenič je nenadoma zagrabil za koničast predmet - šlo naj bi za kuhinjski pripomoček ali nekaj podobnega, vsekakor ne za bodalo, saj bi bile v tem primeru posledice hujše - in z njim z vso silo sunil partnerko v hrbet. Ženska je pobegnila od doma in sama poiskala zdravniško pomoč. Obrnila se je na oddelek prve pomoči trži-ške bolnišnice, kjer so na njej ugotovili lažjo rano ob lopaticah. Včeraj je že zapustila bolnišnico; po ocenah zdravnikov bo okrevala v roku dveh tednov. Zdravniško osebje je o dogodku obvestilo karabinjerje, ki so okrog polnoči in pol aretirali 29-letnika. Preiskovalci zaenkrat še niso razkrili podrobnosti o nedeljskem nasilju, dogodku pa po-bliže sledi tudi goriško državno tožilstvo. Tožilec Michele Martorelli je včeraj odredil strokovni pregled, med katerim bo sodni zdravnik preveril, ali vbodne rane, ki jih ima ženska na hrbtu, potrjujejo sum, da gre za poskus umora. Mladeniča so v pričakovanju na izid pregleda pridržali v goriškem zaporu v Ulici Barzellini. Nasilje med domačimi zidovi je žal tudi na Goriškem dokaj pogost pojav, žrtve pa so običajno ženske. Za večino primerov javnost nikoli ne izve, časopisi pa obširno poročajo o najbolj krutih in krvavih dogodkih. Zadnji se je zgodil 21. julija 2006, ko je v Ulici Grossi v Gorici Vittorio Pintar ubil 69-let-no ženo Ludmillo Succi. Succijevo je 78-le-tni upokojenec, ki je bil obsojen na osem let zaporne kazni, zabodel s 25-centimetrskim kuhinjskim nožem. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so bili prepiri med Pintarjem in Succijevo pogosti, za moškega pa je obup zaradi ženinih duševnih motenj postal neznosen. 4. aprila 2004 pa je v Ulici Garzarolli v Gorici 44-letni Vincenzo De Caro ustrelil 28-letno Romino Ponzalli, bivšo miss Gorice, nato pa je sodil še sebi. Na isti tragični način se je leta2004zaključilo tudi razmerje med Rosanno Parenza in 38-letnim Luigijem Voltarello, ki je v Tržiču ubil bivšo ženo in sebe. (Ale, ide) Ranjeno žensko so sprejeli na zdravljenje v tržiški bolnišnici altran GORICA Človekoljubni Podturn Župnija v goriškem Podturnu je pri-lila 9.000 evrov v solidarnostni fond za pomoč ljudem, ki so bili ob delovno mesto; s fondom upravlja goriška nadškofija. Omenjeni znesek so zbrali s predbožično nabirko in na božični tržnici (3.000 evrov), s prodajo ročnih izdelkov, ki so jih izdelali spretni farani iz skupine Gruppo Fantasia (3.000 evrov), in z darovi dobrotnikov, ki jih je zbral župnik Ruggero Dipiazza (3.000 evrov). Za župnijo iz Podturna človekoljubje ni nobena novost, saj že preko dvajset let okrog sto krajevnih družin z mesečnim »samoob-davčevanjem« prispeva 10.000 evrov za pomoč revnim v Togu, za solidarnostne akcije Karitas - letos na Haitiju in v Pakistanu - (3.800 evrov) ter tudi za potrebe župnije v Beogradu (3.000 evrov). Financirali so tudi štipendiji za mlada in nadarjena krajana, zato da lahko nadaljujeta študij (6.000 evrov). Za pomoč revnim ljudem v Gorici so nazadnje namenili 5.000 evrov. TRŽIČ - Goljufija Zaplenili potovalno agencijo Goriška finančna straža je zaplenila prostore potovalne agencije »Look and Go« iz Ulice Garibaldi v Tržiču. Agencija, ki je zaprta od konca decembra, in njen upravitelj Marco Paliaga sta bila v prejšnjih v središču pozornosti zaradi težav, v katerih so se znašle številne stranke, včeraj pa je finančna straža izobesila na vrata odlok o zaplembi, ki ga je izdalo goriško sodišče. Težave agencije z rezervacijo vozovnic, potovanj in spektaklov so izbruhnile ob koncu decembra, v resnici pa se je na desetine strank že več mesecev pritoževalo, ker niso mogle na počitnice ali niso dobile rezerviranega sedeža v gledališču kljub temu, da so že plačale. Med »žrtvami« agencije »Look and Go« so bili tudi številni priseljenci iz Bangladeša, ki se niso mogli ponovno srečati s svojimi sorodniki. Upravitelj Marco Pa-liaga je v prejšnjih dneh pripisoval težave tehničnim zapletom, potrebo po sprejemanju plačil le v gotovini pa dejstvu, da je prešel k drugemu bančnemu zavodu; iz tega razloga naj bi napravi za bankomat in kreditno kartico ne delovali. Decembra pa so se stranke naveličale njegovih izgovorov in zahtevale povračilo stroškov. 23. decembra se je skupina razburjenih strank tudi zbrala pred agencijo, ki pa je od takrat ostala zaprta. Najprej je na vratih visel napis »Zaprto zaradi bolezni«, ki pa ga je nato zamenjal kartonček z napisom »Prekinitev dejavnosti«. Od včeraj so prostori agencije, v zvezi s katero vodi finančna straža preiskavo, zaplenjeni. PODGORA - Obnova športne palače bo morala počakati Razveljavili dražbo za Palabigot Nihče izmed prijavljenih izvajalcev ni vložil vso potrebno dokumentacijo - V kratkem bo občina odposlala vabila za novo licitacijo Javno dražbo za izbiro izvajalca, ki bo obnovil športno palačo Palabigot v Podgori, bodo morali ponoviti. Tako so sporočili z goriških tehničnih uradov, ki so morali izid javne licitacije razveljaviti zaradi pomanjkanja rekvizitov sodelujočih gradbenih podjetij. Le-ta namreč niso vložila vseh potrebnih dokumentov, ki so bila predvidena v razpisu goriške občine. Obnova športne palače, ki je po propadu društva Nuova Pallacanestro Gori-zia v bistvu neizkoriščena in ki jo že načenja zob časa, bi morala biti pravzaprav že zaključena. Podjetje Cipea iz Bologne, ki so mu sprva zaupali poseg, bi moralo gradbišče odpreti že junija, nato pa je zaradi domnevnih nepravilnosti pri imenovanju izvajalca goriško državno tožilstvo začelo preiskavo in prekinilo postopek za izvedbo projekta. Preiskavo je spodbudilo pismo, katerega avtor je bil prepričan, da dodelitev del ni potekala v skladu z zakoni. »Trenutno o preiskavi nimamo nobene nove informacije,« so včeraj povedali na goriški občini in poudarili, da na razveljavitev dražbe preiskava ni vplivala. »Izid je bilo treba razveljaviti zaradi pomanjkanja dokumentov,« pravijo pri občini, ki bo v kratkem poslala deseterici gradbenih podjetij vabila za sodelovanje na novi dražbi. Projekt, ki je vreden 680.000 evrov, predvideva popravilo strehe in izboljšanje akustike, saj namerava občina v prihodnje prirejati v športni palači tudi koncerte. V načrtu je predvideno tudi zmanjšanje kapacitete objekta, ki je bil doslej dostopen približno 4.500 gledalcem, po novem pa bi jih le 3.000. »V primeru, da bi bili Nova Gorica in Gorica izbrani za enega od prizorišč Evropskega košarkarskega prvenstva, ki bo 2013 v Sloveniji, pa bi projekt spremenili in povišali število razpoložljivih sedežev,« so še povedali na goriški občini. (Ale) Vhod v športno dvorano Palabigot bumbaca Včeraj dopoldne so s Travnika v Gorici odstranili oder, na katerem je potekal zabavni program silvestrske noči, in dva kioska, ki sta točila predvsem slovensko pivo, kot je razvidno s posnetka. Odstranili pa so tudi ostale posledice praznovanja, zaradi katerih Travnik in bližnje ulice cela dva dneva niso bili vredni ogleda GORICA-TRŽIČ - Zdravstveno podjetje objavilo razpis Za večjo varnost porodnišnic bodo zaposlili novo osebje V goriški in v tržiški porodnišnici bodo zaposlili dodatno osebje. Napoved o okrepitvi organika v obeh oddelkih je prišla z goriškega zdravstvenega podjetja, ki bo v okviru »načrta za izboljšanje varnostnih pogojev« v obeh porodnišnicah že v prihodnjih tednih poskrbelo za zaposlitev novih zdravnikov, bolničarjev in babic. Goriško zdravstveno podjetje je že objavilo razpis za zaposlitev sedmih novih pediatrov, ob katerih namerava vzeti v službo še sedem bolničarjev in bolniških sester ter dve babici. Z novimi silami bodo v goriški in tržiški porodnišnici, ki ju vodita primarija Car- mine Gigli in Attilio DAtri, zagotavljali boljšo zdravstveno oskrbo mamicam in dojenčkom. Pri zdravstvenem podjetju upajo v dober odziv na razpis, kar pa ni samoumevno, saj je v minulem letu v deželi Furlaniji-Julijski krajini zaključilo specializacijo iz pediatrije le kakih deset mladih zdravnikov. V pričakovanju na okrepitev organika, ki je vsekakor dobra novica, pa ostaja usoda goriške in tržiške porodnišnice »zamrznjena« do leta 2012. Takrat naj bi padla odločitev o ukinitvi ene izmed njiju oz. o njuni združitvi v en sam oddelek na dveh sedežih, za kar so se bolj ogrevali krajevni upravitelji. Usoda porodnišnic v Gorici in Tržiču oz. storitve, ki jih je treba ponujati mamicam in dojenčkom, so tudi v središču resolucije, ki jo je na pobudo deželnega svetnika Franca Brus-se v prejšnjih dneh sprejel deželni odbor. Resolucija med drugim predvideva, da bo v primeru zaprtja porodnišnice treba prihranjeni denar vložiti v predporodne in poporodne tečaje za mamice. Brussa meni, da je po polemikah zaradi načrtovanega zaprtja porodnišnice v Gorici in Latisani, o katerih bo padla odločitev prihodnje leto, resolucija premik v pravo / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. januarja 2011 13 gorica - Priljubljen rdeči radič zelo cenjena vrtnina v sodobni gastronomiji »Goriška vrtnica« terja primerno evropsko zaščito Med vse redkejšimi pridelovalci je Carlo Brumat, upravitelj popularne turistične kmetije »Zelo priljubljena vrtnina, ki se jo prodaja na lokalnih in oddaljenih tržnicah, je goriški rdeči radič, ki se ga v jesenskih mesecih presadi in pusti še nekaj časa rasti v zavetju in toplini živinskih štal.« Tako je bohemski baron in visoki avstrijski državni uradnik Carl von Czoernig-Ce-zernhausen leta 1873 v svojem gospodar-sko-kmetijskem pregledu območja Gorice med številnimi tu gojenimi vrtninami opisal goriški rdeči radič. Von Czoernig je znan tudi po tem, da je med svojim bivanjem v Gorici skoval obsoškemu mestu promocijski naziv »avstrijska Nica«. Goriški rdeči radič je registriran v pa-tentskem uradu Trgovinske zbornice z blagovno znamko »Rosa di Gorizia«, med redkimi, ki ga v Gorici pridelujejo, pa je Carlo (Lucio) Brumat, goriški kmet, upravitelj popularne turistične kmetije pri nekdanjem solkanskem mejnem prehodu, tik ob državni meji. Zanimivo je, da se je vhod na njegovo posestvo po razmejitvi znašel najprej v Jugoslaviji in nazadnje v Sloveniji. Brumat je na čelu skupine lokalnih kmetov, ki si že vrsto let prizadevajo, da bi goriški radič dobil ustrezno zakonsko zaščito z geografskim poreklom. Kdaj in zakaj so se pravzaprav začela prizadevanja za zaščito te vrtnine kot tipičnega goriškega pridelka? Vrtnarstvo je danes postalo margi-nalen sektor, če ga primerjamo z gojenjem vinske trte, vendar predstavlja še vedno našo kmetijsko tradicijo, ki jo gre ponovno ovrednotiti in tržiti. To velja nedvomno tudi za primer goriškega rdečega radiča, ki ga, kar je meni znano, gojimo samo v Gorici in njeni okolici. Nanj so sicer goriški kmetje v zadnjih desetletjih delno pozabili in na svojih njivah pustili prostor sortam radiča, ki prihajajo pretežno iz Veneta. saj je njihovo gojenje enostavnejše in omogoča kmetu pridelovanje večjih količin, tako kot veleva velika distribucija. Splošno pa opažam, da se v zadnjih letih ponovno vrednoti in sadi goriški rdeči radič. Kar zadeva zakonsko zaščito pa se je vse začelo leta 2000, ko smo se skupaj še z desetimi okoliškimi kmeti odločili, da bomo goriški radič oziroma radič, ki ga gojimo na Solkanskem polju in v oklici mesta Gorice, predstavili deželnemu kmetijskemu zavodu ERSA kot avtentično goriško vrtnino. Zbrali smo vso potrebno dokumentacijo in dosegli, da je bil goriški rdeči radič z imenom »Rosa di Gorizia« vključen v nacionalni italijanski register vrtnarskih sort. Posebnost tega radiča je prav v postopku gojenja? Sam podatek, da za gojenje tega ra-diča potrebujemo približno osem mesecev nam že veliko pove. Klasična metoda gojenja goriškega rdečega radiča predvideva, da radič spomladi posadimo na polje žita ali ovsa. Ko prične klasje rasti v višino, preprečuje, da bi sadike radiča dobile svetlobo kar posledično radiču upočasni rast, obenem pa varuje radič tudi pred nadležnim plevelom. V poletnih mesecih, ko žito požanjemo, ostane radič še za nekaj časa zavarovan pod slamo. Rast radi-ča se nato v prvih jesenskih mesecih okrepi in raste vse tja do prvih slan, ko se zaradi mraza njegova barva iz zelenkaste spremeni v tipično temno rdečo barvo. Rastlino radiča, ki lahko zraste do deset centimetrov visoko, nato skupaj s korenino izrijemo, pustimo še za nekaj dni v snopih počivati na polju in nato presadimo nekam v zavetno v zemeljski ali peščeni substrat, kjer mirno lahko radič raste še za nekaj tednov. Ko so kmetje nekoč še gojili ži- vino, je ta prostor bil ravno hlev. Goriški rdeči radič, ki ga od predbožičnih vse do prvih februarskih dni najdemo na tržnicah in v prodajalnah, je samo srce radič-je glave, ko ji odstranimo korenino in vse zunanje listnate šope. Ker spominja na cvet vrtnice, ga imenujemo »Rosa di Gorizia«. Drži, da se je povpraševanje po goriškem radiču povečalo? V zadnjih letih se je zaradi promocije krajevnih gostincev in pridelovalcev goriški rdeči radič pojavil v marsikateri specializirani reviji, ki se ukvarja z ga-stronomijo. V kuhinji ga ne uporabljamo več samo kot solato, temveč kot dodatek raznoraznim mesnim in ribjim jedem. Goriški rdeči radič privablja na Goriško tudi svetovno znane kuharske šefe iz raznih držav, ki se nad njim navdušujejo. Izvedel sem, da ga na svojih menijih ponujajo tudi restavracije v Ljubljani. Ravno zaradi takšnega zanimanja si sedaj prizadevamo, da bomo s pomočjo občinske uprave in drugih pristojnih zavodov dosegli, da bo goriški rdeči radič deležen zaščite z geografskim poreklom na evropski ravni in da ga bodo povsod ponujali kot »Rosa di Gorizia«. (Vas) Pridelovalec razkazuje goriški rdeči radič (levo), ki pred predelavo zelo spominja na vrtnico (desno) bumbaca, sclauzero števerjan - Briški grič in Skupina 75 Skupna družabnost ob zaključku plodnega leta Društvi Briški grič in Skupina75 se marsikdaj povežeta in se z združenimi močmi lotita kake zanimive pobude, ki s skupnim pristopom dobi veliko bolj kvalitetno obliko in odmevnejšo sporočilnost. Obe sredini veže tudi isti sedež in prireditveni prostori, ki se nahajajo v lepo urejenem domu na Bukovju v Števerjanu. Prav skupno nastopanje je društvoma narekovalo, da pripravita družabno srečanje ob zaključku zelo delovnega in plodnega leta, ki je za oba kulturna krožka pomenilo veliko zadoščenja, tako pri opravljenem delu, kot tudi pri zanimanju javnosti za predstavljene pobude. Na srečanju pred kakim tednom, so se zbrali člani in prijatelji obeh sredin in si ob kozarčku žlahtne kapljice, ki je v Števerjanu doma, obujali spomine na to ali drugo prireditev. Niso manjkali niti predlogli in zamisli, kako v letu 2011 še bolj popestriti razne dejavnosti, s katerimi se društvi ubadata. V imenu obeh kulturnih sredin je številne prisotne, med ka- Maja Humar bumbaca terimi so bili tudi sodelavci in prijatelji iz novogoriškega območja, pozdravila Maja Humar. V svojem nagovoru se je toplo zahvalila vsem, ki si prizadevajo za rast društvenih dejavnosti, ki v mnogih primerih presegajo ljubiteljsko raven pristopa, saj mnoge prireditve segajo izven okvirov krajevnega značaja in nosijo močan mednarodni pečat. Vsem je Humarjeva izrekla voščila za bližajoče se praznike in zaželela veliko plodnega dela in novih idej v novem letu. V popestritev družabnosti, ki je potekala v zelo sproščenem vzdušju, so člani Skupine75 pripravili neke vrste lepljenko fotografiji vseh prireditev, ki sta jih v letu 2010 pripravili društvi. Posnetke o Prešernovi proslavi, Dnevu žena, prvomajskih praznikih, pa o številnih fotorazstavah s proslavljanja 35. letnice fotokluba, so predvajali na velikem ekranu. Na koncu so prisotni nazdravili novemu letu in si zaželeli, da bi leto 2011 še preseglo uspehe minulih dvanajst mesecev. (vip) GORIŠKA - Poklon umetniku Ob 80-letnici rojstva izšel Komelov koledar Izdala sta ga kulturna domova iz Gorice in Nove Gorice Kot napovedano, izšel je koledar z likovnimi deli pokojnega goriškega slikarja Silvestra Komela. Na pobudo umetnikovega sina Boštjana Komela sta koledar izdala Kulturni dom iz Gorice in Kulturni dom iz Nove Gorice, ki sta se želela pokloniti slikarju in njegovim prizadevanjem za zbliževanje Goric ob bližajoči se 80-letnici njegovega rojstva. Silvester Komel je namreč imel pomembno vlogo pri tkanju vezi v goriškem čezmejnem prostoru. Med njegovimi zaslugami so skupina »2xGO«, prireditev številnih skupinskih razstav goriških umetnikov, odprtje ateljejev v obeh Goricah in druge pobude. Sten- ski koledar je oblikoval Boštjan Komel, ki je izbral dvanajst očetovih del, med katere sodi tudi »Sožitje«, ki krasi zgornjo galerijo Kulturnega doma v Gorici. Koledar, ki je izšel v 600 izvodih, bo le uvod v Komelovo leto. Umetniku se namreč želita kulturna domova v letu 2011 pokloniti še z vrsto drugih pobud in dogodkov. Vrhunec bo v septembru, ko imata ustanovi v načrtu večjo pregledno razstavo Komelovih del, ki bo istočasno potekala v galerijah obeh mest. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi spremljajoči katalog. K sodelovanju pri pobudi bodo povabili tudi novogo-riško in goriško občinsko upravo. (ik) Direktorja kulturnih domov in Komelov koledar fotok.m. GLAS ŽENSKE Ljubezen večna, sebična, slepa ... Udeleženke letošnjega literarnega natečaja Glas ženske bodo svojo pripovedno žilico preizkušale na temo Moja ljubezenska zgodba. Iztočnice za pisanje jim ponujajo organizatorji: »Življenje brez ljubezni je življenje brez smisla. Ljubezen je veliko razočaranje. Kdo ima čas razmišljati o njej? Nikoli ne zaostaja za modo. Je večna. Prej ali slej se kot vse ostalo konča. Bojim se je. Me opogumlja. Je fantastična. Je nemogoča. Povzroča bolečino. Ogreje mi srce. Je egoistična. Je nesebična. Je osebna. Je univerzalna. Je po-sedovalna. Je radodarna. Me popolnoma prevzame. Je prizanesljiva. Je prva. Je edinstvena. Je največja. Je vse moje življenje. Je slepa. Me razbesni. Je sladka. Je sama sebi namen. Je hud udarec. Je vesoljska. Od nje zbo-lim. Me ozdravi. Me spremeni. Je ljubezen do moškega, ženske, psa in mačke. Do sina, hčerke, brata, sestre, staršev in starih staršev. Do prijatelja in do popolnega neznanca. Do drevesa, sončnega zahoda, gora, zemlje, po kateri hodim, do zraka, ki ga diham, do zvezde na nočnem nebu. Do knjige, filma, dela, umetnosti, hobija, barve, okusa, vonja. Ljubezen je vse to in veliko več. In mnogo, nešteto je ljubezenskih zgodb, ki jih lahko doživim. Ali po katerih hrepenim. Ali ki jih morda želim pozabiti. Povej nam svojo! S svojimi besedami, na podlagi svojega razmišljanja in čutenja opiši dogodek, trenutek, spomin iz svojega življenja ali tudi sanje, upanja in načrte, v katerih ima ljubezen glavno vlogo. In povej, kaj ti je ljubezen dala ali vzela, kako te je spremenila.« Natečaj Glas ženske razpisuje služba za enake možnosti pri goriški pokrajini v partnerstvu z oddelkom za družbene dejavnosti novogoriške mestne občine. Namenjen je srednješolkam (sekcija A) in ženskam, starejšim od 30 let (sekcija B). V okviru sekcije A lahko sodelujejo dijakinje srednjih šol goriške pokrajine v Italiji in Severne Primorske v Sloveniji ali dijakinje s stalnim bivališčem na navedenem območju, v okviru sekcije B pa ženske, starejše od 30 let s stalnim bivališčem na istem območju. Sodelovanje na natečaju je brezplačno. Prispevki v prozi - povesti, pisma, dnevniki, scenografije, gledališka dela itd. -, ki še niso bili objavljeni, morajo biti napisani na pisalni stroj ali na računalnik, obsegati pa morajo največ štiri strani (30 vrstic na stran). Prispevke je treba poslati ali izročiti v treh izvodih v zaprti ovojnici, na kateri je navedeno: Vsebuje prispevek za natečaj Glas ženske - Sekcija A za srednješolke oz. Sekcija B za ostale sodelujoče. Sprejemajo jih do 16. februarja na naslova: Pokrajina Gorica - Provincia di Gorizia, Služba za enake možnosti, Korzo Italia 55, 34170 Gorica; Mestna občina Nova Gorica, Oddelek za družbene dejavnosti, Trg E. Kardelja 1, 5000 Nova Gorica. Prispevki morajo biti anonimni, priložena mora biti zaprta ovojnica, v kateri so osebni podatki: naslov, davčna številka, telefonska številka in elektronska pošta avtorice, pri sekciji A pa tudi naziv šole. Poslana dela se ne vračajo in ostajajo last pokrajine Gorica, ki si pridržuje pravico do morebitne objave. V ta namen morajo udeleženke v priloženi zaprti ovojnici priložiti izjavo, v kateri potrjujejo, da gre za še neobjavljeno delo, da vnaprej dovoljujejo objavo in da se izrecno odpovedujejo avtorskim pravicam. Nagrade za sekcijo A Srednja šola so naslednje: prva nagrada za najboljši prispevek v slovenskem in italijanskem jeziku (vsaka po 500 evrov), nagrada za najboljši prispevek v slovenskem in italijanskem jeziku za vsako sodelujočo šolo (100 evrov); komisija lahko podeli posebno nagrado (300 evrov). Italijanska in slovenska šola z najštevilnejšo udeležbo bosta prejeli priznanje. Nagrade za sekcijo B Over 30 so naslednje: prva nagrada za najboljši prispevek v slovenskem in italijanskem jeziku (vsaka po 300 evrov); poleg tega lahko komisija podeli dve priznanji (eno za slovenski prispevek in eno za italijanski) v vrednosti 100 evrov za vsako. Zmagovalke bodo nagrajene na slovesnosti ob mednarodnem dnevu žensk. Razpis je objavljen tudi na spletnih straneh goriške pokrajine in mestne občine Nova Gorica (v rubriki Aktivni razpisi). 14 Torek, 4. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Sezonske razprodaje Dober začetek, a brez evforije Nekatere trgovine odprte že v nedeljo -»Ponedeljek ni primeren dan za nakupe« Na goriškem Korzu Začetek je bil dober, velike nakupovalne evforije pa ni bilo. Včeraj so se tudi v goriških trgovinah uradno začele sezonske razprodaje, ki bodo praviloma trajale do 31. marca. Nekatere trgovine v goriškem mestnem središču, predvsem na Korzu Italia, so bile sicer odprte že v nedeljo popoldne, večina trgovcev pa se je razprodaj lotila včeraj. V posameznih trgovinah v mestu so sicer za zveste stranke že v zadnjih tednih začeli izvajati posebne akcije in popuste, od minulega petka pa so po izložbah razobesili napise s predznakom »minus« pred cenami oblačil, obutev in raznorazne opreme, ki jo ponekod pro- bumbaca dajajo že s 50-odstotnim popustom. Tako v nedeljo kot včeraj so bile ulice mestnega centra veliko bolj živahne kot običajno, prave nakupovalne »mrzlice« pa trgovci niso zaznali. »Začetek je bil pozitiven, velike evforije pa ni bilo. Šlo je po pričakovanjih,« je povedal upravitelj trgovine K2 Sport Benedikt Kosič, ki je obenem predstavnik SGGZ in zveze Ascom, ter dodal: »Ponedeljek je sicer nekoliko "nesrečen" dan za začenjanje razprodaj. Če bi bila sobota, bi bilo boljše.« Istega mnenja so bili tudi v nekaterih drugih trgovinah z oblačili in čevlji, kjer so bili z včerajšnjo prodajo zadovoljni, ven- GORICA - Odbor staršev osnovnih šol Otroci tudi sami postali pravljičarji V novembru se je zaključil niz jezikovnih in ustvarjalnih delavnic, ki so ga pod naslovom »Po slovenskih pravljičnih poteh« priredili Odbor staršev Gorica, Študijski center Melanie Klein in goriški Mladinski dom s prispevkom Zadružne kraške banke. »Pobudo za srečanja je dal Odbor staršev goriških slovenskih osnovnih šol,« pojasnjuje njegova predsednica Martina Šolc: »Odbor sodeluje s šolo in ji je v podporo, poleg tega si je zamislil niz srečanj, zato da bi dali otrokom možnost, da se družijo tudi izven šolskih prostorov in da se ob igri in v sproščenem vzdušju izražajo v slovenskem jeziku.« »Pri Študijskem centru Melanie Klein se posebej ukvarjam z bralnimi delavnicami, saj sem sledila raznim izobraževalnim tečajem na področju kreativnega branja za otroke in metodologije za spodbujanje bralne kulture med najmlajšimi. Naš cilj je, da bi otroci ponesli domov zanimanje za branje in vključili tudi starše, v kolikor je pomembno, da odrasla oseba prebira otroku pripovedi. To zelo poveže otroka s starši,« razlaga Martina Šolc, o srečanjih pa pravi: »Niz je zajemal tri srečanja, ki so potekala ob sobotah dopoldne v prostorih Mladinskega doma v Ulici Don Bosco v Gorici. Otroci so najprej prisluhnili pravljici v slovenščini. Sledila je jezikovna delavnica, ki jo je vodila Ivana Šolc, izvedenka na jezikovnem področju. Mali udeleženci so se je posebno veselili, ker jim je omogočila, da sami ustvarijo svojo pravljico. Po uvodu pravljičarke je namreč vsak otrok prispeval svoj delček pravljice, tako da je z njihovo pomočjo nastala enkratna pravljična sestavljenka. Pri tem so se na igriv in sproščen način naučili novih slovenskih besed in besednih zvez, poleg tega pa so "javno" nastopali pred ostalimi, kar ima tudi vzgojni namen. Vsako srečanje se je začelo z glasbo, ki je otroke pospremila v pravljično deželo, in se zaključilo z ustvarjalno delavnico, med katero so otroci izdelali lutke in druga ročna dela. Pri njihovem izdelovanju so dali duška svoji ustvarjalni žilici.« O odzivu staršev pa je Šolčeva povedala: »Starši so se v lepem številu odzvali na pobudo, tako da se je na posameznih srečanjih zbralo tudi do dvajset udeležencev. Otroci so radi prihajali in ob zadnjem srečanju že spraševali, kdaj bo naslednje. Pobuda je bila torej uspešna, zato imamo v načrtu še nadaljnje aktivnosti. Da smo jo uspešno izpeljali, imajo zaslugo tudi Zadružna kraška banka, ki je s svojim finančnim prispevkom omogočila izvedbo projekta, Študijski center Melanie Klein in ravnatelj Mladinskega doma Mauro Le-ban, ki nam je dal na voljo prostore.« NOVA GORICA Sezonske razprodaje tudi v Sloveniji Včeraj so se zimske razprodaje tekstila in obutve začele tudi v Sloveniji. Po izkušnjah prodajalcev je največja gneča v trgovinah le prvi, morda še drugi dan razprodaj, pa še ta zadnja leta manjša, saj so ob raznih Miklavževih, božičnih in novoletnih popustih, s katerimi že v decembru privabljajo kupce v trgovine, sezonske razprodaje nekoliko izgubile na pomenu. V Novi Gorici se je največ kupcev zanimalo za znižano športno opremo in obutev, ki je v večini primerov znižana do 50 odstotkov, sicer pa kakšne gneče ne v nakupovalnih centrih ne v trgovinah v mestu na prvi dan razprodaj ni bilo. Nekatere trgovine z drugimi tekstilnimi izdelki so ponudile znižanja tudi do 70 odstotkov. Sicer pa se odstotki znižanj v večini primerov gibljejo med 30 in 50. Nekatere novo-goriške trgovine so, kot rečeno, blago znižale že v decembru in so enak odstotek znižanj obdržale tudi v času sezonske razprodaje. Trajanje sezonskih razprodaj v Sloveniji določa vsak trgovec sam, ne smejo pa trajati dlje kot 60 dni, kot to določajo pravila pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve.(km) dar so podčrtali, da je bilo »nedeljsko popoldne živahnejše«. Kot vsako leto poudarjajo združenja potrošnikov, je med razprodajami dobro upoštevati nekatere nasvete. Potrošniki morajo preverjati, ali trgovci ločujejo blago po znižani ceni in tisto, ki ga še prodajajo po polni ceni. Blaga, ki so ga potrošniki kupili po znižani ceni, ni mogoče zamenjati samo v primeru, da je brezhibno. Združenja za zaščito potrošnikov tudi svetujejo, naj občani ne zaupajo trgovinam, ki obljubljajo prevelike popuste. Večkrat se namreč za tem skrivajo težave pri prodaji artiklov, ki za tržišče niso več zanimivi. ANHOVO - V Salonitu Zaradi krize lani za petino manj prihodkov Tudi v anhovskem Salonitu se, tako kot večina gradbincev, pritožujejo nad krizo v gradbeništvu, ki se odraža tudi v njihovem poslovanju: v lanskem letu so ustvarili za petino manj prihodkov kot v letu 2009. Od desetih Salonitovih hčerinskih družb naj bi letošnje leto zaključili z izgubo le v Solkanski industriji apna in Salinvestu, tako skupina kot matična družba pa naj bi leto zaključile okvirno okrog pozitivne ničle. Kot pojasnjuje generalni direktor Salonita Jože Funda, je poslovni izid leta 2010 še težko napovedati, upa pa, da bodo kljub vsem težavam leto zaključili pozitivno. Sicer pa so v novo poslovno leto v družbi vstopili z večjim optimizmom: na domačem trgu načrtujejo za 9, v izvozu pa za 25 odstotkov višjo prodajo cementa, kjer računajo predvsem na italijanski trg. V Sloveniji se zmanjšuje gradnja in-frastukturnih in proizvodnih objektov, pa tudi stanovanjska gradnja. V Salonitu poleg tega opozarjajo še na rastočo nelikvidnost in plačilno nedisciplino, »ki je v slovenskem gospodarskem prostoru sicer prisotna že dolgo in je ena od ključnih ovir za razvoj«. »Kar četrtina neplačnikov prihaja iz gradbeništva,« opozarjajo v Salonitu. Ker je tudi potrošnja cementa odvisna od gospodarske rasti in investicijske aktivnosti države, so rezultati prodaje cementa za leto 2010 slabši kot v letu 2009. V prvih desetih mesecih lanskega leta so v salonitu tako proizvedli za skoraj 28 odstotkov manj cementa kot so načrtovali klinkerja pa so proizvedli za četrtino manj. Tudi podaja cementa je bila nižja od načrtovane: v Salonitu so v prvih desetih mesecih lanskega leta skoraj za četrtino nižja od načrtovane. Na to je vplivala zmanjšana skupna poraba cementa na slovenskem trgu, nižjo prodajo pa so v Salonitu občutili tudi na račun izgube tržnega deleža, ki je predvsem posledica povečanega uvoza cementa. Prodaja cementa v izvozu se je v drugi polovici leta povečala, vendar je v celotnem obdobju manjša od načrtovane za 23 odstotkov in za 16 odstotkov nižja od lanske v enakem obdobju. V letošnjem letu načrtujejo v družbi višjo prodajo, zato imajo v načrtu 45 od- stotkov višjo proizvodnjo klinkerja od predvidoma dosežene v lanskem letu in 13 odstotkov višjo proizvodnjo cementa. Na domačem trgu želijo uresničiti 9 odstotkov višjo prodajo cementa kot so jo po ocenah prodali lani, v izvozu pa 25-odstotno povečanje prodaje cementa. Tudi letos nameravajo v Salonitu vlagati v posodobitve proizvodnje. Šest milijonov evrov bodo namenili za posodobitve dozirnih elementov za alternativna goriva. (km) V Gorici zalotili izgnanega Kitajca V noči med nedeljo in včerajšnjim dnem so goriški karabinjerji prijeli kitajskega državljana, zoper katerega je vi-demska prefektura izdala odlok o izgonu iz države. 55-letni B.L., ki je že nekaj mesecev živel v Gorici, ne da bi imel dovoljenja za bivanje, je včeraj okrog 4. ure zjutraj hodil po goriškem mestnem središču. Karabinjerji so ga ustavili in ugotovili, da je ob sebi imel le potni list, na podlagi odloka videmske prefektu-re pa bi moral zapustiti italijansko ozemlje 26. oktobra. Odpeljali so ga v goriški zapor v Ulici Barzellini. Delni sončni mrk Zaradi današnjega delnega sončnega mrka bo astronomski observatorij v Fari danes zjutraj odprt do 10.46, ko nam bo luna »vrnila« sonce. Začetek mrka bo ob 7.58, vrhunec pa ob 9.17, ko bo luna prekrila 67 odstotkov sonca. Observatorij bo ponovno odprt v četrtek, 6. januarja, od 21. ure dalje kakor vsak prvi četrtek v mesecu. Koledar na Palkišču Kulturno društvo Kras Dol-Po-ljane sporoča, da bo jutri, 5. januarja, ob 18.30 uri na društvenem sedežu na Palkišču predstavitev Koledarja 2011. Sledila bo »paštašuta«, pričakali bodo »befano«. GORICA - Bila je last cerkvenega reda Fatebenefratelli Bolnišnica pošteno plačana, vendar še vedno brez imena Dežela FJK je 5. decembra 2008 v Gorici odprla novo bolnišnico San Giovanni di Dio ali - po naše - Svetega Janeza od Boga. Tako jo imenujejo v medijih. Do kolikšne mere je upravičena raba takšnega imena edine bolnišnice v Gorici? Če vas pot zanese v njene kletne prostore, kjer so fizioterapevtske sobe, boste na podestu, po vsej velikosti stene, zagledali sliko celotnega bolnišničnega kompleksa, s Sočo v neposredni bližini. Slikar si je na njej dovolil malo svobode in je objekt postavil na njen breg, v resnici je od nje oddaljen nekaj sto metrov. V zgornjem levem kotu je simbol dežele FJK z njenim imenom, v desnem pa simbol in ime goriškega zdravstvenega podjetja št. 2 Isontina. Levo spodaj je datum otvoritve. Takoj ob prvi stopnici je na levi strani stopnišča vzidana plošča sive barve s podatki graditelja tega poslopja: Or-dine ospedaliero San Giovanni di Dio - Fa-tebenefratelli - Provincia Lombardo Veneta - 3.1. 1973. Bolničarski red je ta objekt zgradil za potrebe ostarelih občanov. Red je na Korzu že razpolagal s svojo zgradbo. Zaradi potreb po novih posteljah se je odločili za novogradnjo. V Gorici je pred leti vsaka četrta družina potrebovala javno ali zasebno pomoč za svoje nepokretne in trajne pomoči potrebne člane. Najbrž sedaj ni dosti drugače. V času odbornika za zdravstvo Cesareja Devetaga v začetku 70-tih let je dežela cerkvenemu redu prispevala 900 milijonov nepovratnih sredstev, kasneje pa še nadaljnje zneske, da je omogočila do- m m m Vhod v goriško splošno bolnišnico bumbaca graditev geriatrične bolnišnice. S tem je bila oskrba zagotovljena, cena zanjo, ki jo je plačevala vsaka družina za svojega oskrbovanca, pa zelo visoka. Ker splošna bolnišnica v Ulici Vittorio Veneto ni več ustrezala potrebam, je dežela ugotovila, da se ji najbolj izplača odkupiti in preurediti geriatri-čno bolnišnico. Pred meseci je tržaški dnevnik čez celo stran objavil pogovor s predstavnikom cerkvenega reda, ki ponuja duhovno oskrbo bolnikom, če si to želijo. Pritoževal se je, da zaradi razsodbe evropskega sodišča ne more namestiti razpel. Članek je ilustriral s sliko velikega kupa križev, ki jih je red naročil pri specializiranem obrtniku. Menda je Italija to razsodbo razveljavila in, kolikor sem lahko ugotovil, so jih v nekaterih sobah že obesili. Do sem nobenega problema. Pustimo vnemar, kako se javni denar obrača v zasebnih poslih, pač pa bi, če bi bil javni upravitelj, pristojne urade vprašal, zakaj na pročelju bolnišnice še ni uradnega imena, kakršen je na sliki v kletnih prostorih. Zakaj ga skrivati, saj je bila zgradba pošteno plačana. Vsaka ustanova, ki kaj da nase, se rada predstavi v javnosti s svojim imenom. Gorazd Vesel GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. januarja 2011 1 5 / OB STOLETNICI SPDG Planinski in turistični program po Bolgariji Slovensko planinsko društvo Gorica (SPDG) bo v okviru pobud ob 100-le-tnici ustanovitve priredilo večdnevni izlet v Bolgarijo z zanimivim planinskim in turističnim programom. Izlet bo od 25. junija do 3. julija, prevoz bo z avtobusom, nastanitev v hotelih. V planinskem delu je predviden vzpon na najvišji vrh Balkana - Musalo, na najvišji vrh Pirina in na turistično središče Vitoša nad Sofijo, v turističnem delu pa ogled nekaterih kulturnih in naravnih zanimivosti Beograda, Sofije, Melnika na meji z Grčijo ter znamenitega samostana Rila. Prednost ob vpisu imajo člani društva. V ponedeljek, 10. januarja, ob 19. uri bo na društvenem sedežu, na Verdijevem kor-zo 51/int v Gorici, predstavitev programa. Ob tej priložnosti bo mogoče poravnati tudi letno društveno članarino in zavarovalnino PZS. Božičnica rupenskih otrok RUPA - V vrtcu Otroci zapeli, zaplesali in zaigrali Bele snežinke so zaplesale in okrasile smrečice, ki so nestrpno pričakovale božič. Malčki iz vrtca v Rupi so s prisrčno zgodbico o snežinkah in smrečicah izrazili dobrodošlico staršem in prijateljem. Na zadnji dan pouka pred božičnimi počitnicami so občinstvo popeljali v beli pravljični svet, kjer so pod taktirko Damjane Čevdek Jug in spretnim vodstvom učiteljic Daniele in Nives zapeli nekaj božičnih pesmi in voščili vesel božič in vso srečo v prihajajočem letu. Vrata rupenskega vrtca so se za počitniško obdobje zaprla, malčki pa so poskrbeli, da se je njihov božično-novoletni čas začel na najlepši način, s pesmijo, glasbo in srečnim nasmehom na obrazu. (vd) GORICA - Slow Food v Rosenbaru »Dan matere Zemlje« z japonskim menijem Tudi v Gorici so obeležili »dan matere Zemlje« (»Terra Madre Day«). Gre za pobudo združenja Slow Food, ki želi tako povezati in ovrednotiti osebe in poklice, povezane z zemljo in njenimi pridelki. Osveščanje ljudi o obdelovanju zemlje in neposredna pomoč pri izpeljavi projektov so med osnovnimi cilji Slow Fooda, ki spodbuja tudi izmenjave izkušenj. Tovrstni večer je pred nedavnim potekal v goriški restavraciji Rosenbar, kjer sta lastnika, Piero Lovišček in Michela Fabbro, gostila japonsko kuhinjo. Jedi so nastale izpod izkušenih rok tokijske kuhinjske izvedenke Sachie, ki s sopotnikom Brianom Galan-tejem upravlja kmečki turizem v Fossalonu. Tam sicer ponujata predvsem domače pridelke, vsaj enkrat mesečno pa prirejata japonske večerje. Gostom v Rosenbaru so pripravili poseben meni z več hodi, katerih priprava je zahtevala kar nekaj ur temeljitega dela. Večerja se je začela s čajem in uvodnim zvitkom, okusna je bila japonska kokosova juha tomiam s tofu sirom, ingverjem in ribjo juho, prav tako riževi lunini krajci sushi s tuno, brancinom in orado. Eazni zvitki, tofu polpete, rahlo ocvrta zelenjava in drugi slastni hodi so dopolnili bogati meni, ki pa je bil vsej prej kot težko prebavljiv. (aw) Sachie med predstavitvijo jedi, ob njej Michela Fabbro a.w. [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Kapu-ralica«; informacije in predprodaja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v nedeljo, 9. januarja 2011, ob 20.45 »Aladin«, muzikal z Manuelom Frat-tinijem; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 14. januarja, 2011 ob 21. uri »Il club delle vedove«; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 20. januarja ob 21. uri »Chat a due piazze«; informacije po tel. 0481532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 10. januarja 2011 koncert pianista Rudolfa Buchbinderja; informacije po tel. 0481-790470. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 15. januarja 2011 »Storia di un uomo e della sua ombra«, Principio Attivo Teatro (od 5. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cap-puccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it/blog). ma Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.10- 22.00 »La banda dei Babbi Natale«. Dvorana 2: 17.15 - 19.50 - 22.15 »Tron: Legacy (digital 3D)«. Dvorana 3: 22.00 »Natale in Sud Africa«; 18.00 - 20.00 »Un altro mondo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 17.10 - 19.50 - 22.10 »Le cro-nache di Narnia - Il viaggio del velie-ro« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 16.30 »Le avventure di Sammy«; 18.10 - 20.10 - 22.10 »Un al-tro mondo«. Dvorana 5: 16.45 - 18.30 »Megamind«. 20.20 - 22.15 »The Tourist«. Razstave V KAVARNI CARDUCCI v Tržiču (Ul. Duca dAosta 83) bo v soboto, 8. januarja, ob 18.30 odprtje fotografske razstave Marka Vogriča Miška po Krasu. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena so dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene; na ogled bo do 10. januarja 2011. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu (www.mostovna.com) je na ogled razstava »Iztirjeni«; razstavljajo Alfred de Locatelli, Edoardo Vene-ziano, Gigo de Brea, Miran Cencič, Nina Bric, Roberto Cantarutti, Vasja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Tabar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Nika Šimac, Vanja Mervič, Marko Stevelič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anello in TAKO; do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava 8. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 2010 »Avtoportret« (Dra-gomil Bole, Primož Brecelj, Sergio Culot, Polona Demšar, Andrej Furlan, Nika Furlani, Franc Golob, Iris Anam Cara, Andrej Perko,Tihomir Pinter) in razstava fotografij Milana Klemenči-ča »Portret in avtoportret«. Razstavi, ki ju spremlja katalog z besediloma Mirka Kambiča in Nataše Kovšca, bosta na ogled do 7. januarja 2011. GORIŠKI FOTOGRAF MARKO VO-GRIČ, član Skupine 75, bo od 8. januarja razstavljal v kavarni Carducci v Ulici Duca DAosta 83 v Tržiču. Odprtje razstave z naslovom »Miška po Krasu« bo ob 18.30. RAZSTAVA SLIK ARHITEKTA DIEGA KUZMINA bo do 8. januarja 2011 na ogled v lokalu Wine café na goriškem Travniku. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SVETI GORI je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo; od 10. do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro; do 10. januarja vsak dan od 10. do 17. ure. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici bo do 12. januarja razstavljala Alessandra Bernardis; od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro, informacije po tel. 0481-383287383297, www.comune.gorizia.it, urp@comune.gorizia.it. V GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Battisti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«; do 15. januarja 2011 od torka do nedelje med 10. in 18. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava slikarke Laure Gruso-vin iz Gorice; do 15. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fondatore dello Stato e Apostolo del-la nazione«; do 28. januarja 2011 z brezplačnim vstopom od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. ~M Koncerti TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT v priredbi občine Sovodnje bo v občinski telovadnici v nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri. Nastopa Big Band Nova iz Nove Gorice s pevko Aniko Horvat; sledi skupna zdravica. H Šolske vesti ORGANIZACIJA DOGODKOV: tečaj, ki nudi udeležencem znanja in tehnike, potrebne za organizacijo in upravljanje prireditve različnih zvrsti. Tečaj je namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine. Trajanje: 70 ur. Brezplačen tečaj, financira ga Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Kor-zo Verdi 51; tel. 0481-81826, go@ad-formandum.eu. & Izleti SPDG bo v okviru pobud ob 100-letni-ci ustanovitve društva priredilo večdnevni izlet v Bolgarijo z zanimivim planinskim in turističnim programom. Izlet bo od 25. junija do 3. julija, prevoz z avtobusom. Nastanitev v hotelih. V planinskem delu je predviden vzpon na najvišji vrh Balkana - Musalo, na najvišji vrh Pirina in na turistično središče Vitoša nad Sofijo, v turističnem delu pa ogled nekaterih kulturnih in naravnih zanimivosti Beograda, Sofije, Melnika na meji z Grčijo ter znamenitega samostana Rila.Prednost ob vpisu imajo člani društva. V ponedeljek, 10. t.m. ob 19. uri bo na sedežu, Verdijev Korzo 51/int, predstavitev programa. Ob tej priložnosti bo mogoče poravnati tudi letno društveno članarino in zavarovalnino PZS. P D RUPA-PEČ vabi na potovanje po Jordaniji in Sveti deželi od 22. februarja do 1. marca. Rok prijave zapade 15. januarja. Informacije na tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). □ Obvestila OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE OB SOČI (Prvomajska 81) vabi v sredo, 5. januarja, ob 10.30 »Lavoisier in laboratorijski poskusi«, nekaj informacij o francoskem kemiku in potem »Poskusi«. Znanstveno delavnico vodi Katja Mignozzi. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici bo v prazničnem času zaprta do 7. januarja. SKGZ obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 7. januarja 2011. SPDG prireja od 30. januarja 2011 do 20. februarja 2011 nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja 2011 v Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali v petek, 7. januarja, v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 048122164 (Marta). ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici zaprti do vključno 7. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta do 10. januarja 2011. MLADINSKI DOM vabi na filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in kratek zaključni pogovor o filmu samem ter o njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 14. januarja 2011, 11. februarja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja 2011. 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO KRAS Dol-Po-ljane obvešča, da bo v sredo, 5. januarja, ob 18.30 uri na društvenem sedežu na Palkišču predstavitev Koledarja 2011. Sledila bo »paštašuta« in pričakali bodo »befano«. POKOJNEMU MIRKU ŠPACAPANU bo posvečen kulturni večer, ki ga v petek, 14. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Podgori prirejajo Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, prosvetno društvo Podgora, športno združenje Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost. Govoril bo Bernard Spazzapan, nastopili bodo otroški cerkveni pevski zbor iz Štandreža, harfistka Tadeja Kralj, organist Jurij Klanjšček, bariton Nikolaj Pintar, dekliška vokalna skupina Bodeča neža in recitatorka Jasmin Kovic. Izkupiček dobrodelnega večera bo namenjen društvu »Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno« iz Vidma. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Giorgio Pavesi iz mrtvašnice glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in spet na glavno pokopališče; 12.00, Augusto Sanson iz mrtvašnice bolnišnice Sv. Justa v Trst za upepelitev. DANES V GRADEŽU: 10.00, Libera Zanotta vd. Dovier (ob 9.25 iz splošne bolnišnice v Tržiču) v baziliko Sv. Ev-femije in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Lucia Gratton (ob 9.40 iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi Sv. Duha in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Regina Klines (ob 13.30 iz splošne bolnišnice v Gorici) v cerkvi Sv. Leopolda in na glavno pokopališče; 15.00, Valeria Trevi-san, sestra Alfonsina, in Rita Rorato, sestra Pierluigia, iz samostana Rosa mistica na glavno pokopališče. / ŠPORT Torek, 4. januarja 2011 48 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu SMUČARSKI SKOKI - V Innsbrucku 3. tekma novoletne turneje Morgenstern pripravil teren za končno zmago Avstrijec zmagal prepričljivo - Mladi Peter Prevc z 11. mestom do uspeha kariere SMUČARSKI TEKI - Tour de Ski 21. zmaga Petre Majdič OBERSTDORF - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je v nedeljo v klasičnem sprintu turneje Tour de Ski v Oberstdorfuin osvojila še 21. zmago v karieri. Po lanskem februarju, ko se je na olimpijskih igrah v Vancouvru hudo poškodovala in si zlomila rebra, se je prvič spet prebila na sam vrh. Potem ko je bila letos že druga, tretja, četrta in peta, je bila tokrat nepremagljiva in je v vseh tekih, tako kvalifikacijskem kot tudi če-trtfinalnem, polfinalnem in finalnem, z vsemi opravila prepričljivo. Včeraj pa je Majdičeva v tekmi dvojnega zasledovanja zasedla 10. mesto, prva pa je bila Švedinja Anna Haag pred rojakinjo Charlotte Kalla in Norvežank Marthe Kristoffersen. Italijanka Arianna Follis je bila četrta, skupno je Majdičeva zdaj četrta. Morgenstern je dosegel v Innsbrucku že jubilejno 20. zmago v svetovnem pokalu ansa INNSBRUCK- Po tekmi na prvi dan novega leta, ki sta jo zaznamovala vetrovne vremenske razmere in le ena izvedena serija, so se skakalci na novoletni turneji preselili v Avstrijo. Innsbruck je največ zadovoljstva prinesel domači rdeče-belo-rdeči ekipi, zmagal je namreč Avstrijec Thomas Morgenstern, v slovenski pa so z 11. mestom Prevca izenačili najboljšo uvrstitev na letošnji turneji (Robert Kranjec v Garmischu). Izhodišče po prvi seriji za varovance Matjaža Zupana ni bilo tako spodbudno. Od četverice, ki si je izborila nastop na tekmi, sta izpadla Kranjec in Primož Pikl. Predvsem Kranjec je razočaral, saj je z le 110,5 metra dolgim skokom izpadel v dvoboju z Denisom Kornilovom, Pikl pa s 108,5 metra tudi ni imel nobene možnosti za drugi nastop. Tega si je prvič na tekmah novoletni turneji zagotovil Jurij Tepeš, ki je premagal Lukaša Hlavo, Prevc pa je skočil še bolje in s 120 metri brez težav ugnal Emmanuela Chedala. Tepeš je tu- di po drugem skoku ostal tam, kjer je bil po prvem delu, na 25. mestu, zato pa je zelo dobro nastopil Prevc. Mladi slovenski skakalec je bil po prvi seriji 22., v drugi pa je nastopil odlično in s 124,5 metra dolgim dosežkom zlahka prevzel vodstvo. Nato pa so tekmeci kar po vrsti zaostajali za njim. Med tistimi, ki so mu morali priznati premoč, so bili tudi Anders Jac-obsen, Gregor Schlierenzauer, Kamil Stoch in Bjoern Einar Romoeren. Šele skakalci z roba deseterice, ki so imeli pred Prevcem veliko zaloge iz prvega dela, so ga prehiteli. Vseeno je na končni lestvici napredoval kar za 11 mest. Ko ga je polomil še Pavel Karelin, peti po prvi seriji, pa je Prevc prišel do 11. mesta, kar je njegova najboljša uvrstitev v karieri na tekmah svetovnega pokala. »To je lepa napoved za naprej in vsekakor bom šel še z večjim veseljem na naslednje tekme. Vse je odprto in upam, da mi bo tudi deseterica v svetovnem pokalu odprla vrata,« je po doslej najboljši uvrstitvi dejal mladi član Triglava. Prevc je po spodrsljaju Kranjca ostal edini Slovenec s točkami na vseh treh tekmah turneje, včerajšnji uspeh pa se pozna tudi v skupnem seštevku tekmovanja, kjer je zdaj prav tako na 11. mestu. Kranjec je s 13. padel na 26. Na vrhu je o zmagi odločal tro-boj skakalcev, ki so bili najboljši že po prvi seriji. Domačin Morgenstern ni dovolil presenečenja in je vodstvo iz prve serije brez težav obdržal tudi po koncu tekmovanja. Še najbližje, a tudi on z devetimi točkami zaostanka, je bil Poljak Adam Malysz, tretji pa je bil Norvežan Tom Hilde. Zmagovalec novoletne tekme iz Garmischa Švicar Simon Ammann se je tokrat moral zadovoljiti s četrtim mestom, peti je bil Finec Matti Hautamaki, šesti pa domačin Manuel Fettner. Morgenstern si je z drugo zmago na turneji in skupno že jubilejno 20. v svetovnem pokalu pripravil teren za skupno zmago na 59. novoletni turneji; po treh tekmah ima namreč 681,7 točke, najbližji zasledovalec Ammann 654,4, tretji je Malysz s 638,8. Četrta tekma bo v četrtek v Bisc-hoshofnu. NAJBOLJSI 2010 FIFA izbrala Mourinha KÖLN - Mednarodni inštitut za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS) je za najboljšega klubskega trenerja leta 2010 izbral Portugalca Joseja Mourinha. Z dosežki Interja v pretekli sezoni je za seboj pustil lanskega dobitnika priznanja, stratega FC Barcelone Pepa Guardiolo.V izboru IFFHS so sodelovali priznani športni mediji iz 86 držav, kar 63 od njih pa je Joseja Mourinha uvrstilo na prvo mesto. V obrazložitvi je zapisano, da gre za 47-letnega visoko inteligentnega trenerja, ki je svoje sposobnosti dokazal z vodenjem Interja do treh naslovov ter vrnitvijo Real Madrida na pota stare slave. Tretje mesto za Mourinhom (294 glasov) in Guardiolo (188) je s 75 glasovi osvojil nizozemski strokovnjak na klopi Bayerna Louis van Gaal, sledijoQuique Sanchez Flores (Špa-At.Madrid), Carlo Ancelotti (Ita-Chel-sea), Alex Ferguson (VBr-Manchester United), 7. Arsene Wenger (Fra-Arsenal), Celso Juarez (Bra-Porto-Alegre), Roy Hodgson (VBr-Fulham/Liverpool) in Lamine NDiaye (Sen-Mazembe). MACHEDA - Mladi italijanski nogometaš se iz Manchestra seli na posodo k Sampdorii, pri kateri naj bi ostal do konca sezone. DAN PETERSON - Trener in znani košarkarski televizijski komentator Dan Peterson se je pri 74 letih (v nedeljo jih bo dopolnil 75) vrnil na klop italijanskega A-liga-ša. Milanski Armani Jeans ga je namreč do konca sezone angažiral namesto dosedanjega trenerja Piera Bucchija. Peterson je milanski klub že vodil pred 24 leti. KOŠARKA - Erazem Lorbek (Regal Barcelona) je bil najboljši slovenski košarkar sezone 2009/2010 po izboru slovenskih košarkarskih novinarjev. Najboljši mlad igralec je bil Dino Murič (Union Olimpija), najboljši košarkar lige Telemach Smiljan Pavič (Krka), najboljši slovenski trener pa Jure Zdovc (Union Olimpija). BIRSA - Vezni igralec francoskega Auxerra in član slovenske nogometne reprezentance Valter Birsa je osvojil naziv nogometaš leta 2010 po izboru športnega časnika Ekipa. TENIS - Na včerajšnjih tekmah teniškega Hopmanovega pokala v Perthu sta zmagali reprezentanci Italije in ZDA. Italijani so z 2:1 v skupini B premagali Veliko Britanijo, ZDA pa so gladko s 3:0 odpravile Francijo. RELI DAKAR - Drugo etapo vzdržlji-vostnega relija Dakar v Argentini sta dobila Španec Carlos Sainz (Volkswagen) med av-tomobilisti in Francoz Cyril Despres (KTM) med motociklisti. Edini slovenski udeleženec Miran Stanovnik (KTM) je bil 38., za najhitrejšim je zaostal 22 minut in 13 sekund. ALPSKO SMUČANJE - Paralelni slalom Tina Maze 2. v Münchnu MÜNCHEN- Slovenska alpska smučarka Tina Maze je na tekmi svetovnega pokala v paralelnem slalomu v olimpijskem parku v Münchnu osvojila drugo mesto pred množico 25.000 gledalcev. Najboljša slovenska smučarka je v finalu morala priznati premoč Švedinji Marii Pietilae Holmner. Tretja je bila Avstrijka Elisabeth Görgl. Mazejevi je v tolažbo za drugo mesto ostalo 80 točk svetovnega pokala (tekma v Münchnu je sicer štela le v skupni seštevek) ter nenazadnje 30.000 od skupno 100.000 švicarskih frankov nagradnega sklada. Pri moških je zmago slavil Hrvat Ivica Kostelic. V finalu je bil boljši od Francoza Juliena Lizerouxa. Danes bo v Zagrebu ženski slalom. KOŠARKA - V višjih italijanskih državnih ligah Reyer: preporod uspeva Pred 2.900 abonenti premagal Snaidero - Tušek ob debutu v Jesiju odličen, a je izgubil A LIGA - V najvišji ligi gre zabeležiti tretji poraz milanskega Armanija (Jabe-er 15, Pečerov 12) s 67:59 v Cantuju (Maz-zarino 19, Mišov 12), ki je tako dohitel Mi-lančane na 2.mestu. Montepaschi Siena (La-vrinovič 17, Kaukenas 15) je doma z 92:80 odpravil Canadian Solar iz Bologne (Winston 26, Koponen 15) in ima sedaj 4 točke prednosti pred drugouvrščenima. Lepo zmago je dosegla Braga Cremona (Seku-lič16, Marko Milič 21), ki je na domačih tleh premagal Benetton Treviso (Motiejunas 18, Perič 15) z 91:72. Za podvig je poskrbel tudi Angelico Biella (Sosa 26, Viggiano 16, Goran Jurak 8), ki je na tujem slavil proti Cim-beriu iz Vareseja (Slay 18, Goss 16) s 73:75. Obe ekipi sta se sedaj prerinili v skupino kar sedmih moštev, ki deli 4. do 9.mesto. Nasploh kaže, da bo boj za uvrstitev v končnico in tudi za obstanek zelo oster, saj je od 4.do 16. mesta le 6 točk razlike. LEGADUE - Videmski Snaidero (Harrison 30, Lee 15) je v derbiju kroga s 94:77 izgubil v Benetkah proti Umani (Clark 33, Slay 19). Videmčani so morali priznati premoč Benečanov, ki so pred 3000 gledalci (od tega 2900 abonentov!) dokazali, da so najmočnejša ekipa v ligi. In drugače bi tudi ne moglo biti, saj razpolagajo z budžetom, kakršnega si ne more privoščiti niti marsikatera ekipa višje lige. Široko zasnovani načrt prreporoda slavnega Reyerja se začenja obrestovati, poudariti pa gre tudi dejstvo, da so v Benetkah veliko pozornost dali tudi mladim. Vsak novorojenček prejme brezplačni vstop na tekme beneške ekipe do 12 leta, stkali pa so tudi mogočno mrežo mladinskih ekip. Snaidero zdaj zaostaja 4 točke za Umano. Na dnu gre zabeležiti prvo zmago Mazzea iz San Severa (Štefanov 23, Zanelli 18) 73:77 v Jesiju proti tamkajšnjemu Fileniju (Peci-le 23), pri katerem je debitiral Slovenec Marko Tušek. Potem ko je kolebal med Reggio Emilio in Jesijem se je 35-letni veteran naposled odločil za ekipo, kjer je spet našel tovariša Pecileja in Maggiolija, s katerima je pred leti igral v Pesaru. Že na prvi tekmi je dosegel 19 točk v 34.minutah igre, kar pa ni bilo dovolj za zmago poroti razpoloženi apulijski ekipi. Marko Oblak ODBOJKA Pajenk odličenv Modeni MODENA - Tudi odbojkarski prvoligaši ne poznano odmora. Mo-dena Lorisa Maniaja je v nedlejo s 3:2 premagala moštvo Marmi Lanza Verona, pri kateri Damirja Kosmine ni bilo v postavi. Po zaslugi razpoloženega Laska (28 točk) so bili gostje že na pragu presenečenja: vodili so z 2:1, v petem setu (končni izid 23:21) pa so imeli kar pet zaključnih žog. Bivši center Bleda Pajek je dosegel kar 19 toč (tri asi, deset napadov, 6 blokov) in imel najvišjo oceno učinkovitosti (7,1)Mo-dena je igrala brez Rusa Berežka, Mania pa je sprejel 29 žog in si pri tem privoščil le eno napako, ni pa bil vedno natančen (28% brezhibnih sprejemov). V tekmi kroga je Treviso (Fei 29 topk) premagal Macerato, Cuneo (Ni-kolov 24, Parodi 18 točk) pa je prepustil točko Piacenzi, tako da ima Trento zdaj kar pet točk naskoka pred zasledovalci. / ŠPORT Torek, 4. januarja 2011 17 LJUBLJANA - Naši športniki pri ministru Žekšu Formalno in neformalno s Tanjo, Jašem in Simonom Minister ugotovil, da je status vrhunskih športnikov v Sloveniji boljše urejen kot v Italiji »To srečanje smo organizirali, ker menimo, da so uspehi slovenskih športnikov v Italiji slovenski javnosti slabo poznani. Mediji v Sloveniji tega področja ne pokrivajo dovolj dobro in jih najbrž niti ne zanima, kar se kaže tudi v udeležbi na današnji tiskovni konferenci, na kateri športnih novinarjev iz Slovenije sploh ni bilo,« je bila grenka ugotovitev ministra dr. Boštjana Žekša na tiskovni konferenci na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, po srečanju, ki ga je v Ljubljani imel s 15-kratno svetovno prvakinjo v umetnostnem kotalkanju Tanjo Romano in »bronastima jadralcema« s svetovnega mladinskega prvenstva v olimpijskem razredu 470 Simonom Sivitzem Košuto in Jašem Farnetijem. Minister se je v svojem uradu najprej zadržal v neformalnem pogovoru z našimi športniki, ki sta ju v Ljubljani spremljala tudi predsednik ZSŠDI Jure Kufersin in predsednik JK Čupa Robert Antoni. Pozanimal se je za njihove uspehe, za razmere, v katerih vadijo in za probleme, s katerimi se srečujejo. Čudil se je, da v Italiji športnikom ne na srednješolski ne na univerzitetni ravni ne priznavajo posebnega statusa in kako zelo skromno jih podpira tudi država. Kufersin mu je pojasnil, da je edini pravi socialni in ekonomski blažilec, ki ga priznava Italija za neprofesionalne športnike, vključitev v vojaške rodove, vendar doslej nobenemu slovenskemu športniku v Italiji ni uspelo, da bi mu ta status priznali. Niti dvakratni udeleženki olimpijskih iger Claudii Coslovich in rolkarici Mateji Bo-gatec, je poudaril. Romanova je povedala, da je kotalkarska zveza očitno prešibka, da bi ji lahko pomagala v tej smeri, oškodovana pa je tudi zato, ker njen šport ne spada med olimpijske, perspektivna Čupina jadralca pa bi lahko teoretsko postala karabinjerja, vendar nič ne kaže, da jima bo to uspelo. »Mislim, da plačujemo davek temu, da smo Slovenci,« je povedal Kufersin. Minister Žekš se je pozanimal tudi za šolske uspehe naših športnikov in spoznal, da Romanova v Pizi študira motorične vede, Simon se je letos vpisal na arhitekturo v Gorici, Jaš pa na inženirstvo v Trstu. Na tiskovni konferenci je minister ugotovil, da je status športnikov v Sloveniji bolj urejen kot v Italiji. Po novinarskem vprašanju se je razvila krajša razprava okrog vprašanja, ali ne bi lahko najboljši zamejski športniki nastopali za Slovenijo, vendar sta Romanova ter oba jadralca pojasnila, da močnejša konkurenca v Italiji Minister Žekš z našimi športniki med tiskovno konferenco (levo) in med srečanjem v njegovem uradu (spodaj) omogoča tudi njihov večji razvoj, Kufersin pa je opozoril, da je za nas »politično« pomembno, da nastopamo v Italiji. Minister je bil naposled mnenja, da rešitev ni v tem, da zamejski športniki prehajajo pod slovensko zastavo, temveč se problem kaže v slovenskem medijskem pokrivanju zamejskega športa in uspehov zamejskih športnikov. Žekšu se zdi »anomalija«, da zamejski športniki ne morejo kandidirati za naziv Športnika Slovenije, ki ga imenujejo člani Društva športnih novinarjev Slovenije, medtem ko jih Republika Slovenija kot tudi Olimpijski komite Slovenije obravnavajo enakopravno z drugimi slovenskimi športniki. Predsednik JK Čupa Robert Antoni je povedal, da matični klub podpira Jaša in Simona pri njunih prizadevanjih, da bi nastopila na olimpijskih igrah (v Londonu ali naslednjih), da pa je Čupa pravzaprav amaterski klub, ki mora skrbeti tudi za jadralno šolo, članstvo in priveze in ne more vse energije usmeriti le v svoja vrhunska jadralca. »Na svetovnem prvenstvu v Katarju sta Jaš in Simon tekmovala z enakimi jadrnicami kot njihovi tekmeci (čolne je priskrbel organizator) in dokazala sta, da sodita v svetovni vrh. Vendar bodo jadralci na vseh naslednjih ključnih tekmovanjih za uvrstitev na olimpijske igre spet tekmova- li vsak s svojo opremo, tu pa so finančna sredstva odločilna. Upam, da bodo naši podjetniki in naše ustanove, morda pa tudi podjetniki iz Slovenije, razumeli, da potrebujeta Jaš in Simon več sredstev za nabavo konkurenčne opreme, pri kateri je lahko odločilna že vsaka malenkost,« je povedal Antoni. Jaš in Simon pa sta priznala, da se v olimpijski boj ne spuščata kot favorita (veteran Zandona ima za sabo že tri olimpijske nastope), si pa bosta vseeno prizadevala, da jima bi uspelo. Romanova o načrtih ni govorila, saj še razmišlja kako naprej. »Odločitev bo padla v tem mesecu,« je povedala po srečanju. A. Koren KOŠARKA - V Benetkah na kakovostnem memorialu Zanatta Častni nastopi Brega Na močnem mladinskem turnirju z velikani italijanske klubske košarke so se uvrstili med 16 najboljših - Tudi proti Armaniju Od ponedeljka 27. decembra do četrtka 30.decembra se je Bregova ekipa U14 udeležila priznanega turnirja »XIII Memorial Zanatta« v Benetkah, ki ga organizira košarkarski klub Reyer Venezia. Turnir se je odvijal v petih dvoranah v Benetkah in Trevisu. Zaključna prireditev pa je bila v športni palači. V preteklih letih je na njem sodelovalo veliko košarkarjev, ki so kasneje svojo kariero nadaljevali tako v A1 ligi kot tudi v NBA (Danilo Gallinari). Na turnirju je sodelovalo 26 zelo kvalitetnih ekip, med katerimi tudi Benetton Treviso, Armani Jeans Milan, Virtus Bologna, Bluorobica Bergamo, Stella Azzurra Roma, San Lazzaro Bologna,... Turnir se je igral po košarkarskih pravilih, ki veljajo v višjih starostnih kategorijah in so dovoljevala uporabo conske ter conske presing obrambe. Ekipe so bile razdeljene v 8 skupin (3-4 ekipe na skupino). Brežani so prvo tekmo igrali in izgubili proti enemu od favoritov turnirja, bolonjskemu San Lazzaru, ki je na koncu zasedel 3. mesto. Popoldan so izkoristili za sprostitev in ogled Be- Breg je v Benetkah nabiral koristne izkušnje kroma netk. V torek zjutraj so odigrali drugo tekmo v skupini proti ekipi Nuovo Basket Aquilano, ki so v svojih vrstah imeli tudi najboljšega strelca turnirja Antoninija (na tekmo je dosegal kar 45 točk). Brežani so krenili odločno in prednost 20 točk zadržali do konca tekme. Zmaga je tako prinesla 2. mesto v skupini in uvrstitev med prvih 16. V osmini finala so se pomerili z milanskim Armani Jeansom. Brežani se nasprotnikov niso ustrašili in na začetku povedli celo 7:0 (prva četrtina se je končala 16:18). Tudi v drugi četrti- ni so igrali dobro in ob polčasu zaostajali le za 12 točk. V nadaljevanju je prevladala daljša klop Milančanov, ki so brez težav slavili s 32 točkami prednosti. Sledili sta še dve tekmi za razvrstitev, ki pa sta ju zaradi utrujenosti Brežani odigrali pod pričakovanji. Kljub temu, da so na obeh tekmah vodili, so v drugem polčasu popustili in turnir končali na 16. mestu. Turnir je bil dober pokazatelj kakovosti Brežanov in drugih klubov iz naše dežele v primerjavi z velikimi klubi italijanske košarke. Tudi ostale tri ekipe naše dežele so se uvrstile le med 15. in 21. mestom. Očitna je bila premoč v višini, fizični moči in včasih tudi v tehnično-taktičnem znanju ekip drugih dežel. Lahko smo zadovoljni z rezultatom Brega. Dolina je bila daleč najmanjši kraj, ki se je udeležil turnirja. Za Breg so igrali: Lenard Zobec, Luka Giacomini, Luca Gelleni, Thomas Vascotto, Matteo Sema, Daniele Fonda, Andrea Stagni, Alex Bole, Matteo Norbedo, Luca Impellizzeri, Killian Tul, Igor Švara, Kevin Košir, trener Sila Borut. PIERO CAMBER »Tanja Romano naj predstavlja Deželo FJK« Deželni svetnik Ljudstva svobode Piero Camber predlaga deželnemu odboru, da bi Poletova kotal-karica Tanja Romano postala uradni »testimonial« Furlanije Julijske krajine. V vprašanju deželnemu odboru Camber ugotavlja, da Romanova vse od leta 2003 predstavlja Trst, deželo in Italijo po celem svetu, od Argentine, ZDA, Avstralije, Azije do Španije, Portugalske in Nemčije. Tretjega decembra letos je v kraju Portimao na Portugalskem osvojila svoj že 15. naslov svetovne prvakinje, potem ko je bila velikokrat tudi državna in evropska prvakinja. »Ne v Deželi ne v Italiji ni nobenega olimpijskega ali neolimpij-skega športnika, ki se lahko ponaša s tolikšnimi uspehi, zato sprašujem odbor predsednika Tonda, ali ne namerava izkoristiti ta velik resurs za razvoj športa in turizma Furlanije Julijske krajine, je vs vojem vprašanju zapisal tržaški svetnik Camber. 23 Obvestila SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra za malčke iz vrtca, otroke in odrasle vsako soboto in nedeljo od 15. oz.16.januarja dalje. Možen je avtobusni prevoz in najem opreme. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali 040 2908105 ali 335 8180449. AŠD SK BRDINAobvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Informacije in rezervacije: 348-8012454 (Sabina). SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20. do 21. ure. Domači šport Jutri Sreda, 5. januarja 2011 NOGOMET DRŽAVNA D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen -Este Pojutrišnjem Četrtek, 6. januarja 2011 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Padovi - Padova -Jadran Qubik ODBOJKA JADRANSKI POKAL 16.00 v Pordenonu; Gallini: VBU Videm - Sloga Tabor Televita (finale) NOGOMET Kakovostni turnir za združeno ekipo začetnikov Krasa Združena ekipa začetnikov Krasa Repen bo v nedeljo začela z nastopi na kakovostnem turnirju Trofeo B-Trend, ki ga organizira tržaški klub San Luigi. Na turnirju, ki se bo v celoti odvijal na umetni travi pri Svetem Alojziju v Trstu, bo nastopilo deset ekip začetnikov iz cele dežele. Kras se bo v skupini A pomeril s tržiškim Fincantierijem, San Lui-gijem B in Opicino. V skupini B so Ancona, San Luigi A in Sant'Andrea, v skupini C pa Manzanese, Triestina in Virtus Corno. Kras bo v nedeljo ob 10. uri igral proti Fincantieriju, 15. januarja bo združena ekipa proti San Luigiju (18.00), 19. januarja pa še proti Opicini (15.00). Drugi del turnirja se bo nadaljeval 29. januarja. Finale pa bo v soboto, 12. februarja. V soboto bodo igrali tudi Kra-sovi mladinci. Državno prvenstvo se namreč nadaljuje brez daljših premorov in rdeče-beli bodo v Repnu gostili Montebelluno. Deželni mladinci pa bodo znova obuli nogometne čevlje šele 22. januarja, ko bodo na sporedu zaostale tekme. 1 8 Torek, 4. januarja 2011 PRIREDITVE / GLASBA - Dva koncerta v Trstu in dva v Vidmu Elisa se vrača! Tržiška pevka bo občinstvu ob že znanih pesmih postregla z novimi skladbami iz albuma Ivy Ena najuspešnejših italijanskih pevk, Tržičanka Elisa se vrača na odre naše dežele, točneje na tržaškega in vi-demskega. V okviru nove turneje bo Elisa 21. marca in 22. aprila nastopila v tržaškem gledališču Rossetti, 3. in 4. aprila pa še v videmskem gledališču Giovanni da Udine. Občinstvu bo ob svojih prelepih zimzelenih skladbah postregla z novimi iz albuma Ivy. Zadnjič je Elisa obiskala Trst 17. julija, ko je na tržaški Veliki trg privabila veliko oboževalcev in vseh, ki jim je svojevrsten, hkrati močan in nežen Elisin glas všeč. Večkrat je v intervjujih izjavila, da še vedno ne verjame, da so se ji sanje uresničile. Petje je namreč vzljubila že kot otrok, pri enajstih pa je že zapisala svoje prve pesmi. V sestrinem frizerskem salonu, kjer je tudi sama pomagala, je rada pela, nato pa se je pridružila krajevnim rock zasedbam. Usoda ji je bila naklonjena, saj je bilo njeno petje všeč Caterini Caselli, ki jo je podprla in jo »pahnila« v svet slav- nih, kjer se je tudi uspešno uveljavila. Vstopnice (od 30 evrov dalje) so od danes že na voljo vsem Elisinim obo- ževalcem v prodajnih točkah Azalea Promotion oz. na spletni strani www.ticketone.it. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 10. januarja, ob 14.30 / Ivan Aleksandrovič Gončarov: »Oblo-mov«. / Ponovitve: v torek, 11 in v sredo, 12. ob 14.30 ter v torek, 18. januarja, ob 20.30. V sredo, 12. januarja, ob 10.00 / Tamara Matevc: »Grozni Gašper«. V soboto, 15. januarja, ob 20.30 / Vla-ho Stulli: »Kažin ali Karabinjerjeva katra«. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali V sredo 12. januarja, ob 20.30 / Samuel Beckett: »Aspettando Godot«. Režija: Marco Sciaccaluga. Nastopajo: Ugo Pa-gliai, Eros Pagni Gianluca Gobbi, Roberto Serpi, Alice Arcuri. / Ponovitve: od četrteka, 13. do sobote, 15., ob 20.30 ter v nedeljo, 16. januarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli V petek, 7. januarja, ob 21.00 / Sabrina Morena in Franco Pero, prevzeto od knjige "Il baule di Giovanna" od Diane De Rosa. Režija: Franco Pero. Produkcija: Stalno gledališče FJK v sodelovanju z občino Trst. Nastopajo: Maria Ariis, Adriano Braidotti, Fulvio Falza-rano, Ester Galazzi, Elena Husu in Lara Komar. / Ponovitve: v soboto, 8. ob 21.00, v nedeljo, 9. ob 17.00, od torka, 11. do sobote, 15. ob 21.00 ter v nedeljo, 16. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 4. januarja, ob 16.30 / »Ti rac-conto una fiaba: Cenerentola e l'albe-ro magico«. / Ponovitve: do srede, 5., ob 16.30 ter v četrtek, 6. januarja, ob 11.00 in ob 16.30. V petek, 7. januarja, ob 20.30 / Gianni Clementi: »L' Ebreo«. Režija: Enrico Maria Lamanna. Nastopajo: Or-nella Muti, Duccio Carnerini in Mim-mo Mancini. / Ponovitve: V soboto, 8. ob 20.30 in v nedeljo, 9. januarja, ob 16.30. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 4. januarja, ob 18.00 / August Stridenberg: »V Damask«. / Ponovitev: v sredo, 5. januarja, ob 19.30. V četrtek, 6. januarja, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v sredo, 12. januarja ob 11.00. V petek, 7. januarja, ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. Mala drama Danes, 4. januarja, ob 20.00 / Sam She-pard: »Lunine mene«. Jutri, 5. januarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Dorjana Graya«. / Ponovitve: v četrtek, 6. januarja, ob 20.00. V petek, 7. januarja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitev: v sredo, 12. januarja, ob 20.00. V torek, 11. januarja, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. MGL Veliki oder Danes, 4. januarja ob 15.30 in ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. / Ponovitev: v torek, 11. januarja ob 19.30. Jutri, 5. januarja, ob 19.30 / Tenessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v petek, 7. januarja, ob 19.30. V četrtek, 6. januarja, ob 16.30 in ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve: v ponedeljek, 10. januarja, ob 19.30. Mala drama Danes, 4. januarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V petek, 7. januarja, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na poti«. V ponedeljek, 10. januarja, ob 20.00 / Maja Pelevic: »Pomarančna koža«. V torek, 11. januarja, ob 19.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«. V četrtek, 13. januarja, ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopa Fabio Biondi - violina. Kino Šiška V petek, 21. januarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa skupina Jazznova iz Danske. V četrtek, , 27. januarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Helloween, Stra-tovarius in Avatar. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Jutri, 5. januarja, ob 20.30 / The seven fingers:»Traces«. Nastopajo: Antoine Carabinier-Lépine, Jonathan Casau-bon, Gisle Henriet, Geneviève Morin, Julien Silliau. / Ponovitve: v četrtek, 6. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 7. ob 20.30 ter v soboto, 8. januarja, ob 16.00 in ob 20.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 9. januarja, ob 18.00 / SKD tabor - Openska glasbena srečanja: »Novoletni koncert«. Nastopa Mladinska filharmonija NOVA. Dirigent Simon Pavlič. GORICA Telovadnica v Sovodnjah ob Soči V nedeljo, 16. januarja, ob 18.00 / Tradicionalni novoletni glasbeni večer, na katerem bo nastopil priznani novogo-riški orkester Nova. Gostja večera pa bo ena izmed najbolj eminentnih slovenskih pevk Anika Horvat. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 4. januarja, ob 20.30 Linhartova dvorana / »Vincitus Cantuaria in posebni gost Bill Frisell, (Brazilija, ZDA). Vinicius Cantuaria -glas, tolkala in akustična kitara; Bill Frisell - električna in akustična kitara, zankanje. V soboto, 8. januraja ob 20.00 Klub CD / Nastopa Adi Smolar. V torek, 11. januarja ob 20.30 Klub CD / Jani Kovačič & Big band RTV Slovenija. Dirigent: Igor Lunden. V sredo, 12. januarja, ob 19.00 / Ludwig Minkus: »Bajadera«. Nastopata SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor - Opera in balet. V sredo, 12. januarja, ob 17.00 Linhartova dvoana / »Showtime« Režiser: Emil Pečnik; koreografija: Mojca Cvikl; vokalna priredba in vodja zbora: Ana Bezjak. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Porečanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja 2011, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso silenzioso«. OPČINE Bambičeva galerija: je na ogled razstava Alda Usberghija » ... okoli mene«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Vinoteka Zgonik: do 13. januarja 2011, je na ogled razstava Diane Mitri Gnes-da: »Neige d'or et d'azur«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in pe- tek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011, je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): ob stoletnici smrti Carla Michelstaedter-ja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Ko-sič): je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15. uro in 19.30. Galerija Dora Bassi (deželni avditorij v Ul. Roma): od 28. decembra do 12. januarja 2011 Alessandra Bernardis. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00, informacije po tel. 0481-383287-383297, www.comune.gorizia.it, urp@comu-ne.gorizia.it. V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: na ogled je razstava z naslovom »Stefano dUngheria, fondato-re dello Stato e Apostolo della nazio-ne«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 30. januarja 2011. Galerija ARS (Travniku 25): je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena bodo dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene. O sodelujočih umetnikih in razstavljenih delih bo spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Kulturni dom (Ul. Brass 20): do 15. januarja 2011 je na ogled razstava slikarke Laure Grusovin. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: v ponedeljek, 10. januarja ob 18.00 bo odprtje razstave Vida Sarka z naslovom Nevidna mesta. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljar-skega društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled likovna razstava Slavka Guština »Trije Svetovi«. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: do 7. januarja 2011 je na ogled razstava 8. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 2010 »Avtoportret« (Dragomil Bole, Primož Brecelj, Sergio Culot, Polona Demšar, Andrej Furlan, Nika Furlani, Franc Golob, Iris Anam Cara, Andrej Perko,Tihomir Pinter) in razstave fotografij Milana Klemenčiča »Portret in avtoportret«. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Kulturnem centru Mostovna v Solkanu: je na ogled razstava »Iztirjeni«; razstavljajo: Alfred de Locatelli, Edoar-do Veneziano, Gigo de Brea, Miran Cen-cič, Nina Bric, Roberto Cantarutti, Va-sja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Ta-bar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Ni-ka Šimac, Vanja Mervič, Marko Steve-lič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anello in TAKO; na ogled bo do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. Info: www.mostovna.com. Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. SVETA GORA V Frančiškanskem Samostanu: bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štma-vra je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo v kapeli Oznanjenja. Razstava bo na ogled do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Italijanki inštitut za kulturo v Sloveniji (Breg 12): je na ogled razstava Marije Tea Morello »Misli v odsevu«. Razstava bo odprta do 7. januarja 2011 po sledečim urniku: od ponedeljka, do četrtka od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter v petek, od 9.00 do 13.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 4. januarja 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Televikj Čarovnija: Vrtoglavica in metuljčki 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Film: S.O.S. Befana (kom., It., '10, i. V. Pivetti) 23.20 Film: Miracolo d'amore (dram., ZDA, '09, r. B. May, i. K. Majors, L. Sheridan, E. Jones) 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 10.10 Aktualno: Nonsolosoldi 10.15 Dnevnik 10.25 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 10.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 10.45 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.05 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Cupid 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota, sledi Dnevnik 21.05 Nan.: Senza trac-cia 23.25 Dnevnik 23.40 Film: Sballati d'amore (kom., ZDA, '05, r. N. Cole, i. A. Kutcher) 2.05 Almanah ^ Rai Tre U Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Stella di fuoco (western, ZDA, '60, r. D. Siegel, i. E. Presley) 17.25 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Commando (akc., ZDA, '85, r. M. Lester, i. A. Schwarzenegger, R.D. Chong) 23.25 Film: La moglie dell'astronauta (fant., ZDA, '99, i. J. Depp) 1.15 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Le regole dell'amore 9.10 Film: Crummy e la ricetta di Babbo Natale (kom., Dan., '06, r. M. Lo-rentzen, i. J. Morton) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Resničnostni show: Grande Fra-tello Pillole 14.15 Nan.: Cougar Town 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 17.00 Nan.: The Starter Wife 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: Al di la del lago 23.30 Film: Un amore sotto l'albero (dram., ZDA, '04, r. C. Palminteri, i. P. Cruz, S. Sarandon) 0.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik -kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.55 Aktualno: Geo & Geo 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: After the sunset (akc., ZDA, '04, r. B. Ratner, i. S. Hayek) 22.55 Dok.: Sfide 6.25 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 7.00 Nan.: Cory alla Casa Bianca 7.30 Risanke 8.50 Film: L'incantesimo del lago 2 - Il segreto del castello (ris., ZDA, '97, r. R. Rich) 9.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 10.25 Film: Cheetah Girls 2 - Che música ragazzi! (kom., ZDA, '06, r. K. Ortega, i. Raven) 11.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 19.30 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.55 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Dok.: Mistero 0.00 Nan.: The forgotten ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Animali amici miei (pon.) 8.05 Variete: Camper Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: L'eta non conta 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.55 Saul 2000 - Ripartire da Damasco 11.45 Dok.: Cavallo... che passione 12.45 Variete: Mukko Pallino 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Variete: Borghi nel FVG 14.45 Šport: Ski magazine 15.55 Dok.: Italia magica 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Variete: At-tenti al cuoco 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.10 Aktualno: Curiosita d'Italia 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: An-tichi palazzi - Patrimonio del FVG 21.15 Film: Eden (dram., r. H. Goldberg, i. J. Going) 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Košarka: Venezia - Basket Snaidero La 7 ja za otroke 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Globus (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.15 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 16.05 Zlatko Zaladko 16.30 Nan.: Šola na Sončavi (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Drevesa pripovedujejo: Oreh 17.30 Dok.: Kulturni vrhovi - Svete gore nad Sotlo 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik 18.30 Žrebanje astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 20.25 Osmi dan 21.00 Svet v letu 2010 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 1.00 Prava ideja 0.45 Dnevnik |r Slovenija 2 6.30 9.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro (pon.) 12.45 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 13.40 Bleščica, oddaja o modi 14.50 Zagreb: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) 16.05 Glasnik 17.15 Mostovi - Hidak 17.50 Zagreb; SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), prenos 2. vožnje 19.00 Impro Tv 19.30 Tranzitor 20.05 Knjiga mene briga 20.30 Babilon, si 20.50 Dok. film: Dediščina Evrope 22.20 Izza odra 23.45 Film: Mrtva stava (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.00 Tedenski izbor 8.00 Novice 9.40 Gledalci razpravljajo 11.10 Žarišče 12.00 Novice 14.15 Dok. odd.: Slovenija na Barikadah 15.30 Poročila 17.25 Slovenska kronika 19.00 Tv dnevnik TVS1 20.00 Aktualno 22.55 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.45 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione - magazine 16.50 Meridiani 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 20.00 Marano -dok. odd. 20.30 Dok. odd.: K2 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Boben - glasbena odd. 23.15 Biker explorer 23.45 Dok. odd.: Mario Schiavato 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 0.30 Čezmejna TV - TDD 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 Mozaik 10.00 Novice 10.05 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in video-strani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostrani 15.50 Odbojka Interliga: Salonit Anhovo - Haok Mladost 17.20 Hrana in vino 18.00 Videofronta 18.45 Pravljica 19.00 Mozaik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani 20.30 Primorski tednik 21.30 Sodobna umetnost 22.00 Mozaik 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 23.30 Videostrani pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Dok.: La 7 Doc 10.30 Nan.: Chiamata d'emergenza 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 12.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Due marines e un generale (kom., It., '65, r. F. Franchi) 16.05 Nan.: La regina di spade 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Dok.: Missione natura 21.10 Nan.: Leverage 23.55 Dnevnik 0.05 Nan.: N.Y.P.D. 1.10 Film: La battaglia di Algeri (dram., It./Arg., '66, i. J. Martin, Y. Saadi) (T Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Zlati prah - Zakaj je morje slano 10.50 Otr.odd.: Nočko 11.20 Odda- 7.15 Prepovedana ljubezen (nad.) 8.10 Gospodarica srca (dramska serija) 9.00 TV prodaja, Reklame 9.15 Zorro. Meč in vrtnica (avant. serija) 10.05 TV prodaja, Reklame 10.35 12.30, 15.10, 16.25 Dok. serija: Ples na ledu 12.00 TV prodaja, Reklame 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Čarovnije Crissa Angela (dok. serija) 14.15 Prepovedana ljubezen (nad.) 16.55 Zorro. Meč in vrtnica (avant. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 17.10 Zorro. Meč in vrtnica (avant. serija) 18.00 Gospodarica srca (dramska serija) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Bitka za božič (komedija) 21.40 Zdravnikova vest (dramska serija) 22.35 24UR zvečer, Novice 22.55 Chuck (akc. serija) 23.45 Butasti moški (hum. serija) 0.15 24UR zvečer, Novice 1.15 Nočna panorama, Reklame (anim. serija) 9.20 Combo ninos (akc. serija) 10.45 Transformerji (akc. serija) 10.10 Snorčki (anim. serija) 11.00 Dinotopija (avant. serija) 11.55 Ninja želve (anim. serija) 13.25 TV prodaja, Reklame 13.55 Obalna straža ponoči (akc. serija) 14.50 Družina za umret (hum. serija) 15.20 Domače kraljestvo (hum. serija) 15.50 Vsi županovi možje (hum. serija) 16.20 Obalna straža ponoči (akc. serija) 17.10 Na kraju zločina. Miami CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (telenovela) 19.45 Svet, Novice 20.00 Kickbokser 3 (akc. film) 21.40 Človeški ščit (akc. film) 23.15 Vsi županovi možje (humoristična serija) 23.45 The Big Game (Zabava) 0.40 Izgubljen v puščavi (akc. film) 2.10 Love TV (erotika) 4.00 Nočna ptica (erotika) Kanal A 7.25 Družina za umret (hum. serija) 7.55 Svet, ponovitev, Novice 8.55 Yu-Gi-Oh! GX RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 9.00 Medpraznični Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat, 5. nad.; 11.00 Studio D: Izzivi sodobnega časa -pogovor z dr. Saro Brezigar; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele večnih romarjev; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.00 Glasovanje za osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00-11.30, 20.30 V manjšini; 11.45-12.15, 21.00 I diari di Athena... dal mondo dell'educazione; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.00-14.30 Proza; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 RC Jazz Club; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.10 Ricordi golosi (pon.); 22.00 Etnoba-zar (pon.); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 11.40, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.40 Visoke pete; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Napoved sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer - J. Klapka Jerome - Lene misli lenega človeka; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 4. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 -Dolžina dneva 8.48 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 7.43 in zatone ob 16.50 bioprognoza Vreme večini ljudi ne bo povzročalo težav, le pri najbolj občutljivih se bodo pojavljale manjše težave. plimovanje Danes: ob 4.16 najnižje -8 cm, ob 9.41 najvišje 44 cm, ob 16.34 najnižje -67, ob 23.37 najvišje 33 cm. Jutri: ob 4.59 najnižje -8 cm, ob 10.11 najvišje 38 cm, ob 17.02 najnižje -62. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .230 Piancavallo..........100 Vogel.................105 Forni di Sopra........110 Kranjska Gora.........50 Zoncolan..............80 Krvavec................60 Trbiž...................80 Cerkno................50 Osojščica..............80 Rogla..................50 Mokrine..............120 Mariborsko Pohorje . .30 Podklošter............60 Civetta...............160 Bad Kleinkirchheim . . 80 _ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^Jutri bo od obale do Predalp spremenljivo oblačno, v Alpah Jutri se bo na jugozahodu pooblačilo, drugod bo še popa jasno ali zmerno oblačno. Do 6. januarja bo v hribih in večini sončno, ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Zju-po nižinah precej mrzlo, nato bo vlažno in topleje. Ničla v traj bo ponekod po nižinah megla. prostem ozračju se bo zvišala nad 1500 m. ZAGREB - Goljuf hrvaškega predsednika navedel kot kupca LONDON - Raziskava Daily Expressa Hrvaški policisti prijeli lažnega Britanci v povprečju dobavitelja mesa za Josipovica lažejo trikrat na dan ZAGREB - Hrvaška policija je včeraj potrdila, da so prijeli 48-let-nega moškega, ki ga sumijo, da je s prevaro od podjetja Mesoprerada iz Slatine na Hrvaškem konec lanskega leta odtujil 400 kilogramov slavonskih suhomesnatih specialitet v vrednosti približno 10.000 evrov. Takrat je navedel, da vse te izdelke potrebuje za hrvaškega predsednika Iva Josipovica, ki naj bil naročnik. Osumljenec je 20. decembra po telefonu poklical podjetje iz Slatine v bližini madžarske meje. Predstavil se je kot predstavnik podjetja Medical, ki sicer ne obstaja, in povedal, da nujno potrebuje mesne pakete, ki naj bi jih povabljencem na svojih novoletnih in božičnih sprejemih razdelil hrvaški predsednik Ivo Josipovic. Potem je po telefaksu poslal tudi lažno položnico, ter se dogovoril, da bo meso prevzel naslednji dan na bencinski postaji v Sesvetah pri Zagrebu. Podjetje je dejansko pripravilo 280 kilogramov slavonskega kulena, 150 kilogramov klobas in sto sto-gramskih zavojev šunke. Suhomes-nate proizvode so naložili na tovornjak in jih nato dogovorjenem mestu preložili v vozilo 48-letnika. Medtem so iz podjetja iz Slatine dostavljalcem sporočili, da denarja za blago še niso dobili, zato jih je 48-letnik prosil, naj mu s tovornjakom sledijo do "sedeža njegovega podjetja". V predpraznični gneči 48-letnik ni imel težkega dela in se je brez težav »znebil« tovornjaka, ki mu je sledil, in se s plenom izgubil v mestni gneči. Toda voznik tovornjaka si je zapisal registrsko številko vozila, v katerega so preložili meso, in policija ni imela težka dela, da je našla goljufa. Kot je še poročal Jutarnji list na svoji spletni strani, je 48-letnik medtem suhomesnate proizvode že prodal. Zapisali so še, da naj bi bila to prva prevara, pri kateri so uporabili ime predsednika Iva Josipovica. Hrvaški predsednik Ivo Josipovic seveda ni nič vedel, da »kupuje« suhomesnate proizvode za novoletna darila arhiv w LONDON - Britanci se povprečno zlažejo trikrat na dan, je razkrila najnovejša javnomnenjska raziskava, katere rezultate je včeraj objavil londonski Daily Express. Povprečen Otočan se najpogosteje zlaže svojemu partnerju, sledijo pa prijatelji in nadrejeni. Več kot 25 odstotkov od 3000 odraslih, ki so sodelovali v raziskavi, je tudi priznalo, da so partnerja nalagali glede svojih izkušenj med rjuhami. Pri tem moški v glavnem pretiravajo pri številu svojih spolnih partnerk, medtem ko ženske običajno zmanjšajo število svojih ljubezenskih izkušenj. Štirideset odstotkov Britancev prav tako redno javlja v službo, da so zboleli, da jim ni treba na delo, vsak deseti pa je priznal, da se je, da mu ne bi bilo treba na delo, celo že zlagal, da mu je umrl kak sorodnik. Velik odstotek Otočanov je redno lažnivih kljukcev tudi glede svoje starosti in telesne teže. Dvajset odstotkov jih ne razkrije svojih dejanskih zaslužkov, sedem odstotkov pa jih ne pove po resnici, kje so dopustovali. V prošnjah za zaposlitev je opis delovnih izkušenj poneverila četrtina vprašanih, mnogi pa tudi radi pretiravajo glede svojih kvalifikacij. Čeprav menijo, da kot lažnivci niso prepričljivi, je kar dve tretjini vprašanih priznalo, da bodo lagali še naprej, če si bodo na takšen način lahko olajšali življenje, je dejal tiskovni predstavnik Twentieth Century Fox Home En-tertaiment, ki je izvedla raziskavo pred začetkom prodaje DVD-jev druge sezone serije Lie To Me (Laži mi). Pretresljivo je spoznati, da najbolj lažemo tistim, ki jih imamo radi. Strašljivo je pomisliti, da bi lahko bilo to, za kar menimo, da je resnica, popolna laž," je še dejal predstavnik Twentieth Century Fox Home Entertaiment. (STA) GLASBA - Največ s turnejo zaslužila ameriška rock skupina Bon Jovi Zaslužki od turnej in koncertov v lanskem letu bistveno nižji Največ je s turnejo lani zaslužila ameriška rock skupina Bon Jovi NASHVILLE - Bruto dohodki od prodaje vstopnic za koncertne turneje so se v letu 2010 občutno znižali, gospodarska kriza ter pogoltnost glasbenikov in organizatorjev precenjenih koncertov pa sta očitno postavila pod vprašaj še zadnji "gotov zaslužek" glasbene industrije. Bruto dohodki 50 največjih koncertnih turnej po vsem svetu so se v minulem letu znižali za 12 odstotkov in so znašali 2,93 milijarde ameriških dolarjev. Prodaja vstopnic, ki je v letu 2009 prinesla 45,3 milijona dolarjev, se je medtem zmanjšala za 15 odstotkov oziroma za približno sedem milijonov dolarjev. Največ -dober 201 milijon dolarjev - je s turnejo lani zaslužila ameriška rock skupina Bon Jovi, sledijo pa ji AC/DC s 177 milijoni dolarjev, U2 s 160 milijoni, Lady Gaga s 133 in Metallica s 110 milijoni dolarjev. (STA)