Naročnina mesečno
15 Lir, za inozemstvo 20 Lir — ne-
Abbonamenti: Meec
15 Lire; Estero, mete 20 Lire, bdizione
=SLOVENEC
inozemstvo 50 Lir.
Liubliana JSk BSS ^ ^ffl JBW H/ BBB	_ B	am — ^^	10.650 per
10.650 za naročnino AL^	^^MtfP^ BBB^^ •^■KHBMB^ 0	T —MU«	......
in 10.349 za inserate. ^^^^	le "»erzioni.
Podružnica:	Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka io dneva po praznika.	Filiale:
unvn _„»„	Novo me« t o.
novo mesto.	_ Uredništvo la opravtl Kopitar|e»a 6, L|obl|aoa.	s , . , . , ,.
Izključna pooblaščeni™ za oglaševanje italijanskega in	tujega = Redazlone, Amminlstraziooei Kopitarjeva 6, Lobiana.	I Concessionaria eselusiva per la pubblicita di provenienza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	| Telelon 4001-40C5.	= ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano.
II Bollettino No 636
Ricognizioni di elementi motocorazzati italiani e tedesehi
Tobruch e Malta bombardati
II Quartlerc Generale delle Forze Ar-mate romunica:
Sul fronte C i r e n a i c o ricognizioni u Inrgn raggio di elementi motocorazzati italiani c. tedesehi.
L'attivita delPaviazione contrastata dal maltempn ha avuto i»er obiettivn le attrezza-ture portuuli di Tobruch e gli aerodromi di Malta, che sono stati a p i u riprese effi-cacemente bnttuti.
Riimovntc incursioni nmiirhe su T r i -poli e H en ga si hanno causato danili 11011 pravi, n Bciignsi, dove alcunc čase arabe risultano colpite, si lontnno otto inbrti e sette feriti frn la popolazionc niiissulniana.
Un nostro somniergibilc non e rientrato alla base.
IT 11 velivnlo avversario ha tentato nelle prime ore di staniane di sorvnlare M «* s s i -n a. Colpito dal preciso tiro della difesa con-traereu Pappareccliio del lipo >WellingtoiK e stato costretto n animarare nei pressi d i Capo P e 1 o r o ; i sei canadesi cnniponenli l'c(iuipaggio sono stati catturati illesi.
Vojno poročilo it. 636
Ogledniško delovanje italijanskih in nemških oddelkov
Tobruk in Malta bombardirana
Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na c i r e n a i š 1< i fronli so izvedli italijanski in nemški motorizirani oddelki obsežne oglede.
Lelalstvo, ki na ie oviralo slabo vreme, je obstreljevalo pristaniške naprave v Tobruk u in letališča na M a 11 i, ki so bila večkral izdatno napadena.
Ponovni sovražni poleti nad T r i p o 1 i in B e n g a z i niso povzročili težke škode; v Benghaziju, kjer je bilo zadetih nekaj arabskih hiš, je med muslimanskim prebivalstvom osem mrtvih in šest ranjenih.
Ena naša podmgrnica se ni vrnila v oporišče.
Neko sovražno letalo je skušalo v današnjih zgodnjih jutranjih urah preleteli M e s s i n o. Proliletalska obramba je zadela lelalo vrste »Wellington«, ki se je moralo spustiti blizu rtiča P e 1 o r o ; šest nepoškodovanih kanadskih članov posadke je bilo ujetih.
Japonci v predmestjih Rangoona
Ameriška letalonosilka »Yorktown« potopljena — Pri Baliju so Japonci potopili štiri sovražne rušilce
Šnnghaj, 27. febr. AS. Radio Saigon poroča, da s« japonske čete že vkorakale v pristanišče Kan-gnana. Zveze z Rnngoonom so pretrgane,
Stockholm, 27. febr. AS. Londonski dopisnik lista Allehanda potrjuje, da so Angleži zažgali mesto Rangoon, ki je v morju plamenov. Japonci že 6toje pred mestnimi vrati.
Stockholm, 27. febr. AS. Manchesler Oiuar-dian • piše, da so Angleži s padcem Rangoona izgubili prvi del bitke za Birmanijo. Kar se tiče posledic tega dogodka. Angliia ve. da 'ie Rangoon v japonskih rokah točka, s katere bodo ogražali angleško varnost v Indiji.
Tokio, 27. febr. AS. Japonski cesarski stan je izdal natančno poročilo o pomorski bilki, ki se je odigrala blizu otoka Bali. Tam so Japonci potopili dva ameriška in dva nizozemska rušilca ter težko poškodovali dve križarki in en rušilec. Poročilo dodaja, da so japonska pomorska letala, ki delujejo v morju ob otoku Javi, zažgala eno SOtlO tonsko nizozemsko ladjo in še neko drugo 3000 Ionsko trgovsko ladjo.
Tokio, 27. februarja. AS. Uradno poročajo, da je bilo pri letalskih napadih na letališče Mingalanden v Birmaniji v zračnih bojih in na zemlji uničenih "4 sovražnih letal. Samo tri japonska letala pogrešajo. Glavni stan poroča tudi, da je japonsko letalstvo pri operacijah v Novi Gvineji ter v Nizozemski Indiji se,-1relilo oziroma uničilo na zemlji liied IS. in 23. februar jem 90 letal.
Tokio, 27. februarju. AS. V pomorski bilki, ki se je odigrala 21. februarja severovzhodno od .Nove Gvineje, so japonski »piloti sinrti« potopili ameriško letalonosilko »Yorkto\vn«. Iz lokia poročajo, da so med to bitko smrtna tor-pednu letala večkrat strmoglavo napadla letalonosilko. Piloti so junaško žrtvovali «\ojc življenje s svojimi torpedi, ki so jili ruznesli istočasno, ko so eksplodirali na sovražni ladji, lit taktika človeških torpedov bo eno najuspešnejših >rs| orožja v japonskih rokah v bitkah proti velikim sovražnim ladjam. Letalonosilka Yorkfo\vn< jc imela 19.000 ton ter je razvijala hitrost 34 vozlov. Službo je nastopila lela 1937 in je imela osem 127 mm protiletalskih topov, 17 težkih strojnic in 16 lahkih strojnic. N« krov je lahko sprejela SO letal in jc imela 2<>'M> mož iHi^adke. •
Tokio, 27. febr. AS. S predvčerajšnjim letalskim napadom na severni del otoka Java, pri katerem je bilo uničenih novih 37 nasprotnikovih letal, so prišle obrambne sile holandske Indije v takšen položaj. da se ne morejo več braniii in da si je japonsko lelalslvo tudi nad Javo priborilo premoč v zraku. Predvčerajšnji napad so izvršila japonska bombniška in lovska letala, ki so po načrtu obmetavala z bombami letališča na zahodnem delu otoka. Najhujši napad jc veljal letališču Kalidiatik.
50 100,
'ANDALAy
Japonska letala so v nizkem poletu obstreljevala letališče in uničila 24 letal na tleh. potem skladišče streliva in bencina. Istočasno so se ja|>ouski lovci spopadli z dvema Ilurricanonia in enega zbili. Uro kasneje je isti japonski oddelek ponovil napad in uničit deset nasprotnikovih letal na tleli,
medtem pa jc prišlo do spopada med lovci in 6 ilurricam. En nasprotni lovec je bil /bit.
Tokio. 27. febr. AS. Podadmiral 1'ojoki Banami,
ki jc znan mornariški strokovnjak, je iziavil v razgovoru z dopisnikom agencije Domei da ni bilo samo scvcroameriško ljudstvo, temveč tudi japonska javnost presenečena spričo napada japonske podmornice na kalifornijsko obalo Podadmiral pa ic zraven potrdil, da to dejstvo nc sme nikogar zapeljati v napačna tolmačenja, kajti tudi Amerikanci imaio podmornice zi dolge vožnje in z njimi nepričakovano lahko napadejo iapontko obalo. Opozoril je da so ameriški mornariški krogi veliko govorili o svojih podmornicah, ki sc sposobne voziti nepretrgoma po 20.000 mili in da takšne podmornice lahko narede pot od San Francisca do Japonskega moria in nazai Zaradi tega naj Japonsko ljudstvo pričakuje da se tudi v tem pogledu sovražnik lahko ookaže in da napade iaponsko obalo
Bangkok, 27. febr. AS. Iz Batavije poročajo, da jc govornik holandskih vojnih sil izjavil da potrebuje holandska Indija nujno pomoč od zaveznikov, ker jc položaj silno težak Poudaril je tudi da je Java popolnoma obkoljena in dn so holandske sile prešibke, da bi mogle odbiti japonski napad.
Japonci o angleških namenih z Indijo
Tokio, 27. felir. AS. Uradni japonski govornik llorl je tolmačil Crippsovo obljubo v spodnji zbornici. da bo Indija kmalu dobila neodvisnost rekoč, da Indija dobro ve. koliko podobnih obljub je Anglija že dala številnim drugim narodom, pa ni nikdar držala besede.
Uspešen nastop nemških in romunskih si pri Sebastopolu in Kerču
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 27. febr. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na K r i m u so nemški in romunski oddelki odbili sovražne napade na bojišču pred S c b a -s to pol o m ter na polotoku Kerču z velikimi izgubami za sovražnika.
Tudi na drugih bojiščih na vzhodu so izpodle-tel številni sovjetski napadi ob odporni sili naših, od letalstva močno podprtih čet.
U Turčiji se nadaljujejo preiskave
Angleži in Amerikanci zapuščajo Turčijo

Ankara, 27. februarja. AS. Preiskave zaradi atentata proti nemškemu poslaniku von Pape-nti so nadaljujejo. Čeprav šc ni nobenega poročila o uspehih te preiskave, sc je vendar izvedelo, da jc bilo mnogo oseb zaprtih. Na turški strani so tudi pomnožili stražo zlasti na sirski meji. kjer so še edine normalne zveze /. Angleži. Zadnje dni so mnogi Angleži in Amcrikanci zapustil; Turčijo preko južne meje. Ca-rigrajnka policija jc doslej zaprla pet Angležev. med i j i m i tudi časnikarja Gdddcja. V zve/i s protinemškimi letaki jc turška policija ugotovila to, da letaki, ki obrekujejo Hitlerja
Značilen govor poslanika Litvinova
Litvinov priznava kritičen položaj in zelo veliko zaskrbljenost Moskve
za bodočnost
Rim. 27. februarja. AS. Prvi govor sovjetskega poslanika v \Vashingtonu Litvinova, ki ga je imel po svojem prihodu v Ameriko, je zelo značilen, ker vsebuje jasno zahtevo, naj Amcrikanci in Angleži dajo Sovjetski Rusiji vso možno pomoč, če nočejo, da bi v bodoči bitki njihov ruski zaveznik propadel. Dopisnik agencije Štefani pravi: »Litvinov je izjavil, da I«) pomladansko vojno dejanje v Rusiji sila važno in mi hočemo vso možno pomoč. Med drugim morajo nastopiti vse zavezniške sile in nobena armada, mornarica ali letalstvo ne sme ostati brez dela.« Očividno jc, da je s tem Litvinov namignil na velike angleške in ameriške poraze v Atlantskem jin Sredozemskem morju ter v vzhodni Aziji, kjer ko njihove pomorske. letalske in suhozemske sile ostale tako rekoč nezaposlene, ker niso iskale boja in so prepustile Sovjetski Rusiji sami težko nalogo upirati se silam Oisi »Brez koristi je,« je dejal Litvinov, »imeti dobro pripravljene v el1: k e armade k je n<i zahodu, če nc stopi jo v boj. ko sc na vzhodu bije velika odločilna bitka. Ko bo ta bitka končana, lx> mogoče prepozno za nastop angleške zahodne armade.« Te besede pomenijo. tla bo Rusija nadaljevala z vojno, toda zavezniki ji morajo poslati izdatno pomoč, česar doslej niso storili in da stopijo neposredno v boj z Osjo na zahodu in z Japonsko na vzhodu ter se pridružijo sovjetski armadi v velikanskem in utru ja jočem boju, v katerega je zapletena. Če ta dva pogoja ne bosta izpolnjena, liodo sovjelske armade premagane in odgovornost /a to bo padla samo na angleške ter ameriške zaveznike, ki bi se rajši bili do zadnjega
Rusa. Dopisnik Štefanija dodaja, da vsakdo 'lahko sam vitli, kako bodo mogli zavezniki pospešiti pomoč Sovjetski Rusiji pri tolikšnih težavah v vojni proizvodnji in še večjih ovirali pri pošiljanju orožja v Sovjetsko Rusijo. Litvinov oklic nazadnje izdaja kritičen položaj Sovjetske Rusije in zelo veliko zaskrbljenost Moskve za bodočnost, ki lx> naletela gotovo na najtoplejši besedni odmev in na lepa zagotovila. toda obljube nc bodo izpolnjene zaradi dejstev, zaradi katerih tudi doslej niso bile izpolnjene.
in Nemčijo, niso biti tiskani v Turčiji, ampak pritihotapljcni i/, inozemstva. Vlada je naročila svojim organom, naj vsak poskus vznemirjanja javnega reda brezobzirno zatro.
Novi turški poslanik v Kairu
Carigrad, 27. febr. AS. Dosedanji tajnik zunanjega ministrstva Numa Taliir jc bil imenovan za turškega poslanika v Kairu.
Szombathely se je že vrnil v Budimpešto
Sofija, 27. febr. AS. Poveljnik madžarskega generalnega štaba general Szombathely sc je po tridnevnem obisku v Sofiji vrnil v Budimpešto. Na postaji, kamor so ga pospremili visoki bolgarski zastopniki in zastopniki držav trojne zveze, je izjavil časnikarjem, da je vesel in zadovoljen s svojim obiskom v Bolgariji, ki je rodil zadovoljive uspehe.
Švedski poslanik zapustil London
Stockholm, 27. februarja. AS. Švedski zunanji minister je izjavil, da je švedski poslanik v Londonu 1'rvtz zapustil angleško prestolnico in nc nahaja v Stockliolinu. kjer bo ostal nedoločen čaz iz zdravstvenih razlogov.
Angleški imperij je že dobil smrtni udarec
Rim, 27. febr. AS. Vojaški dogodki v Vzhodni Aziji so zadali angleškim financam trde udarce. Finančni sotrudnik lista Slampa- piše, da 60 imetja Londona na Kitajskem, na Malajskem polotoku, v Indokini, Indiji in Avstraliji velikanska ter predstavljajo znatni del njegovega bogastva in rent. Angleški kapital na Kitajskem in ua Malajskem jiolotoku znaša okoli dve milijardi dolarjev. Ta ka-pital se ne bo več vrnil. Leta 1941. je Malajska izvozila za milijardo dolarjev surovin in 40% je šlo v USA. Plačilna bilanca v \Vashinglonu bo imela občutne posledice. Leta 1942. bo morala angleška vlada rešiti čast svojih obveznosti v tujini tako, da bo izročila Newyorku mnogo svojih južnoalrikan-skih obveznic. Združene države so pretrpele velike izgube na Filipinih in na Kitajskem. Toda ameriški
finančni in gospodarski viri niso naloženi v oddaljenih kolonijah, marveč v Ameriki. Wasliinglon je odvisen od Londona samo v pogledu kavčuka, nad katerim so imeli monopol angleški finančniki. Sedaj je dobila ta monopol Japonska. Avstralija je izgubila |)opoluo zaupanje v Anglijo, Kanada noče več ])oši!jati čet preko morja, Cangkajšek pa si že upa javno zahtevati neodvisnost indije. Angleški imperij, vsaj takšen, kakršen je bil pred vojno, jc že dobil smrtni udarec. Anglija začenja obubožc-vati, njeni kapitali so usahnili in izgubila jc vire svojega bogastva. Churchill je šc ostal na oblasti, toda sindikalist Bevin in filokomunist Stalford Cripps sta že prisilila k odslopu Churchillovo desno roko, lorda Beavcrbrooki.
V Severni AIriki živahno delovanje nemških in italijanskih ogledniskh sil na bojišču v Cirenajki. Kljub slabemu vremenu so bile bombardirane pristaniške naprave v Tobruku, angleške motorizirane kolone pa so bile napadene z bombami iu strojniškim ognjeni.
Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni na angleška letališča na Malti.
Sovražnik jc v pretekli noči napadel nekaj krajev ob n em š k i severni obali. Dva anglo ška bombnika sta bila sestreljena.
Berlin, 27. febr. AS. Berlinski tisk piše o velikih izgubah, ki 60 jih prizadele nemške podmornice angleškemu trgovskemu brodovju v Atlantskem morju. Deutsche Allgcmenme Zeitung- pravi, da je lord admiralitete Alexander v včerajšnji izjavi nasprotno z dosedanjo Churchillovo taktiko priznal, da znaša izguba angleških trgovskih ladij nad 15 in pol milijona ton. -Volk. Beobachtcr« piše, da je to polovica vsega brodovja, s kalerim sla lela 1939. razpolagali Anglija in Amerika 6kupaj.
Prvi alarm v Washingtonu
Rim, 27. februarja. AS. »Associated Press« poroča, da jc imela včeraj ob 1.31 preetolnira Združenih držav Wasliiington pr\i 'letalski alarm, ki jo trajal 13 minut. Tudi llamptor lloald (Virgin i ju) jc imel letalski alarm.
Neznana letala nad Los Angelesom
Stockholm, 27. februarja. AS. Ncwvorški dopisnik »Stockholmis Tidningcn« poroča, da je včeraj letelo l> letul neznane narodnosti nad los Angelesom nc da .bi metala bombe, lop-ništvo jc streljalo, nc da bi kako letalo zadelo.
Cripps o vojnih težavah v Angliji
Rim, 27. febr. AS. Včeraj je imel v poslanski zbornici Stafford Cripps govor, v katerem jc rekel, da je položaj Anglije zelo težak, nato pa ie ostro nastopil proti ljudem, ki še vedno samoljub-no skrbijo le za svoje koristi na način, ki ni v skladu s trpljenjem celega naroda, ki mora težko prenašati sedanje težave. Izjavil jc. da vlada ne bo več dolgo prenašala takih zlorab od skupine egoistov, ki kljub sedanjim težavam mislijo, d« lahko po stari navadi udobno žive in uživajo.
Rim, 27. februarja. AS. Ob zaključku razpravljanja v spodnji hiši o vojnem položaju ie govoril tudi Ilore Bclisba. Naglasi! je. da bo mornln Anglija ozdraviti svoje slabosti, ker je izgubila že velik del imperija in orožja. Naša kolonialna uprava sc ni zmenila za pravo sodelovanje. Ljudstva v Malnji in nn Filipinih niso dnin pravega odpora. Zalo jc potrebno paziti. dn se to ne bo ponovilo v Indiji. Naša vojska ni imela orožja in potrebnega varstva. Vladn ie poslala oskrbo nn najrazličnejša bojišča. Vprašanju izdelave orožja bo treba posvetili večjo pozornost. Pošiljati gn bo treba le tja, kjer ie v resnici najbolj potrebno.
Novi predsednik v Čileju
Santiagn de Čile, 27. febr. AS. Izvoljeni predsednik Juan Anlonio Rios bo prevzel oblast dne 23. marca.
Sofija, 27. febr. AS. Iz Sofije poročajo, da so bili na zahtevo angleških oblasti številni bolgarski državljani v Iranu internirani v konccntracjskih taboriščih, kjer žive pod najslabšimi nc^cii.
Seje ministrskega odbora za prehrano in cene
Sprejetih je bilo spet več važnih sklepov za boljšo ureditev prehrane
Rim, 27. febr. AS. Pod predsedništvom Duceja jc* zasedal v Beneški palači dno 23. februarja od 17 do 20, ter včeraj, dno 26 februarja od 17 do 18.3(1 ministrski odlior za preskrlKi in nadzorstvo nad cena mi. Navzoči so bili: tajnik fašistične stranke, ministri za finance. kmetijstvo, promet, korporacije, za izmenjavo in valute, tajnika v notranjem in vojnem ministrstvu, tajnika Pascolalo in Amicucci, načelnik nadzorništva za varstvo nad prihranki in izdajanje posojil, predsedniki fa»i-slovske zveze delodajalcev in kmetijskih delavcev ter trgovskih uslužbencev, predsednik Zveze industrijskih delavcev, ravnatelj Zveze industrijcev, nadzornik PNF Fabrizi in predsednik Družbe za sodelovanje, tajnik odbora, nar. sv. Auguslo Ven-luri.
Minister za kmetijstvo in gozdove je podal izčrpno
poročilo o vprašanju prehrane.
Navajal je nekatere važnejše podatke iz poročila o položaju prehrane na posameznih odsekih ter o tem, koliko raznih živil, ki so temeljne važnosti za ljudsko prehrano v Italiji, je na razpolago. — Odbor je sklenil, da se zaradi lega. da se preprečijo razna izkoriščanja zlasti po večjih mestih, živilske nakaznice, ki so bile odvzele, ne bodo več podeljevale ves čas, dokler veljajo.
Oprostitev taks na meso in druge olajšave.
Odbor je proučil neposredno položaj in jo jh> volji Diicoja sklenil, da se cene listale oz. znižajo, kjer koli je to le mogoče, ter je v zvezi s tem sprejel dva predloga. Prvega je predložil finaiičbi minister in določa, da se odpravi za ves čas, db-kler l>o trajala vojna, splošna taksa na goveje, svinjsko, ovčje in kozje meso. Odlior je dovolil kmetijskemu ministru, da sme določiti na trgu In v nadrobni, prodaji nove cene, ki začno veljali 9. marca,
Z nekim drugim odlokom so določene nadaljnje znižane tarife /.a prevoz po državnih in postranskih železnicah ter tramvajskih vozovih izven
Rima, da bi bila živila čim cenejša in da bi bila preskrba z njimi čim bolj zagotovljena. To /nižanje tarif, ki je bilo sklenjeno že 31. januarja za 10% za vino in mošt ter za 25% za druga živila, so bila še občutnejša 1111 sedanji seji. Tarife so se znižale za 20 do 25% in bodo začele veljati s 1. marcem 1042. Ukrep se ne nanaša na blago, ki je bilo namenjeno za izvoz in na tisto, ki se prevaža preko Italije drugam.
Dajanje novih hiš v najem.
Polom je odbor razpravljal o vprašanju novih hiš in njihove oddaje v 1111 jem. Na predlo« ministra za korporacije je odbor sklenil izdati ukrep, čigar glavne misli so naslednje: Posebne krajevne komisije bodo pregledale vse takšno novozgrajene hiše in ugotovile, če so tudi v zdravstvenem oziru primerne za stanovali ia. Določile bodo tudi primerne cene, ki jili bodo plačevali najemniki, toda le cene ne bodo smele biti višje kot so bile tisle. ki so ve-liule za najemnike v začetku leta 1940. Za tisle. ki so bili poklicani pod orožje, pa velja, da jim nihče ne sme odpovedati stanovanja, če so zdaj v vojski, izjemo pa tvorijo le tisti, ki najemnine nočejo plačevati. V primeru, če najemodajalec dokaže, da potrebuje stanovanje zn koga od svojih sorodnikov, sme odslovili dosedanjega najemnika. Ta določim pa se ne sme izvajati nad tistimi, ki so si kupili opravo po 29. marcu 1941.
Ministrski odbor je nalo razpravljal n cenah kemičnih izilelkon. Odobril je za te vrste stvari cenik, ki ga ie predložilo ministrstvo zn korporacije. Ob«'iiem je bilo določeno tudi vse potrebno, da bi bilo nadzorstvo nad cenami vseli kemičnih izdelkov čim leincljitejše.
Poročali so končno o raznih stvareh tudi tajnik fašistične stranke, ministri Pareschi. ltic-ci. Riccardi, llost Venturi. Di Novel, tajniku Buffarini in Amicucci. nar. sv. Molfini Molfino, Frattnri, Paladino in prof. Balelln
Prihodnja sejn ministrskega odbora bo v Beneški palači 12. marca.
Ducejeva nagrada
Gospodarstvo
Olje, sir, zelenjava in krompir se bodo pocenili
Rim, 27. febr. AS. V zvezi z ukrepom, s katerim so bile odpravljene takse na nekatera važnejša živila (olivno olje, sir, suha zelenjava in pa krompir), jc minister za kmetijstvo dal brzojavna navodila pokrajinskim Prehranjevalnim uradom glede znižanja cen omenjenih živil. Te olajšave začno veljati pri izmenjavi med pridelovalci, industrijci in trgovci takoj, dočim bodo nove cene pri prodaji na drobno uveljavljene s 1. marcem 1942. *
Ljubljanski velesejem. Z ozirom na določila v ostali Kraljevini je Visoki komisar za Ljubljansko |>okrajino odredil, da letošnjega velesejtjia ne l>o.
Začasna ustavitev klanja svinj v Kraljevini.
Kmetijsko ministrstvo je odredilo začasno ustavitev klanja prašičev za domačo poralio in sicer^od 2. marca do 1. oktobra.
Iz trgovinskega registra. V|)isana je bila tvrdka Stamatis Spiridion, žaga in trgovina 7. lesom, Bistrica pri Mokronogu. — Vpisane so bile nadalje naslednje izpremembe: Pri tvrdki sAlko^, Adolf Lorant in Ko., Ljubljana je vpisana javna družbenica šenk Vlasta, pri tvrdki Josip Kunz &
cene pri proizvajalcih in trgovcih; iz tega sledi, da je mogoče prodajati po nižji kot jk> maksimalni ceni. toda nikoli |>o višji ceni.
Pri ceni na drdlmo je všteto 0.10 lir mestne trošarine v Ljubljani za 1 stol premoga franko skladišče trgovca.
Cene na debelo pri premogu Belakrajina, Kočevje in Št. Janž veljajo franko vagon rudniška postaja, pri premogu Oločec in Gorenja vas-Brezo-vica pa franko rudnik.
Eventualna dostava na dom, tehlarina in kolek se računajo posebej. Enako se lahko računajo in izkažejo |>osehoj državne takse pri dobavah javnim ustanovam.
Cene morajo biti izvešene v vseh skladiščih in prodajalnah.
Vsako kršenje teh predpisov se I10 zasledovalo kazensko |>o naredbi z dne 20. januarja 1942-XX. št. 8.
Ta cenik stopi v veljavo z dnem 23. februarja 1942-XX.
Ljubljana, dne 17. februarja 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli,
Komp., Ljubljana, je bil izbrisan javni družbenik Meinel Karel, pri tvrdki Singer šivalni stroji, d. d„ podružnica Ljubljana, je bil postavljen za sc-kvestra g. dr. Oltilio Apollonio.
Likvidacija: Standard oljarne, družba z 0111. zavezo v Medvodah, likvidator dr. Benkovič Ivo, odvetnik v Ljubljani.
Iz zadružnega registra. Pri Gospodarski in mlekarski zadrugi z o. jamstvom v Kostanjevici je bil izbrisan član uprave Peuca Janez, vpisan pa Brsan Franc,
Nemiki državni dolg. Po najnovejšem izkazu zna.ša nemški državni dolg s koncem lanskega leta 64.239 (s koncem septembra 1941 58.062.7) milij. mark, kolikor ga ie fundiranega, dočim je znašal viseči dolg 60.637.1 (52.755) milij. mark.
Tvrdka Dita, ki je imela doslej sedež v Belgradu in kjer je bil udeležen pretežno francoski kapital, je prenesla svoj sedež iz Belgrada v Zagreb, kier jc bila registrirana 7. glavnico 2 milij. kun kot DID, d. d. za industrijo in trgovino z lesom. Kot znano ima družba v Brodu veliko napravo za im-pregniranje lesa. Druge tvornica omenjene družbe se nahaja na Sušaku, pa jo je družba dala v najem neki italijanski tvrdki.
Visoki komisar je iz DucejevCga zaklada podelil zakoncema Glilii Janezu in Tereziji iz Velike Loke št. 16, okraj Novo mesto, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 650 lir.
Z vsega sveta
Bolgarija
Ob obisku poveljnika madžarskega glavnega stana v Sofiji objavlja ves bolgarski tisk obsežne članke, v katerih poveličuje tradicionalno prijateljstvo in bratstvo med Bolgarijo in Madžarsko. Bolgarski vojni minister jc uglednemu madžarskemu gostu priredil banket. Ta obisk je jioglobil sodelovanje med bolgarsko iu madžarsko vojsko.
Madžarsko
Med madžarskim in turškim gospodarskim zastopstvom se v Budimpešti razvijajo pogajanja za novo trgovinsko pogodbo. Nova trgovinska jiogod-lia bo najbrž v prihodnjih dneh podpisana in bo urejala zlasti izvoz madžarskega tekstilnega blaga in uvoz turške volne.
Romunija
Guverner v Besarifbiji jo odredil, da se naj v Besa 111 bi ji izvede civilna mobilizacija vsega prebivalstva, ki bi bilo s|iosobno za kmečka dela. Tudi v pokrajinah onstran Dnjestra so izdali 6lic-ne ukrepe za poljska dela v pomladi.
Med Romunijo in Švico je bila v Bukarešti podpisana trgovska in plačilna pogodba. Pogodba stopi v veljavo dne 1. marca.
Švica
Plaz je zavili švicarsko vojaško pat rolo, ki je štela osem mož. Štirje so se sami izkopali izpod snega, tri so pravočasno rešili, eden je pa mrtev.
Indija
Danes se je v Novem Delbijii sešel Indijski parlament 11,1 tajno sejo. Na seji so obravnavali sedanji položaj, zlasti pa |K>ložaj Indije v zvezi z boji na Tihem morju.
Iz Šanghaja poročajo, da so indijske oblasti odredile, da se morajo vrnili v Indijo takoj vse čete, ki se vojskujejo drugod po svetu, in sicer zato, ker bodo jiolrebnc za lastno obrambo.
Švedska
Nad letališčem v južni Švedski se je zgodila huda nesreča. Dve letali sta v zraku izvajali bojne vaje, eno letalo pn je nenadoma treščilo na tla. Pilot-podčastnik je bil takoj mrtev.
Francija
Angleška letala so v nizkem |>oletu z ognjem iz strojnic obsipala francoske kmete. To se je zgodilo blizu Saint CJuentina. Kmetje so s polja na tovornem avtomobilu peljali krompir. Dva kmeta sta težko ranjen'1
Urugvaj
Pred vladno palačo v Montevideu se je zbrala
velika skupina nacionalistov, ki je vzklikala: >Dol 7. Združenimi državami, živela svoboda, živele volitve!« Demonstracije nacionalistov so tako naraščale, da se je bilo nekaj časa bati. da bodo napadli vladno palačo. Policija na konjih je skušalo demonstrante razgnati, vendar |ia so jih razpodili šele s solznimi plini. Okoli 30 oseb je bilo ranjenih. Množica je hotela tudi napasti palačo lista >1 Pueblo'. ki je vladno glasilo, šele fiozno zve-I čer je bil v mestu zopet red in mir.
Katoliški misijoni v Nizozemski Indiji
Nizozemska Indija obsega otoke Java, Madura, Sumatra, otočje Riau-Lingga, potem otoke Bangka, Billizon, Celebes, Bali, Lombok, Moluške otoke, južnovzhodni del Bornea, zapadni del Timorja in zapadni del Nove Gvineje. Poleg tega ie še v nizozemski posesti neskončno število manjših otokov. Po obsegu štejejo vsi otoki skoraj tri milijone kvadratnih kilometrov ter nekaj nad 60 milijonov prebivalcev. Izmed otokov ima Java dve tretjini vsega prebivalstva, to jc več kakor 40 milijonov prebivalcev. Gostota prebivalstva na otoku Javi znaša 320 ljudi na en sam kvadratni kilometer, kar je silno visoka številka, saj znaša gostota Italije, ki velja za zelo obljudeno deželo 143 ljudi na en sam kvadratni kilometer, kar je silno visoka številka, saj znaša gostota Italije, ki velja za zelo obljudeno deželo 143 ljudi na kvadratni kilometer. Prebivalstvo Nizozemske Indije pripada najrazličnejšim narodom in plemenom.
Otoki so bili že zgodaj znani Evropejcem. Že Marko Polo je bil na Sumatri ter dobil tudi poročila o Javi I. 1292. Pozneje so vzeli v posest otoke Portugalci, ki so jih pa izpodrinili Nizozemci.
Kmalu po portugalski zasedbi so prišli na otoke katoliški misijonarji. Tudi sv. Frančišek Ksa-ver, veliki apostol Indije, se je mudil nekoliko časa na otočju. Ko pa so Nizozemci spodrinili Portugalce, so zatrli obenem tudi katoliške misijone. Odslej je bila Nizozemska Indija zaprta katolicizmu, dokler se niso v začetku devetnajstega stoletja razmere izboljšale. Prve misijonske postojanke so bile ustanovljene na otoku Javi, in sicer v glavnem mestu Bataviji. Vendar pa je v prvi polovici devetnajstega stoletja prizadevanje misijonarjev šlo predvsem za evropskimi prebivalci, šele pozneje, proti koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja se je razmahnilo misijonstvo tudi med domačini.
Težave, ki jih misijonarji srečujejo pri svojem delu, so zlasti islamska vera, protestantska propaganda, zlasti pa slabi zgledi Evropcev. Kljub temu pa štejejo misijoni 88.C00 katoliškega prebivalstva ter skoraj 50.000 katoliških domačinov. Katoliška Cerkev pa se zlasti uveljavlja s svojim človekoljubnim delovanjem in si je priborila med domačini že odločilen vpliv.
Uradni razglasi
Prepoved uporabe železobetona in železa pri stavbnih delih
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 19il-XI V šl. 291 in
smatrajoč za potrebno |>oskrbeli, da se zmanjša poraba železobetona iu železa pri gradnji javnih in zasebnih del, odreja:
Men 1. Prepoveduje se uporaba železobetona pri gradnji javnih iu zasebnih del, vštevši že pričeta.
Pre|»oved se ne nanaša na uporabo cementa pri gradnji opečnih stropov.
Izjeme od prepovedi iz prvega odstavka more dovoliti Visoki komisar, če gre za dela. ki se dokončujejo dZiroma so potrebne za jnvpe koristi ali v avlarkične namene.
Men 2. Pri gradnji poslopij je prepovedana uporaba železa za okna in vrata, omrežja, ograje, predale (stelaže) in za stranska dela vobče, izvzeta pa so trgovinska okna ter okna in vrata bolnišnic.
Men 3. Določbe prednjih členov se ne uporabljajo za dela, ki spadajo v pristojnost vojnega, letalskega in prometnega ministrstva.
Men 4. Za ugotavljanje kršilev le naredilo so polen uradnikov in organov javne varnosti |>okli-rani tudi tehnični organi Visokega komisariata. ki i»mejo odrediti takojšnjo ustavitev del iu zaseči uporabljeno gradivo.
Men 3. Kršitelji določb le naredbe se kaznujejo upravno po |Kwlopku. določenem v naredbi 7. dne 26. januarja 1942-XX šl. 8. 7. za|K>rom do «1 voli mesecev ali v denarju do 5OO0 lir. Odredi se zaplemba zaseženega gradivu.
Men l>. Ta naredba. ki razveljavlja vse nasprotujoče ali 7. njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo 7. dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne '23. februarja 19t2-XX. Visoki komisar za Ljubljansko jiokrajino: Emilio (iraiioll.
Dopolnila k naredbi o kožah
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredim 7. dne 11. septembra 1P11-X X št. lOi s predpisi o zbiranju, razdeljevanju in predelavi kož iu
smatrajoč za umestno, da se Izdajo pojasnilne in dopolnilne določbe zanjo, odreja:
('len 1. Svinje, ki tehtajo pri zakolu več ko PO kg žive teže. se morajo odreti in se morajo dobliene kože izročiti trgovcem iz člena 1. naredbe 7. dne 11. septembru 1941-XIX šl. 102.
če se zakoljejo svinje |>od 60 kg žive teže, za kalere ni predpisano odirfc 11 je, pa se vendar ode-' rejo. se morajo tudi njih kože izročiti.
Vse druge določbe naredbe. omenjene v prvem od«lavku. ostanejo nespremenjene.
Men 2. Ta naredba slopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljublinnsko pokrajino. Ljubljana, dne 21. februarja 1942-XX. Vi.soki komisar za Ljubljansko pokrajino! Kmilio (irazioli.
Novi cenik za premog
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na (•odstavi svoje naredbe 7, dne 9. maja 19-11-XIX, it. 17, določa naslednje maksimalne cene za premog:
A.	Uvoženi premog:
Premog Trbovlje: Cena /.a rudniško upravo v Ljubljani franko vagon obmejna |>oslaja Laze brez javnih dajatev: kosovec 229, kockovec 212, oreho-ver 179, grahovec 162, /.drob 137 lir Iona.
Prodajna cena na drobno za trgovce v Ljubljani franko skladišče vključno vse javne dajatve: ko-ovec 81.40. kockovec 29.45. oreliovcc 27.55, grahovec 23.U0, zdrob 20.70 lir stot.
B.	D o m a č i premog:
(Cena za proizvodnjo v lirah in tonah: v oklepajih cena na drobno v lirah in stotih). Premog Relnkrajina: kosovec 188 (21.70), koc-kovec 128 (20.50), oreliovcc 116 (19.10), zdrob !Ki (16.65). prah «2 (11.60).
Premog Kočevje: kosovec 133 (19.90). kockovec 120 (i8.40), orehovec 108 (17.60), zdrob 94 (15.00), prah 68 (12.80).
Premog št. Janž: kosovec 144 ('23.30). kockovec 135 (22.20), orehovec 120 (20.43), grahovec 105 (18.65). zdrob 93 (17.45), prah «0 (13.23).
Premog Oločec: kosovec 124 25.70), kockovec 115 ('24.70), orehovec 100 (22.90), zdrob 90 (21.70), prah 60 (18.10).
Premog Gorenja vas-Brezovica: kosovec 110 (17.50). kockovec 100 (16.30), orehovec 90 (15.10), zdrob 80 (13.00), prah 60 (11.50).
Opomba: Maksimalne cene določajo v obvezni obliki mejo, pod katero sc morajo stvarno gibati
Novo mesto ob začetku
Novo mesto, v februarju.
Ne bi mnogo pretiraval, kdor bi trdil, da so novomeški meščani od ustanovitve njihovega mesta pa do danes užili mnogo zanimivih časov. Zlasti zanimivi so bili časi, ko so bili v naših krajih Francozi.
Prvikrat so Novomeščani Francoze videli I. 1797 po porazu avstrijskih vojsk v Italiji, od koder jih je Napoleon potisnil na Kranjsko. Francoske čete so kar vrele v kranjske dežele in prišle 1. aprila tistega leta v Ljubljano, 4. aprila |>a se je v večernih urah na novomeškem trgu pojavila francoska patrola 14 konjenikov, ki pa je že naslednjega dne odšla, ne da bi, kakor so meščani sami priznavali, napravila kaj posebnega. Mnogo bolj pogumno so meščani gledali na Francoze, ko so se li dve leti pozneje v drugo pojavili v njihovem meslu, to pa pač zato, ker so tokrat Francozi niso jirišli meščanom pokazat kot zmagovalci in gospodarji, marveč kot ujetniki, ki so jih Avstrijci napravili v bojih na Laškem. Knr čez 500 francoskih ujetnikov je takrat prišlo v Novo mesto in reči je Irelia, da so se 7, njimi liolje razumeli knkor nekaj let pozneje, ko so k njim zopet prišli kot gospodarji. Avstrijske oblasti so meščanom prejiovedale vsak stik s trmi ujetniki in zlasti krčmarjem prepovedale jiro-dajali leni ujetnikom jedačo in pijačo. Kljub grožnjam s hudimi kaznimi pa meščani kar niso mogli v sebi potlačiti svojega nagnjenja do gostoljubja in do dobičkanosnega trgovanja. Francoze, ki so kot ujetniki pohajkovali po novomeških ulicah, so namreč za dober denar radi gostili po mestnih pivnicah. Francoske ujetnike so Novomeščani gledali do 1. 1801. Nekaj let |w>lem francoskih prikazni v mestu ni biio. šeie i. 1805. so jih Novomeščani 7,0-p<»t zagledali, toda tokrat ne kot ujetnike, marveč •opet kot zmagovalce in gospodarje. 16. decembra
devetnajstega stoletja
je bilo. ko jih je v mesto prišlo kar 1700 jiod vodstvom generala d'Espagna. Posadka sama je ostala v Novem meslu, general pa si je za svoje bivališče izbral Otočec. Tokrat 7. dobičkonosno kupčijo ni bilo nič. Meščani so Francozom morali dali, kolikor so rabili zase in za konje, pa tudi mestna blagajna je morala le|>e denarce žrtvovali za francoske častnike in zlasti za generala, ki so 11111 kupili tudi novo kočijo, ki je pa general ni dolgo uporabljal. Deset dni po francoskem prihodu v Novo mesto je že bil sklenjen mir med Francozi in Avstrijci, ki je imiel to posledico, da so se Francozi iz /kranjskih dežel zopet umaknili. Nz Novega mesta samega so odšli 4. januarja 1. 1806. ■»popolnoma mirni,« kakor so mestni očetje sjioročili svoji višji gosposki v Ljubljano. Čeprav je prva francoska navzočnost trajala le nekaj dni, so jo Novomeščani vendarle ohranili v spominu. Francozi so jim namreč odnesli lepe denarce in kar je bilo še huje, vse žito, ki so ga meščani takrat kupovali na Hrvaškem. Novomeščani so bili takrat za kruli in moko v taki Bliski, d« so se morali obrnili do cesarskih oblasti, katerim so zatrjevali, da bo izbruhnila lakota, če vlada ne bo odredila dovoza žila v mesto in okolico.
Bilo je leta 1809., ko je na mejah tedanjega avstrijskega cesarstva zopet strašila francoska nevarnost in dvignili so se tudi Novomeščani. V hudi stiski jo nadvojvoda Ivan 8 junija 1. 1808. pozval vse moške od 18. do 45. leta starosti, ki niso bili uvrščeni v avstrijsko armado, naj se prostovoljno priglasijo v deželno brambo in na boj. Kakor en mož so se na In poziv dvignili tudi Novomeščani, ki jim je za poveljnika bil Laiiger, graščak na l'o-ganici. ki je svoje deželne branibovce v vojaških veščinah vežbal vsako nedeljo in praznik in jih tuko pripravljal na boj proti Francozom. Nasled-I njega leta so Francozi res zopet udarili ua Kranj-
sko in 19. maja že bili blizu Ljubljane. Dan preden so Francozi vzeli Ljubljano, so Novomeščani dobili poziv, naj se zberejo v črno vojsko in v redni vojski, ki se je pomikala proti Hrvaški, pomagajo proti Francozom. Mestni očetje so za poveljnika novomeških brambovcev izvolili pl. Fichteuaua, njemu v pomoč pa nadčastnika v takratni meščanski gardi Franca Lužarja. Za podpoveljnike so izvolili Leopolda Slrausa, Josipa llnterlokauerja, Simona Govekarja iti Franca Papeža, ki so poveljevali 169 novomeškim možem črne vojske. Ce in kako so se ti novomeški ernovojniki borili, pa ni nikjer zapisano. Verjetno pa je, da v boj sjiloli niso posegli, bržkone zalo, ker je bilo odpora avstrijske vojske prehitro konec.
Dne 6. avgusta 1. 1906 so Francozi četrtič in to za daljšo dobo. prišli v Novo mesto. Čet, ki so prihajale v mesto, ni bolelo bili konec. Kar naprej so se čete valile skozi mestne ulice, končno pa so meščani le spregledali in spoznali francosko zvijačo, ko so opazili, da je ena in ista četa |>o večkrat korakala skozi mesto. £0 prvi dan meščani Francozov niso nič kaj prijazno gledali. Še bolj pn so jim Francozi obležali v želodcu dva dni po njihovem prihodu, ko so izvedeli, da je Napoleon kranjski deželi naložil vojni davek v višini 15 milijonov frankov. Kmalu pa so Novomeščani morali preizkusiti še nove neprijetnosti in nova bremena, 13. avgusta je vojaški poveljnik že sklical v mestno posvetovalnico vse novomeške obrtnike in trgovce, kjer jiiin je sporočil, da bodo morali skrbeti "za prehrano francoske posadko. Za preskrbo mesa zn francosko posadko je moral skrbeti neki ši-benek. ki je moral meso izlaknlti, kakor je vedel in znal, sekati pn so ga morali po predpisani ceni trije novomeški mesarji. Hrano častnikom sta morala dajati gostilničarja Jnger in ScInVinger, in to dvakrat na dan po oaein vrst jedi zn ceno 8 goldinarjev za moža. Zn lo ceno so častniki smeli zahtevati razeu mesuih jedi tudi vino, in če jim je
prišlo na misel tudi -orozolijo in slivovect. Meščani so morali skrbeti, da ni ničesar zmanjkalo za prehrano častnikov in vojaštva. Toliko poguma pa so Novomeščani vendar imeli, da so se spretno otepali plačevanja vojnega davka, ki ga francoske oblasti nikakor niso mogle vsega izterjati. Meščani so namreč bili prepričani, da bo nova vojna kmalu izbruhnila. Vojne pa ni bilo in Francozi so kranjsko deželo začeli po svoje urejevati.
Vso Kranjsko so Francozi razdelili na distrikle, od katerih eden je bi.l novomeški. Novo mesto je bilo poleg tega sedež okraja in sedež kantona, ki je obsegal šest županij: Novo mesto, Sv. Peter, Brusnice, Slopiče. Toplice in Mirno peč. Tudi novomeška občina sama je takrat oživela, saj je k njej pripadalo še 34 okoliških vasi. med njimi Cegel-niea. Gornja in Spodnja Straža, Prečna, Brod iti druge. Prvi od Francozov imenovani župan velike novomeške občine je bil pl. Josip Kichtenau, ki so mu bili podrejeni adjunkti in mestni svetovalci. Zupan je takrat imel svojo uniformo. Nosil je modro obleko z rdečo prevezo s »trobojnimi franžami«. Enako uniformo sta morala nositi tudi oba adjunk-la, le da je imela njuna preveza le bele >franžct.
Tudi v notranji upravi novomeške občine so jkmI Frnncozi nastale veliko in temeljite spremembe, med katerimi jo bila zlasti ta. da so uredili mestno gospodarstvo, česar se avstrijskim oblastem niti po petdesetletnem prizadevanju ni posrečilo. Francozi so se tega vprašanja poprijeli 7, večjo odločnostjo. Z 1. 1812. so mestni očetje namreč morali občinsko gos|>odnrslvo voditi po vzeledu francoskih mest. Tudi v mnogih drugih ozirih so se novomeške razmere bistveno spremenile. Z marsičem se Novomeščani niso mogli sprijazniti, deloma zato, ker so jim reforme, ki so jih Francozi izvajali na vseh področjih javne uprave, nalagale nova bremena. Marsikaj pa so odklanjali iz načelnih razlogov, knkor 11. pr. civilno poroko in ukinitev mnogih praznikov.
Vsi sloji prebivalstva obiskujejo kinematografe
Ze od nekdaj so Ljubljančani radi obiskovali gledališke predstave in ko se je uveljavila kinematografija, smo tudi v Ljubljani kmalu dobili prve kinematografe. Občinstvo se je hitro navadilo nanje in jih začelo redno posečati. Najbolj je ustregel kinematograf čirokim slojem prebivalstva še s tem, da jo nudil oddih in zabavo za razmeroma prav nizke stroške in da je hkrati z večjim številom predstav, ki so se začele /e v popoldanskih urah. omogočil obiskovanje filmov tudi takim, ki zvečer niso mogli zdoma. Popoldanski obisk kinematografov je« bil že od nekdaj v Ljubl jani znaten in isto potrjujejo izkušnje gledališča, ki je s pridom uvedlo popoldanske predstave, zlasti nedeljske popoldanske predstave za mladino.
Ljubljana ima šest kinov
Razvoj kinematografije je Ljubljana hitro zasledovala. Ko je začel zvočni film zmagovito pot po vsem svetu, smo kmalu dobili v Ljubljani prve zvočne kinematografe in tudi kinematografi po deželi so kljub velikim stroškom začeli nabavljati zvočne naprave. Danes ima Ljubljana tri kinematografe v središču mesta, ki predvajajo le nove filme. To so: kino Union, kino Matica in kino Sloga. Poleg tega sta še dva kinematografu: prvi je na Kodeljevem. drugi pa v Mostah. V teh kinih predvajajo v glavnem reprize filmov, torej filme, ki so jih drugi ljubljanski kinematografi kdaj prej že vrteli. Nov kino pa je dobila lani Ljubljana z ustanovitvijo Pokrajinskega Dopolavora, kateri se nahaja v veliki dvorani na bivšem Taboru. V pokrajini je število kinematografov dokaj skromno. Kini obratujejo na Vrhniki, v l/ogatcu in Novem mestu. Dopolavoro pa ja ustanovil kinematografe še v Ribnici in v Metliki.
Vsi sloji obiskujejo kinematografe
Zanimanje za predstave kinematografov je v Ljubljani in v pokrajini zelo živahno. Zanimivo je gledati, kako prihajajo h kinematografskim predstavam zastopniki prav vseh slojev prebivalstva. Trgovski in obrtni krogi stalno po-sečajo predstave. \ olik je kader obiskovalcev iz uradniškega stanu. Prav tako si radi privoščijo oddih pri filmu vsi najrazličnejši delavski sloji, pa naj bodo to preprosti težaki ali strokovni delavci. Tudi tued izobraženci mnogi izredno cenijo pridobitve modernega filma. Razumljivo je seveda, da tvori precejšen del obiskovalcev mlajši rod in da je zlasti mladina navdušena za filme. Vse priznanje gre kinema-
tografom zato, da so upoštevali gmotno stanje svojih najbolj zvestih obiskovalcev in vzdržali vstopnice v res zmogljivih višinah.
Ljubljanski okus je izbirčen
Kakor povsod, tako tudi v kinih prav za prav občinstvo v veliki meri vpliva na izbiro filmov. Ljubljansko občinstvo ima prav dober okus. 1 o lepo dokazujejo uspehi posameznih filmskih predstav. Ljubljančani že od nekdaj ljubijo lepo glasbo in to se pozna tudi pri filmih. Prednost pred vsemi daje občinstvo filmom, ki obravnavajo snovi iz oper. Tako imenovani operni filmi, posebno če pri njih sodelujejo že znani odlični pevci, pri tem ne mislimo samo na slavnega Benjamina Gigliju, dosežejo v Ljubljani redno največji obisk iu tudi največje priznanje. Te dni ima v Unionti na primer izreden uspeli film Rigoletto:, ki je res odlično delo italijanske filmsko produkcije. Prav malo zaostajajo za temi filmi snovi iz zgodovine. Historični filiui. ki poleg tega, da z živo nazornostjo obravnavajo življenje iz prejšnjih vekov in tako tudi koristijo splošni izobrazbi, uživajo med občinstvom priznanje vedno tudi zaradi tehtnih in globokih snovi ali problemov, ki jih obravnavajo. Tudi družabni filmi iz sodobnega časa so prav dobro obiskani. Med temi še najbolj u/gejo filmi iz dijaškega življenju. Najmanj odziva med ljubljanskim občinstvom najdejo filmske komedije. To bomo razumeli, saj je znano, da prav za pra\ Ljubliana ni nikdar premogla uiti pri pisateljih,
niti v drugih strokah posebnih humoristov. Tako je nekako Ljubljana pri ocenjevanju dobrosrčnega humorju kar zaostulu. To seveda vpliva tudi pri obisku filmskih podjetij. Vsesplošno zanimanje pa vzbu ja pri kinematografskih predstavah vedno filmski tednik Luces, ki v besedi in sliki z živahnim dejanjem prikaže najnovejše dogodke in aktualnosti zadnjih tednov.
Domač izum
Kinematografi seveda zelo pazijo, da ustro-žejo okusu občinstva in da mu tudi sicer uslužno pomagajo. Tako skrbe, da spremlja zvočne filme tudi pisano besedilo v slovenskem jeziku. \ei'ina si pomaga tako. da projecira na platno tedaj, ko to razgovor v filmu zahteva, skozi drug projekcijski aparat diapozitiv, ki nosi potrebni prevod besedila. Kino Union je to rešil na povsem svojstven način. Vso važno besedilo filma tam doslovno prevedejo in mesto steklenih diapozitivov uporabijo poseben filmski trak, na katerega so napisi preneseni. Posebna naprava projicira te napise na filmsko platno, na katerem se istočasno projicira zvočni film. Premikanje napisov, ki jih pri steklenih diapozitivih mora ustavljali kinooperater sproti po svoji razsodnosti, opravlja tukaj avtomat. Ko teče zvočni film skozi napravo na določenih mestih, so m sproži sosedno napravo, ki meče na platno napise, l ak« je ves čas ohranjen pravilni vrst.ii red in časovno zaporedje. \ sa naprava je domač izum in v veliki meri prispeva k boljšemu razumevanju filmov, saj omogoča mnogo več napisov. S tem pa tudi obiskovalci razumejo razvoj dejanja mnogo bolje iu imajn tako od filma več. Pa recite, da ljubljanski kinematografi niso vedno ua mestu.
Včasih so imeli drugačne težave
Ali nam res fižol obvaruje kruh pred plesnobo?
Slavna Družba za poljedelstvo in koristne umetnije v Ljubljani je po svoji ustanovitvi leta 1767 kmalu začela z živahnim delom za povzdigo našega kmetijstva in obrti. Sklenila je zvezo s tujimi družbami ter pridobila domače in tuje strokovnjake za sodelovanje. Najodličnejši strokovnjaki so se udeleževali njenih natečajev, ko jc razpisovala razna vprašanja ter za najboljše odgovore delila tudi po 50 zlatnikov visoke nagrade. 2e 1. 1770 je taka nagrajena dela o vzgoji murv in sviloprejk, konoplje in lanu objavila v bogati, z bakrorezi opremljeni »Prvi zbirki koristnih poukov«, pozneje pa so izšle še tri knjige Zbirke. Najvažnejšo pridobitev za družbo pa pomeni sloviti doktor filozofije in mcdicine Baltazar Hacquct,
Hišni lastniki v Ribnici pred sto leti
Mnogo imen je ostalo šs do danes, druga so se izmenjala
Ribničane bodo zanimala imena hišnih lastnikov pred stoletjem. (V oklepaju so hišne številke, pred njimi ime lastnika.)
Rudež (1), Arko (2 — pd. Miklov), Lavredon (3 — Starešine), Kajtelj (4 — Fajtelj), Vesel (5 — Anzelk), Peček (6 — Peček), Riglor (7 — lfob), Petek (8 — Mežnar), P. T. Traven (9 — farovž), Sušnik (10 — Farbar), Lovšin (11 — Katerčan), Zaje (12), Nosan (18 — Cimperc), Arko (14 — Lojze), Lovšin (15 — Lukežov pod jablano), Vesel (16 — Betavnik), Novak (17 — šloser), Ramor (18 — Čampa), Fric (19 — Klobučar), Križman (20 — fepamtel), Rok (21 — Lovretov), Blatnik (22 — Ma-tovžkov), Žumer (23 — Kezkin), Pečik (24), Podboj (2 5 — Cenetov), Lovšin (26 — Štekličik), Pust (27 — Šulmajster). V tej hiši, ki je sedaj mesarija, je bila šola, ki jo je obiskoval dve leti Prešeren, nas največji slovenski pesnik.
Dalje: Logar (28), Lovšin (29, 30 — po domače Štekelj), Mcrše (31 — Anderletov), Oražem (32 — Vesel), Petek (33 — Rajhovi), Pele (34 — Ulčar), Lenart (35), Prijatelj (36 — Kramar), Agnes Peic (37 — Furlan), Prijatelj (38 — Simovjan), Arko (39 — Tošikov), Petelin (-10 — Sušoc), Lukic (41 — 1 avrič), Gorenje (42 — Roje), Hrovat (43 — Grme), Pele (44 — Ulčar), Kostanjevic (45). Novina (46), Debeljak (47), Celešnik (48); številka 49 nosi le domače ime Krišner. Sedaj je ta hiša last Kluna. Fegic (50), J. Petelin (51), Lavredon (52), Češarek (53 — Lukežov), P. T. Presnic (54), Petelin (55 — Kihtar), Štamfelj (56), Kozlar (57 — Štravs), Knol (58), Oberatar (59 — Belni), Konte (60 — Korlik), Prijatelj (01 — Rildhauer), Zotter (62 — Cotar), Češarek (63 — Potočan), Križman (64), Novak (65 — Mužinc), Križman (66), Zobec (67 — Cebin), Novak (<>8 — Maki,k). Pele (69), Arko (70 — Polir), Kro-niar (71 — Bolantin), Bregar (72 — Primož), Drčar
(73 — Molik), Ausic (74), Bolha (75), Potek (76 — Bozbirt), Silibar (77), Adamič (78 — Šloser), Novak (79 — Mišnik), Gelse (80 — Ulčar), Skubč (81), Petek (82,83 - Bosbirt), Kljun (84 - Kurji kovač), Češark (85 — Muliič), Češarek (86 — Slemenc), Ramor (87), Pele (88 — Jaklič), Lovšin (89 — Hape), Pajnič (00 — Ccrkljan), Čcšark — (Ul — Škerlj), Celešnik (92). Lovšin (93 - Betanko), Virant (94 — Makik), Skubč (95 — Malik), Škerl (96 - Hajduk), Pust (97 — žovžek), Novak (98 — Sušeč), Lovšin (99 — Detanko), Brezelj (100 — Sever), Novak (101 — Pepclar), Lavrič (102 — Urbanovi), Debelak (103 — Kramarček), Celešnik (104 — Trški malin), Češark (105 — Metkin), Kramar (106 — Kovač), Jakopič (107 — Urban), Pakiž (108 — Dan-čan), Kramar (109 — Kovač), Oražem (110 — Jen-gic), Štamfelj (111), Pctcrliii (112 — Čchela), Pucelj (113 — Kovač), Petelin (114 — Priničev), Kramar (115 — Jernejev), Novak (116 — Jakome), Češark (117 — Cojs), Jeršiuovic. (118 — Jernejčik), Keberl (119), Oražem (120 — Uržin), Puželj (121 — Cesar), Bartol (122 — Prime), Požar (123 — Mahik), Pucelj (124 — Resnik), Pucelj (125 — Martalos), Zadnik (127 — šušter), 128 — neznan kočar, Drčar (129 — Vajsgarkar), Novak (130 — Mužinc), Vidmajer (131), Raj h (132), Bunger (133), (134 — nečitljivo ime), Petelin (135 — Cojc), Reberuik (136 — Gorenje), Kersnič (137 — Kersne), Nosan (138 — Šinkovie), Petelin (139 — Barbkin), Simovic (141), (140 — nečitljivo ime), Plevel (142), Govže (143 — Ka-terle), Kljun (141 — Anzelj), Jančar (145), Andolj-šek (146 — Sitar), Celešnik (147 — Malncrček), Harring (148 — Na Brezju), Petelin (149 — Naj-zik), Lovšin (150 — Betavnik).
Mnoga hišna imena (vulgo) so še ostala do danes. Nekatera so se sicer nekoliko predrugačila, vendar je pa koren teh domačih imen skoraj povsod isti.
KULTURNI OBZORNIK
Koncert komornega orksstra
Pod vodstvom g. prof. Karla Rupla se je v ponedeljek predstavilo občinstvu novo glasbeno združenje. Petnajst, oziroma s pianistom šestnajst samih umet. izobraženih glasbenikov je sestavilo komorni orkester, ki jc takoj ob svojem prvem nastopu napravil najboljši vtis. Tako združenje stoji, kar se tiče izraznosti, nekako v sredi med godalnim kvartetom in med simfoničnim orkestrom. Od njega se zahteva intimno muziciranje prvega, obenem pa skoraj polna zvočnost drugega. Tu pride do veljave vsak posameznik kot solist, ki se pa mora obenem zlivati z drugimi v idealno celoto. Te lastnosti smo z veseljem opazili pri ljubljanskem komornem orkestru. Njegovi člani so sami znani godbeniki, od katerih se jih veliko solistično udej-stvuje. Kljub temu, da solisti, bodisi pevci ali in-slrumentalisti, že po svoji naravi navadno niso naj-pripravnejši material za skupno igro, ki zahteva precejšnjo mero podrejenosti drug drugemu, je vladala v izvajanju ljubljanskega komornega orkestra idealna enotnost v ritmu i nv zvoku. Le nekajkrat, mislim zlasti na Bacha, se jc v najhitrejšem gibanju ta enotnost sem in tja skalila, kar je pa dirigent takoj izravnal.
Orkester jc na prvem mestu zaigral sveže pi-sa Vivaldijev koncert v a-molu za godala in klavir, potem tri krajše Škerjančcve skladbe za sam orkester, Faurejev Andante moderato za godala in klavir in končno znameniti Bachov konccrt v d-molu za dve violini s spremljevanjem godalnega orkestra. Slogovno tako različne skladbe je orkester z redko slišano tehnično dovršenostjo odigral in mu-zikalno pravilno interpretiral, kar je v prvi vrsti zasluga dirigenta Rupla, ki je tokrat, vsaj kolikor je podpisanemu znano, prvič javno nastopil kot dirigent, pa se je takoj lepo uveljavil, čeprav ni diri-gentstvo njegova glavna stroka. Tak uspeh je do- .
segel toliko lažje, ker je imel pred seboj ansambl, čigar izvajalske možnosti in tajne sam kot violinist najbolj pozna. Seveda je to za dirigenta samo en pogoj uspeha; da Ruplu tudi dragi pogoji nc manjkajo, je najbolj prepričevalno dokazal ravno s tem nastopom.
Kot solista sta nastopila pri Bachovem koncertu Leo Pfeifer in Albert Dcrmelj, ki sta izvajala svoj part umetniško dovršeno, v zvoku pa čudovito skladno. — Za Vivaldijcvim koncertom je zapela sopranistka Valerija Heybalova šest Schu-mannovih samospevov. Bodisi da je bila rahlo in-disponirana ali pa ni dvorana prikladna za njen glas: zdelo se je, da ni v polnosti glasu in v izrazu dosegla tistega maksima, ki smo ga pri njej vajeni. Tudi je vzela nekatere pesmi odločno prehitro; mislim zlasti Posvetitev, Pogovor v gozdu, morda še Iz mojih solz. Bistvo teh in mnogih drugih Schu-mannovih pesmi leži vse drugje kot v naglem, ritmično ostrem tempu. Sicer pa je samospeve tehnično dovršeno odpela. Spremljal jo je na klavirju Bojan Adamič, ki je igral klavir tudi pri Vivaldiju in Faureju. Kar velja za ostale člane orkestra, velja tudi zanj: vedno se je znal tenkočutno podrediti celoti. Občinstvo, ki je napolnilo veliko filhar-monično dvorano, je s priznanjem pozdravilo koncert. Gotovo je s tem izrazilo željo, naj bi nc bil ta nastop zgolj slučajnosten dogodek, ampak naj bi to združenje še naprej delovalo po smoirno določenem načrtu.	M. T.
Jara Bensš: »Sveti Anton«
Bcncševa revijalna jazz-opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« za Ljubljano ni novost; z uspehom so jo prvič uprizorili 1. 1934. Od takrat sc je skoraj vsako sezono pojavila na našem opernem odru; po krajšem premoru so jo letos znova uprizarjali. Njena vsebina in glasba je dobro znana najširšemu občinstvu, zato letošnjo uprizoritev samo zabeležimo. Od prvih sodelavcev so še ostali Poličeva v vlogi Maruše, Janko, ki igra poročnika Tomca, in Zupan, ki predstavlja gospodarja in župana Matijca. Novejši in najnovejši nosilci vlog so
ki je prevzel njeno tajništvo. Tako je lahko 7. januarja 1775 ta prednica Kmetijske družbe izdala »VVochentlichcs KundschaftsbUtt«.
»Kundschaftsblatt,« ic siccr strokovni časopis, saj sc v glavnem peča samo s kmetijstvom, vendar pa objavlja tudi imenike v Ljubljani umrlih in imenike gostov, ki so prihajali tedaj, ko še nismo imeli železnice, prav pogosto v Ljubljano, med njimi tudi najvišji dostojanstveniki. S temi vestmi in novicami se pa prvi časopis že približuje značilnostim časnika ter se jc res iz njega razvila »Laibachcr Zcitung«, ki je pri raznih založnikih kot uradni list izhajala do kraja svetovne vojne 1. 1918.
Tedanja Kmetijska družba je v nemirnih časih hotela predvsem zboljšati naše poljelclstvo in pomnožiti pridelke, s tem pa zagotovili prebivalstvu dežele vsaj najpotrebnejšo prehrano. Dežela si namreč še ni opomogla po vojnah in še vedno je občutila posledice sedemletne vojne, ko so sc pojavljala že znamenja novih vojnih časov. Sicer so strokovnjaki žc priporočali sajenje krompirja za hrano, toda to prevažno živilo jc bilo tedaj pri nas še komaj znano. V skrbeh pred lakoto prebivalstva jc tedaj objavil upravnik ljubljanske pošte pl. Amigoni kot član Družbe za poljedelstvo in koristne umetnije dne' 8. aprila v »Kundschafts-blattu« članek »Kako naj pečemo kruh s sladko repo, ki naj jo mešamo med pšenično, rženo, ajdovo in proseno moko«. Ze v naslovu pisec pravi, da jc napravil ta poskus ter jc bil kruh prav okusen.
Poštni upravnik pl. Amigoni piše takole:
»Vzamemo poljubno pšenično, rženo, ajdovo ali proseno moko, ki jo kot navadno pripravimo z drožjem, naslednje jutro zgodaj pa testo po navadi zamesimo. Za to pripravimo sladko repo in jo mehko skuhamo ter jo vzamemo prav toliko kot tehta moka. Repa mora biti prav dobro zmečkana, s testom zmešana in dobro zgnetena, da napravimo navadne hlebe, ki jih vsadimo v pravilno razbeljeno peč, ko so dosti vzhajali, nato pa hlebe dosti za-pečemo in o pravem času vzamemo iz peči. — Prepuščamo, da vzamete poljubno po teži moke tudi toliko repe, ali samo polovico ali pa celo samo tretjino. Večkratno mešanje bo vsaki gospodinji dalo več naukov v roko.
O krompirju pa 1. 1775 še ni nihče pisal in le počasi sc je udomačil po več desetletjih najživah-nejše propagande, velikih žrtev in težkih naporov, dokler ga šele sredi prejšnjega stoletja naš kmet ni splošno prideloval. Ker imamo pa sedaj krompir, nam ni treba več mešati repe in buč med moko, zato nam naj pa nasvet služi samo za dokaz, kako resno so se naši izobraženci žc pred poldrugim stoletjem prizadevali, da bi najširše sloje obvarovali pred pomanjkanjem kruha. Poleg tega članka je namreč »Kundschaftsblatt« 16. »jesenskega meseca« ali septembra objavil članek: »Kako obvarujemo kruh pred plesnobo. »Stara tradicija« — pravi — »je tako sredstkvo zapustila po vaseh Švabske dežele. Vsa skrivnost je ta, da merniku žita primešamo perišče turškega fižola in tako
Katoliško dejstvo
Kričanstvo se nc boji znanosti in njenih dognanj. Ko je Leon XIII. odprl arhive vatikanske knjižnice svetnim učenjakom, je spregovoril: »Ne bojimo sc resnice«. Krščanstvo izhaja pač t stališča, da si znanost in vera nikoli ne moreta nasprotovati, saj sta obe od Boga. Znanost sloni na zakonih narave, ki jih jc ustvaril Bog, vera pa na razodetju, ki nam ga je objavil Bog. Ne moreta si torej nasprotovati, ker bi drugače Bog samemu sebi nasprotoval. Kakor Leon XIII. za zgodovino, tako moremo tudi mi reči splošno: »Ne bojimo sc znanosti!«
Bila so zlasti v preteklem stoletju odkritja, ki so grozila, da bodo s svojim znanstvenim učinkom izpodkopala temelje veri, ki mora biti prav tako razumsko utemeljena, kakor znanost. Toda vedno se je nato dokazalo, da so bili zaključki napačni. To je morala spuznati n. pr. medicina, tudi takrat, ko je segla s Freudom na polje duševnosti ter s svojo psihoanalizo hotela zbrisati pojem greha, ali takrat, ko jc po drugi poti, preko Mendclovih zakonov o dedovanju lastnosti, hotela priti do istega cilja, kakor zlasti tedaj, ko je na polju biologije iznašla tako imenovani cvolucionizem ali razvojno teorijo. Krščanski teologi so v začetku ob podobnih odkritjih piišli večkrat v nemalo zadrego (nič čudnega, saj je prišlo vesoljno krščanstvo v zadrego celo takrat, ko jc Galilei odkril preprosto resnico, da sc zemlja vrti okrog sonca!), pozneje pa dokazali napačne zaključke odkritij ter jih mnogokrat celo uporabil i kot dokaz skladnosti med znanostjo in razodetjem. Prisvojili so si tudi metode, ki so jih učenjaki s tolikim pridom uporabljali na področju svetnih znanosti ter jih prenesli na teološko polje.
Tako je znano, da se zlasti sodobna apologe-tika, to je znanstveni zagovor krščanstva, poslužuje izkustvenih metod moderne znanosti z velikimi uspehi. Ta način obrambe katoliške resnice se imenuje metoda »katoliškega dejstva«. Izkustvenim potom prihaja iz vidnih in zunanjih posledic, ki jih more opazovati okrog sebe, na nevidne vzroke in pride tako končno do vere v Kristusa in do vere v bivanje božje sploh. Človek vidi Cerkev in njeno bujno življenje, vidi milijone gorečih Kristusovih vernikov, ki Kristusa časte, ljubijo, gredo zanj v mučeniško smrt in se s požrtvovalno ljubeznijo žrtvujejo za blagor človeštva po bolnišnicah kot usmiljene sestre, po divjih poganskih krajih kot misijonarji, kot neustrašeni borci za pravico povsod, kjer se deli krivica in nasilje, kot apostoli ljubezni, dobrodelnosti in odpovedi tam, kjer jc beda in pomanjkanje. Skratka, dejstvo katoliške Cerkve sc modernemu človeku predstavlja kot čudež. Ko ta čudež z vsemi njegovimi pojavi raziskuje, pride do zakliučka, da je na dnu tega čudeža Kristus, Bog. Kakor so v polpretekli dobi veliki bakteriologi iz znakov bolezni iskali njihove povzročitelje, bakterije, tako išče moderni človek iz znakov duševnega zdravja v krščanskem verniku, iz njegove svetosti, sreče, miru, duhovne lepote, mirne vesti povzročitelja zdravja, lepote, sreče, mirne zavesti in nesebične ljubezni. Tako metode moderne znanosti pomagajo tudi veri v njeni obrambi in razširjanju.
Toda ta nova apologetska metoda, če jo smemo imenovati novo, opozarja kristjane z vso silo na njihovo veliko odgovornost pred svetom. Po tej metodi je prav za prav življenje kristjanov tista pot, po kateri naj pride sodobni brezverec in verski dvomljivec do Kristusa in Boga. Kakšna odgovornosti Kolikokrat sc primeri, da v veri slabotne požene v brezboštvo prav slab zgled takih, ki bi morali po svojem mestu biti luč, svetilnik, ki vodi do vere. Ni neutemeljeno, ko rečemo, da jc bilo v velikem delu sodobnega odpada nižjih slojev krivo tudi pohujšljivo zadržanje izpostavljenih, bogatejših katoličanov, ki so tonili v dobičkarstvu, čeprav so imeli morda na ustih besede o socialni pravičnosti in ljubezni. Lahko je bilo izza obložene mize govoriti sestradanemu revežu o socialni ljubezni, lahko jc bilo založenemu s tremi službami razpravljati o kvarnem vplivu brezposelnosti na versko zavest! Teorija je bila jasna, »katoliškega dejstva« pa ie manjkalo. Zares, veliko odgovornost imamo kristjani. S svojim zgledom in delom sodelujemo pri dokazu za resničnost krščanstva in Cerkve.
zmešano damo mleti. Fižolova moka ohrani kruh v dobrem in užitnem stanju. Mnogo kmetov napeče ob žetvi zadostne zaloge kruha nc da bi se jim kdaj pokvaril. To zasluži večkratne poskuse, če je res trajno, in v vojnih časih bi lahko za preskrbo postalo prav koristno, saj ie treba večkrat v sili jesti plcsniv kruh, ne samo v veliko škodo za zdravje, kakor smo že večkrat zvedeli v zadnji pruski vojni (torej v sedemletni vojni).«
Ta stari poskus bi morda spet lahko ponovili, sa jmoki primešani zmleti fižol gotovo ne bo nikomur škodoval, naposled pa fižol morda res obvaruje kruh dalj časa pred plesnobo.
iUiymK'JOWaTi*rB,v. s. - «ir».w. u-
Barbičeva (županova hči Lenka), Japljeva (milijonarka iz Kanade), B. Sancin (slavni tenor Tino Klement) in M. Sancin (reporter Riba). Občinskega stražnika igra J. Rus, cigana primaša pa Simončič. Zadnjo izvedbo je dirigiral Simoniti, plese je na-študiral P. Golovin. Tudi letošnja uprizoritev jc bila podana z vso živahnostjo; oko se je lahko opajalo ob pestrih prizorih in razkošni opremi, uho je pa tudi prišlo na svoj račun. Kot je videti, bo imela opereta tudi letos dosti hvaležnih poslušalcev.	M. T.
Gerkveni glasbenik št. 1-3
Izšle so prve tri številke najstarejšega slovenskega glasbenega časopisa Cerkvenega glasbenika, ki 6cdaj nastopa že 65 leto. Gotovo je to častitljiva starost, ki že sama priča o potrebnosti in vrednosti te revije naših organislov in organa našega cerkvenega petja. Istočasno jia praznuje 65 leto tudi Cecilijansko društvo, ki' je lastnik in izdajatelj revije. Za to priliko je prof. Stanko Premrl napisal lepo zgodovinsko razpravo o najstarejših slovenskih cecilijancih. Z veliko hvaležnostjo se spominja mož, ki so ob ustanovitvi društva leta 1877 zastavili vse svoje moči in orali ledino pri težkem delu preosnove in dviga slovenske cerkvene glasbe. Tu ne misli samo voditeljev tega gibanja temveč tudi vse tiste, ki 60 kot člani cecilijanskega društva ali kot naročniki Cerkvenega giasbei.ika pri tem delu sodelovali in društveno delo gmotno in moralno podpirali. Vsi (i zaslužni ljudje 60 že skoraj umrli, izmed katerih so nekateri dobro znani, drugi pa že pozabljeni. Da se osveži spomin na te pionirje slovenske cerkvene organizacije, je Stanko Premrl objavil iz treh dokumentov iz tega časa, imenik udov društva sv. Cecilije v I. 1S78, naročnikov Cerkvenega glasbenika za I. 1879 ter še nekaj drugih opomb. Imenik prvih udov sedanjim članom v zgled in vzpodbudo. Med prvimi udi so bili na pr.: Bleivveis, Arko, Aljaž, Belar, Bcrust, Cenčič, Čitalnica v Cioriziji, Dolinar, Fajgelj, Foerster, Goršič, Gnjezda, Govekar, Grčar, znani goriški cecilijanec itd. Članek ee bo nadaljeval,
kajti v njem manjkajo še taki ustanovitelji sv. Cecilije, kakor p. 11. Sattner, p. Angelik Hribar, o katerih govori naslednji članek dr. A. Uolinarja: Pregled slovenske cerkvene glasbe, ki ga je za to priliko pripeljal prav do cecilijanske dobe, ko je 1. 187S izšla prva štev. Cerkvenega glasbenika z načelnimi članki p. Hugolina. — Prof. St. Premrl je v 6]x)min umrlemu slov. glasbeniku prof. Ostercu napisal lep 6j->ominski članek, v katerem je registriral vseh njegovih 64 skladb, ki 6o bile že tiskane (15) oz. so ostale v rokopisu. Posebno se ga spominja tudi kot cerkvenega glasbenika, saj je zložil Oče naš, Ave Mario, Magnifikat in Re-kviem. — Vinko Vodopivec, goriški cecilijanec, je prispeval članek o družini gorizianskih goslarjev, izdelovateljev gosli, ki so zelo slovele v 6vetu. Ustanovitelj te družine je bil Anton Pelizon (1763) in nadaljevali 60 obrt sinovi Jožef. Anton, Karel in Filip, s katerim jc I. 1S97 izumrla la nadarjena družina. — Fr. Ferjančič je posvetil nekaj vrstic pok. sod. svetniku Karlu Grebencu v 6pomin, ki je umrl v 82. letu leta 1941. — Na to sledi drobiž iz glasbenega sveta, v katerem St. Premrl registrira koncertno življenje v Ljubljani v zadnjem času, priobčuje dopise z dežele, ocenjuje cerkveno glasbeno produkcijo ler se spominja raznih jubilejev domačih in svetovnih skladateljev.
Glasbena priloga, ki je priložena vsaki številki, prinaša to j>ot skladbo glasbenika in slikarja prof. Šantla in 6icer mašo za mešani zbor, v obsegu 8. strani. Skladba je že starejšega datuma in je bila zložena leta 1908 sprva na hrvatsko besedilo. Slovensko besedilo je priredila M. Elizabeta Krenižar. Skladatelj je to mašo namenil predvsem mladinskim in šolskim mešanim zborom, zato v obsegu sopran tudi ne gre na visoko. Je pa ta skladba kljub svoji preprostosti dobro melodiozna, harmonsko krepka in oblikovno odlična. Z njo je revija golovo zelo ustregla slovenskim cerkvenim zborom. Sama zase velja tudi 1 liro.
Cerkveni glasbenik izhaja kot mesečnik in velja z Glasbeno prilogo vred letno 25 lir, za dijake 15 lir. Urejuje prof. Sf. Premrl, (Zarnikova ul. 12). Revijo vsem priporočamo
te novice
Koledar
Sobota, 28. februarja: Kvatrc; Roman, opat in ustanovitelj reda; Antonija Florenška, vdova in opatica; just, mučenec; Makarij, mučencc.
Nedelja, 1. niarca: Albin, škof; Svitbert, škof; Antonina, mučenica; Evdocija, mučenica.
Novi grobovi
+ V Sisku ie umrla gospa Marija vdova Ri-bartč, roj. Trcgclj. Pokopali so jo včeraj popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Lepote
domovine
zanimivosti svet«
v besedi in sliki prinaša
Velia letno samo 40 lir
EDINI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK
Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva 6
—	Vljudno sporočamo vsem ccnjcnim naročnikom, da bo od 1. marca dalje mesečna naročnina za »Slovenca« 15 lir.
_ Uprava »Bogoljuba« sporoča, da sc jc tretja
(marčna) številka nekoliko zakasnila. — Razpošiljanje sc bo začelo v ponedeljek.
—	Lepi spomini. V roke mi jc prišel šopek suhib planik, vpletenih v papir, ki je na njem napisana zanimiva zdolaj navedena prigodnica pesnika Silv ina Sardenka. Rajni jc znal 1 nežno rahločutnostjo in prikupljivo obzirnostjo tudi v večjo družbo spraviti mnogo neprisiljene zabave. Pri mizi so n. pr. njegovi druščinarji dobili na lističih njim zložene šegave stihe. Pri krompirjevi peki na prostem jc spravil tudi resne izletnike v otroško veselje. Pred leti jc večja počitniška tovarišija napravila iz zavetišča ob Bohinjskem jezeru daljšo, precej naporno turo do zanimive planine Krste-nice. Vti znojni in upehani so zasedli izletniki zgornji prostor pastirčke koče, kjer so dobili željno pričakovano okrepčilo. Sardcnko brž stopi na stol in zapiše brez razmišljanja naslednjo pesnitev, kakor bi jo iz rokava stremel, na naddurje:
Smo šli na planince na strme vrhe; vse polno živince. pa sc nilcsti ne sine.
Visoka je gora — visoka zares; čez tri dni se mora prit' gor do nebes.
So lepe vakance, da lepših več ni: iz sklede smo žgance zajemali vsi.
Bog živi planince, 1 plansarje prej! Rad pil bi še vince. pa z Bogom — juhej!
X.
—	Občinski komisar v Vinici. Z dekretom Visokega Komisarja je bil tazpuščen dosedanji občin ski odbor v Vinici in imenovan za izrednega občinskega komisarja gospod Josip Malič.
—	Smrt nemškega časnikarja. V Gradcu je umrl upokojeni urednik Alfonz Castelliz v starosti 60 let. Več desetletij je bil urednik Tagespostc. Po rodu je bil Celjan.
—	Starinoslovec prol. Tulli umrl. V Rimu je nagle smrti umrl tudi v inozemstvu znani starino sloveč profesor Albcrto Tulli, inšpektor grego rijanskega egiptovskega muzeja v Vatikanu.
—	Umetnostna razstava srednješolcev. V Bottcga d'arle< v Gorizii so priredili dijaki tamkajšnje klasične gimnazije »Vittorio Emanuclc III. zanimivo razstavo svojih slikarskih izdelkov. Med razstavljenimi deli so tudi nekateri poizkusi kiparskega in risarskega značaja in izbrane fotografije z umetniškimi motivi, Razstava je vzbudila v javnosti veliko zanimanja.
—	Kupimo nekaj izvodov Sketove povesti Miklova Zala-. Uprava -Slovenca«, Kopitarjeva 6.
—	Avlomobilski klub ljubljanske pokrajine v Ljubljani, opozarja vse lastnike tovornih motornih vozil na plačilo prometne takse za II. dvomesečje t. j. za marec in april. Vsi lastniki tovornih avtomobilov in molociklov, ki so plačali prometno takso le za 2 meseca t. j. januar in februar in s svojim vozilom obratujejo, morajo plačati to takso za prihodnja 2 meseca najkasneje do 28. II. t. 1 Taksa se plačuje pri Avtomobilskem klubu v Ljubljani, Beethovnova jtlica 14. Ob tej priliki je prinesti s seboj prometno knjižico in spoznalni znak na katerem jc razvidno, da jc bila taksa do febru arja 1042 že plačana.
—	Avtomobilski klub ljubljanske pokrajine v Ljubljani opozarja vse lastnike šoferskih izkaznic, da se bodo iste vidirale za leto 1042 počenši od 26. t. ni. dalje med uradnimi urami od 0— \2H v tajništvu kluba. Beethovnova 14. Prinesti je s seboj novo šofersko izkaznico in Lir 23 v gotovini. Po-
V zverinjaku
Radio Ljubljana
novno opozarjamo, da je vidirati Ic one izkaznice, katere lastniki uporabljajo, ostalih ne. S tem, da se izkaznica ne podaljša. 110 izgubi svoje vrednosti, pač pa lastnik ne more upravljati motornega vozila.
—	Tramvajska nesreča v Tricseju. Na Via Ta-
rabocchia v Triestcju sta ličila skupaj tovorni avtomobil in tramvaj. Voznik tramvaja je hitro zavrl, toda zaradi velike hitrosti ni mogel preprečiti nesreče. Sunek ic bil prcccj močan. Kljub temu se jc hudo poškodoval na glavi 21 letni Giovanni Grando, drugim potnikom v tramvaju pa sc ni zgodilo nič hudega. Prestali so le precej strahu.
—	Zvišana kazen. Apelacijsko sodišče v Novem mestu je na priziv državnega tožilca zvišalo kazen Ignaciju Kajinu iz Poilklanca od 15 na 20 let robije. Kajin jc 2S. julija lanskega leta zaradi stalnih prepirov med svojo ženo in materjo dal svoji materi piti s strihninom zastrupljeno žganje, ki ga je ta d.ila piti tudi svoji materi. Obe ženski sta šc isto uro umrli. S tem jc komaj 27 letni Kajin zagrešil namerno usmrtitev svoje matere in malomarno usmrtitev svoje stare matere. Zato se bo |x)koril dvajset let v ječi.
—	S svetilnim plinom sta se zastrupila. V Celovcu so našli v njunem stanovanju mrtva zobozdravnika dr. Ilackenbergerja ter njegovo ženo. Zdravniki so ugotovili, da sta umrla, ker sta se zadušila s svetilnim plinom. Policijska preiskava je dognala, da sla bili odjirti glavna pipa in dovodna pipa plinskega voda. Pipa na kuhalniku je bila sicer zaprta, vendar se je ozka plinska cev precej na široko razpočila. Tako je začel plin uhajati iu zadušil oba zakonca.
—	Razprave proti navi.ialccm cen. Pred kazenskim sodnikoin-pocdinrem, ki so 11111 poverjene '.adeve o navijanju cen in o preslopkih raznih proti-dragliijekih uredb, je bilo ta teden obsojenih osem oseb zaradi prestopka po čl. 7 uvedbe o cenah na skupno 42 dni zapora in 1250 lir denarne kazni. Dva obtoženca sta bila oproščena. V prvi vrsti je šlo za cene raznemu sadju, posebno domačim jabolkom, ki so jih prodajalke sadja prodajale lani jeseni po višji ceni. kakor je bila določena v jesenskem ceniku za sadje. Izgovarjale so se, da so smatrale izbrana jabolka za uvožena, ki jim je bila sicer določena višja cena. Nekateri prodajalci so dalje prodajali po višjih cenah različne kavne nadomestke. Dva trgovca sla bila dalje tudi obsojena, ker sta zaračunavala pri nadrobni prodaji blaga višji pri-bitek nad 25%. kakor je lo določila zadevna uredba o pribitkih. Neka trgovka si je celo pri prodaji vrvi iz konoplje zaračunala, kakor lo navaja obtožnica, 60 odstotni dobiček. Sodnik je dalje izrekel samo eno pogojno sodbo, druge vse nepogojno
Ljubljana
Svojevoljno zapiranje trgovin
Ugotovilo se je. da so razne trgovine v zadnjih dneh docela zaprle svoje prostore ali pa jih zapirajo pred uro za zapiranje, določeno v uredbi Visokega Komisariata št. 116 z due 16. oktobra 1941 -XIX.
Visoki Komisar sporoča, da bo dal takoj preklicati obrtna dovoljenja za vse trgovine, ki bi jih našli svojevoljno zaprte pred določeno uro. razen tega pa bodo proti prestopnikom uporabljeno še druga kazenska določila iz omenjene uredbe.
Sneg se naglo taja
Ljubljana, 27. februarja.
Ali jc že konce hude zime z mrazom? Vsi vremenski pojavi zadnjih dni. posebno še. sedanji jujj. kažejo, da smo res prestali najhuje in da se nam ni treba bati hujšega mraza in hujših snežnih metežev. lz raznih krajev pokrajine, kakor iz Kočevja, Novega mesta in Rakeka so prišla kratka poročila, da povsod dežuje, da vlada južno vreme in da se je sneg, ki je dosegal po mnogih krajih in gozdovih viišno do dva metra, močno etajal in je najvišja plast sedaj debela šc kakih 50 centimetrov. V zadnjih dneh je sneg hitro izginil po nekaterih krajih in so se pokazale tu 111 tam že goličave. Vode počasi naraščajo. Ljubljanica je 11. pr. na špici narasla doslej za 30 centimetrov zarudi tajanja snega. Narasla je tudi lšca za 25 centimetrov. Južno vreme drugače traja dalje. Dnevna temperatura jc že tretji dan vedno nad ničlo. Davi je bila najnižja jutranja leniperalura 1.0" C nad ničlo, včeraj dnevna najvišja pa 4.7" C. V zadnjih 24 urah je lahno ro?ilo in je padlo vsega 4.6111111 dežja. Barometer se je danes dvignil na 755.8 mm in se še dviga. Promet po glavnih cestah v mestu in okolici je v toliko otežkočen, ker so nastale na mnogih krajih velike kotanje, trda snežna skorja izginja, vožnja s sanmi je že nemogoča.
1 Gg. katelicte ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol prosi za urnike nadzornik za verouk.
1 Jutri ob 5 pojioldne bo uprizoritev pravljične igre »Pogumni krojaeek- v frančiškanski dvorani. Za to prvo mladinsko predstavo v letošnji sezoni frančiškanskega odra vlada veliko zanimanje, -r Vabimo zlasti naše najmlajše, da pohite jutri v nedeljo v frančiškansko dvorano in si ogledajo to !ejx> pravljično igro. Vstopnice dobite v trgovini A. Sfiligoj. Frančiškanska ulica 1 in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane.
I Redna letna občna zbora Glasbene Matice ljubljanske in Filharrnonične družbe v Ljubljani, ki bi se morala vršiti v ponedeljek, dne 2. marca, sta preložena.
1 Mestno zdravniško službo ima od sobote od 20 do |>onedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. M is Franta, Poljanska cesta 15, telefon 32-S4.
Rokodelski oder
Občinstvo vljudno obveščamo, da se predstava Mature . I. marca nc bo vršila, ker je radi obolelosti igralcev preložena.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 0; mr. Hočevar. Celovška cceta t>2 in mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta 47.
Kaj ste znoreli? Ali ne veste, da je danes brezmesen dan! In končno ali imate si>loh lov-*ko karto?. , >-
Poizvedovanja
Nahrbtnik je bil pozabljen 23. t. m. v dopoldanskem vlaku od Sv. Lovrenca do Novega mesta. Najditelj se na|iroša, da ga vrne proti nagradi na postaji Sv Lovrenc ali v Sp. Šiški, Jerncjeva c. 41.
Našel se jc Wertheim-kjuč, 26. febr. zjutraj v Slomškovi uiici v bližini Kolodvorskega niiei-jona.
Robota, 2S. Februarja. 7.30 Poročila v »lov. — 7.45
Simfonična glasim (med odmorom napoved časa) — h.1,1 Poročila v iulij. — 12.15 Trio Kmonn — 12.4" Koncert pianista V. Armirolija — 13 Napoved časa, poročila v ilali.i. — 13.15 Uradno vojno poročilo v slov. - 1.1.17 Kadilski ork. pod vodstvom Sijanea — II Poročila v itatij. 11.15 Komorni zbor pod vodstvom Šijanca — 14.45 Poročilo v slov. — 17.15 DruKi del koncerta pod vodstvom mojstra Siinonetta — l"--1-' Valčki — IS Zdravstveno predavanje dr. Simčeve 19.90 Poročila v slov. — 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved časa, poročila v ilnllj. — 20.20 Komentarji k dnevnim dogodkom v slov. — 211.30 Glasba U ltossinija — 21.40 Pestra glasba — 22.10 Koncert violinista A. Scrata — 22.45 Poročila v ilalijauščini.
Iz Logatca
Gostovanje Narodnega gledališča iz Ljubljane
bo v Logatcu v nedeljo, 1. marca ob 3 jx>|>oldne in ob 6 zvečer v Prosvetnem doniu. Igrali bodo znamenito švicarsko dramo Izdaja pri Novari«. Nastopajo v glavnih vlogah razni znani igralci iz »Via .Mala , Ker vlada za to gostovanje veliko zanimanje, — saj bodo igralci nastopali v slikovitih srednjeveških kostumih, — se prijjoroča, da nabavite vstopnice že v predprodaji.
Z Gorenjskega
Veki se učijn prti trni kruh. Dosti pekovskih mojstrov ni znalo speti okusnega črnega kruha iz ržene moke. ker se teua niso učili. Zato so poslali šest jiekovskib mojstrov z Gorenjskega v Celovec, kjer so se pri tamkajšnjih pekih naučili tudi te umetnosti, lz Gradca pa so poslali nekega pekovskega mojstra na Gorenjsko, ki je domače pekovske mojstre učil peči črni kruli iz ržene moke. Krušni vzorci, ki so jih po preteku enega tedna poslali pekovski mojstri, so pokazali, da je priprava črnega kruha brezhibna. Krtih, ki ga mesijo gospodinje same in ga nesejo potem v pekarno peč, je v mnogih primerih naravnost neužiten. Na la način se zapravlja ržena in pšenična moka. Zato ni samo v interesu pekovske obrti, da se izenačijo krušne karte z onimi v Reichu in da se več ne izdaja namesto kruha moka, marveč je to v interesu celotnega prehranjevalnega gospodarstva. Na podlagi te utemeljitve bodo najbrž v najkrajšem času samo peki smeli peči kruh.
Okrožni vodju dr llradelzk;/ v Bohinju. Te dni je obiskal s svojim spremstvom Bohinjsko Srednio vas in Bohinjsko Bistrico vodja dr. llradctzky in postavil tamkajšnje strankine tovariše (orožnike in učitelje) za voditelje krajevnih skupin in oporišč. Ob tej priliki je okrožni vodja obiskal tudi nekatere šole. Bil je zadovoljen z napredovanjem šolarjev in se je zahvalil učiteljem in učiteljicam za njihovo dosedanje delo.
Itaznc nesreče. 30 letni delavec Juri j Božičevič, ki je zaposlen pri tvrdki :>Inlex< v Kranju, je pri delu padel na betonska tla in si zlomil nogo. — Učiteljica ročnih del v po-koju Olga Sitig v Radovljici je padla in si zlomila levo roko. — V Tržiču se je 64 letna Matilda Dolinarjeva vračala z dela domov, liiod jioljo pa je padla in si zlomila desno loko. — Šestletni posestnikov sin Žibert iz Kamnika je padel na cesti in si zlomil levo nogo. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnišnico na Golnik.
Ojuten vodovod nn Bledu. Da bi odpomogli pomanjkanju vode. so sedaj v Radovini zajeli dva nova izvirka ter z njima ojačili in zgradili že obstoječi vodovod, ki preskrbuje Bled in Gorje z dobro studenčniro. Na Bledu sc opažajo živahne priprave za gradbeno delovanje.
S Spodnjega štajerskega
Smrtna kosa. V Mariboru je umrl 73 letni železniški upokojenec Ferdinand Donko. — V Studencih pri Mariboru je odšla v večnost 531etna zasebnica Marija Matul. — V Polzeli je umrl upokojeni železniški uradnik in posestnik Ivan Ste-plovnik, v Ptuju pa vdova po zdravniku gospa Ana Stuhec.
Nrzi/odr. Železniški uslužbenec Franc. Koblenc v Celju je dobil hude opekline jio obrazu, ki inu jih je zadala para iz lokomotive. — V Konjicah jc avtomobil povozil delavca Ivana Brišnika in mu zlomil levo nogo ter ga poškodoval jio obrazu. — Delavec Karel Sencgnčnik je hotei spraviti iz delavnice težak stroj, pri tem mu je spodrsnilo in zlomil si je levo nogo. — V Bukovcu je delavec Franc Kumcr padel pod vagon poljske žclcznice in se hudo poškodoval.
Iz Hrvatske
Delokrog hrvatskega sabora. Pred otvoritvijo hrvatskega saliora je izdal Poglavnik zakonsko odredbo o poslovniku za sabor. Po tem poslovniku ima sabor več stalnih odborov, med drugimi finančni odbor, odbor za narodno gospodarstvo in promet, odbor za p ros veto, odbor za pravosodne in verske posle, odlior za zdravstvo, ml bor z u korporacijsko službo, odbor za verifikacijo članstva v saboru. Plenum sabora razpravlja o predlogih navedenih odborov, vlade ter o predlogih predsednika sabora. Kcje sabora so javne in tajne. A si govorniki morajo svoje govore govoriti in ne čilali. Za govornike je določeno posebno mesto. Ministri govore s svojih prostorov.
Nov hrvatski' jiolitični tednik. Te dni izide v Zagrebu prva številka novega hrvatskega političnega tednika >Spremnost«, ki ga ureja Ivo Bogdan.
Regulacija spodnjega teka Neretve. V Čap-Ijini, v Hercegovini, so pričeli urejati desno obalo Neretve.
Hrvatska delavska zbornica je razpisala natečaj /.a gledališki komad u življenja hrvatskega delavca.
Železniške proge na Hrvatskem očiščene. Zadnje dni so na Hrvatskem očistili snega vse železniške proge ter se promet zdaj spet redno vrši.
Ustanovitev nemške trgovinske zbornice v Zagrebu. PrejtSnjo nedeljo je bil v Zagrebu ustanovni občni zbor tamošnje nemške trgovinske zbornice, ki ima nalogo pospeševati trgovinske slike med Hrvatsko in Nemčijo.
Novi predpisi za prehrano ljudstva na Hrvatskem. Z ozirom na okolnost, da je prehrana ljudstva v raznih krajih različna, je hrvatski gosjiodarski minister izdal okrožnico, s katero je pod gotovimi pogoji dovolil zamenjavo pšenice, Ječmena in rži za koruzo.
Vračanj© hrvatskih vojnih ujetnikov v domovino. Hrvatsko časopisje poroča, da se je dosedaj vrnilo v domovino okoli 17.000 hrvatskih vojnih ujetnikov V raznih nemških taboriščih jih je še samo 2000, ki pa se bodo tudi kmalu vrnili domov.
Hrvntsko-ncinška pogajanja o pravni pomoči. V Zagreb je dopotovalo zastopstvo nemškega pravosodnega ministrstva, ki se l*> z delegati hrvatskega pravosodnega ministra pogajalo za sklenitev pogodbe o izročevanju zločincev ter o izkazovanju pravne pomoči med obema državama.
Izpilila komisija za učitelje stenografije. V Zagrebu je imenovana izpitna komisija za učilclje stenografije. V njej jo tudi član dr. Ljubomir Škreblin, inšpektor v p.
llrnd za zaščito delavske mladine. V Zagrebu so oni dan ustanovili urad za zaščito ilc-itivbke mladine, Urud stoji v ^tesnejših sti-
kih s korporacijskem ministrstvom ter tudi s svoje strani prispeva za zboljšanje gmotnega stanja delavstva. Nova organizacija <>e predvsem tudi zanima za prehrano delavskih družin in njihove stanovske razmere.
V Zagrebu je umrl viceadmiral v pokoju M-
kola pl. Stankovič.	. ,„ „	..
Nove cene v železniških jedilnih vagonih.
Hrvatske oblasti so določile nove cene za jedila v železniških jedilnih vagonih. V teh vagonih slane odsedaj naprej zajutrek 20 kun, kosilo m večerja pa SO kun.	„ . ,
Prenos poslov na velike žujio. Poglavnik je izdal naredbo, s katero je prenese^ del poslov pravosodnega ministrstva nn velike župe.
Sindikalni tečaj v Sarajevu. Z odobrenjem korporacijskega ministrstva se je pričel pred dnevi v Sarajevu prvi sindikalni tečaj, ki ga je priredila tamošnja delavska zbornica. Vsi udeleženri tečaja so ob otvoritvi prirejali manifestacije Poglavniku in ustaški Hrvatski.
Železniški promet v Besni vpostavljen. \ se bosanske železniške proge, ki so bile v zadnjem času zasnežene, so prejšnji teden očistili ter se sedaj po njih zopet normalno razvija železniški
promet.	t .
Dobrodelna akcija »Pnntoct v Zagrebu je v
mesecu januarju podpirala 1706 družin s 5056 družinskimi člani, katerim je razdelila raznih živil in oblek v vrednosti 750.000 kun.
Iz Srbije
Zopetna dovolitev uporabljana električnega loka podnevi. Zaradi večjega dovoza premoga v Belgrad in zaradi popuščanja mraza je glavni opolnoinočenec za gospodarstvo v Srbiji zopet dovolil industrijskim in gospodarskim podjetjem, kakor tudi gospodinjstvom, uporabo električnega toka podnevi. Vsi ostali predpisi varčevanja z električnim lokom ostanejo seveda šc nadalje v veljavi.
Pridelovanje zelenjave in povrtnine tudi v Belgradu. V okviru splošnih naredb in'navodil za smotrno obdelavo vseli razpoložljivih zemljišč v Srbiji, je pozval tudi belgrajski župan prebivalstvo. da mora obdelati in zasaditi z zelenjavo in povrtnino vse svoje vrtove in še nezazidana stav-bišča. Če bi kdo zemlje ne mogel sam obdelati, mora to sporočiti občini, ker jo bo v tem primeru obdelala občina in bo uporabila pridelke za svoja zavetišča in druge dobrodelne zavode.
Pelrnvgrail - sedež glavno carinarnice. Srbski finančni minister je podpisal odlok, s katerim je dosedanjo carinarnico prve stopnje v Petrov-gradu povišal v stopnjo glavne carinarnice.
Leskovec dobil novega župana. Okrožni načelnik v Leskovcu je po naročilu srbske vlade imenoval za župana v Leskovcu tamkajšnjega pivo-varnarja Tnsa Stevanoviča. ki ima za sestavo ostalega občinskega odbora popolnoma proste roke. Dosedanji župan Slrahinja Janjič je razrešen vseh dolžnosti v občini ter je odšel na novo službeno mesto.
Občinska aprovizacijska zadruga v Vrnjrih.
Zaradi preskrbe ljudstva z živili so v Vrnjački banji ustanovili občinsko aprovizacijsko zadrugo, v katero so dosedaj vpisali zadružnih deležev že za 700.000 dinarjev.
Občina v Ivcskovru v Srbiji je v zadnjem času dohila neka i krompirja, ki pa prodaja ljudem po 5 in pol dinarja kilogram. Vsak član družine ga lahko dobi 10 kg.
Smrt Nade Vošnjakove. Dne 17. februarja je umrla v Belgradu v 45. letu starosti žena bivšega opolnomočenega ministra dr. Rogumila Vošnjaka, Nada Vošnjak. Pokopana je bila v Belgradu dne 19. I. m.
Novi predpisi glede prodaje fižola. Upravnik žitarske centrale v Srbiji je izdal nove predpise glede prometa s fižolom. Po teh predpisih so določene prodajne cene za fižol po krajevnih razmerah. ki so prav tako uradno določene ter je v njih obsežen tudi zakonito dovoljeni zaslužek.
Znižana obrestna mera zn pupilne in ccrkve-no-snmostanske naložbe. Srbska hipotekama banka je znižala obrestno mero za vse pupilne in cer-kveno-samostanske naložbe od \% na 3% letno.
DNEVNIK PALČKA
50
odrijančka
Palčki so rjoveli, nekateri so čofotali po vodi, drugi so brž lezli na suho.
Slon je izkoristil našo zmedo, planil je iz vode in jc pobegnil, navzlic temu, da sino ga za božjo voljo klicali nazaj. Kmalu ga sploh nismo več videli.
• Vsega 6i ti kriv!« so začeli vpiti palčki name.
«Ne jaz, ampak vi,« sem se branil. »Zakaj 6te pa šli nanj? Mister Tram je navajen finega vedenja, a vi...«
»Cuj. Modrijanček,« mi je Bradač segel v besedo, «dosti je tvojega čvekanja! Potegnil si nas za no6, pa šc kako! Zdaj vemo vsi, da je bil ta 6lon iz zverinjaka. Le poglej!«
Pogledal sem: resnično, slon je krenil na zoološki vrt.
«Pa je le spočetka vse lepo kazalo, a vi ste mi vse pokvarili,« sem skušal ugovarjati.
»Prav, prav, saj nismo nič jezni nate, so mi odvrnili palčki, »Zabavali smo se pa le in za to smo ti hvaležni.«
Niti malo nisem dvomil o tem — in zato sem spet ponovno dvignil svojo modro glavic*
Spori
ne vasi ne luči. Niti glasu kake živali ne slišiš. Zvezdnato uelx> jc razpeto in posejano z zvezdami, a v bližini se svetijo lučke iz Ankare kakor zvezde.
Veni, da mi ni treba iti niti p01 "re <lalef-pa 1-KJin /e med živahnimi ljudmi i/ vseli delov s\ eta. V hotelih igra godba kot v Newyorku, Londonu ali nekoč v Parizu, polno ic var.eteiev m plesov in plesalk, in vsi tn ne vedo nič o samot-nos ti. To je drugo poglavje. Ob ponočnem pogledu n.i mesto vidiš, kao mesto raste vidiš delo mlade države, ki ima močno hotenje, da se dvigne, la podvig bo Turčija branila napram vsem grožnjam in obljubam 1'rva in poslednja i^olitična beseda I Turčije jc. Iurčija hoče ostati nevtralna.
Ankara — novi del mesta.
Mogočen razmah novodobne Turčije.
V	dno duše te pretrese samota Visoke Anato-lije. Kakor lata morgana se ti dozdeva pogled čez Manttansko morje v rdečkasti večerni zarji. Skoraj nemogoče si je predstavljati gnečo ljudi pri parnikti v llaydarpaši. Šele listi, ki se pelje po planoti Anatolije, utegne videti pravo obličje Turčije. Drugi del Turčije je — tuj, pisan, prijazen, a ta neskončna pustinj ska planota, ki je vsa rjavkastosiva pod sivim nebesom, jc domovina turškega kmeta in turškega vojaka. Takoj za staro »Nikomedijo«, kjer železnica slednjič zapusti obalo, je pokrajina koj nedotakljivo steklena. Redke vasi se stikajo v ilovnate griče, kar uklenjene so med nizko nebo in kotlino, ki jih varuje spričo burje. Nedavno je bilo tu še 30 stopinj mraza in ledena burja je nanašala snežne žamete.
Gorje samote
»Poleti,« mi je pravil turški trgovec (tako piše poročevalec lista Berliner Lokal-Anzeigerja«, je prav za prav še hujše. Pomislite, 40 stopinj vročine! Pustinjska trava gori in ovce so žejne.«
Zdaj so pognali ogromne črede drobnice v kotline. Zjutraj smo zagledali nekaj lisoč ovac, kako so se tiščale druga druge. Pred vsako vasjo je videti nekaj stotin dolgodlakih ovac in koza, ki Evropa pozna njih volno kot »volno angora«, kar tvori eno od bogatij Turčije.
Evropa? Ali, ta jako elegantni vlak s spalnimi vagoni, s svojim belim perilom, svojimi smehljajočimi se natakarji, svojimi »nienuji« in potniki iz vsega sveta, je videti v tej puščobni osamljenosti pokrajine, ki se vozimo 14 ur po njej, kakor čol-niček na Oceanu.
V	Eskesehirju, ki je že na višini 800 m, vstopi nekaj Anatolcev. Ko sedijo pri zajtrku, bi se pod njimi skoraj stoli podrli. Pod košatimi obrvmi se lesketajo temne oči, lasje pa so kot gosta dlaka. Njih obrazi imajo tako trde jx>teze kakor pokrajina, ki beži zunaj mimo nas. Ničesar ne naročijo, kar jim natakarji ponudijo. Le čašico turške kave 6i dajo prinesti, m preden jo začno piti, 6i jo posmehljivo ogledujejo. Ko naročajo, niso glasni, toda jako ljubeznivi. Zraven prigrizujejo neko okroglo pecivo, ki so si ga prinesli s seboj. Njih pogledi pohitevajo čez nas, in dozdeva se, da nas niti ne vidijo.
Moj turški sosed mi pripoveduje, česa se uče njih turški kmečki fantje v prvih urah pri vojakih:
»Kdo je prijatelj Turkov?« — »Turek«. — »In 6icer?« — »Nihče.* »Kdo je sovražnik Turkov?« — »Vsak, ki ni Turek.«
Čez čas je sosed počasi dodal: »Vidite deželo, vidite prebivalce. Mi smo nevtralni in mi smo osamljeni. In tako tudi hočemo. Kdor bi hotel spremeniti, 6e mora z nami boriti. Mi se dobro borimo."
Nekaj vasi, nekaj čred. Nekaj modernih silosov. Rjava daljina z nekaj marogami snega.
S te 'brezmejne visoke pustinj6ke planote se dviga Ankara. V tem mestu se dviga iznad najbolj živahnega trga, Gazijevega trga, kjer jx> ves dan na stotine ljudi čaka na avtobuse, kjer so velike knjigarne in gosposke trgovine, tu 6e iznad vrvenja
■—i— ■■ •...	i	i	n
Potovanfe kranjskega plemiča po Ifaliii (1649-1651)
V preteklih stoletjih so pogosto hodili kranjski plemiški in meščanski sinovi v Italijo, bodisi da bi tam nadaljevali v domovini začete študije, ali pa da so potovali zaradi svoje izobrazbe in si tako širili svoje duševno obzorje. Tako potovanje po Italiji je napravil tudi Volk Karel baron pl. J urit, ki je izhajal iz starega plemiškega rodu. Že njegov ded Karol pl. Ju-rič, graščak na Prežeku. v Semiču in Strugah, je bil sprejet 15. marca 1595 od kranjskih deželnih stanov kot njihov član, baron, zase in za svoje zakonske dedne potomce. Volk Knrcl baron pl. Jurič ie bil rojen okoli leta 1629. kot sin Iv. .lak. barona pl. Juriča, bavarskega polkovnika in svetovalca, cesarskega višjega blagajnika in proviantnega komisarja. Ko se je povrnil Volk pl. Jurič s svojega poučnega potovanja, je zavzel tudi on mesto proviantnega moistra za hrvatske in primorske meje. Zanimivo je. da ie poslal eden od šestih njegovih sinov cistercijan in je kot p. Evgen leta 1730. podlegel hudi rani. prizadeli mu od razbojniške roke ob priliki uskoškega napada lia kostanje-viški samostan.
Svoje potovanje po Italiji ie opisal kranjski plemič v 457 strani obsega jočem dnevniku z naslovom: »Itenerarium lllustrissimi D. D. VVolffgangi Caroli L. Baronis de Iuris Domini in Strug et Altguettenbcrg.« Za motto ie napisal: »Ctiius introitus sit prosper rt esilits idem, hoc solito custos prarstet a more Dctis« in Dno Duce C.omite Fortuna.« (Cf. L. Zg, 1896, Peter pl. Radics.)
*
Naš baron jc nastopil potovanje 28. no vembra 1649. Sklenil je. da bo čas dobro porabil in ne bo niti četrt ure po nepotrebnem
in kričanja dviga sjjonienik, spomenik Mustale Kemala Ataturka.
Leta 1926 so kot prvi sjioiiicnik s podobo človeka v dolgi zgodovini Turčije postavili bronasti Kemalov spomenik v parku Gulhane v Istanbulu. Tam, kjer je zdaj v Ankari spomenik, je bila še pred nekaj desetletij anatolska pustinja. Nekaj minut bolj daleč, kjer je zdaj kolodvor, pa so bila malarijska močvirja Ob hribu, poti staro trdnjavo, slonijo koče stare Turčije, ki so že vse razpadle. Nekaj korakov dalje od spomenika pa stojijo mogočna evro|»ska poslopja in asfaltne ceste se širijo po milje daleč in svetle luči žarijo v noč. Avtomobili h i t i jo proti predmestjem vil, iz stotisočev oken prihaja luč v temnomodri večer. Koliko dela in truda je bilo treba, da 6e je vse to preuredilo v pičlih 20 letih! To glavno mesto 6redi pustinjske planote je pač čudež Turčije.
Ženska nič več sužnja — temveč tovarišica
Ob vznožju spomenika stojita dva Vojaka iz brona; eden gleda v daljo, drugi pa z roko kliče tovariša. Na drugi strani nese turška kmetica granate, kakor je to delala v osvobodilnih vojnah. Položaj ženske se je v Turčiji počasi spreminjal in sc še spreminja. Ta sjiomenik — donašalka granat, ki je bil zasnovan na lastno Kcnullovo f>oveIjc, je najbolj vidno poroštvo za ta razvoj. Spomenik turške kmetice! Niti v sanjah si v Turčiji Kalifov ne bi mogel kdo kaj takega misliti. »Te ženske so prav tako odločale o |x)tcku naših vojn«, mi je dejal Turek, bojevnik iz prejšnje vojne. »Saj si niti misliti ne morete, kako smo bili ubogi. Ženske so nam nosile naboje, ko smo vsi zdelani in izžgani od vročine ležali za griči. In ženske so do-našale granate in vrče z vodo...« "Iurkinja na
Nova ureditev slovenskega športa
uredbe Visokega Komisarja o ureditvi v naši pokrajini je razvidno, da sc jc tudi
Iz
športa
na tem jxxlroiju odredil slovenskemu živliu va/en položaj v vodstvu in izvajanju. Slovenski šport bodo vodili slovenski vodniki, kakor je bilo lo že v |>releklosti, vodniki, ki so dokazali svoje sposobnosti s tem, da so prav zadovoljivo vodili krajevne organizacije in dosegli znatne tehnične uspehe. CONI ne bo posegal vmes in tudi noče posegati vmes, razen kadar bo v to poklican kot najvišja oblast za tehnično stran.
V sporazumu z Visokim Komisarjem jc zagotovil CONI |x)trebna sredstva, da se delo lahko nadaljuje v istem tempu kot doslej. Preskrboval bo tudi v bodoče vsa potrebna sredstva Vsi moramo delati za našo mladino, za blagor ljudstva in dobro le prelepe dežele.
Imenovanje vodilnih osebnosti naj nikogar ne preseneča, saj je izvršeno ha tak način, da se da našim organizacijam široka možnost ustvariti si tak notranji uslroj, da bo rodil čim boljše uspehe. Zato moramo bili pripravljeni nuditi športu vsako jKxljioro kakor to dela CONI ter poslušati naše voditelje. Samo z delavnostjo «e lahko doseže napredek, v športu pa je treba vedno napredovali in nikoli ne zaostajati.
Za to udejstvovanje v Ljubljanski pokrajini ne zahteva nihče od naših športnih delavcev priseg, zaobljub ali kakršnih koli izjav. V športu sc dela vse s sončno jasnostjo. Odlok Visokega Komisarja ne vsebuje nobene spremembe v športni aktivnosti naše pokrajine. Dovoljenja za športno udejstvovanje bo izdajal Pokrajinski odbor CONI-ja (tako se imenuje p>o novem Slovenska šjHirtna zveza. ki bo ohranila v jx>lneni obsegu svoje dosedanje voditelje). Deloval bo preko svojih zvez in šjx>rt-nih komisarjev tako, da bo organizacija fiojiolna in ho lahko izvrstno delovala. Ta odlok jximcni veliko ugodnost za naše šjx>rtno življenje, kateremu želimo, tla bi bilo rrav tako bogato moralnih in š|x>rtnih uspehov tudi v bodoče, kakor je bilo v preteklosti.
Marjetica, Peter in Zorka v prvi športni šoli
Nekdaj so telovadili otroci tako kol odrasli: korakali so, se obračali na levo in desno ter |>o-navljall prosto vaje. In če so bili posebno pridni, so se smeli konec uro tudi igrati. Najmlajši so pridno poslušali, starejši pa so imeli svojo zabavo s tem, da so jionagajali, če je le bilo mogoče. Moderne metode so drugačne: upoštevajo jiosebnosti otroškega sveta in jih učijo lako, da imajo otroci občutek, da se igrajo.
Vojaška slovesnost v Ankari.
Tudi z moderno telesno vzgojo je lako. Učitelj je otrokom le starejši tovariš, ki jih zaposluje z veselim udejstvovanjem. Športni učitelj II. O. je imel posebno zanimiv delokrog: vodil jc telesno vzgojo najmlajiih, to jo tistih, ki se bodo šolo čoz leto ali dve vpisali v ljudsko šolo. O svojih izkušnjah in opažanjih pripoveduje naslednje:
Približno 20 otrok io liodilo v mojo prvo športno šolo. BiH so stari od dveh do štirih let. Starši, ki jim jo bilo na tem, da l>i se otroci žo v najmlajših lotili pravilno razvijali, so mi |ili zaupali, sam pa sem i mol z. njimi veliko \oselje. Najmlajša jo bila Marjetica, prikupna punčka s plavim) kodrastimi lasmi Co bi smol delali razlike, bi moral priznali, da mi jo bila Marjetica najljubša med vsemi. Živela jo šo v svojem lastnem svetu in so igrala vedno zase. Kadar smo so plazili po klopeh in so vzpenjali na Švedsko loslov — igrali smo so gasilce — so mi olroci z veseljem sledili, le Marjetica so je zabavala, kakor da je v telovadnici sama. Na svoj nnčin jo bila srečna. Co so so olroci naveličali igro ?. žogo, jo prišla na vrsto Marjetica, si prisvojila okrotrlo igračo in so igrala |w> volji svojo domišljijo. Nikoli jo nisem klical k sobi. Čakal som, da bo sama našla pol v otroško družbo.
Ko smo so nekoč pripravljali na dolgo vožnjo l>o telovadnici — namesto vlaka smo imeli voziček za blazino — so nam jo plavolasa punčka pridružila in začela jo telovadili z nami. i'o uri sem io pohvalil in ji povedal, da jo imam žo malo rad. Začudeno me jo pogledala in vprašala: Zakaj samo malo. zakaj pa no takole?« in io široko razprostrla roko. Takšna jo bila Marjetica.
Ko jo mati prvič pripeljala Pelra v telovad-niro, jo imel tri lela. Ilil je močan in živahen fantek z budnimi očmi. Ko pa so je moral lotili prvih nalog, som opazil, da jo v notranjosti krepkega dečka jkiIiio zaprek, s katerimi se mora boriti. Žo pri plezanju |>o nizki klopi som čilal na obrazu težko skrbi. To jo trajalo več ur. Za vsako nalogo jo porabil Polor veliko truda. Mati, ki jo bila jioiiosiia na svojega sinčka, pa jo mislila, da mi jo pripeljala bodočega Martina Krpana, ki gn Ik> težko krotiti. Večkrat sva se pogovarjala o mladi duši njenega fantka. Mati se jo sama prepričala, da Polor ni junak in da jo njegov obrazek prod vsako resno nalogo roson tor zaskrbljen. Ko ji jo bilo nekoč hudo. io dejala, da loga pač ni podedoval po njej. Povedal som ji. da no gro raziskovali razlogov za strahopetnosl, da moramo sprejeli olroko takšne, kakršne je liog dal. Precej časa jo poteklo, da jo Peter dohilol svoje srčnojse tovariše. Postal jo sproten in navdušen, mod srčno pa ga nikoli nisem mogel prištevati. Ko se io vpisal v ljudsko šolo. jo bilo prvo vprašanje, kntoro jo zastavil učitelju: »Kdaj imamo telovadbo?« Mati pa jo bila srečna, da jo žo v zgodnjih lotili storila vse, da bo Petrova jx)t v življenje lažja in vedrojša.
Cisto drugačna jo bila Zorka. Prebrisana. j>o-skoena in — če sinom tako zapisati — vsiljiva. Mislila je lo nase, vodno je hotola biti prva. Najrajši so jo lotila nalog, ki so bilo za njeno moči pretežko, vselej pa jih jo obvladala. Nekoč jo splezala na 4 m visoko lestev in so postavila Inko kot učitelj, kaloromu so morali olroci metati žoso. — Prestrašil som so, vendar som jo pustil, zakaj iz izkušnje vem, dn imajo olroci zanesljiv čut za to. da sami ocenijo, česa so zmožni. Zorka jo bolela posnemati učitelja. Nenavadno doto so jo zavedalo, da je zrelejšo od svojih tovarišev. Zorka jo bila kmalu moja mlada »asistentka*.
Še o Andrejčku vam moram nokaj povedali. Nokoč smo imeli mnilino prireditev, na kateri smo žololi pokazali motndo našo otroško š|iorlno vzgojo. Mod nastopom jo zagledal Andrejčok v špranji mod parketom svotol novčič. V istem hipu jo počepnil in začel brskali. Ostali so telovadili, malega fantka pa jo prevzela nenadna naloga. — Ko so otroci končali z vajami, jo bil najsrečnejši mod njimi Andrejček, ki jo zhrskal novčič in stoliol k materi, da ii ga poknžo. Takšni so otroci in kdor hoče z njimi dolati, jih mora razumeli.
Otrnri mod seboj
>Kaj se spomladi prebudi iz zimskega spa-
»Sladoledarjiis
potratil. Iz Ljubljane je odjezdil s spremstvom v hudem deževju. Prišel je do gore Gaberc in hudo trpel od neurja, da so padali ljudje in živali. Nato so srečno prišli v St. Croce na Vipavsko. kjer raste dobro vino. V Aidussino je dospel zvečer in je bil dobro sprejet. Tukaj je našel lepe spomenike v grškem in hebrejskem jeziku. V Gorizio je prišel do obeda, se nastanil pri »Črnem orlu« in si ogledal še pred kosilom trdnjavo. Dovoljenje za ogled mu je dni gubernator grof Lanthieri in mu pridolil tudi spremljevalca. Pri obedu so nui pripovedovali o Monte Santo. Romal je gor in bil pri spovedi in obhajilu. cIh bi potovanje srečno poteklo.
V Gradišči, posesti kneza Eggenberga. zadnji trdnjavi ob beneški meji. ie poslal Jurič potni list trdnjavskemu gubernalorju gospodu de Leo, prejšnjemu svetovalcu notranjeavstrij-ske vlade v Gradcu. Tudi tukaj je dobil dovoljenje zu ogled trdnjave, kier je občudoval nad vhodom umetniški, v belem marmorju vklesani grb cesarja Maksimilijana II. in nad liiim cesarskega orla. Za ogled nad mestom ležečega gradu je moral imeti posebno dovoljenje. Tu opisuie močno utrjeno trdnjavo »z mušketami, oklepi in podobnim orožjem,« velike lopove, 17.000 krogel nn kupu, od Benečanov izstreljenih pri obleganju trdnjave, branike pri izhodu iz trdnjave, na katere ie padlo več tisoč krogel, vendar iih ni porušilo.
Potoval ie naprej čez Palmanuovo, Muscu-lo in Caverle v Benetke. V Palmanuoui ie trajalo precej časa, da ie dobil od gubernator ja Nicola Delphina dovoljenje za vstop v trdnjavo, ker ic ta dan odšlo 400 pešcev v Kandijo. Nato pil si je ogledal trdnjave in orožarno, ki pa so iih po vstopu zaklenili in postavili straže. Zlasti so ga zanimali capelleti (mililiae Venetoruni flos). Tako so imenovali Benečani čelo, konje-liiko in pešce, ki so jili izbrali med svojimi podložniki v Albaniji, Dnlmnciji in Slavoniji, zlasti v Morlakiji. Cenili so jih zlasti zaradi njihove zvestobe ter so jih imeli na najvažnejših mestih na kopnem, stalno tudi dve čeli
v Benetkah za stražo v doževi palači in na Markovem trgu. Zanimala ga je tudi njihova palači podobna vojašnica, ki io imela na dveh straneh lopo hodnike in hleve, z 800 pošci in konjeniki. Ti so bili takoj pri roki. če bi nastal upor in so tudi branili trdnjavo. Mod pešci so bili mladeniči 15. 16. 17 do 20 lol stari, vsi iz Dalmazie in že od mladih nog izvežbani v vojaški stroki, konjeniki pa so jezdili nn vso moč lepo konje.
V Muscuii so šli na ladje, lopo mesto Udi-ne ie ostalo ob strani. Ko so prišli na morje, so zagledali na levi Actuileo. sedež patriarha, z velikim zakladom relikvij, nekdaj mogočno in veliko mesto, na desni Maritno, lopo trdnjavo, kier so streljali s topovi, ker ie bil tisti dan praznik, sv. Barbare, to io mogočno odmevalo po morju. V Camcrle io bilo slabo stanovanje. Popotniki so morali biti zadovoljni s Irdo klopjo, plačati so morali celo vodo z:i baronovega psička. Šo slabše ie. bilo na prihodnji postaji pri Sv. Križu, kjer niso dobili niti grižljaja kruha. Prebili so slabo noč v majhni ribiški kolibi, kier so drgetali od mraza, tor končno dospoii 6. decembra — deveti dan potovanja iz domovine — srečno v Benetke.
Tukaj je Jurič najprej oddal svoj potni list zdravstveni oblasti (provisoribus sunitatis), nato se je odpeljal v gondoli k »Črnemu orlu«, v nemško prenočišče, kier io našel razne tuje plemiče, Francoze. Nemce. Nizozemce in Angleže. Takoj prihodnji dan ie šol k cesarskemu poslaniku, ambasadorju, ekscelenci grofu Por-zia. Hočem lorci začeli opisovati daleč okrog slavno mesto Benetke z vsem tistim, kur sem tam videl,« s temi besedami začenja naš baron 60 strani obsegajoči opis »belic Venezie«. Opisuje katedralo sv. Marka, ki mu ic posebno ugajala zaradi notranje opreme, prekrasne slike največjih slikarjev, nato zakladnico, kamor ie pa zelo težaven dostop, zakaj lo more dovoliti le svet desetih Tu jo vzbudilo njegovo največje zanimanje »doževo pokrivalo, voivodski klobuk, v obliki roga, okrašen s tako velikimi
dragimi kamni, da ni moči popisati. Biseri so večji od lešnikov, okrogel rubin tako lop. da ni mogoče dovoli opisati, velik kakor laški oreh, (na vrhu nebrušen diamant, kakor bi zrastel, njegova vrednost so coni na 100.000 kron, cel klobuk z vsem pa na 2 milijona.« Iz Markove cerkve jo odšel v Palazzo S. Marco, doževo palačo. kier jo v veliki dvorani, gran sala. občudoval prekrasno zgodovinsko sliko, od najznamenitejših slikarjev naslikano. Pri tem omenja, da jo doževo palačo prod okroglo 50 loti užgaia strela in io vpepelila. popre i io bila krita s svincem, nato pa so poklicali mojstre iz Nemčije, da so io prekrili z bakrom. V orožarni so mu pokazali orožje za 800 mož. lako pripravljeno, da je treba v primeru nenadno vstaje potegniti samo za vrvico in orožje pade kar v roko. Ravno lako umetno izdelana je bila žerjavica, v kateri se na on mah prižge 400 lunt, če se potegne za železno verižico. Kdor potegne za posebno vrvico, mu pade njegovo kopje v roko. Tako io mogoče v trenutku oborožiti 800 mož. naboje v mušketah izničil iaio vsakih 6 mesecev. Njegovo občudovanje ic vzbujalo tudi indijansko in japonsko orožje. poklonjono dožu od poslanikov; moč Sken-dor boga. meč znamenitega junaka Tillija: majhen lop. iz katerega so moro 60 krat izstrelili: iz srebra in najlepšega kristala umetno izdelana svetilka, za katero io bil izdelovalec povzdignien v plemiča in jo dobil sinokuro 500 dukalov na loto; krasno rezbnrsko delo, Adam in Eva, iz enega kosa izrezljano od nekoga Nemca: »ognjeno ogledalo«, ki so moro z njim zažigali galoro itd. Od vsega, kar so mu Iu pokazali, omenja zlasli peklenski stroi in piše: »V skrinjico io vdelanih 20 cevi. zelo umetno, podobno orglani. čo so jo odpre, so medsebojno sprožijo. Ta umetnina io bila izdelana od nekega zlikoven na ščuvali je beneških sovražnikov tor poklonjona nekemu zelo odličnemu noveliniku. da bi poslal, če bi jo odprl, svoj lastni morilec.
(Dalje prih.)
Ankara - glavno mesto na pustinjski planoti
spomeniku je oblečena v nošo starih šeg, pa vendarle predstavlja novo Turkinjo, ki je v hrupu topovskega grmenja stopila v novo dol>o.
Kdor je to vožnjo skozi Anatolijo resnično doživel in stoji potem preti s|v>menikom v Ankari, ta je videl zgodovino moderne Turčije.
Vse v Ankari je izsiljeno z boji z naravo. Malo pred mestom so drevesnice s šolo. Tudi zdaj pozimi delajo v njih, tla sc upirajo vplivom ledene pustinjske burje.
Zvečer ti je treba lc deset minut daleč stopili vstran z asfaltnih cest, kjer stojijo palače in vile. pa si že v popolni temni csainclosti. Ni ne vozila
Francesco Penit
73
Neznan! učenec
Zgodovinski roman Iz Kristusovih Časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
Da so jo ugrabili razbojniki, samo, brez obranil*?« je vprašal, kakor bi vzdihnil.
Kakor bi ]X)bliskuilo, je v duhu videl Varilijo sredi svojih sovražnikov. Spomnil se je naskoka v Jerihonskih gorah, uničenja uporniškega gnezda, krikanja štirih ujetnikov pred Ribiškimi vrati in misel na grozno maščevanje, ki bi ga utegnili izvesti oni zagrizenci nad neoboro/eno, prestrašeno in nedolžno žensko, ga je zgrozila do blaznosti.
»lil kje se je vse to zgodilo?* je vprašal Simona.
»Kako miljo pred Magda lo.« jc odgovorit suženj, na poti, ki vodi v Oolobjo dolino. <
Naprej, v najhujši dir! je ukazal Marko vojakom, silovito zategnil brzdo in konj je zdrvel po cesti proti Tiberiji.
Medlem so še isto jutro nekateri kmetje, ki so šli navsezgodaj |x> poti iz Retsajde v Magdalo, našli v mlaki krvi K i pa risa in loeso. Šakali so njuni trupli že nai>ol oglodali in požrli. Ostanke ubogih žrtev in vest o napadu na neko karavano so takoj prinesli v vas in med ljudstvom je zavladal grozen strah. Nekateri so menili, da je bila karavana bankirja Saramala, drugi pa so govorili, da so bili Rimljani, ki so potovali.
Vedeli so, da sledi nasilju nad rimsko lastnino 6koraj vedno najhujše povračilo.
6.
Jezus sc jc mudil tisti dan s svojimi učenci na jezeru in je bil nenavadno zamišljen. Ko se je
zvečerilo, je ukazal, da so pristali na samotnem kraju obale med Magdalo in Tiberijo. Medtem ko so učenci molče zakurili ogenj, da bi spekli tisto malo rib, ki so jih med dnevom nalovili, se je Učeivik oddaljil iu so videli, da se je zatopil v globoko in bridko premišljevanje.
Večerjali so vsi nekam žalostno. Učenci so vzeli vsak svojo ribo, jo dali na kos ječmenovega kruha, se |>olrii spogledovali in jedli. Učenik je bil kakor odsoten. Tudi on je použival svoj kruli ir. ribo, a so bili tako liho. da se jc slišalo njihovo dihanje in žvečenje.
Nenadno je Peter, ki je bi! najbolj čustven, prekinil molk. Ril je zelo vznemirjen.
»Učenik,« je rekel, danes nisi našim dušam nič govoril. Zakaj si tako žalosten in nič ne govoriš?«
»Ljudje me žalostijo,« ie odgovoril Jezus. Sovraštvo sejejo meti seboj in kaj naj se rodi iz razprtije, če ne razprtija? Njihov duh je slab. Kakor otroci so, ki se zberejc na trgu s svojimi piščalkami iz trstike in se začnejo igrati.«
Kaj se bomo danes igrali?« se vprašajo.
.Zapiskajmo veselo pesem in zapiešnno!' odgovorijo nekateri in se pripravljajo, da b' piskali iu plesali. Toda vsi ne soglašajo in se ne morejo sporazumeti za veselo pesem.
Potem se od ločijo, da zapiskajo žalostno pesem. a se tudi ne zedinijo in z igro ni nič.
Taki so ljudje, moji dragi. V m.nljivi igri svojega življenja nc soglašajo ne v ljubezni ne v sovraštvu in si v vednem prepiru zadajajo najhujše rane. Boli me to in moje srce je silr.o žalostno.«
Učenci niso nato spregovorili ne ene besede več. Ker se je že znočilo in so se zvezde lesketale v jezeru, so se odeli v svoje plašče in polegli v ; čolnu in zaspali.
*——- -1 r rv - ^
izlet na jamski ognjenik Papaitdajan
Dopisnik »Tagesporst« opisuje potovanje k ognjeniku Papandajanu na Javi, kamor je potoval v družbi inženirskega društva iz Bandoenga.
Malabar
Po jako živahni avtomobilski cesti sredi čaje-vib nasadov sino sc peljali proti radiiskemu laboratoriju in gori Malabarju, s čigar 1300 m tisokih pobočij so sc lesketala poslopja malabarske radijske oddajne postaje. Na mostu, ki vodi čez reko T j i t a r u m , ki odvaja vodovje s planote Ban-d o e n g v morje, smo dosegli najnižjo točko vožnje (660 m). Bandoeng ima 720 m morske višine.
Kakor velikanska trdnjava čuva 2321 m visoki Malabar visoko planoto P c n g a 1 e g , ki jo je moči doseči le čez dvoje prelazov in ki je dolga 16 kilometrov. Peljali smo se 10 km daleč ob vznožju Malabarja in nato smo sc začeli po dolini Tjita-rum vpenjati na planoto.
Vsa dolina je pokrita s sončnatozelenimi riževimi terasami in jc obdana s srebrnosivimi gozdovi 1900 m visokega pogorja, ki je izrastek P a p a n -dajana. Brž sc dvignemo više in čez 14 km poti smo v Patjctu že na višini 1330 m. Od Patjeta se peljemo ob robu gozda s kinovimi drevesi in smo prispeli v pragozd, ki pokriva višavje Malabarja.
Med vožnjo je temperatura tako naglo padla, da nam jc bilo navzlic suknjam pošteno hladno.
Na čajevih plantažah
Se pred nekaj desetletji jc bila vsa pengalen-ška planota en sam pragozd. Nato sp žilavi, podjetni ljudje začeli gozd izsekavati in trebiti in za-sajati čajeve rastline. Najbolj podjeten jc bil Bos c h a, ki jc ustanovil čajevo podjetje »Malabar, »nedaleč od kraja Pcngalenga. Postal je kralj čaja« in s svojimi bogatimi dohodki je ustanovil zvezdarno v Bandoengu, ki ima reflektor z 2100 kratno povečavo. Dalje je Boscha ustanovil »fizikalni laboratorij« tehniške visoke šole v Bandoengu. Neminljivo jc ime tega podjetnika zvezano s pengalenško planoto, ker jc bil uspeh njegove čajne proizvodnje povod za nastanek nadaljnjih podjetij. Dandanes jc tu v službi čajevega predelovanja 8 velikih in 7 manjših tvor-nic. Več ko 10.000 ljudi si služi tu svoj kruh. Tvor-nicc delajo'noč in dan in so naimoderneje urejene. Najhujši sovražnik čaja je slana, ker pade tu tem-eratura časih pod ničlo. Da se ubranijo slani, iz-opljejo v čajevih nasadih globoke jarke, da se slana niže uleže in so očuvani nežni lističi čajeve rastline.
Na kilometre daleč nc vidimo drugega ko same zelene čajeve grmiče. Po meter so visoki, tako da utegnemo med njimi še opaziti marljive obiralke čajevih listov. Na glavi imajo pisano ali belo ruto, smejejo se in šalijo in vas pozdravljajo s prijazno besedico »tabe«. Prebivalstvo je jako prijazno in videti je, da tudi zadovoljno. Obirajo samo skrajne konice rastline, čim mlajši in finejši so lističi, tem dražji je čaj. Tri leta potrebuje grmič, da se morejo obrati z njega prvi lističi,
t
Vsako leto ga je treba malo obrezati, čez tri leta pa grmič prav nizko obrežejo, da morejo zrasti novi poganjki. Moderna, asfaltirana cesta drži skozi nasade, tu in tam zagledamo kak tovorni avto tvornice, ki pobira svežnje čaja. Zdaj se pojavi pred nami veliko, iz betona in železa zgrajeno tovarniško poslopje. To je čajeva tvornica »Kerta-sari.« Med cesto in poslopjem park s cveticami in finim peskom. V tvornici so velike dvorane določene za sortiranje in naprave za kipenjc in sušenje spopolnjujcjo predelavanje čajev. Ta ljubka rastlina poroma v pločevinastih škatlah ali aluminijastih pušicah v svet.
Prelepe so vile upravitelja in nameščencev, kjer so tudi igrišča za tenis, plavalni bazeni in športna igrišča. Kakor škatlica za igrače je videti vas domačinov. Lepo očiščena pota se vijejo med majhnimi, z rdečo opeko pokritimi hišicami, in nikjer ni vriščečih otrok, saj so v odsotnosti zaposlenih staršev pod posebni mvarstvom nadzornice.
Nato sc peljemo skozi gozd s kinovim drevjem in prispemo v 1652 m visoko ležečo čajevo tvornico »Santos«, dalje sta še tvornici »Taleon« in »Sedep«. Te je ustanovi! Bertling, ki jc prispel iz Evrope v Nizozemsko Indijo in je postal farmar. A sleherno prosto uro jc uporabil za to, da je preučeval indijsko življenje ptičev. Postal je upravitelj v bližini Soekabocmija. Njegova dva sinova sta mu v vsem pomagala. Posrečilo se mu je, da je odkril najbolj redke vrste ptičev. Ob svoji smrti (1. 1938), je zapustil zbirko 15.000 različnih, vzorno nagačenih ptičev, ki je največja in najbolj popolna zbirka te vrste na tem otočju. Bertling je časih kako žival opazoval po več tednov, predon jo jc ujel. Noben ptičieslovec ni prišel v Nizozemsko Indijo, nc da bi bil obiskal Bertlinga.
V oblasti žrela
Na nekem ovinku nas sprejme tabla z napisom »2000 metrov«. Zdaj se vije cesta po strmem pobočju in prekrasen je razgled na globoko spodaj ležeče njive in na obmejna pogorja. Dospcmo do prelaza: 2300 m. Tabla z napisom »varstvo pla-nink« nas opozori, da raste ta cvetka tudi v Indiji, čeprav je manjša in ne tako lepa. Kmalu iz- . stopimo iz avtomobila. Najprej se odpravimo k »Hoogbertovi planinski koči«. Postavila sta jo Ho-oglord (predsednik bandoenškega olepševalnega društva) in Bertling kot zasebno last. V širnem loku se vije avtomobilska cesta prav tik do ka-dečega se žrela. Kamnitni steber na koncu ceste stoji šc 40 m više kot žvepleno žrelo.
Koča v službi preučevanja ognjenika (vulka-nološka služba) stoj' v višini 2325 m nadmorske višine. Odtod vodi jako smrma pot navkreber do ognjeniškega žrela. Kako majhen se zazdi človek sam sebi spričo te mogočne prirode! Oblaki so tako gosti, da je Hoogbertova koča vsa zakrita , in parni in žvepleni oblaki so zmeraj gostejši. Tu in lam je treba prav naglo stopiti skozi tak oblak, [ zakaj strašno te posili h kašlju. Na vulkanskih tleh so natančno začrtana pota. Najprej gremo čez potoček s čisto, mrzlo vodo. Nato pa so že videti
Pri arbclskih votlinah je trajalo divjanje ves dan in še pol noči. Dotlej je trajalo tudi niuceuj^ uboge Varilije. Kakor bi jih sovraštvo in poltenosl dioni-zično omamila, so Lleazarjevi uganjali grozno oskrumbo. Gorska samota in verski obred sla kakor zbičala njihove nagone in jih razbesnela kakor poletni orkan.
Do pozne noči je odmeval na planoti pred votlino zbor bojnih pesmi jn divji ples.
Vsako četrt ure je zagledala Varilija ob vhodu v votlino spačen, od vina in plesa tazvnet obraz z groznim živalskim duhom, in borba 6e je začela iu ponižujoča skrunitev se je ponavbala
Ko 60 prišli proti polnoči zadnji gorečr.iki v votlino, so našli negibno telo, ki skoraj ni kazalo več nobenega znamenja življenja.
Tedaj so jo dvignili z ovnovo kože, na kateri je nezavestna ležala, in jo odnesli na prosto Telo mlade žene je bilo belo kakor platno in brez krvi. Vsako toliko se je zdrznila in ustnice so ponavljale neslišno besedo: groza!
Njen zmučeni obraz je bil poln črnih peg in trepalnice, spuščene nad vijoličaste kolobarje pod očmi, so se zdele ogromne.
Divjaki, ki so opravili s 6vojo zverinsko po-hotnostjo, so jo zdaj v luči bakel zmedeno gledali in bili kakor v zadregi pred negibno in brizbiamb-no pričo svojega maščevanja.
Nekateri so iskali Mikol, da bi vprašali, kaj naj napravijo s truplom, v katerem skorai ni več življenja. Ni jc bilo. Ko jc sprostila vso sMo svojega srda nad sovražnico in je nah .jskala zoper njo divji bes svojih tovarišev, se je Mikol umaknila v najbolj oddaljeno votlino na planoti in tam jokala. Žena in mati sta premagali Jehovovo go-rečnico in ves dan je jokala nad trpinčeno revo,
nad samo seboj, in zlasti nad sinom Midila je, kako bo sin trpel, ko izve, kakšno kazen je prestala ženska, ki jo je tako ljubil in jc prišla celo na Vzhod, da bi ga našla, in lliteč je ponavljala: »O, Adonij, sin moj!-
Ko so videli, da Mikol ni, in jim je postajalo žensko telo nadležno in jih je vznemirjalo, so ugibali, kako bi se ga znebili. Nekdo je predlagal, da bi ga vrgli v kak prepad ob planoti. Na dnu soteske bi se razdrobilo in šc pred dnem bi ga požrli šakali, ki jih je mrgolelo po teh pečinah in gozdih. Drugi je spet menil, da bi jo pokopali ob vznozju skalnate kope in tako zabrisali za njo sleherno sled.
Tedaj je Baraba, ki je bil tudi zraven, predlagal nekaj, kar je vzbudilo splošno navdušenje.
»Privežimo jo.« je rekel, »na hrbet njenega konja, dajmo ji okoli vratu dcščico z naslovom Gratovega sina in zapodimo konja v dir proti^ Tiberiji! Nekaj nenavadnega bo. če pride hči Kvin-tilija Vara naga v Jeruazlem, privezana konju na hrbet.«
Sklenili so, da tako napravijo. Pripeljali 60 konja, ki ga je imela Varilija, ko so jo ujeli, položili na obraz, nanj negibno telo mlade žene in ga povezali z dolgo, močno trto. ki so jo zvili iz ostre žoltovine. Okoli vratu so ji privezali deščico, na katero so z razbeljenim koncem ražnja vžgali naslov Marka Adonija, in dva moža sta odpeljala konja do vznožja skalnate kope. Tam sta mu odvzela brzdo, urezala dve dolgi brestovi šibi. ga na vso moč oplazila in ga pognala v dir nizdol po gozdnati soteski.
Konj, ki sta ga šibala po bokih in nozdrveh, je zdirjal med skalami v Dol;no goiobov, kjer se je zaustavil. Ni vedel, kam bi, in je iskal kake steze.
vrele mlake z velikimi stebri. Tu ti vse sika in puhli. Pozzuoli pri Napoliju je kakor otrok spričo Papandajana. Najvišja vzpetina skoraj v sredi žrela tvori žveplen hrib. Čudovit je pogled na lo kričečo rumeno barvo žvepla, a sopuh nam zapira sapo in neskončno vroče je. Veter zanaša oblake in paro proti visoki steni, kjer je tako zvana »dolina smrti«.
Kmalu zapustimo to nevarno pokrajino in smo spet na prelazu, kjer se spominjamo nizozemske letalske službe. Na velike ploskve pragozdov tu zgoraj ni še nikoli stopila človeška noga. Sele nedavno so z letalom lotografirali tri velike trate. Neki znanstvenik je na podlagi teh posnetkov dognal, da so kotline v žrelu porasle s travo. Razen
malih, a jako nasilnih javanskih divjih prašičev, ki imajo jako velike čekane, živijo tu še druge zverine. Nedavno jc v malo nižje ležeči pokrajini črni panter zgrabil domačinko in ni izpustil plena, čeprav so prišli ljudje na pomoč! Tudi tiger se tukaj pojavi in med letom so videli tigra blizu hotela v Pengalenganu. V pokrajini Papandajana je neka Nizozemska šla v svojima otrokoma na sprehod, a so jo napadle ose, Klicala ie na pomoč in pri-hitel je njen mož. Vse, tudi moža, so ose neznansko oklale, nastopila je vročica in ponoči je žena umrla. Takih napadov osa je v teh krajih mnogo, nas, k sreči, niso napadle. Sveži in zdravi smo ( prispeli v gorski hotel »Tjitere« (še zmeraj 1660 m 1 visoko), kjer smo se izvrstno okrepčali.
I«
LJUBLJANSKI l/INEMATOGRA
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob nedeljah In prainiklh ob 10.30.14.30,16.30, in 18.30
Niinete kowbo'ske nmtoloVfine
Nevarna vožnja Eden proti vsem
Jack llolt - Ken Maynard otl 25.11. dalje _KINO SLOOA - fEL. 27-30_
Najbolj priljubljena igralca Alida Valil in E Amadeo Naziari v odlični romant. komediji
Neopravičena ura
kinu matica - tel. 22-41
Nesmrtno delo Viktor Hugo ieve drame ki jo je uglasbil slavni G. Verdi v opero RIOOLETTO Michel Simon, Paola Barbara, Rosano Brazzi
kinu union - i el. 22.21
Krojaški šivalni stroj
»Slnger«, malo rabljen -naprodaj. Lampctova 13, Trnovo.
t a »Biondo«
pomaranče v koiarah po ca 17 Kg naprodaj na Ja-nežlčevl cesti it. 13 po 4.70 lir za kg. Kličite telefon 61. 87-14.
E23E3
Kupim ali zamenjam
500 do 1000 kg sladkega sena sta kravji gnoj. Pod Ježami 17 Ljubljana. (1
Prazne steklenice
vinsko, vseh vrst, vsako količino, plačamo najbolje • Rupena, Tavčarjeva 6, telofon 88-47.	k
lUnimmB
Lokal za manufakturo
(trgovino), prazen alt z inventarjem, v centru Ljubljane, * iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1391.

Po dolgem trpljenju je odšla k Bogu, previdena s tolažili svete vere, po večno plačilo naša ljuba mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa
Marija vdova Ribaric roj. Pregelj
Pogreb nepozabne pokojne bo v petek, dne 27. februarja 1012, ob 5 popoldne.
Sisak, Ljubljana, Praha, dne 27. februarja 1042
Angela, M i h o , profesor, dr. Ivo, inženir, Marica por. H am pel, olroci: Rudolf Pregelj, profesor, brat; vnukinje, vnuki in ostalo sorodstvo
28
Oporoka osmih bojevnikov'
>No — tista je pa res dragocena. Kje pa prav za prav tiči zdaj ta nesrečni tič?«
»V uredništvu dela kakor nor. Na Fleet Streetu je bila prava panika. »Star je bil namreč edini jutranji list, ki je poročal o umoru v gradu Stanlordskem.«
»Mladi mož se Vam mora za mnogokaj zahvaliti. Saj hodi le po Vaših sledeh, potem pa svoje senzacije izobesa kakor oprano perilo na vrv.?
»Bazil je že dečko, kakor treba. Vas in Vaše delo pa visoko ceni.c
»Tako? Visoko ceni, pravite? To je pa več, kakor bi jaz sam mogel reči o sebi in svoji ženi.«
»Zakaj o Vaši ženi, prijatelj?«
>0 njej, dal Upa namreč, da bo dobila nov kožuh — dobila pa ga bo le. če iz te preklicane zadeve odnesem zdravo kožo.«
Hanimond se zasmeje: Ljubi, stari Kennedyl O zakonu pravim kakor Schopenhauer: Človek v zakonu svoje dolžnosti podvoji, svoje pravice pa razpolovi. — Vendar pa le potolažite svojo ženo, ko pridete v London in ji povejte, naj ne bo nič nervozna, ker — kožuh ji je zagotovljen.«
»Preveč samozavestni se mi zdite, zabrunda inšpektor ter Hammonda naravnost pogleda.
»Sem pač nepobolšljiv optimist, prijatelj. — Zdaj pa pojdiva spet na delo! Ko se boste v London vozili, I>0111 jaz še malo tod okoli stikal. Drevi se menda že vrnete?«
»Mislim, da se vrnem, čeprav že precej po/.no.c
Kratko se poslovita. Ko je inšpektor že pri vratih. Hanimond zakliče za njim: »No pozabite svoji ženi povedali, da bo kožuh gotovo dobila!«
XVII.
Celo uro že Hanimond v čitalnici študira Cambellovo pismo. Pepelnik je že zvrhano polu pepela in cigaretnih ogorkov, Gost dim se že vali pod stropom.
llammond piše. Tu pa tam včasih premišlje-vaje dvigne glavo ter se zazre v jesensko pobarvani park. Nato se znova skloni k svojemu delu.
Vrata za njim se odpro, in Gray vstopi.
»Dober dan, gospod Hammond. Bržkone Vas motim? Svoje pismo še kasneje spišem, čc ste rajši sami.«
»Ne, ne, nikakor me ne motite, gospod Gray. Še celo vesel sem Vas, ker ste mi prav prišli.« Hanimond Zgane svoje papirje ter jih skrbno spravi v notranji žep svojega suknjiča. »Saj imate kakih pet minut časa zame? Rad bi Vas nekaj vprašal.«
»Prav rad. Kaj pa želite?«
»Leslieja Cambella ste menda poznali, gospod Gray?«
Kaj bi ga no bil poznal! Med svetovno vojno sva bila pri istem polku.«
Ali sla bila ožja prijatelja?«
»Tisto pa ne. Spoznal sem ga šele, ko je takoj iz vojaške šole prišel k polku. Službeno sva imela le malo opraviti med seboj, pa tudi sicer med nama ni bilo dosti stikov ... in kmalu po vojni je pa izginil.«
Mar se Vam kdaj ni zdelo, da bi kaka stvar v Cambellovi preteklosti utegnila bili temna?«
Gray osupne: »V njegovi preteklosti? lini. O preteklosti pri njem res ne bi bilo mogoče govo-liti, saj je bil šele eno in dvajset let star, ko je prišel na fronto.«
»Pred nekaj meseci so v Združenih državah razkrinkali dvanajstletnega morilca. Ta je bil devet let mlajši.«

Cambell je bil živahen in veder mladenič, ki je včasih imel najbolj šegave domislice. Človeku nikoli ni bilo dolgčas, kadar je bil v njegovi tovariši ji. Slučajno sem bil ž njim, ko smo pri Cam-braiju naskakovali. Videti je bilo, da se v toči krogel kar dobro počuti. Niii svoje jeklene čelade si ni nadel. Pustil jo je bil v strelskem jarku, v njej pa zvrhano polno suhih krhljev. Zaradi te šiile je potem dobil ukor.
»Ali je kazalo, da bi sam nalašč iskal smrti?«
»Nikakor ne! Tista stvar z jekleno čelado je bila le ena izmed njegovih mnogoštevilnih šal, s katerimi je razveseljeval nas in svoje vojake. Bilo je pač nekaj fantasta v njem — pa saj je bil še miad.«
»Ali bi ga spoznali, gospod Gray, ko bi Vas danes srečal?«
»Skoraj gotovo bi ga spoznal.«
»Kakšen pa je? Ali je velik?«
»Mislite pač reči, kakšen je bil, zakaj v teh dvajsetih letih se je morda že močno spremenil. Bil je srednje rasti.«
»Svetle ali črne lase?«
»Temno svetle, če se dobro spominjam, pa ne vem zanesljivo.«
»Kakšne oči je imel?«
»Kakšne barve so bile njegove oči, res ne vem povedati. Pač pa vem, da so njegove oči neprestano bile polne smeha in šale. Kakor bi bil venomer le to premišljeval, kakšno bo spet užagal.«
»Ali na njegovih očeh nisle nič posebnega opazili?«
»Ne. Kako mislite?«
»Morda se spominjate, kakšne so bile njegove očesne punčice?«
Oray Hammonda presenečeno pogleda: "Kakšne so bile njegove očesne punčice?« ponovi. »Ne,
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramari*
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
ne morem se spomniti. Saj še vedel nisem, da so očesne punčice lahko različne.«
»Navadno res niso, so pa povsod nenavadni primeri. Ali pri Cambellu česa takega ni bilo? Prosim Vas, dobro premislite prej, preden boste odgovorili, gospod Gray.«
Gray dolgo premišlja, pa brez uspeha. »Ne, gospod llammond r. malce razdraženo odgovori. »Nič posebnega se ne morem spomniti. Cambellove punčice menda niso bile nič drugačne, kakršne so punčice drugih ljudi.«
»Ali je bil med vojno kdaj ranjen?«
»Tisto pa prav gotovo ne. Ves polk je namreč govoril, da je vsekdar prevzemal najbolj nevarne naloge, pa še je zmeraj zdrav vrnil. Njegovi vojaki. zlasti pa praznoverni Waližani, so mislili, da je zoper krogle zagovorjen.«
»Lepo se Vam zahvaljujem za Vaša pojasnila, gospod C>ray. Prav močno so važna.«
Gray ga osuplo pogleda: »Me pa veseli, gospod Hammond. Vendar pa — no, saj je Cambell že pred devetnajstimi leti izginil ter se prav za prav ne nadejamo več, da bi ga šc kdaj videli.«
»Res je močno neverjetno, gospod Gray--
bil bi že kar čudež, če bi ga še kdaj videli.«
Po teh skrivnostnih besedah Haminond odide
iz čitalnice, Gray pa zbegano bulji za njim. *
Komornik. ki ie v obednici nekaj brkljal, se je vidno zganil, ko je vstopil llammond.
>No, gospod Bartlett? Ali sle nervozni?« vpraša Hammond.
»Nak — navadno nisem — zdaj pa ...ko sledi umor za umorom ...«
»Ile, gospod Bartlett, tokrat je zadelo le Vašega sovražnika Še huje bi Vam bilo, ko bi bil Vaš prijatelj. Sicer pa — kaj sem že bolel rečf — ste vedno pri delu. Ali nikoli niste kak dan prosti?«
Urednik: Viktor CenSiS