glasilo delovne skupnosti elma, tovarna eiektromater iala, ljubijana - Črnuče
Kako bomo poslovali v letu 1972
Pred nami je takorekoč konec leta. znati, kakšne so naše dolžnosti pri rea-Ni moj namen sedaj ugotavljati, kakš- lizaciji gospodarskega plana za prihod-no je bilo to poslovno leto, ker bo nje leto. Sedaj pa si oglejmo naloge za to še dovolj časa, temveč bi želel v gospodarskem planu za leto 1972, od-obrniti pozornost na leto 1972.	nosno njegove glavne postavke, na pod-
Dejstvo je namreč, da se bodo po- lagi katerih bomo delali in končno tudi goji gospodarjenja v letu 1972 v svoji živeli, osnovi spremenili. Ukrepi, ki jih v tem
smislu podvzema ZIS, to mojo trditev Letni gospodarski plan smo si po-jasno potrjujejo. Da bi lahko v celoti stavili tako po asortimanu, kot po fi-odgovorili na pogoje gospodarjenja v nančni vrednosti v letu 1972 v naslcd-letu 1972, moramo v prvi vrsti spo- njih postavkah:
Grupa izdelka	Plan leta 1971 din	Plan leta 1972 din	Indeks
Stikala	16,527.700,—	19,152.200.—	115,7
Okovi	13,332.650,—	13,698.500,—	102,7
Ostali elek. instal. mat.	16,209.345,—	18,057.650.—	111,3
Cevi in pribor	1,224.935,—	1,370.535,—	111,9
Termični aparati	28,680.140.—	43,703.000,—	152
Izolacijski material	2,588.405,—	2,286.600.—	88,4
Transformatorji	9,000.000,—	10,500.000,—	116,8
Usluge	1,400.000,—	3,154.200,—	225
Svetilke	116.000,—	—	—
	89,079.175.—	111,922.585,—	124,5
Kot vidimo, se nam vrednost celotnega dohodka precej dvigne v primerjavi z letom 1971. Postavlja se vprašanje, ali bo tovarna tudi izpolnila začrtani letni plan? Ali so za ta obseg Proizvodnje podani tudi poslovni in finančni pogoji? Strokovne službe tovarne so temeljito analizirale vse Postavke letnega gospodarskega plana, in sicer:
—	vrednost asortimana in fizični obseg proizvodnje;
—	planirana delovna sila s poudarkom na strukturi te sile;
—	višina poslovnih stroškov po njihovem namenu in opravičenosti teh stroškov;
—	vrednost dohodka in njegove izhajajoče obveznosti iz dohodka;
—	višina osebnih dohodkov;
—	in potrebe sklada skupne porabe.
Lahko trdim, da so vsi odgovorni
uslužbenci tovarne velik del svojega dela vložili v analizo in realnost vsakega stroška posebej, vse pa s ciljem, da bomo temeljito spoznali svoje dolž nosti in naloge, ki nas čakajo v prihod njem letu.
Smatram, da v tem članku ne mo fem temeljito razčleniti vsako postavko letnega piana posebej glede na omejenost prostora, upam pa, da bomo z drugimi oblikami obveščanja kljub vsemu vsi seznanjeni z njegovo vsebino in vrednostjo.
Mislim, da je prav, da na tem mestu povemo nekaj besed še o naših osebnih dohodkih. Vsakogar od nas kot Proizvajalca zanima to zelo važno vprašanje, ali konkretno povedano, koliko bodo debele kuverte v letu 1972. Letni Plan določa v svoji osnovi povečanje OD za 10 %. Vem, da to v principu ni v soglasju z naraščajočo draginjo, ven-dar pa pri tem moramo upoštevati povišanja OD že v letu 1971. Postavimo
vprašanje, ali bomo lahko povečali 9D nad planiranimi. Trdno sem prepri-can, da je to možno. Kako? Glavna rezerva za to so poslovni stroški.
Njihovo znižanje bo potrebno in nujno. Zato so že storjeni določeni ukrepi, rezultat pa bo viden v L kvartalu leta 1972. Na teh osnovah bomo šele ukrepali odnosno delili del našega dohodka. Iz vsega ukrepanja in dela izhaja," da imamo pogoje, da bi lahko bile delavčeve kuverte nekoliko debelejše v letu 1972, to pa je naša dolžnost in želja. Želel bi pa opozoriti na določene težnje nekaterih posameznikov, češ, dajte nam •večje plače itd. Vsekakor razumem to potrebo in željo vseh delavcev in ne samo posameznikov, vendar bi poskušal to isto željo osvetliti z druge strani. Res so v preteklosti bili naši osebni dohodki nekoliko manjši kot pa v sorodnih podjetjih, vendar pa obstoji tudi za to stanje dokaj jasen odgovor. Za koliko smo si v tem času povečali svojo kapitalno moč? Naši skladi so zelo porasli, kreditov skoraj ni- ; mamo. Mislim, da je to tudi odgovor vsem tistim, ki kažejo na druge, češ, kar poglejte jih, koliko so boljši od nas. Prepričan sem, da so njihovi dohodki na majavih nogah, saj nam to dokazuje njihovo ekonomsko stanje. Torej perspektive le nimajo tako trdne, kot jo imamo mi. Boljše je v tem primeru obdržati vkalkulirane osebne dohodke tudi v letu 1972, kot pa zaradi začasnega povečanja postaviti na kocko celotno podjetje. S tem pa je ogrožen obstoj vseh zaposlenih.
Na kraju moram reči, da je taka politika pravilna in sem prepričan, da se z njo strinja tudi celotni kolektiv. Kaj naj torej rečem za našo prihodnost? Mnenja sem, da ni slaba, vendar pa tudi ne tako dobra, da bi lahko brezskrbno živeli, ali si dovoljevali grobe napake, zaradi katerih bi nas potem bolela glava.
Letni gospodarski plan bomo torej izvrševali pod težjimi pogoji, vendar sem prepričan, da ga bomo izpolnili kljub vsem težavam, ki nas bodo spremljale.
Milivoj Rupnik
cJ)!o)i9(9 Leta 7972 cl9cun keii iLtedniMa&
cStika
Pogled v delo službe obdelave podatkov
O službi obdelave podatkov smo že pisali. Več ali manj se spoznavajo z njo predvsem tisti, ki z njo sodelujejo. Danes bi želel povedati nekaj več o njenem dosedanjem delu in o tem, kaj ima v načrtu za prihodnje, obenem bi se pa rad dotaknil tudi napak oziroma težav pri dosedanjem delu.
Če najprej pogledam nazaj lahko rečem, da je prva obdelava oziroma materialni obračun organiziran na strojno obdelavo. S tem mislim reči, da je na tem področju stroj že zamenjal večino ročnega dela. Vendar ne gre samo za to, da stroj opravlja delo namesto nas, ampak da nam nudi več, kakor nam je mogla nuditi ročna obdelava. Poleg produktov, za katere rečemo, da nadomeščajo rezultate ročne obdelave, izdelujemo z istimi podatki številne preglede, tabele in obračune, ki koristijo posameznim službam. Naj navedem nekaj primerov.
Bna od tabel, ki zamenjuje pred časom vsakomesečno delo materialnega knjigovodstva, je tabela prometa materiala po skladiščih. Stroj s posredovanimi podatki o gibanju materiala (pre-dajnice, prevzemnice, izdajnice, dobavnice in s podatki; stanje na zalogi, cene, točke, katere smo že prej posneli na datoteke), obračuna vsa gibanja v skladiščih. Vse rezultate izračuna, dokazila o prometu zapiše, obenem pa tudi kontrolira točnost podatkov. Kot drugo tabelo naj omenim promet po vrstah kartic, katera prikaže obračun vseh dohodkov in oddaj iz skladišča po vrstah dokumentov. Nadalje izračun prometa
po knjigovodskih kontih, nadalje prekomerne vezave sredstev v zalogah itd. Vsega skupaj izdelujemo trenutno 14 tabel, ki prinašajo uporabnikom podatke v taki ali drugačni obliki. Moramo priznati, da vsi prikazi uporabnikom še ne služijo v celoti, toda opažamo, da jim iz dneva v dan bolj koristijo.
Ker sem že pri materialnem obračunu, ne morem mimo težav, ki so nas spremljale pri uvajanju in napak, ki so se pojavljale. Največja težava je bila seveda vzpostavitev novega režima dela, torej uvajanje popolnoma novih metod. Kljub temu, da je služba OP organizirala »šolo« novega načina dela, da je posredovala navodila in nazadnje organizirala nove postopke, so nastopile težave z razumevanjem novih postopkov pri večini sodelujočih. Znano dejstvo je, tako pri nas kot drugod, kar je tudi človeku lastno, da živi člo-ek v vztrajnosti tako kot vsak predmet v gibanju. Tedaj pa, ko mu hočeš spremeniti smer gibanja ali zavreti prejšnje gibanje in ga pognati v novo, se pojavi vztrajnost, ki tega ne dovoli. Seveda moram poudariti, da je bil prehod zelo nagel in smo bili prisiljeni delati po novem, ne da bi se bili z novim delom počasi in brez večjega truda seznanjali. Vse to se je odrazilo tako na šifrantu, prešifriranju materialov in kartotek, kot po številu napak na izpolnjenih idokumentih.
Nočem nikogar grajati za to, kar je bilo pri tej obdelavi napak, ampak
(Nadaljevanje na 3. strani)
Ena izmed operacij na tekočem traku
STIKI Z LENDAVSKIM IZVRŠNIM ODBOROM SE POGLABLJAJO
Danes, ko o aktivnosti komunistov skoraj ne moremo več govoriti, se delavski razred vse bolj obrača na sindikalna vodstva v svojih organizacijah. — In to je tem bolj upravičeno, čim bolj raste vloga sindikatov kot zaščitnika delavskih pravic. V bodoče bo vloga sindikatov morala zavzeti še obsežnejše področje in občutno povečati svojo aktivnost v reševanju najrazličnejših problemov. Posebno pozornost bodo morala sindikalna vodstva v bodoče posvetiti socialnemu razlikovanju, o čemer je ta trenutek največ govora. Vsak delavec naj v bodoče dobi tak osebni dohodek, ki mu bo omogočil dostojno življenje.
V zvezi z naštetim se je naš izvršni odbor (IO) sindikalne organizacije 13. novembra sestal na skupni seji z IO iz obrata Lendava. Seje se je udeležilo 6 članov Lendavčanov in so nam tako vrnili obisk, saj smo mi bili pri njih konec maja letos.. Na skupno sejo obeh izvršnih odborov smo povabili tudi predsednika DS in sekretarja ZK, da bi tako lažje in obširneje obravnavali probleme lendavskega obrata in seveda tudi podjetja kot celote.
Skupna seja je vsebovala le dve točki dnevnega reda, in sicer: dosedanje in bodoče delo IO iz Lendave in našega IO ter obravnava Poslovnika naše vzajemne blagajne. Najdalj smo se za-
držati pri seznanjanju z dosedanjim delom obeh izvršnih odborov. Lendavča-ni so nam nanizali lepo število problemov, ki so jih zapazili na raznih delovnih področjih v svojem obratu, med drugim tudi to, kar je pri njih glavni problem — štiriizmensko delo. Zaupali so nam, da se baje sliši, da bo z letom 1972 ukinjena četrta izmena, ter bo tako odvaljen kamen-s src delavcem v j obratu Lendava. Jasno je, da se bo _s tem ukrepom pokazala trenutno odvečna delovna sila, ELMA kot celota pa bo verjetno utrpela manjšo škodo v številu neproizvedenih izdelkov. Ugotovili smo, da je to vsekakor pozitiven korak vodstva našega podjetja, če seveda ta novica drži. Predsednik sindikalne organizacije PE Lendava je povedal tudi, da obstaja v obratu nesorazmerje v plačah med oddelkoma montaže in brusilnice bakelita. Ugotavljajo namreč, da baje norma v brusilnici bakelita ni povsem v redu, tako da se da močneje preseči, dočim to v montaži ni možno in zaradi tega nastopajo razlike v zaslužkih.
Člani IO so nas seznanili še z drugimi manj pomembnimi dogodki in problemi, vendar se je dalo iz njihovih izjav ugotoviti, da več ali manj dogodke v proizvodnji samo zapažajo in 'spremljajo, k reševanju problemov pa ne pristopijo. Kot so nam sami povedali, v
Lendavi pogrešajo sestanke, na katerih bi lahko izrazili svoje želje in težnje, vendar takih sestankov IO ne organizira, čeprav je to njegova naloga. Svetovali smo jim, naj čimprej organizirajo proizvodno konferenco. Kar se tiče bodočega dela IO, Lendavčani niso navedli kake politične ali podobne akcije, izrazili so le željo, da se naslednje leto po možnosti srečamo na športnem področju in da organiziramo obisk matičnega podjetja v Črnučah. To akcijo bo prevzel naš IO, kajti stiki med sodelavci PE Lendava in našimi sodelavci v Črnučah so vsekakor potrebni, saj smo ena delovna organizacija.
Kot sem že omenil, sta skupni seji obeh IO prisostvovala tudi sekretar ZK in predsednik DS. Sekretar ZK je sodeloval v debati le po službeni dolžnosti, ker ga je zanimal potek dela v PE Lendava, ne pa kot vodja komunistov. Ne bom se zmotil, če rečem, da niti z eno samo besedo ni bila omenjena pripravljenost komunistov, da bi sodelovali pri nadaljnjem delu 10, čeprav smo po tihem upali na kaj takega.
Predsednik DS je grajal sindikalno vodstvo v ELMI, češ da premalo dela na področju informiranja članov kolektiva o raznih dogodkih v podjetju, o poslovanju podjetja in sploh o sklepih IO ter DS, skratka oglasne deske so več ali manj prazne — brez informacij. Predsednik DS je pripomnil in hkrati načel pereč problem našega časopisa STIK — pisanje člankov. STIK je naš najpomembnejši vir informacij in vsak ■mesec so težave, ker ni dopisnikov, zato imamo tudi zamude pri izdaji časopisa.
Z ugotovitvami in grajo predsednika DS smo se žal morali strinjati, kajti področju informiranja smo zares posvetili zelo malo pozornosti. Zato bodi to naša bodoča naloga, prav tako se norajo obnoviti proizvodne konference, .ajti nerešenih problemov v proizvodnji je nič koliko.
V nadaljevanju skupne seje obeh IO smo se lotili obravnave izpopolnjevanja Poslovnika blagajne vzajemne pomoči, ki ga je pripravil vodja naše blagajne. Lendavčani so že pred meseci izrazili željo, naj jih seznanimo z delovanjem blagajne vzajemne pomoči (BVP), ker se je tudi pri njih pokazala potreba po ustanovitvi take blagajne. Ker je seji prisostvoval tudi tov. Vehtersbah, ki je po sindikalni liniji zadolžen za ustanovitev BVP, smo ga tako neposredno seznanili do podrobnosti s Poslovnikom in s problematiko BVP, saj smo Poslovnik dobesedno prebrali in skupaj pre-diskutirali najpomembnejše. Obenem smo se tudi dogovorili, da bomo s hranilne knjižice naše BVP vzeli 200 starih tisočakov in jih podarili Lendavčanom za ustanovitev BVP, ker brez denarnih sredstev ni možna ustanovitev blagajne, njihov sindikat pa nima sredstev, da bi dal dotacijo za ustanovitev blagajne, kot je to bilo pri nas.
Na koncu skupne seje obeh IO smo sklenili, da morajo biti naši stiki v bodoče še bolj trdni. Za slovesen zaključek seje in srečanja smo goste iz Lendave povabili na kosilo v Gameljne, kjer je tekla beseda naprej — seveda brez napetosti, sproščeno, v prijetnem razpoloženju.
Ignac Erhatič
Kadrovske spremembe
V mesecu novembru so se v Elmi na novo zaposlili:
Vidmar Ema, Jamar Vesna, Cvetino-vič Milka, Ulaga Nada, Celec Marija, Stojanovič Branka, Lesar Štefanija in Gajšek Marija — v montaži. Lesar Vladimir, Habe Franc in Grah Jožef — v brusilnici. Jelenc Niko in Šuligoj Jožef — v orodjarni B. Remšak Rado — v 'orodjarni. Cunk Alojz in Može Terezija — v sploš. službi. Jamar Marija — v stiskalnicah. Kirič Anton — v avto-
matih. Kozoderec Alojz — v galvaniki. Šklander Franc — v skladišču.
V istem obdobju so odšli iz podjetja: Topolnik Miran, Može Terezija in Hreščak Franc — iz splošne službe. Kokalj Joža — iz montaže. Trdin Marija — iz DTK. Puhar Ana — iz skladišča; Habe Franc — iz brusilnice. Hranilovič Viktor — iz Lendave. Fele Francka — iz računovodstva.
Vladimir Mlinar
(Nadaljevanje z 2. strani)
Pogled v delo službe obdelave podatkov
opomniti na do sedaj znana dejstva, da bi se jih v bodoče zavedali vsi tisti, ki bodo pritegnjeni k novim obdelavam, ki bodo vse prej kot enostavne.
Za dopolnitev celega področja, ki •pu pravimo materialni obračun, je ostal se obračun drobnega orodja. Stroški v zvezi z drobnim orodjem predstavljajo Posebno kategorijo v stroških in jih zato nismo mogli zajeti skupaj z obračunom materiala. Ob tej priliki smo tudi organizacijsko spremenili sam način obračuna in zajemanje stroškov. Ugotovili smo namreč, da je nesmiselno, kar je Povezano z večjo administracijo, prevzemati orodje na skladišče surovin in °d tu prenos na skladišča orodja v uporabi. Nesmisel je v tem, da se dejansko orodje zadržuje na skladišču surovin le nekaj dni. Namesto tega smo formirali samostojna skladišča orodja v
uporabi, na katera prevzemamo orodja direktno, s čimer smo se izognili dvojnemu knjiženju v surovinah in izpisovanju dokumentov.
Nazadnje bi rad povedal še nekaj o našem nadaljnjem delu. Delo službe OP se je sedaj razdelilo na dva področja. Eno je organizacija fakturiranja in saldakontiranje, drugo pa organizacija BOMP-a.
Obdelava BOMP, kakor tudi sam izraz, je za nas tuj, čeprav je v svetu že dobro znan. To je t&ko imenovani modularni program, katerega je razvila tovarna IBM sama in se ga da z nekaterimi prilagoditvami uporabljati v vsakem industrijskem podjetju. Sam program predstavlja avtomatsko povezovanje istovrstnih in pripadajočih podatkov med seboj. Služi za izpisovanje sestavnic, izračunava letne, kvartalne in
mesečne potrebe po materialu, delih in sestavnih delih in tedaj, ko mu bomo dali še podatke o tehnoloških postopkih, izračunava tudi lastne cene. V prvi fazi bomo posneli na datoteko se-stavnice oziroma odpoklicne liste, ko pa bo to delo opravljeno, pa še tehnološke postopke. Področje fakturiranja in saldakontijev je za današnje stanje v gospodarstvu za podjetje zelo zanimivo. Še vedno je pereč problem nelikvidnosti podjetij. Za poslovne odločitve v podjetju so snova podatki o obveznosti podjetja do drugih in drugih do podjetja. Veliko pomoč pri tem nam lakho nudi stroj z ažurnimi podaki in podatki v vsakem trenutku. Poleg tega pa se bomo rešili tudi mnogo ročnega dela.
Brane Mesec
POROČILO TEAMA ZA INVENTIVNO DEJAVNOST
TEAM je v novembru obravnaval dva koristna predloga, ki sta že uvedena v proizvodnjo.
Prvi predlog: Sprememba kovice pri Presikočniku stikala, predlagatelj Stane Pavčič. Predlog je v celoti sprejet kot tehnična izboljšava. Predlagatelj bo dobil simbolično nagrado v enkratnem znesku 250 N-din, ki mu pripada po 22. členu veljavnega pravilnika. Dokončno odločitev o višini 'Odškodnine bo TEAM sprejel decembra, ko bodo
zbrani vsi podatki o prihrankih, ki so gatelja bosta dobila simbolično nagrado bili doseženi na osnovi tega koristnega vsak po 250 N-din, zbrani pa so tudi predloga.	podatki o prihranjenem materialu.
Drugi predlog: Cilindrično na vit je suhih transformatorjev z dvostranskim hlajenjem posameznih plasti. Predlagatelja Pavel Brni ec in Albert Mizerit. Realizacija tega predloga je osnova ekonomične gradnje suhih transformator-' jev srednjih in velikih moči tudi preko : 500 kVA. Za novo konstrukcijo navit ja J smo naredili patentno prijavo. Predla-
Če ima kdo od sodelavcev »zakonski zadržek« glede obravnave teh dveh | koristnih predlogov, ga prosim, da ga javno pove takoj, ko bo prečital te vrstice, kajti »po poroki« je prepovedano opravljati. Svoje mnenje lahko pove tajniku ali pa na sestanku TEAM-a za inventivno dejavnost.
Pavel Brulc, dipl. ing.
Prometno-vzgojna akcija »M CESTI NISI SAM«
zacijo transporta in tehnično stanje motornih vozil, kot tudi vsi varnostni tehniki.
Uspeh akcije je odvisen od širokega angažiranja že omenjenih faktorjev s širokim sodelovanjem drugih inštitucij zainteresiranih za varnost cestnega
prometa, npr. avto moto društva, podružnic združenja šoferjev in avtomehanikov, organov za notranje zadeve, posebno pa komisij za vzgojo in varnost v cestnem prometu.
Gospodarske organizacije, ki se ba-vijo is prevozom potnikov in blaga, kot tudi druge organizacije, ki opravljajo prevoz za lastne potrebe, lahko zelo uspešno sodelujejo v akciji. V ta namen naj poskrbijo:
—	da bodo vsi vozniki v organizaciji ali podjetju seznanjeni z namenom izvajanja akcijp;
—	da bodo odgovorne osebe poskrbele za prilagoditev vožnje spremenjenim voznim pogojem (dež, megla, poledica, sneg) in poskrbele zato, da bodo vozila vedno tehnično v redu, zlasti kar se tiče gum, zavornega sistema, kretal-nega mehanizma, luči itd.;
—	da planirajo vožnjo s tovornjaki v tem letnem času tako, da ne bi po nepotrebnem obremenjevali prometa in ustvarjali na cesti takšnih situacij, ki bi terjale celo najhujše prometne nesreče in nepotrebne zastoje prometa.
Delovne organizacije, ki zaposlujejo večje število ljudi, naj potom varnostne službe opozarjajo na povečano nevarnost prometnih nesreč na poti na delo in z dela. Zlasti naj:
—	opozarjajo udelešence v prometu na potrebno previdnost na cesti glede na izredno neugodne prometne pogoje (hoja in prečkanje ceste, vožnja s kolesi, mopedi in motornimi vozili);
—	opozarjajo voznike motornih vozil na tehnično urejenost vozil in še posebej na potrebno zimsko opremo.
V akciji aktivno sodeluje tudi operativna služba prometne milice, ki kontrolira, opozarja in ukrepa nasproti voznikom, ki vozijo s tehnično zanemarjenimi vozili, zaradi česar so mnogo bolj izpostavljeni nesrečam ali pa so tehnično neurejena motorna vozila neposredno vzrok takih nesreč.
Priporočamo, da odgovorne osebe v delovnih organizacijah sodelujejo z občinskimi komisijami za vzgojo in varnost v cestnem prometu, da bi na ta način uspešneje prispevali svoj delež akciji v preprečevanju in zmanjševanju še tako preveč pogostih prometnih nesreč in njih posledic.
Akcija bo »uradno« zaključena 31. 1. 1972. leta. Vendar organizator, to je Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu priporoča, da se s to prometno vzgojno aktivnostjo nadaljuje vse dotlej, dokler bodo vremenske prilike take, da bodo otežko-čale in ogrožale cestni promet.
Marjan METLJAK, Urad za promet
Tako kot že vrsto let prej, je bila fudi letos organizirana prometno vzgojna akcija pod geslom »NA CESTI NISI SAM«. Namen akcije je pravočasno in nenehno opozarjanje udeležencev v Prometu na močno spremenjene vozne Pogoje v jesensko-zimskem času, ko normalno potekanje prometa ovira zlasti krajši čas, pojav megle, poledica in sneg.
Vsakoletne izkušnje kažejo na to, da is e vozniki motornih vozil zelo počasi prilagajajo spremembam voznega stanja na cestah. Namreč čez poletne mesece in še v zgodnji jeseni so vremenske prilike take, da skoraj vedno dopuščajo voznikom hitrejšo vožnjo, posebno če upoštevamo suhe ceste, noči Prež megle in drugo. Sedaj na prehodu v zimsko obdobje vsega tega ni. Poleg tega, so vozniki prisiljeni precej voziti se v temi (zjutraj in zvečer), česar poleti tega ni bilo toliko. Že prvi letošnji jesenski prepotrebni dež je potrdil nase ugotovitve. Samo na ljubljanskih cestah in glavnih vpadnicah je bila cela vrsta prometnih nesreč, ki so se zgodile največ zato, ker vozniki niso prilagodili
hitrosti vožnje spolski, mokri cesti. Trčenj in prevračanj je bilo še in še.
Letošnja prometno vzgojna akcija, I ki jo je organizirala in jo vodi republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu, vsebuje v svojem programu tudi osnove programa zvezne jugoslovanske akcije) ki je usmerjena na povečano skrb voznikov motornih vozil za urejenost in vzdrževanje svetlobnih teles in pnevmatik na motornem vozilu.
Torej glavni moto letošnje prometno vzgojne akcije »NA CESTI NISI SAM« je več pozornosti pri vožnji v jesensko-zimsltih pogojih in popolna tehnična iz-pravnost motornega vozila.
Prometno vzgojna akcija, kot že rečeno, je usmerjena v preprečevanje prometnih nesreč, zlasti pa preventivno vplivati na voznike motornih vozil, da se bodo znali obvladati pred vrsto sovražnikov cestnega prometa v tem času. Vendar to ni stvar le posameznika, voznika. Tu so tudi vodstva delovnih organizacij, zlasti transportnih, in odgovorne osebe v avtoparkih, oziroma tiste osebe, ki imajo na skrbi organi-
NAPAKE OVIRAJO NORMALNI POTEK DELA
Skoraj bi si upal trditi, da je v naši tovarni nemalo takih, ki poznajo le svoje delovno mesto, za vsa ostala delovna mesta oziroma oddelke pa so le slišali. Eden od oddelkov, ki so malo poznani, je -tudi oddelek stružnih avtomatov z vso svojo značilnostjo: ropotom, umazanostjo, neprijetnim vonjem in s posebnostjo, ki sicer ni edina — triizmenskim delom.
Priznati moram, da tudi sam pred dvanajstimi leti, prednio sem se zaposlil v -oddelku, nisem niti malo poznal avtomatov. Sedaj, ko mi je po toliko letih le uspelo zapustiti avtomate, sem mnenja, da bo prav, če izluščim nekaj pomembnejših stvari iz vsega prijetnega in manj prijetnega, -kar sem v vseh letih v -oddelku doživel. Dodal bi še morda t-o, kar bi se dalo z dobro voljo in majhnimi sredstvi v tem oddelku narediti in izboljšati.
Avtomati so sicer samostojen oddelek, vendar le kot del obrata, ki združuje vrtalnico in rezkalnioo. Vsa tri delovna področja tvorijo -obrat profilov, ki zaposluje okrog 60 ljudi, predvsem žensk. Čeprav je to en -obrat, ne bi mogel trditi, da vlada med vrtalnioo in avtomati kaka povezava, razen na enem področju — obdelujemo in izdelujemo večino istih izdelkov (artikli pro-filne oblike). Kot sodelavci se, žal, poznamo -le bežno, imamo pa skupen problem, -ki vse enako teži — visoke norme (standardne čase) in nizke zaslužke! Tu -se sedaj ločujem od ostalih dveh delovnih področij in se bom omejil na delo in problematiko avtomatov, kajti to je namen tega zapisa.
Da je delo avtomatsko-, pove že sama beseda, le manjši pomožni del je ročnega dela, vse ostalo delo opravljajo stružni avtomati, ki jih -strežejo delavci. Lahko si predstavljate, kako neprijetno je, če -se tak avtomat pokvari, koliko truda in potrpežljivega dela je treba vložiti, da stroj spet usposobite za normalno 'delo. Vse to s-e mora vsak delavec, ki se zaposli na avtomatih, najprej naučiti, če hoče, da samostojno dela.
V dobi preizkusa se novinec uvaja v delo s stroji, napravami, -orodji, pripomočki in profilnim materialom in ne nazadnje — spoznati mora tudi svoje sodelavce, njihove navade, muhavosti, njihovo sposobnost in tako -naprej. Zraven se mora na novo zaposleni navaditi na red in disciplino, ki pa sta, žal, na nezavidljivem zadnjem mestu in se
prilagajati trlizmenskemu delu in vsem drugim že naštetim neprijetnostim. Ko delavec že vse naštete stvari pozna in tudi -obvlada, je postavljen pred dejstvo — da opravlja svoje delo popolnoma -samostojno in da za svoje delo sam odgovarja. T-o pa ni tako enostavno, kot marsikdo misli. Doseči in preseči normo, vzdrževati stroje, odpravljati napake, narediti kvalitetne izdelke, kontrolirati izdelke, vse to je dokaj zapletena -in težavna naloga. Še zlasti je to težko obvladati pri zastarelih in izrabljenih 'Strojih. Precej let smo se mučili ■s takimi -stroji, vendar sm-o pred nekaj leti te -stroje zamenjali s sodobnejšimi. Vendar so tudi stroji, ki sm-o jih dobili -pred 6—7 leti, dokaj utrujeni, ker se njihova moč ne -obnavlja ob pravem času in v zadovoljivi meri. Posledice 'izrabljenih -strojnih delov se kažejo največ pri kvaliteti izdelkov, ko mere ne ustrezajo predpisom.
Da stroji niso popravljeni ob pravem času, je skoraj na dnevnem redu, vzrok pa je v tem, da orodjarna nima zadostnega strojnega parka, zato tudi vsako naročeno delo (strojni del) zakasni in zastoji na stružnih avto-raba strojev je odvisna tudi od mazanja in pravilnega ravnanja s strojnimi deli in s strojem v celoti. Če delavci stroju ne posvečajo dovolj pozornosti in nepravilno ravnajo z njim, se ta tudi pokvari in to se čestokrat dogaja pri nekaterih delavcih na avtomatih.
Tudi videz (red in čistoča) in zaščita strojev je zelo pomembna. Varstvo pri delu je v .naši tovarni dokaj šibko; zaščita na avtomatih je zelo nepraktična, pomanjkljiva in zanemarjena do skrajnosti. To bi se dalo urediti z zavzetostjo za stvar in majhnimi sredstvi, toda nikogar -ni, ki bi to zadevo načel. Zato so vsi ščitniki razbiti, pomanjkljivi -in vse prej kot v okras in za zaščito avtomatov. Celo obstoječi zaščitni pokrovi se ne uporabljajo, ker vodstvo -oddelka me posreduje pri delavcih dovolj uoink-o-vito, da bi se držali navodil in uporabljali zaščitne pokrove. Zaradi vsega navedenega je delavnica močno zamaščena.
Poleg zastojev zaradi -pomanjkanja strojnih (nadomestnih) delov, pomanjkanja dela (slabo planiranje proizvodnje) in drugih dejavnikov, ki otežkočajo normalni potek dela na avtomatih, je tu še glavni -problem -— problem delovne sile (kadrov). Skoraj dve leti se v -oddelku avtomatov ni zaposlil kvali-
ficiran delavec, zato se je kadrovska služba pred letom odločila za priučitev delavk za to delo. Tu je bila storjena »majhna« napakica, ki je tovarno veljala okrog pet -milijonov starih din. Ko so delavke, ki niso bile -izbrane po najbolj primernih kriterijih, po petih mesecih »šole« prišle v oddelek, so se začele razne težave, kot še -nikoli do tedaj. Nekatere -so kmalu po preizkusni dobi odstopile zaradi prenapornega dela, bolezenskih pojavov in nezainteresirano s ti za delo. Ostale so le tri od sedmih delavk, od teh je le ena, ki ima dovolj znanja in volje za delo — t-o je zaključek poizkusa z ženskami.
Navedel sem le del problematike v zvezi z delom v oddelku avtomatov, če pa bi hotel podrobneje obravnavati vse pomembne dogodke, bi stvar -bila mnogo obširnejša, -morda celo dolgovezna.
Ignac Erhatič
ROJSTVO MOJCE
23 let Elma stara je.
Ob rojstvu bila majhna je, bolezni pa otroške je imela skoraj vse.
Na zdravljenje otroka pomislil ni nihče, zato bolezni hude, pustile so posledice.
Ko otroček shodil je, začeli delat' smo tako, kakor maši dedje pred več, ko leti sto.
Material ma vse pretege eni v stroj potiskajo, drugi spet z vs-o močjo ga iz stroja vlečejo.
Tretji tam na kupu so, z roke v roko delo si porivajo. Če pa volje slabe so, lahko si ga kar mečejo.
Med tem pa Elma zrastla je, razvila v brhko se dekle.
In kdo bi ji zameril, zaželela s-i otroka je.
Kupila si je deklico, da take zlate, srčkane, še videl mi nihče.
Ji dala Mojca je ime.
Le čevlje sodi naj Kopitar
»Napake ovirajo normalni potek dela«, pod tem naslovom opisuje pisec na zadnji strani nepravilnosti in pomanjkljivosti v oddelku avtomatov ter sko-po ugotavlja, brez strokovne razčlenitve in utemeljitve, da je vse skupaj zanič in se da z malimi -stroški urediti vse. Ne ve pa, da je -okoli reda, čistoče, zaščitnih pokrovov in podobno, bito že nič koliko žolčnih debat in pisanja.
Vretenski avtomati s-o v današnji dobi in za maše 'potrebe postali nerentabilni in jih bodo v celoti nadomestili transferavt-o-mati. Ali se potem izplača vložiti ne malo, ampak veliko vsoto denarja za ureditev vretenskih avtomatov im to za dobo največ enega leta? Če pa bi le -ostal v uporabi kateri od avtomatov, ga bo pač treba temeljito urediti.
Ker pa smo že pri avtomatih, je treba omeniti, da so z uvajanjem transfera vt-omatov nastopile nove težave. Zaradi velike hitrosti (števila obratov) obdelovalnih enot, -se hladilno olje močno ogreje in prične kaditi. Dim, pome-
šan z oljnimi hlapi, pa je škodljiv za človeška dihala ter je potrebno prostor umetno prezračevati, odsesavati škodljiv zrak in vpih-ovati svežega. Taka prezračevalna naprava pa ni enostavna, če naj bo učinkovita.
Namesto da bi -prezračevalno napravo poverili v izdelavo tovrstnim strokovnjakom, je bila izdelana, toda samo za odsesavanje, v lastni režiji. Na dovajanje svežega zraka se je pozabilo. S tem pa je bil v 'prostoru ustvarjen podtlak. Ko so montirali še drugo napravo za odsesavanje, se je podtlak še povečal in povzročil neučinkovitost obeh naprav. Dim in oljni hlapi uhajajo izpod lovilca v prostor in onesnažujejo zrak.
Vpihovaln-a naprava bo morala biti narejena. Toda če bo izdelana zopet v 'lastni režiji, potem je -neučinkovito prezračevanje zagotovljeno. Vedeti moramo, da naši strokovni sodelavci nimajo ne 'Strokovnih ne praktičnih izkušenj v 'projektiranju prezračevalnih naprav.
Vladimir Mlinar
Mati Elma je sklenila:
Mojci pot v življenje, drugačno bom skrojila, ker si to sem zaslužila.
Ne bodo je -pehali, z roke v roko metali.
Ne dovolim, da hi j-o sem ter tje suvali.
Strokovnjaki, dobri ljudje, staknili so glave, skočili na noge in spolnili materi želje.
Stezica je napravljena lepo in kot baržun mehko.
Neslišno, rahlo, trak drsi, da otroka me -pretrese, ne zbudi.
Mojca težav ne bo poznala, roka tuja jo ne bo pehala, ne potiskala, suvala in metala.
Od enega do drugega lepo se bo peljala.
Na vožnji vsak nekaj ji doda, vsak en malo poštema.
Ko na konec te poti prispe, srečna mati nanjo se ozre.
Zdaj Mojca moja,
zadovoljna sem -s teboj,
dala sem ti vse -s seboj,
kar :potrebovala boš za svoj obstoj.
■	Vladimir Mlinar
Smučarske
vijuge
Pod kupolo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani je bilo prve dni decembra posebej živahno. Smučarski klub Snežinka je priredil že tradicionalni smučarski sejem. Staro in mlado se je gnetlo med prodajnimi mizami ter si ogledovalo in kupovalo najrazličnejšo opremo; tisto staro izpred 10 let in več ali -pa »model 1972«, kakor je pač komu dopuščal žep. V dveh dvoranah pa so se vrstili filmi in predavanja »o snežnih poljanah«. Obisk je skoraj presegel legendarni vinski sejem.
Toda, koliko stara iznajdba so vendar smuči?
Površni opazovalec bi morda dejal, | da petdeset ali sto let, ker se je pač spomnil, da je prinesel ded iz I. svetovne vojne prve smuči v njihov kraj. Ven-| dar temu ni tako. Natančni zgodovinarji so dognali, da je človek smučal že pred več -sto ali celo tisoč leti. Najstarejša odkritja o smučeh izhajajo, kar je razumljivo, iz nordijskih dežel. Za nas pa je posebej zanimiv zapis Janeza Vaikar-da Valvasorja iz leta 1689, v katerem opisuje: »...posebno pripravo, ki jo uporabljajo bloški kmetje ter je ni videl v nobeni deželi drugje.« Valvasor se kar ni mogel načuditi, kako se da — z dvema deščicama, ki sta spredaj zakrivljeni navzgor ter z debelo gorjačo, na katero se kmet naslanja — urno rezati -navzdol. Seveda pa so te deščice uporabljali tudi za hojo po ravnem. Ta zapis baročnega kronista je na j starejši vir, ki pripoveduje o smučanju v srednji Evropi.
In vendar je med takratnim in sedanjim smučanjem Velika razlika. Notranjski kmet pred več sto leti ni smučal zgolj za zabavo, zaradi -viška energije, pač pa so mu bile -smuči le sredstvo oziroma priprava, s katero se je v visokem snegu lahko gibal tudi -izven domačega dvorišča. O tem nam priča drugi zapis, ki pravi, da so ob nedeljah s smučmi hodile celo ženske k službi božji. Danes pa, ko nas je »bum« -pralnih -strojev, televizorjev in avtomobilov posadil v mehke naslanjače, so nam smuči sredstvo, da vsaj včasih sprostimo fizično moč, ki je bila človeku v razvojnem procesu dana. Zavedati se moramo, da je naše telo zgrajeno za fizične napore, ker le tako se je človeška vrsta uspela obdržati in doseči kulturni nivo, na katerem je danes. Mehki fotelji, -televizijski program, delitev dela, tekoči trak, pa vseh teh kvalitet ne potrebujejo in telo zaradi tega krni, propada. Živčni sistem je zaradi izrednega tempa vedno bolj napet in grozi, da bo odpovedal.
Zatorej, privoščimo si smučanje! Naužili se bomo svežega zraka, razgibali bomo otrdele sklepe, živčna napetost pa se bo sprostila ob gibanju telesa. Odtočimo se napraviti vzpon še na ta ali oni vrh, kamor še ni speljana jeklena žica. Nič hudega, če se boste pri tem utrudili in preznojili. Zvečer bo sen prav prijeten.
Na koncu pa še španski pregovor, ki pravi: »Če hočeš biti srečen eno uro
—	se napij; če hočeš biti srečen en dan
—	-napij se še enkrat; če hočeš biti srečen en teden — oženi se; če hočeš biti srečen vse življenje — kupi si konja in puško ter pojdi na lov!« Za nas pa naj velja: »Kupi -si smuči ter predričaj z njimi naše strmine!«
Glasilo STIK izdaja delovna skupnost ELMA — tovarna elektromateriala Ljubljana-Crnuče. Ureja ga uredniški odbor, izhaja enkrat mesečno.
Odgovorni urednik: Jože Tršar telefon 343 271, int. 12 Rokopisov ne vračamo Tisk: Tiskarna PTT, Ljubljana