Ameriška Domovi m a
j ■•■■■"■K	',v;

/Ir/M-ERI C/% til-
OME>
AM6RICAN IN SPIRIT FOReON IN LAHGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 13, 1966
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€B
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Eta Ruskem ss imel! parlamentarne volte
V Sovjetski zvezi so včeraj volili nov “Vrhovni sovjet”, nadomestilo za parlament v državah “ljudske demokracije?.
MOSKVA, Rus. — Na Ruskem so imeli včeraj parlamentarne volitve v oba doma Vrhovnega sovjeta. Skupno so izvolili 1,517 poslancev.
Za vsak mandat se poteguje en kandidat, ki je že vnaprej dobro pretehtan. Kdor ni propadel pri prvi kandidaturi, se volivci tako zaljdbijo vanj, da ga potem kar stalno volijo. Tak poslanec je na primer znani pisatelj Šolo-hov. Je prišel v parlament že 1. 1937, obhaja letos 30-letni jubilej svojega političnega dela. Vkljub temu so ga pa na voliv-nem shodu v Rostovu, kjer kandidira, znova priporočali z govori, ki so trajali skoraj uro. Kot se vidi, ga vsi volivci še zmeraj ne poznajo, šolohovu pa menda ni veliko do zaupanja ljudskih množic, kajti njegov govor je trajal samo pet minut in obstojal iz šal. Po shodu se je takoj vrnil v svojo vas Vešenskaja Staniča; da bi bila agitacija potrebna, na to verjetno ni mislil.
Tako so postopali tudi vsi o-stali kandidatje. Le redki so bili, ki so se v svojih govorih res spuščali v politiko. Mednje so spadali člani politbiroja.
Tovariš Kosygin je na primer govoril precej obširno na svojem ishodu v "MosAvir Peca-l se je tudi z zunanjo politiko. Ni pa divje napadal Johnsona, je samo trdil, da Johnson stoji preveč pod vplivom svoje imperij alistične okolice in da zato dela napake. Veliko bolj se je petelinil Šele-pin v svojem govoru v Ulanba-torju, kamor je šel na obisk k tovarišem v mongolski republik;.
Glavni tajnik Sovjetske Komunistične partije L. Brežnjev je poudarjal, da bo Sovjetska zveza še nadalje podpirala Severni Vietnam v njegovem boju proli “ameriškim napadalcem pa bil na splošno umirjen. Diplomati vidijo v govorih Kosy gina in Brežnjeva treznejšo presojo položaja Sovjetske zveze do Zahoda, ki naj bi omogočila konstruktivno sodelovanje.
Novi grobovi
Frank Gavaghan
V	soboto zjutraj je v Mt. Sinai bolnišnici umrl 55 let stari Frank Gavaghan z 990 E. 76 St., rojen v Philadelphiji, Penn., od koder je prišel pred 46 leti. Umrli v družini so žena Bridget, brata John in James. Zapušča samo sestro Mary Quigney v Indiani, tukaj pa svakinjo Jean Gavaghan, rojeno Boldan, katera oskrbuje pogrebne priprave. Bil je veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo v torek ob devetih dopoldne iz Zakraj škovc-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija.
Geraldine Ketvertis
V	St. Vincent Charity bolnici j c umrla 44 let stara Geraldine Ketvertis z 18119 Roseči iffe Avenue, roj. Jančič, žena Geor-ge-a, mati George-a Jr., hčerka Vida in Josephine, roj. Music, Jančič, sestra Eleanor Baker. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je bila članica Društva v boj št. 53 SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na F. 152 St. jutri, v torek, ob 9.15 v cerkev sv. Križa ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Ann e E. Sawyers
V	Euclid Glenville bolnici je umrla 76 let stara An ne E. Sawyers s 13700 Deise Avenue, roj. Daley, vdova po Williamu, mati Williama, Ire, Lome, Allane in Jane, 12-krat stara mati, sestra Mar,/ Jane Hawk (J M.) r 1 ruplo j-; bilo prepeljano k pokopu Sault Ste. Marie, Mich.
-------O-------
Amerika ima še zmeraj carino na knjige in učne pripomočke
WASHINGTON, D.C. — Vse velike države, med njimi tudi naša dežela, so se na dveh mednarodnih konvencijah, v Beidu tu in Florenci, sporazumele, da ne bodo računale za uvoz knjig in učnih pripomočkov nobenih carin.
Predsednik Johnson je že preč letom predlagal Kongresu, naj podpisane konvencije uzakoni Šele ta teden je pa Millsov od bor v predstavniškem domu začel običajno zasliševanje. Pri tem je prišlo na dan, da naša dežela dobi na carini na leto komaj $20,000; ako bi pa konvencijo podpisala, bi lahko izvozila knjig in učnih pripomočkov po skromni cenitvi za dobrih $3.5 milijona.
Nikaragva naj bo oporišče za akcije proti Castru
WASHINGTON, D.C. — Tako željo ima celo predsednik republike Nikaragva Rene Schick, d je prišel v Washington, da obravnava razne upravne in politične posle z našo federalno administracijo. Govoril bo tudi s predsednikom Johnsonom.
Časnikarjem je izjavil, da je njegova dežela zmeraj pripravljena, da služi kot oporišče za nasprotnike Castrovega režima na Kubi, kajti Castrovi oboževa-telji so “že pokazali v Venezueli, Kolumbiji in Peruju, kaj so in kaj hočejo”.
Schick hoče poskusiti svojo srečo tudi pri obravnavanju vprašanja novega prekopa med Karibskim in Tihim oceanom. Ne bo pa razočaran, ako ne bo
Sam Sheppard pride znova pred sodišče
Okrajni tožilec J.T. Corrigan v Clevelandu je odločil, da ho Sama Shepparda, ki je bil leta 1954 obsojen zaradi umora svoje žene, pa je bila nato sodba razveljavljena, postavil znova pred sodišče.
CLEVELAND, O. — Sam Sheppard je bil leta 1954 obtožen, da je 4. julija 1954 umoril svojo ženo Marilyn. Dolga sodna razprava je vzbudila veliko zanimanja ne le v Clevelandu, ampak po vsej deželi in celo preko njenih meja v tujini. Sheppard je vedno trdil, da je nedolžen, njegovi odvetniki pa so skušali sodbo ovreči, češ da je bila pod vplivom časopisja in drugih poročevalskih sredstev. Pretekli teden je Vrhovno sodišče v Washingtonu odločilo, da Sheppard ni bil deležen “nepri. stranske sodne obravnave”, kot jo jamči zvezna ustava, in je da. la krajevnim oblastem v Cuyahoga okraju na'izbiro: ali Shepparda znova obtožnjo ali pa ga puste na svobodi.
Okrajni tožilec John T. Corrigan je pretekli petek objavil, da bo vložil novo tožbo proti Samu Sheppardu. Ker je bil ta pri prvi sodni obravnavi decembra 1954 oproščen obtožbe premišljenega umora, ga more sedaj obtožiti le uboja, ker ne more biti nihče po ameriških, pravnih načelih sojen dvakrat za isti zločin.
Po vseh okoliščinah sodeč bo prišlo do nove razprave v prihodnjem septembru. Sam Sheppard je ob sprejemu Corrigano-ve odločitve dejal, da je vesel, da bo imel priložnost “dokazati svojo nedolžnost”, njegov odvetnik pa je napovedal odkritje pravega morilca.
Španski monarhisti se veseli in zaskrbljeni
MADRID, Šp. — Oče (Don Juan) in sin (Juan Carlos) se potegujeta za španski prestol, ki naj bi zopet prišel na Španskem do veljave, ko se diktator Franco umakne iz politike. Don Juan je tako prepričan,, da bo njegov čas kmalu prišel, aa je razpustil svoj zasebni politični svet in ga nadomestil s političnim tajništvom. Don Juan živi v begunstvu na Portugalskem, toda političen sekretarijat bo pa uradoval kar uradno v Madridu. Pravijo, da bo kmalu dobil podobo “kabineta v senci” in da bo njegova glavna naloga, da organizira svoje monarhiste, v javnosti pa dobro naslika kandidata za prestol.
Pri vse tem je pa nerodno samo to, da se za prestol poteguje tudi njegov sin Juan Carlos. Da bo smola še večja: oče je znan kot napreden politik, sin pa kot konservativen. Torej ravno narobe, kot bi človek mislil. Očeta radi tega diktator Franco ne mara, zato sili sina v ospredje. Francovi nasprotniki se pa ravno radi tega vnemajo za očeta; še celo republikanci ga smatrajo le kot manjše zlo, dočim o prin cu Juanu Carlosu nočejo niti slišati.
“Kabinet v senci” je seveda nova senzacija za madridski politični svet.
— Največji otok na svetu Grenlandija.
Piloti zlagali
WASHINGTON, D.C. — Zvezna agencija za letalstvo je odločila, da naj bodo letalski koridorji, po katerih smejo leteti letala le v eno določeno smer preko Atlantika, široki 120 milj in ne le 90, kot je bilo sedaj začasno v veljavi.
Piloti potniških letal, ki so rednem prometu preko severnega Atlantika, so se pritoževali nad zožitvijo koridorjev, češ da I ogroža varnost.
Vsem dopisnikom in sodelavcem lista!
V zadnjih mesecih je uredništvo dobilo izredno veliko dopisov in sestavkov vseh vrst. Zaradi omejenosti prostora jih še vedno večje število ni bilo mogoče objaviti, ker je treba dati prednodt onim, ki so nujno vezani na čas. V poletnih mesecih, ko je manj takih prireditev, bodo vsi ti do piši prišli hitrejše na vrsto.
Dopisnike in posebno tajnike posameznih društev, ki
V OSREDNJEM VIŠAVJU JUŽNEGA VIETNAMA SE RAZVIJA VELIKA BITKA
3oj v Osrednjem višavju Južnega Vietnama, do katerega je prišlo pretekli torek, ko so enote 1. brigade 101. ameriške padalske divizije zadele na enote 24. polka redne severnovietnam-fke armade, se bo po sodbi ameriških vojaških poveljnikov nemara razvil v enega odločilnih bojev. - Položaje rdečih so napadli bombniki R52, nato so pa udarili proti njim oddelki a-meriške in južno vietnamske pehote.
SAIGON, J. Viet. — Obe ameriški četi, ki sta bili v četrtek obkoljeni od rdečih, s katerimi sta se zapletli v boj prejšnji torek, sta bili v soboto rešeni iz rdečih klešč s sorazmerno manjšimi izgubami, kot je prvotno izgledalo. A meriške in južnovietnamske redne enote so obkolile celotno področje, kjer se drži 24. severnoviVnamski polk v bun cerjih in podzemskih rovih. Danes zgodaj zjutraj so ameriški težki bombniki B52 z otoka Guama izvedli na položaje rdečih enega največjih bombnih napadov. Opazoval ci poročajo, da je napad spremenil džunglo v pravi pekel in da je zadel točno položaje rdečih. Dobre pol ure po tem napadu so oddelki ameriške in južnovietnamske pehote začeli prodirati proti položajem rdečih.
Letala B52 so napadla podro- i 3 čje rdečih v provinci Kontum, kjer je prišlo pretekli teden do krvatih bojev med ameriško in rdečo pehoto, v sedmih zaporednih valovih v teku 45 minut.
Vrgla so na položaje 24. sever-novietnamskega polka • preko 440 ton bomb. Ameriški vojaški opazovalci poročajo, da je celo napadeno področje izgledalo kot bruhajoči ognjenik. “Ne morem videti, kako naj bi kdo to preživel”, je dejal eden ameriških opazovalcev tega bombardiranja.
Polk. Metaxas, poveljnik 1. brigade 101. padalske divizije ZDA, ki je bila pretekli teden v glavnem na omenjenem področju zapletena v boj z rdečimi, je prepričan, da so sedanji boji le začetek velike bitke za to področje. Podobno mnenje je izrazil tudi vrhovni poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu gen. Westmoreland. Pokrajina Kontum naj bi bila v vojaškem pogledu ključno področje, kjer so Ho-Či-Minhove vojaške sile zadale odločilni udarec francoskim četam leta 1954, predho je prišlo do končne katastrofe pri Dienbienphouju.
Ameriška letala so izvedla napade tudi na razne vojaške cilje
letalski napad na področje južno od Hajfonga. Eno od rdečih letal je bilo sestreljeno, drugo pa zadeto. Vsa ameriška letala, zapletena v ta spopad, so se vrnila srečno na letalonosilko Hancock.
Nepotrebna težka letalska nesreča
EDWARDS AIR FORCE BA SE, Calif. — Vojno letalstvo
zelo hitro dognalo, kaj je dalo povod za izredno hudo nesrečo, sta postala njeni žrtvi znani poskusni bombnik XB70A in vo-
jaški lovec F104. Poskusni bomb- nastal v prvem nadstropju Ba-nik je šel na zračno vajo, da tam rogovega domu ogenj, ki je pa opravi nekatere poskuse, ki so nj napravil okoli $5,000 škode.
obnesli. General Electric je 0tvorjtev dobro obiska napa najela 4 lovce F104, ki naj, Včeraj je bila Slovenska pri-spremljajo bombnik in ga foto-?stava za letošnjo sezono uradno grafirajo tekom vežbanja. Po1 odprta ob zelo lepem obisku čla-
irnajo v načrtu prireditve v prvih dveh tednih julija, opo- i v Severnem Vietnamu. Pri tem
zarjamo, da bo tiskarna od 2. do 11. julija zaradi počitnic j je prišlo do boja med 4 sever-zaprta in list v teni (tednu ne bo izšel. Kdor torej želi obja- novietnamskimi letali MIG 17, veliko dosegel v tem predmetu. | viti vabilo na kako prireditev v tem času, naj to stori preje, ki so hotela zavrniti ameriški
Saigonska politika se je pretekli teden umirila
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno in vroče. Naj višja temperatura 85. Proti večeru verjetnost neviht, , ^
SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden se v saigonski politiki ni zgodilo ničesar, kar bi dišalo po senzaciji, pa je vendar nekaj znakov, ki kažejo na napredek, sicer ne velik, ampak vendarle.
Naj prvo je generalski svet imenoval 10 civilistov v Odbor narodne varnosti. Vsi povabljenci so vabilo sprejeli, le dve mesti nista še zasedeni. Dobiti bi jih morala dva oboževalca meniha Tri Quanga, pa ni nikogar, ki bi bil pripraven za zaupanje generalske junte. So pa v odboru zastopani katoliki, budistična skupina Cao Dai, budistična skupina Hoa Hao in dva posvetna budista z ravninskih krajev južnega Vietnama. Kako bo odbor 10 generalov in 10 civilistov posloval, ne vedo, mislijo pa, da civilisti ne bodo- delali preglavic, ako bodo generali pokazali popustljivost do njihovih zahtev.
Znana volivna komisija pa pridno nadaljuje svoje delo. Napravila je par sklepov, ki bodo
vplivali na potek volitev in sestavo ustav odajne skupščine. Važen je njen sklep, da naj se volitve vršijo samo v tistih krajih, ki ne stojijo pod partizanskim terorjem. Na vsakih 100,-000 prebivalcev pride en posla-nes. Ker nekaj okrajev začasno ne bo moglo voliti, ne bo skupščina zaenkrat kompletna. Računajo, da bo lahko volilo tri četrtine prebivalstva; približno toliko krajev je namreč lani volilo lokalne uprave. Aktivne in pasivne pravice pa ne bodo imeli nikjer ne partizani ne terenci. Razume se, da so komunisti vsem tem volivnim načrtom že sedaj napovedali neizprosen boj. Grozijo, da bo v dnevih volitev tekla kri, kar bo verjetno res.
Seveda je pa volivna komisija napravila tudi par sklepov, ki generalom niso všeč. Predlaga namreč, naj se ustavo dajna skupščina prelevi v reden parlament, ako se ji bo to zdelo potrebno. To bi pomenilo, da v ta-
kem slučaju ne bodo potrebne zopetne volitve za reden državni zbor. Generali so proti temu in stojijo na stališču, da mora sedanja vlada poslovati, dokler na novo izvoljena redna skupščina ne postavi nove. Ameriška diplomacija pritiska sedaj z vso silo na generale, naj ne bodo trmoglavi v tej točki.
Tako se je med generalom Kyjem in menihom Tri Quan-gom glavna razlika zgostila v vprašanje nove vlade. General Ky hoče novo izbrano redno skupščino, ki naj ustoliči novo vlado. Tri Quang pa pravi, da mora to pravico imeti že ustavodajna skupščina.
Ni ravno idealna ta oblika bodoče vietnamske demokracije, toda je vsaj realna. Ne postavlja si v imenu za nas razumljivih načel ciljev, ki pri sedanjem političnem in vojnem stanju niso dosegljivi.
Temen oblak na sedanjem političnem položaju so seveda bo-
jeviti budisti, ki jih vodi menih Tri Quang. Pretekli teden sb druge budistične skupine pokazale, da nimajo ravno simpatij za menihovo bojevitost. Pomembna je v tem pogledu politična zmaga meniha Tham Chaua. Ker njegovi pristaši niso kazali preveč smisla za zmerno politiko, je odstopil, toda glavni odbor njegovega gibanja ni odstopa hotel vzeti na znanje Tham Chau je radi tega danes politično močnejši kot kdaj pre je.
Pristaši meniha Tri Quanga so zgubili svoje pozicije v Danan gu, njihovo glavno oporišče sedaj v Hue. Niso pa več samozavestni. Tri Quang je že rekel, da se bo v znak protesta proti Johnsonovi politiki začel postiti, kar vsi smatrajo za znak, da njegov političen vpliv pojema v severnih provincah. Da bi grozil, da se bo požgal, toliko poguma pa nima. ( ,	.	,	11
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Rojstni dan—
Mrs. Nettie Strukel s 1193 E. 172 St. obhaja danes, na praznik sv. Antona Padovanskega svoj 74. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih leti Zadušhica—
Jutri ob osmih zjutraj bo v erkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Jennie Novak ob 4. obletnici smrti.
Sedaj je čas—
Pri Brodnick Bros. na Waterloo Ed. imajo nove FRIGI-DAIRE klimatske naprave, ki vam nudijo tudi ob največji vročini in soparici prijeten hlad v vašem domu. — Podrobnosti v oglasu!
Veliki načrti—
Mestni župan R. S. Locher je objavil, da bo mesto predložilo >ri volitvah v novembru v odobritev izdajo mestnih bondov v skupni vrednosti 55 milijonov, uporabili jih bodo za izboljšanje in razširitev kanalizacije, wtocest, parkov, igrišč, za gradnjo novih gasilskih in policijskih postaj, za izboljšanje pristanišča in letališč ter za zdravstvena središča. Dan preje je bil predložen mestnemu svetu načrt o razširitvi in modernizaciji Hopkins letališča, katerega izvedba je preračunana na 30 milijonov dolarjev. Gradnja bi trajala več let.
Ogenj v Baragovem domu—
Danes zjutraj okoli ene je
vončanih poskusih je pa letalo F104, ki ga je pilotiral znani odlični pilot Walker, prišlo preblizu bombnika in povzročilo nesrečo.
Naj bo rezultat preiskave tak ali tak, gotovo ne sme biti dovoljeno, da pilotje preskušajo svojo srečo, pa naj bodo še tako iz-vežbani in zanesljivi. Tudi za fotografiranje iz letal v poletu bi morala biti merodajna previdnost in ne predrznost. Če te pilotom primanjkuje, pa naj CAB in AF objavita predpise.
nov in drugih rojakov. “Veseli mornarji” so prijetno zabavali obiskovalce.
Seja—
Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri ob 1.30 popoldne svojo redno mesečno sejo. Pred sejo bo pregled računov.
Seja—
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo. Po seji bo zabava.
Rusi imajo le kakih 400 medcelinskih raket
WASHINGTON, D.C. — Strokovni viri poročajo, da ima Rusija samo kakih 400 medcelinskih raket. Padlo je pa v oči, da je lani število ne malo narast-lo. Le malo ruskih raket je pa v zavarovanih bunkerjih, večina jih stoji na prostem v samotnih krajih. Kakih 120 raket je pa montiranih na 10 atomskih podmornicah in 35 podmornicah na diesel motorje.
Amerika ima pa sedaj montiranih že 1,480 medcelinskih raket na trdo gorivo, 676 jih je na 36 podmornicah Polaris, 850 je raket Minuteman in 54 pa tipa Titan II.
Ko bo program za rakete dovršen, bo naša narodna obramba imela 1,000 raket Minuteman, 656 Polaris in 54 Titan II. Razmerje med našimi in ruskimi medcelinskimi raketami bo torej začasno 4 proti 1.
— Pri vodnih delih v naši deželi je zaposlenih okoli 100,000 ljudi.	, ,
Na Ruskem so tudi poroke v rokah birokratov
MOSKVA, ZSSR. — Rusom so simpatije ,do birokratizma prirojene, so jih imeli že pod carji in tudi pod komunisti jih niso pozabili. To čutijo sedaj tudi vsi ženini in neveste. Bili so časi, ko je bilo treba iti s poroko samo na poročni urad in tam podpisati poročne izjave, pa je bila stvar opravljena. Seveda ni bilo treba tudi za razporoke potratiti več časa.
Danes so pa stvari drugačne. Kdor se hoče poročiti, mora najprej e prositi za dovoljenje. Biro-kratje pa obravnavajo njegovo prošnjo dva meseca in še dalj. Ko pa je dovoljenje dano, je treba zopet čakati kakih 14 dni na poročni dan. Režim namenoma zavlačuje postopek, da da ženinom in nevestam več časa, da premislijo, kaj nameravajo narediti.
Oblasti pravijo, da se je taktika zavlačevanja obnesla. 10', kandidatov za poroke ne pride po poročna dovoljenja, ker so si med tem premislili. Število razporek je pa padlo 1.5 na 1000 prebivalcev, v Ameriki je pa | število razporok še zmeraj 2.2 na i 1000 prebivalcev.
9
KMERISKA DOMOVINA, JUNE 13, 1966
6117 bt. Clair Ave. — HJEndereon 1-0628 — Cleveland, Uluo 44103
National and International Circulation
KabUshvd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;	™	"
2m Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 2a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 115 Mon., June 13, 1966
Dominikanska politika pred novo dobo
Od konca lanskega aprila je Dominikanska republika že preživela dve politični dobi. Prva je bila doba brez prave vlade. Za red in mir so skrbele čete OAS, za kritje najnujnejših stroškov v javni upravi pa ameriška podpora. Končno so se razmere vendarle toliko konsolidirale, da je Garcia-Godoy lahko prevzel vlado, ki je pa bila na šibkih nogah. Ako se ne bi mogel opirati na okroglo 10,000 vojakov OAS in na ameriške dolarje, bi najbrže ne mogel biti na oblasti niti par tednov. Režim predsednika Garcia-Godoyja pomeni drugo dobo, ki je sedaj končana z volitvami, ki so dale deželi novega predsednika in nov kongres.
Pri volitvah je zmagal desničarski kandidat Balaguer, kar je marsikaterega presenetilo. Javnost je namreč stala preveč pod vplivom poročil o vplivu levičarskega kandidata Boscha. Premalo je pa vpoštevala tudi napake, ki jih je delal. Iz strahu za svoje življenje je omejil agitacijo samo na nastope v radiu. Balaguer je pa šel na deželo med ljudi. Bosch je sicer zagovarjal in zagovarja svobodno demokracijo, toda Dominikanci še niso pozabili, kakšen je bil njegov režim po 1. 1961. Res je, da je takrat vladala v deželi politična svoboda, toda gospodarstvo je šlo rakovo pot, radi česar se ni mogla razviti pametna socijalna politika. Bosch je dalje vsaj simpatiziral z raznimi levičarji — nekaj med njimi jih je bilo tudi navdušenih in odkritih komunistov — in to mu je dalo sloves, da je komunistični sopotnik, kar pa ni res. Bosch se seveda ni mogel sklicevati na uspehe svojega vladanja, ker takih uspehov pač nikjer ni bilo. Njegov tekmec Balaguer se pa ni mogel pohvaliti s tako čisto preteklostjo, saj je bil sodelavec bivšega diktatorja Trujilla, pa vendar je pokazal veliko več sposobnosti za upravljanje dežele kot Bosch. Volivci so primerjali oba režima, kot so jih preskusili v praksi in prišli do zaključka, da je bil Ba-laguerov boljši.
Pri volivcih je igrala nekaj vloge tudi druga okoliščina, ki bo imela svoj pomen v vseh volitvah v Latinski Ameriki. Dominikanci so lahko videli v praksi, kakšna je levičarska diktatura, saj vedo, kaj se godi na Kubi; vedo pa tudi, kaj pomeni desničarska diktatura, saj jo imajo prav pred nosom v diktaturi haitskega diktatorja dr. Duvaliera. So že toliko razgledani, da se niso mogli navdušiti ne za eno ne za drugo, so se rajše odločili za srednjo pot, ki jo veliko bolj predstavlja Balaguer kot Bosch.
Udeležba pri volitvah je bila kar dobra, kar je bolj koristilo Balagueru kot Boschu. Ko je Balaguer nekaj dni pred volitvami zagrozil, da bo odstopil od kandidature, ako bodo volivke imele sitnosti radi osebnih izkaznic, je s tem tudi povedal, da upa, da bo večina volivk volila njega, kar se je tudi zgodilo. Padlo je tudi v oči, da se je dežela zunaj mest kar lepo udeležila volitev, česar niso pričakovali.
Balagueru hodi v dobro tudi okoliščina, da je zmagal skoraj v vseh provincah. Zato bo imel večino tudi v obeh domovih dominikanskega kongresa. Bo torej vsaj tehnično lahko vladal. Vendar se bodo pa nad njegovim režimom zmeraj nabirali težki oblaki.
Sitnosti in ne ravno male, mu lahko dela Boscheva opozicija v Kongresu in zunaj kongresa. Opozicije v kongresu se Balagueru ni treba bati, tam odločajo pri glasovanjih le številke in številke bodo na njegovi strani. Zunaj kongresa je pa stvar drugačna. Tam se zgodi čisto lahko, da bodo Boschevi pravi in navidezni pristaši šli na ulice demonstrirat, povzročat nemire in izgrede, dočim bodo Balaguerovi pristaši čepeli doma in gledali, kaj bo. Človek je pač tako ustvarjen, da volit že še gre, da bi šel na politične barikade, do tega ga ne pripraviš zlepa. Kako se bo obnašala dominikanska ulica, bo pa veliko odvisno od Boscha. Ako ga bodo njegovi pravi pristaši ubogali, potem se tudi komunistični načrti za izgrede in nemire ne bodo posrečili. Ako bodo pa Boschevi pristaši za priprego skrajnim levičarjem s komunisti na čelu, bo Balaguer imel težek posel, da jih ukroti. Ali se bo takrat lahko zanesel na svojo policijo? Še važnejše: ali se bo lahko zanesel na dominikanske generale?
Dominikanski generali so poglavje posebne vrste. Garcia jih je ukrotil s pomočjo čet OAS in ameriških dolarjev. Podali so se mu, ker so bili prepričani, da njegov režim ne bo večen in da bo po volitvah prišel na vrh nov človek. Sedaj bodo pa skušali priti nazaj na svoje nekdanje odločilne pozicije v dominikanskih oboroženih silah, če le mosoče, kar osebno, drugače pa po svojih zaupnikih. Ako bi Balaguer zagazil v take težave, da ne bi obvladal nemirov in uporov, kdo drugi naj napravi red, seveda brez Bala-guera, kot vojaški krogi?
Zato je Balauuer storil prav, ko je izjavil, da čet OAS ne bo gonil iz dežele takoj po svoji umestitvi, ki bo 1. julija. Naj kar ostanejo, dokler ne bo prišel do prepričanja, da je njegova uprava dosti močna, da obvlada vse nakane levih in desnih nasprotnikov. Upamo, da bo OAS to uvidela in
da ne bo silila v novega dominikanskega predsednika, naj pošlje čete OAS preko meje.
Še težja bo Balaguerova naloga, ko bo začel rekonstruirati javno upravo in reorganizirati narodno.gospodarstvo. Uprava in gospodarstvo se nahajata v obupnem stanju, brez denarne pomoči od zunaj ne bosta mogli obstati na lastnih nogah. Zato bo morala naša federacija kmalu izjaviti, da dominikanske republike ne bo pustila na cedilu, seveda le takrat, kadar bo novi režim res pokazal voljo, da reformira gospodarstvo tudi z lastnimi žrtvami in ne samo s tujo podporo.
Na Svete Višarje!
EL CERRITO, Calif. — O romanju in izletu v Fatimo, Rim, Assisi, Loreto, Padovo, Sv. Višarje in dalje proti Sloveniji v Baragove kraje s povratkom v Celovec k Gospej Sveti, ter preko Sv. Krvi v Zarji Velikega Zvonarja (Grossglockner) dalje preko Tirolske proti Švici ..., je Rev. J. Godina kot voditelj romanja napisal že par člankov. Ker se bom romanja delno udeležil tudi podpisani, naj — na-prošen — napišem nekaj zanimivosti le v zvezi s Sv. Višarja-mi, kamor sem prvič poromal kot fantek pred skoraj šestdesetimi leti, pa mi je tako ostalo v spomnu, kot bi bilo včeraj.
“Na božjo pot — na romanje bomo šli,’’ smo rekli svoje čase v tistih blaženih dneh, ko nam je vsako romanje bilo kot velik praznik. Romali so Slovenci, zlasti podeželski ljudje, najraje v tednih med “šmarnimi mašami” (Velki in Mali šmaren, 15. avg. in 8. seipt.), ko je v vročih poletnih dneh, po končani košnji in pospravljeni žetvi ter mlačvi in naporni ajdovi setvi nastal mal oddih pred jesensko setvijo. Dan je bil dolg v neskončno delo, ki si je kar roko podajalo, noč pa kratka, tako da sta se večerni slavček in jutranji petelin pozdravljala. In za oddih vsi trudni in počitka krvavo potrebni so kmetski ljudje šli na romanje Bogu v zahvalo za prejete dobrote, in v priporočilo za blagoslov in varstvo v bodoče.
Romanje je bilo vedno pobožno potovanje, kar je še danes; potovanje v kako oddaljeno svetišče, v svet kraj, ki ga vršimo iz verskih nagibov. Naravno je, da božjeipotnik želi obiskati svete kraje, katere je Bog na poseben način posvetil s svojo priču-jočnostjo ali s pričujočnostjo deviške božje Matere Marije, ali kjer se častijo čudodelne podobe Marijine, 'ostanki svetnikov in svetinje, katere so najtesneje povezane z osebami, stvarmi ali z dogodki, v katerih se je izredno izkazala božja pomoč. Božje-potnik obišče svete kraje ne iz radovednosti, marveč predvsem radi milosti in duhovnih dobrot, ki jih v romarskem svetišču Bog deli na priprošnjo Marijino ali svetnikov, kateri so tam živeli ali umrli, in je po njih Bog delal in še dela čudeže in uslišuje prošnje vernikov. Na romanja gremo iz različnih nagibov in namenov. Vsako romanje je neke vrste duhovna obnova, ki nujno poglablja človekovo krščansko življenje in krepi versko zavest.
V človekovi naravi je prirojena potreba, da radi obiščemo kraje, kateri veljajo za “svete”. Kot vemo iz Sv. Pisma je vsak moški Izraelec moral vsaj trikrat na leto romati v Jeruzalem. Sam naš Gospod — božji Zveličar je kot dvanajstletni dečko
skupno z Marijo in Sv. Jožefom romal v jeruzalemski tempelj. Prvi kristjani so po vzgledu u-čencev Gospodovih radi obiskovali -kraje, posvečene po božjem Učeniku, kraje —, kjer so živeli in umrli Deviška Mati Marija, apostoli in mučenci. Tako so se razvila romanja v Palestino, v Sveto deželo. Ko so ponehala verska preganjanja v začetku 4. stoletja in je cesar Konštantin v zahvalo za čudežno zmago nad tekmecem sam postal kristjan in iz hvaležnosti dal pozidati veličastne bazilike v Palestini in Rimu, so se iz evropskih dežel razvila romanja zlasti v Rim, videt in počastit ječo in kraj, kjer je bil križan z glavo navzdol Sv. Peter, prvi papež, ter počastit verige sv. Pavla, apostola narodov, ki je bil tam obglavljen za resničnost Kristusovega nauka. Romanja v Rim so bila posebno v časti; od tu slovenski izraz “romar”, ker so potovali v Rim — Rome.
Slovenci so vedno radi romali. Romali so -peš, z romarsko palico v roki in z molitvijo ter s pobožno pesmijo na ustnicah, da je bil korak lažji in čas krajši. Romali so na vozovih, zlasti v oddaljene kraje, in so tako vožnjo večinoma vedno odslužili z delom, je niso plačevali z denarjem. Romali so posamezno ali v skupinah, da bi Bogu in Mariji izkazali obljubljeno zahvalo, ali pa si izprosili duhovnih in telesnih dobrot. Romali so v težkih stiskah, kot so bile suše, lakote, kužne bolezni, ter v njih zasebnih potrebah. Romali so pa tudi, ker jim je srce iprekipevalo sreče, da so božji otroci, ker jim je v srcu gorela verska vnema, pa so hoteli pokazati domačinu in tujcu, kako radi imajo Boga in nebeško Mater Marijo. Pesnik Prešeren, dober poznavalec duše svojega naroda, je lepo povedal, da je v romarskih svetiščih vir srčnega miru, milosti božje ... : “Sled sence zarje — onstranske glorje, vtisnjene v oltarje.”
“Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje
al’ tja, kjer svet Anton
Jezuščka varje (Padova),
Trsat obišče al’ Svete Lušarje
enkrat v življenju al’
Marijno Celje.”
Najbolj znana in najbolj priljubljena slovenska božja pot je pač svetišče Marije Pomagaj na Kranjskih Brezjah. Vsak veren Slovenec srčno želi obiskat Kraljico Slovencev, da jo počasti in se Ji izroči; Brezjanska Marija Pomagaj res vsepovsod velja za Mater, Kraljico Slovencev in je naravno, da je otrok najraje pri materi! Njena ljubeznjiva podoba je skoro v vsaki slovenski hiši. Njej se priporočajo in izročajo slovenski ljudje v domovini in v tujini. Begunci v taboriščih so si omislili v bornih barakah
vsaj skromno podobo brezjanske Marije Pomagaj. Pred Njo so v tisti strašni negotovosti in revščini — popolni brezdomci — prosili pomoči in rešitve v molitvi in pesmi:
Mati Marija na tuje je šla
z Jezuščkom, Odrešenikom sveta;
z Njo sveti Jožef v temno noč,
Mati Marija, bod’ nam v pomoč!
Dom zapustili smo svoj tudi mi,
revni begunci s Teboj smo zdaj vsi;
molimo k Tebi upajoč,
Mati Marija, prid’ na pomoč!
V dragi naš dom nas popelji nazaj,
mi Tvojo sliko na milostni kraj;
tam boš slavljena dan in noč,
Mati Marija, naša Pomoč!
Res se premnogim želje in prošnje niso uresničile, pa se jim je Marija — sama begunka v Egiptu — kot skrbna Mati po svoje izkazali v boljše razmere. In mnogi še danes, kot izseljenci v novih razmerah, imajo v lepih stanovanjih brezjanske Marije Pomagaj podobo v posebni časti;
“Mi Tvojo sliko na milostni kraj,
kjer boš slavljena dan in noč,
Mati Marija, naša Pomoč!”
Poleg znanih slovenskih božjih potov: Trsat, Sv. Gora pri Gorici, Marijino Celje, Marija Snežna nad Celjem, Trška Gora pri Novem mestu, Nova Štifta pri Ribnici, šmarna gora nad Ljubljano, Žalostna gora na Notranjskem, Velesovo, Marijina cerkvica na Blejskem otoku ter še mnogo drugih, je obče znana tudi Marijina božja pot na Sv. Višarjah pri Trbižu, kar danes spada pod Italijo.
Višarska božja pot stoji na izredno lepi točki, kjer se stika slovenska, italijanska in nemška narodnost. Kar trije jeziki — gotovo pa najlepše slovenski — pevajo Višarski Materi Božji pesem ljubezni, vdanosti in zaupanja: “Na gori stanuješ, v nebesih kraljuješ, o prosi Marija, o prosi za nas!” V višini 1792 metrov kipijo proti nebu Sv. Višarje obdane od širokega venca gorskih velikanov. Višarska cerkev kot bela golobica bdi ne le nad Kanalsko in Ziljsko dolino, pač pa zre daleč do strmih in zelenih Karavank, do zasneženega Visokega Kleka - Velki Zvonar (Grossglockner) in pa do skalnatih Dolomitov. Cerkvenoupravno spada pod faro Žabnice pri Trbižu.
Nastanek višarske božje poti je zavit v meglo srednjega veka, v dobo, ko so bližnjo in daljno o-kolico — kot poroča farna kronika — bičale hude šibe božje. L. 1348 je potres zamajal dežele, da so po zvonikih zvonovi sami od sebe zvonili, in se je gora Do-brač nad Ziljo odtrgala in pogreznila v dolino ter zajezila vodo in v ruševinah pokopala 17 vasi s prebivalci in živino vred. Črna kuga je v naslednjih letih kosila po deželi ter pomorila nad polovico ljudi. Sledila je tako huda lakota vsled slabih letin, da so ljudje pri delu in po cestah padali in umirali od gladu. In v časih naj večje stiske, ko ni bilo pomoči in rešitve, se je Mati Božja sklonila k svojim vernim otrokom.
Bilo je v poletju 1. 1360 — tako poroča legenda — ko je žab-niški pastir po hudi nevihti tekal med skalovjem po planini za svojo čredo ves zaskrbljen ter je ves začuden našel ovce. kako so klečale pred brinovim grmom, sredi katerega je na pa-robku stal lesen kipec Matere Božje z Jezuščkom v naročju. V hvaležni molitvi je dvignil kip-ček, oblečen s srebrnim plaščkom ter ga odnesel v več ur oddaljeno dolino ter ga izročil župniku v Žabnicah. Pa drugo jutro so ovce zopet hitele k brinovemu grmu; pastir jim je sledil ter našel isti prizor; vsa čreda je
klečala in ljubeznivo gledala j proti Marijinemu kipcu, ki je zopet stal na parobku. Župnik je nenavaden dogodek sporočil patri j arhu — škofu v Oglej, kamor ja fara službeno spadala.. Ta pa je odločil ter naročil: “Na mestu, kjer ste našli podobo, zgradite kapelo in na oltar postavite najdeni kip.” Župnik ni bil posebno navdušen; kako bodo spravili zidarski materij al v skalnate višine? In ohranili kapelo na grebenu gore, kjer v zimskih mesecih leži sneg na metre debelo? Pa je Marija sama izvršila vrsto izrednih znamenj in uslišanih molitev, da so se ljudje z navdušenjem oprijeli dela; zlasti še, ko je čudežno spregledal oslepeli mož, kateri se je zaobljubil, da bo zastonj delal, če ozdravi. Kraj so imenovali “Svete Višarje”; in v kratkem času par let je iz kapele zrasla cerkvica, kateri so rekli: “Naša ljuba Gospa na Gori”. Pričela so se romanja in Marijinih častilcev je bilo že toliko, da so jo z zadostnimi prispevki v milodarih kmalu povečali; in že je stalo na gori med pečinami in skalovjem lepo in ljubeznivo Marijino svetišče. Romarji so prihajali od vseh strani: Iz Goriške, Kranjske, Koroške, Štajerske, celo iz Hrvatske, Ogrske in Istre in daljne Bavarske. Prihajali so dolgo pot peš — takrat še ni bilo vlakov — hodili so s hlebcem kruha v torbi ter si gasili žejo ob številnih gorskih studencih. Pred Višarsko Marijo so se oddahnili, se izjokali od ginjenja, se skesano spovedali ter se duhovno okrepčali v sv. obhajilu, obnovili dobre sklepe in se zopet kot romarji potolaženi vračali na svoje domove.
Koncem 15. stoletja so Turki ponovno napadli slovenske dežele ter so vdrli tudi v Kanalsko in Ziljsko dolino, jo plenili in požigali, pobijali ljudi ter mladino odganjali v sužnost. Sv. Višarje so bile varno zatočišče pod Marijinim varstvom, tja gor si turški konjeniki niso upali. V 16. stoletju se je močno razširilo luteranstvo; podlegel je sam žabniški župnik: Peter Nuspam-mer. In tako je cerkev z romarskim domom začela propadati. Pa Marija Zmagovalka krivih ver je bdela in čuvala nad svojimi verniki. V dobi katoliškega preporoda so zgradili na Sv. Višarjah novo cerkev z zvonikom; pozneje so dozidali še stranski kapeli, da je dobila obliko križa.
Krivoverski cesar Jožef II. jc zatrl Sv. Višarje; pa pobožni cesar Leopold II. jih je 1. 1790 dal obnoviti. L. 1807 je strela upepelila cerkev, ki pa je kmalu zopet: bila obnovljena. Okrog nje so pozidali poleg farovža še nekaj gostišč — gorskih hiš za oskrbo romarjev. Romanja so se začela' spomladi ob prazniku Gospodovega Vnebohoda in so jih zaključili v jeseni z roženvensko nedeljo, ko so se po gorah začeli že; zimski viharji. Se je dogodilo,: da so čudežno podobo nosili v procesiji v debelem snegu prezimovat v žabniško cerkev. Čez: poletje sta bila navadno dva duhovnika vedno tam gori romarjem v pomoč; če so pa prihajale romarske procesije, so pa duhovniki vedno prihajali z njimi.
Dobro se spominjam, kako sem kot šestletni deček romal na Sv. Višarje s pokojnim očetom in s sestro I. 1907, kot v zahvalo za srečno pozidano hišo eno leto poprej. Po obširnem kranjskem in šenčurskem ter cerkljanskem polju je pustošila strašna suša in okoliški duhovniki so pregovorili očeta, da je o-skrbel poseben vlak za romarje na Sv. Višarje s prošnjo za dež. Ker določeno število romarjev ni bilo doseženo, je dobri mož pač moral kriti primanjkljaj sam; nekaj so mu pomagali romarji, malce duhovniki, kateri so ga pregovorili k tveganemu romanju; preostanek pa je moral plačati sam, že itak zadolžen z zidanjem potrebne nam hiše. Vlak nas je naložil v Kranju ter preko Jesenic in Kranjske Gore (Dalje na 3. strani)

fra skupno pot življenja
Cleveland, O. — V soboto, 4. t. m., se je poročila v cerkvi sv. Vida gdč. Marjetka Bizjak, hčerka g. Jožeta in ge. Ane Bizjak iz Chardona, O., z g. Juretom Švajgerjem, sinom g. Romana in ge. Hermine Švajger z 19503 Char-don ceste. Poročne obrede je o-pravil med slovensko sv. mašo Rev. Jošt Martelanc, ki je ob tej pril ožnosti mladoporočencema podelil tudi poseben blagoslov sv. očeta. Na koru pa je pel župnijski cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Martina Košnika. Poročna gostija je bila v dvorani Slovenskega doma na Holmes aveniji.
Nevesta Marjetka Bizjak se je vsa leta živahno udeleževala dela v clevelandskih slovenskih kulturnih organizacijah, kot pri Pevskem zboru Slavček, Slovenski telovadni zvezi in pri Slovenskem športnem klubu; ženin Jure Švajger pa je kot njegov oče znan pevec in je bil kot tak član vidovskega pevskega zbora Lira, pri Pevskem zboru Korotan pa je tačas njegov predsednik.
Ne dvomimo, da bosta oba, ga. Marjetka in g. Jure Švajger, tudi v novem stanu ostala zvesta slovenskemu kulturnemu udejstvovanju. Naj ju spremlja vse življenje v polni meri božji blagoslov!
A. D.
-------o-------
Zahvala darovaisem za cerkev v Bazarjih
CLEVELAND, O. — Vsem velikodušnim dobrotnikom naše cerkve na gričku v Nazarju, ki mi je tako pri srcu, se iz srca zahvaljujem za nabrane darove. Spominjal se vas bom pri sveti daritvi in skromnih molitvah. Hvaležnovdani p. Konštantin Urankar, župnik v Nazarju
Darovali so: Neimenovani $40; župnija sv. Jurija, So. Chicago, $25; Neimenovani $20; Mrs. Frances Pott $15; p. Odilo Hajnšek $10.50. Po 10: Mrs. Gizela Hozjan, Mr. Janez Kovačič, Mrs. Pavla Arko, Mrs. Terezija Narobe, Mrs. Margaret Smole, Mr. in Mrs. Frank Majer, Mrs. Mary Wolf.
Po $5: Mr. Frank Rozina, Mr. Vilko Kuntara, Mrs. Helen Majer, Mrs. Frank Trepal, Mr. in Mrs. Anton Bokal Mr. in Mrs. Peter Trpin, Mr. in Mrs. Jernej Slak, Neimenovani in Mr. Anton Rozman.
Po $3: Mr. in Mrs. Janez Prosen in Mrs. Johana Anžiček.
Po $2: Mrs. Rose Culkar in Mr. Štefan Zorc.
Po $1: Neimenovani.
Gospa Marie Prisland je nabrala $304 in bo objavila imena darovalcev v julijski številki Zarje.
Kot brat župnika v Nazarju čutim dolžnost, da se osebno zahvalim g. Ediju Gobcu, ki je sprožil nabirko, p. Odilu Hajnšku za njegov lep dopis v Ameriški Domovini in Glasilu KSKJ, gospe Marie Prisland za ves njen trud in vam vsem, ki ste toliko darovali za cerkev v Nazarju. Lepo se zahvaljujem tudi Ameriški Domovini in Glasilu KSKJ za objavo prošnje in zahvale.
Frank Urankar 19409 Mohican Ave.
. Cleveland 19, Ohio
rXXXXXziXXXIIIIIIIIII^liiiTTIITITTTTtTTttTIITTTi
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
LlIIlliyiTlIITlIII]
Lepo se mu je zahvalil za sliko in ga je povabil, naj mu pomaga vsaditi roj. Vedel je, da Kuharjevega nič manj ne vesele bečele in panji kakor barve in čopiči.
‘Nič ne maraj, Tonej, bova pa bečelarila,” je tolažil Vrb an ek Kuharjevega.
Obletavana od roja sta se pogovorila o dobro nastavljenih bečelah. Tudi pri Kuharju so
čakali že prvega roja.
* * *
Vrbanek in Tonej sta privezala panj s svetega Ambroža novo končnico v krono nizkega jesena, prisedla k Podlipnikovim in zdaleč opazovala, kako se selijo bečele z veje na nastavljene satiče v panju.
Manica je komaj čakala, da je mogla zaprositi: “Vrbanek! Zakaj bečele roje?”
“Če ne veš, kdo je bil Noe, ti bom težko dopovedal.”
“Vem, kdo je bil,” se je odrezala Manica. “Sto in dvajset let je barko tesal. V njej je prebil Veliki potop. Drugi ljudje so pa Vsi potonili, zato, ker so greh delali. Pa živali je s sabo vzel.” Rozalka je skrbno poslušala, ali bo Manica prav vedela povedati. Sramote bi bila deležna najbolj ona, ki jo je učila.
“Dobro si povedala,” jo je pohvalil Vrbanek. “Ali pa veš, kako je bečelice rešil, da niso potonile?”
Manica je pomislila: “Nak, tega pa ne vem.”
Oglasil se je Cenek: “Kako! Ln panj je s sabo vzel v barko.” “Noe še ni znal zbiti panja.— No, kako?” je silil Vrbanek v odrasle. Pa tudi ti so zmigovali Z rameni, da ne vedo.
“Če nihče ne ve, bom mc-rai pa sam povedati.” Dobro se mu je zdelo, da ni znal nihče odgovoriti.
“Več let je Noe premišljal, kako bi rešil bečele. Mož se je rad posladkal, saj veste, kako ga je sladko vince .ukanilo. Korito jim je stesal in je preselil močno bečelno družino iz žlamborja Vanje. Bilo je tisto leto dobro Za bečele; nanosile so si strdi, da so bile bogato založene. Saj So rože tako cvetele, kakor bi naprej vedele, da jih bo hudobija ljudi podušila. Noe ni izpod rezal satja, da bi bečele zavoljo pomanjkanja ne padle in Pa še zato ne, da bi imel, če bi Vsega same ne použile, tiste pr-Ve dni po potopu, ko je vedel, da bo vsa zemlja tako premočena, kakor ni bila nikoli prej in nikoli več ne bo, zdravilo zoper kašelj in prehlad zase in za svojo družino.”	1
Vsi so Vrbanka pozorno poslušali. Še pastiričica je prenehala poskakovati okoli tropa in se je čudila s postrani nagnjeno glavico, kako da vsi molče in da le škarje škrtajo, pa še te bolj Počasi kakor prej.
“Barko je Bog ukazal od znotraj in od zunaj zaliti s smolo. Noe je pa vedel, če ne bodo bečele megle izletavati, da bo imel čez mesec v koritu kup Smradu namesto močnega plemen j aka. Pa si ni upal vprašati Noga, kako naj z bečelami naredi. Zato si ga ni upal, da bi mu sladkosnednosti ne oponesel. Kar sam na svojo roko je izvrtal skozi zadnje bruno pod streho tako nizek in ozek izletavnik, da sta se s težavo dve bečelici srečali v njem. Za to ozko špranjo je pa pribil strdi ■in živali polno korito in ga 'tako oblil s smolo, da ni nihče ižrried njegovih vedel, da za tistim črnim tramom čaka na potop več tisoč živalic. Bila je močna bečelna družina.
Noe je mislil, da take majhne luknjice v ladji in tistega prismojenega korita Bog še opazil be bo. Pa ga je.”
“Kaj ni vedel, da Bog prav
vse vidi in praiv vse ve,” je prekinila Primoževa Manica.
“Tiho, Manica, kadar odrasli govore,” jo je posvarila Rozalka in bila vesela njenega znanja.
“Kaj bi ne bil vedel; saj je bolj poznal Boga kakor nas eden; saj se je včasih pogovarjal z njim. Gospod Bog je Noetu pustil njegovo napačno mislico, saj je le čudno, da jih ni imel več, ko je bil ves svet tako grdo popačen, in je bil vesel njegove modrosti zavoljo bečel in se je nasmehnil, kadar se je spomnil, kako se bo Noetovo modrovanje in prikrivanje skončalo.”
Vrbanek je prenehal. Pa sta nestrpno zaprosila, ne samo Cenek in Manica, tudi trije odrasli glasovi so bili radovedni: “Kako?”
“Počakajte, da premenimo jarce,” je skoraj ukazal Marko, zapodil ostrižene k tropu, prignal nazaj druge, vrgel Ančki in Brkovčevi vsaki svojega na pla-žot, nato pa se naslonil na robe vnico ter zaprosil: “Sedaj pa le naprej! Težko že čakamo.” “Ko so vode upadle in je Noe šel iz ladje in izpustil živali, so zlezli tudi čmrlj in sršen in oša in druge muhe iz špranj v podstrešju, le bečele so ostale v svojem koritu. Ker je bila zemlja dobro namočena in pognojena s pregrešnimi trupli, je kaj kmalu cvetela bečelam obilna paša in začelo je primanjkovati prostora v Noetovem koritu. — Kaj pa sedaj ?
Takrat je legla jajčeca še vsaka bečela, ne samo matica, zato so imele vse enako besedo. Samo trotje so morali biti tiho kakor morajo biti tiho še dandanes.
Zrgnile so se na posvetovanje. Stara, že vsa oguljena in črna bečela je s strupenim glasom zacvilila: ‘Mladi rod, ki smo ga odgojile po potopu, naj se izseli!’
Oglasila se je lepo zrasla bečela, ki se je že med potopom izlegla: ‘Samih nikar ne pustimo. Naj nas gre nekaj starih z njimi, da jim bomo pot kazale.’ ‘Pojdi, če te veseli,’ so jo zasmehovale stare oguljenke. ‘Dobro; pojdem;’
Mlade, kakor z žametom porasle sivke so se zgrnile okoli edine stare, ki se je zanje potegnila. Še tiste, ki so še v zibkah tičale, so hitele zgrizti po-krovce, ker so izprevidele, da se mlademu rodu doma ne obeta nič dobrega.
‘Pojdi, pojdi!’ so kričale tovarišice nad njo tako srdito, da se še tiste starejše bečele niso upale oglasiti, ki se jim je prav in pravično zdelo, da ne vržejo mladega rodu brez vodstva pred izletavnik.
Nastal je vrišč v koritu, da bečele niso več umele, kaj prav za prav katera svetuje. Vse vprek so kričale; ‘Me smo se rešile, vas smo vzgojile. Ven, ven, ven. Me, me, me same!’
Ko je bilo bečeli, ki se je izlegla med potopom, šumdra dovolj, je zapela, kakor še dandanes zapoje matica, da ves trušč preglasi. Veselo kakor otroci so se prekucovale mladice, ki so se vsipale skozi izletavnik v sončni dan in rajale svatovski ples okoli ladje. Prav nič niso mislile, kaj bo z njimi. Bo že kako, da so se le ločile od starih, čmernih in strupenih oguljenk.
Sedle so na vejo, da se odpočijejo in posvetujejo. Pa so tako sklenile, da naj samo medpo-topna bečela ukazuje in naj bo samo ona mati vsemu novemu rodu, in so jo kar postavile za kraljico in mater.”
“Prav so imele,” je veselo pristavila Manica. “In potem?” je bila zopet radovedna.
(Dalje sledi)
Oglašajte v “Amer. Domovini'
JUNIJ
11). — Fara Marije Vncbovzete bo praznovala 50-letnico duhovništva župnika rev. M. Jagra z mašo in banketom.
26.—15. letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi
izlet na Slov. pristavo.
26. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi prvi letni piknik v svojem parku, ob Wis. cesti 36, 4M. vzhodno od Waterford. Vhod nasproti Heg Memorial parka.
JULIJ
2.	in 3. — DSPB Tabor priredi
Spominsko proslavo 21. letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi.
10.— Slovenska telovadna zveza priredi telovadni nastop na Slovenski pristavi.
13.	— Klub slov. upokojencev na Waterloo Road priredi piknik na farmi SNPJ.
17. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 20. - 21. - 22. - 23. - 24. — Letni svetovidski karneval na šolskem dvorišču in dvorani.
24.—Balincarski klub na Waterloo Rd. priredi piknik v parku Sv. Jožefa na White Rd.
31. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
3.	— Klub slovenskih upokojencev s Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi.
10.— Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi piknik na S.N.P.J. farmi.
14.	— Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
14. — Slovenski dom na Holmes
Avenue priredi svoj letni piknik v parku. sv. Jožefa na White Rd.
20.	— Konvencijski ples KSKJ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
21.	— Sv. maša ob konvenciji KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Popoldne piknik na prostorih sv. Jožefa v KSKJ parku na White Rd.
21.	— Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
22.	— Se začne XXVI. glavna konvencija KSKJ v hotelu Sheraton-Cleveland.
21. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi svoj drugi letni piknik v Triglavskem parku. Piknik je združen s kratkim športnim sporedom.
24. — Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje priredi piknik na SNPJ farmi.
28.	_Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
4.	_Društvo slov. protikomuni-
stih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
18. — Oltarno društvo fare sv Vida pripravi obed v avditoriju. Postregli bodo od opoldne do treh popoldne.
48. _ Združene kulturne sku-
pine nastopijo v SDD na Recher Avenue.
OKTOBER
1. — Jesenska prireditev DSPB
Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
23.	_Pevsko društvo PLANINA
poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts.
29.	— Slov. nar. dom na St. Clair
Avenue priredi “Noč Slovenije” v glavni dvorani Doma.
NOVEMBER
4.	— Društvo DANICA št. 34
SDZ priredi večerjo in ples v SDD na Prince Avenue.
5.	— Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu ima jesensko prireditev v dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
12. — Štajerski klub MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ
praznuje z večerjo in plesom v SND na St. Clair Avenue 55-letnico svojega obstoja. Začetek večerje ob petih, plesa ob osmih. Igral bo Grabnarjev orkester.
20.	— Pevski zbor Jadran poda
koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
23.	— Ples na večer pred Zahvalnim dnem v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
24.	—- Tony Petkovsek’s Polka Party v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
4. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽE VAN JE v šolski dvorani.
4. — Jesenski koncert pevskega
zbora SLOVAN, združen s proslavo 30-letnice zborovega obstoja.
31. — Slovenski dom na Holmes
priredi silvestrovanje v svojih prostorih.
31. — Slov. društveni dom pri-
redi SILVESTROVANJE.
1967
JANUAR
14. — Slovenski športni klub
priredi svoj letni ples. Igrajo “Veseli mornarji”.
21.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu pripravi večerjo v avditoriju. Po večerji ples.
21.—Slovenska pristava priredi
zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri.
FEBRUAR
12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave.
APRIL
8. — Slovenska folklorna skupina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani.
MAJ
7. — Pevski zbor Triglav priredi
letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
14. — Otroci Slovenske šole pri
Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
JUNIJ
25.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
NA SVETE VIŠA RJE (Nadaljevanje z 2. strani)
potegnil skozi dolgi predor do Trbiža.
Zunaj mesteca se je začela romarska pot. Po strmi gori v skalnate višine dobre tri ure hoda sem se — nevajen čevljev, vedno sem hodil bos — tako užulil na nogah, da sem kruncal s čeveljčki na eni rami po skalnati stezi, ter s polenčkom na drugi rami, “za pokoro”, so mi rekli oče. Kaj je pokora, se mi takrat še sanjalo ni. Taka je bila pač navada; vsak romar si je nadel poleno na ramo — v ta namen so bila nacepljena, pred vzponom v breg — ter srno jih nosili za gretje in kuhanje v farovžu in gostiščih na Sv. Višarjah. Po par prestankih počitka smo vsi utrujeni dospeli na planinco pod Višarjami. Tam smo se pod vodstvom šenčurskega župnika zbrali v procesijo in s križem iz domače fare na čelu med molitvijo rožnega venca in s pesmijo “Marija, k Tebi uboge reve ...” smo se vzpenjali po skalnati po-
rar
ti med potrkavanjem zvonov do cerkve, kjer nas je pozdravil vi-šarski duhovnik, ter smo opravili prvo pobožnost v zahvalo za srečen prihod in s prošnjo za potreben dež. Držal sem se očetove marele in sestrinega cekarja, pa mi je v gneči nekdo stopil na užuljene in razbolele noge, da sem ne le zavekal — zakričal sem, da sem se menda Majki Božji v oltarju zasmilil; prihitel je mežrjir, Bog mu daj dobro za tisto sočutje! —;, me je dvignil ter me odnesel v mežnarijo v zgornjo izbico z dvema posteljama: ena za naju z očetom, je dejal, ena pa da bo za njega samega. Zgledala je še kar čedno postlana z visoko s koruznico natlačeno plevnico. Ker se sam nisem mogel skobacati na njo, začudeno je bila visoka, me je bradati možiček dvignil in kar v obleki položil na plevnico, pokril s kocem: “Fantek — zdaj boš pa počival in spal kot angelček.” Res sem hitro zaspal — kaj bi ne; utrujen do smrti sem pozabil vso lakoto in žejo in še žulje na nogah. In že sem sanjal, da se pogrezam nekam v globočino in je bilo vse črno okrog mene. Ko pridejo oče in še mežnar pri-štorklja za njimi pozno v noč po opravljenih večernih pobožnostih, so me klicali:	“Kje pa
si?” Tipal je skrbni mož po odeji, seveda v temi, ter me dotipal v globokem snu med koruznico, ki se je pod očetom še bolj ponižala in stisnila ter postala kar trda. Zjutraj mi je sestra pravila, kako lepa je bila večerna procesija z lučkami okrog cerkve in so zvonovi potrkavali; kako lepo je bilo okrog ognjev na pečinah okrog cerkve, kjer so se greli ob nočnem hladu, da sem se zjokal, da sem vse tisto prespal.
Zaloge pšenice se krčijo
GARDEN CITY, Kans. — Letošnja letina ozimne pšenice kaže sorazmerno slabo. Vzrok naj bi bila suša, pa tudi huda zima, ki je ozimno setev zelo poškodovala, če ne ponekod naravnost uničila. Napovedujejo, da bo letošnji pridelek ozimne pšenice za do 100 milijonov mernikov manjši, kot so prvotno pričakovali.
Pred nekaj leti bi bila taka napoved sprejeta v krogih poljedelskega tajništva z olajšanjem. Tedaj smo imeli v skladiščih toliko pšenice, da nismo vedeli, kam z njo, ko je primanjkovalo skladišč. Sedaj se je položaj bistveno spremenil. Trdijo, da bo 1. julija, ko bo začela prihajati v skladišča nova pšenica, v teh le še okoli 550 milijonov mernikov ostanka od lani. Ta količina naj bi bila nekaka nujna rezerva za našo lastno deželo za slučaj vojne ali kake druge nesreče.
Predsednik Johnson je spoznal položaj, zato je naročil za prihodnje leto povečanje poseva pšenice za 15 odstotkov. Napoveduje, da bo prihodnje leto ob tem času v skladiščih le še okoli 250 milijonov mernikov pšenice, kar naj bi bil skrajni minimum za kritje domačih potreb in nujnih obveznosti v tujini.
------o-------
Surveyor l prihaja v aaevgmesf zamrznitve
PASADENA, Calif. — Vesoljsko vozilo Surveyor I., ki je tako mirno pristalo na Lunini površini in daje od tam odlične posnetke o Luni, stoji pred nevarnostjo, da zamrzne. Sedaj se
Moški dobijo delo
nahaja na sončni strani Lunine površine, kjer vlada vročina 260 stopinj, S prihodnjim ponedeljkom se pa Luna toliko zasuče, da bo na sedanjo svetlo površino padla noč. Takrat bo temperatura padla od 260 stopinj vročine na 260 stopinj mraza.
Vsi instrumenti, kar jih je v Surveyorju, so v nevarnosti, da zamrznejo, kajti noč bo trajala celih 14 naših dni.
Naši strokovnjaki so to predvideli in vgradili v Surveyor baterije, ki bodo po možnosti grele instrumente. Vprašanje je pa, ali bodo baterije dajale toploto celih 14 dni. Ako bi jo, upajo strokovnjaki, da bo Surveyor začel zopet pošiljati fotografije na Zemljo.
------o-----
Farmarji so končno dobili svoj zakon za podpiranje tujine in sebe
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je pretekli teden izglasoval z 330 proti 20 glasovom zakon, ki pooblašča federacijo, da podpre tekom dveh let tujino s hrano v vrednosti $6.6 bilijonov.
Posebno novost sedanjega zakona je črtanje pogoja, da sme dežela podpirati tujino s hrano le takrat, kadar je imamo preveč. Tega pogoja ni več. Podpiranje tujine bo torej mogoče tudi takrat, kadar nimamo zadostnih zalog. To bo seveda koristilo farmarjem, račun pa bo plačal ameriški porabnik.
Ženske dobijo delo
Waitress wanted
Part time, Friday only, from 10:30 A.M. to 1:30 P.M., over 21, $1.25 per hour, English. Call EN 1-8997.	(x)
Po opravljeni pobožnosti z romarsko sv. mašo in pridigo smo se krepčali s čajem in z ovčjim mlekom, katerega so kuhale vi-šarske ženice v velikih kotlih na verigah izpod zakajenih stropov, in z ajdovim kruhom in koncem suhe klobase od doma prineše-no. Zopet smo šli v cerkev, drsali po kolenih okrog oltarja s čudodelno podobo Matere Božje, gledali mimogrede številne zahvalne podobe ob stenah po svetišču. Po opravljeni sklepni pobožnosti s petimi litanijami — med potrkavanjem zvonov smo se poslovili od ljubeznjivega svetišča ter se zopet v procesiji zvrstili s križem na čelu navzdol do prve planince. Tam smo pokleknili in vse je pelo: “Na gori stanuješ, v nebesih kraljuješ; o prosi Marija, le prosi za nas,” da je odmevalo od skalnih pečin. Spustili smo se navzdol, jaz seveda sem bencal s čeveljčki čez ramo in z ožuljenimi nogami, katere so se razbolele; težka je bila tista pot, vendar sem bil vesel v zavesti, da sem bil na Sv. Višarjah. Prišli smo v dolino; v Trbižu je že čakal vlak; romarji
—	eden bolj truden kot drugi — smo se potegnili v vozove in že je hlapon piskal proti predoru. Stemnilo se je; oče so začeli z rožnim vencem in še so dodali litanije ter jih zdelali — tako dolg je predor — pa se je zopet posvetilo in že smo drveli na že-ležni kači proti Kranjski Gori med visokimi snežniki in zelenimi planinami. Sedel sem v kotu poleg okna; truden sem zadremal in sanjal o višarskih polenih
—	o možičku, ki je prižigal sveče pred Majko Božjo; v žepu sem pa tiščal konjička, ki z repom piska, kot “odpustek” za mlajšega bratca doma, kateri ni še mogel na Sv. Viša rje.
Kako lepi spomini na blažene dni, pa bo že kar šestdeset let, kar sem jih doživljal. Kljub neprijetnostim sem Sv. Višarje vzljubil in sem dobremu očetu še danes hvaležen za tisto “pokoro”; kakor tudi nikdar ne bom pozabil višarskega mežnar j a in njegovo gostoljubno izbico pod streho.
(Dalje sledi)
------o------
— Nova Gvineja je drugi največji otok na svetu.
Punch Press Operator
Podnevi. Dobra plača, vse koristi. United Stamping Co. 1557 E. 40 St. telefon 391-9536.
(119)
MACHINISTS
THE CIBELfiiD PHEOKflTHS Tool Bo.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDB8TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL
e mm mm
TURRET
LATHES
m TURRET LATHES
ENGINE LATHES
hilling mmm
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(117)
UČENKE ZA ŠIVALNE STROJE
Sprejmemo delavke, ki ne govorijo angleško, saj imamo med našimi 2000 uslužbenci različne narodnosti. Dnevno delo, najvišja plača v tej okolici za ženske. Skušnja nepotrebna. Mi vas plačamo, dokler vas učimo, po kratici učni dobi. Oglasite se v našem zaposlitvenem uradu od 8.30 do 5. pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.
(2 bloka južno od Lorain Ave.)
(119)
Delo za moške & ženske
WANTED KITCHEN HELP
Male or female Also Waitress
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
_________________________(x)
MAH OGLASI
Naprodaj
Dvodružinska zidana hiša s kletjo in plinskim furnezom je naprodaj na 15910 Midland Ave. Cena nizka. Pokličite PO 1-7583 po 5. uri.	(7,10,13 jun)
Olepšajte svoje domove sedaj!
Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating 1171 E. 61 St.
HE 1-0965.
Brezplačen proračuni	Delo zajamčeno!
PrijateTs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St.Clair Ave. & fiSIh St.: EN 1 -42’2!
17 akrov
kompletno opremljena farma, kot nova, 7-sobna hiša, 600 čv. cestnega pročelja, 600 čv. ob reki, več poslopij. Upoštevanja vredno. Kličite 7-935 County Wide Realty Inc., 8712 Mentor Ave., lyientor, Ohio, BL 5-3476, WH 6-0968.	(117)
AMERIŠKA DOMOVINA,

M
ijič
Ehj
T’ ':T!:
f, u



i(f5TT7OTiTTi?Tn(|
■ SSS IS 053 BS3S3S S
»liiiiiilii
TRYGVE GULBBANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA
1X111U III I um
ittiitiiltliitt XXXXXXXX	jt^xx T ^ii
Svetu ni pokazala ničesar; danes pa so njeni pogledi s čudno napetostjo sledili Adelajdi in Dagu. Adelajda je bila opazila izraz njenih oči, s katerim je bila pogledala Daga, in ga ni mogla več pozabiti. Bilo je, kot bi se postavila na njeno mesto in se zasanjala v to, da je ona Dagova nevesta. Adelajda je smatrala teto vedno kot človeka brez notranjega odnosa do živo struječega življenja; danes pa je spoznala, da sta si notranje sorodni. Za trdo zunanjostjo življenje lahko močneje žari kot sicer. Teta Eleonora je samotno, 'togo in pokončno sedela v stolu z visokim naslonjalom; njena obleka je padala navzdol v težkih, ohlapnih gubah. Kjer je svetloba zadela svilo, je vz-blestela v žareče rdečem žaru, v senci pa je potemnela skoraj
do črnega. Njene oči so kazale skoraj isto barvno igro. Pod trepalnicami so bile globoko črne, kjer pa se jih je dotaknila svetloba, so se zableščale v naj živahnejši modrini in zdelo se je, da se v njih užigajo luči, kadar je zagledala Daga in Adelajdo.
Adelajdo je motrila z globokim razumevanjem, Daga z vročimi pogledi; in očeta Daga je gledala z naraščajočim spoštovanjem, odkar je opazila njegovo mirno gotovost. Opazila je njegov zvijačni smehljaj okoli ust, ko je nekdo doneče govoril o norveškem kmetu, in njegov hladni pogled, ko so mu ljudje višjega stanu jasno dali čutiti, da je manj vreden od njih.
Major Barre je bil rekel očetu Dagu, da je gospodična Ramar-jeva zadnja, ki si jo želi na gostiji. Stari pa se ni veliko oziral
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
R. E. A. Air Express
CLERK HANDLERS
STARTING PAY — §447
Available days, midnights and evenings AGE 18 to 44. HIGH SCHOOL GRADUATE
O’HARE INTERNATIONAL AIRPORT
Cargo Building No. 1	Lawrence and Manneheim
(115)
ENGINEERS-
FROM THE CENTER OF THE EARTH ... TO OUTER SPACE THIS IS OUR AREA OF INTEREST
WHAT IS YOURS?
Texas Instruments Science Services Division applies geophysical and space science technologies to problems ranging from worldwide petroleum exploration to detection of nuclear blasts.
The Science Services Division presently has immediate openings
R & D
ENGINEERS
■na majorjeve besede, pač pa na to, da je gospodična Ramarjeva Adelajdina prava teta in torej najbližja sorodnica.
Pozno zvečer je izpregovoril z Adelajdo nekaj besed in opazil, da do tete ni prav nič ravnodušna. In nato se je napotil oče Dag skozi svečani direndaj, dokler ni odkril gospodične Ra-marjeve. Pogled na njo, ko je sedela sama v sosedni sobi, ponosna kakor kraljica, ni bil ravno vabljiv in gotovo se je moral malce premagovati, da se je približal človeku, o katerem so mu bili pravili, da je nevaren. Ne, oče Dag je bil v življenju že marsikoga srečal, pa se ni bal— do sedaj vsaj ne. Njegov sin se je danes oženil. Spet bo kot v starih časih tesno okoli njega živo življenje. Če bo odšel sin v gozd, mu bo ostala v zabavo Adelajda in major bo česti gost. In prišli bodo otroci. Postalo mu je naravnost vroče, kadar si je vse to slikal. Nikoli v življenju ni bil tako zaupljiv kot danes. Izpil je bil svoj del in bil je dobre volje kot vsi drugi.
Ko je opazila postavo očeta Daga, se je gospodična Ramarjeva vidno stresla; nehote si je pričela, ko je vzel stol in sedel poleg nje, s pahljačo pahljati obraz. Potem je spustila pahljačo in se mesto tega igrala s svojimi širokimi zlatimi zapestnicami. Zdaj ga je videla prav iz bližine, prvič odkar se je zavedla njunega sorodstva. Kmalu pa se je otresla prve zadrege in njene ostre oči so ga natanko opazovale, ne da bi ga prav za prav gledale.
“Ti pač od tu opazuješ ples?” je vprašal oče Dag.
Gospodična Ramarjeva je za trenutek osupnila, ker jo je tikal, toda iz njegovih ust je to zvenelo dobro in zlaj je bilo to tudi edino pravilno. “Da,” je odgovorila, “opazujem ples in mladino in — se veselim ob misli, da je smela Adelajda v življenju vendarle imeti toliko sreče.” No, zdaj je spet preod-kritosrčno govorila; toda ona, gospodična Ramarjeva, si to pač lahko privošči.
Oče Dag je dvignil eno izmed obrvi in jo bežno pogledal. Ali je mislila resno, kar je rekla, ali pa je za tem nekaj tičalo? Toda v svetlih, odkritosrčnih očeh gospodične Ramarjeve ni mogel odkriti niti sledu kakega dvoumja. Nasprotno pa je postal zdaj pozoren na veliko sličnost med njo in Adelajdo in to je vzbudilo v njem misel, da bo taka Adelajda nekoč po mnogih etih hodila naokoli tu po kmetiji, ko bodo njega že zdavnaj odnesli v grob. Tiho in otožno je strmel predse, potem pa je odločno dvignil glavo. Ni mu prišlo na misel, da bi izrazil dvom, če je Adelajda res imela srečo, kakor bi bili storili drugi njegovega rodu, samo da bi jim to vedno znova zagotovili. Kar preslišal je te besede in rekel:
“Adelajdo bi najbrže veselilo, če bi ti nekaj časa ostala tu —• čez božič ...”
Gospodično Ramarjevo je že marsikdo povabil, tola — da naj bi ostala kar dva meseca, za kaj takega je še nihče ni prosil. Natanko je vedela, da se je ljudje boje in da je ne vidijo radi dlje časa poleg sebe, in kar se tega tiče tudi glede Adelajde ni bila čisto gotova. Malo obotavljaje se je odvrnila, da mu je za vabilo zelo hvaležna, toda v mestu ima svoje stanovanje in služkinjo. Zaradi Adelajde bi lahko po poroki še nekaj časa ostala; in — božič? Spomnila se je, kar je baje v mestu pripovedoval major o božični gostiji na Bjorndalu, in okrenila se je naravnost k Dagu.
“Da, božič. Slišala sem, kako lepo sta se imela tu o božiču Adelajda in njen oče; in če je vaše ... resno, tedaj o božiču nad vse rada pridem!”
V» | ». Ji l
IL-wA.- ' .	v .
AND
PHYSICISTS
Research and development positions in field data acquisition and analysis! systems design, integration and installation. Projects include: A.S.W. Systems; Underwater Acoustics; Space Time Information Processing; Geophysics. Requires BS, MS, or Ph.D in EE, physics, applied math, or geophysics.
Excellent benefits including company paid retirement and profit sharing plans and educational assistance programs.
PLEASE SEND CONFIDENTIAL RESUME TO
JIM GREY, DEPT. A.D.
SCIENCE SERVICE DIVISION
TEXAS
INSTRUMENTS
INCORPORATED
P.O. BOX 5621, DALLAS, TEXAS 75222
An Equal Opportunity Employer
r	(117)
CHICAGO. ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
“NEW HOME”
$19,900
3276 N. Elston Brk. Ranch-3 Bdrm-Full Basement, Near all schools, churches, transportation. By owner - Builder.
Call AV 2-6239
(115)
WORTH - Brk. 2 Bedrm., fireplc bsmt., 2-c garage, recreation room, wall to wall carpet. Storm windows & Screens. $16,000. 349-6785.
(115)
INCOME PROPERTY Priced to sell - $19,250. — 1 Vz story bldg. — 5 rm - 4 rm - 3 rm. Good income — 2 car brk. garage — New Gas Heat — 41’ lot. Low Taxes. Phone PO 7-5049.	(117)
6 RM. BRK. BUNGALOW — Pan. Cab., Kitchen, Liv. rm., mod. bath, gas heat, close to schls, churches. Taxes $110.00. Vic. 1800 North, 3600 West. $15,000. CA 7-2143.	(118)
Oče Dag je kot ponavadi nekaj časa molčal in potem odvrnil, da pač sama ve kaj hoče, kar pa se njega tiče, misli s svojimi besedami vedbo resno.
Gospodična Ramarjeva je dobro opazila: ni bil vajen, da bi sc v njegove poštene besede tudi le iz vljudnosti podvomilo. Skoraj bi se bila spozabila in položila svojo roko na njegovo rame, mesto tega pa je spustila pahljačo. “Vem, da ... ti tako misliš,” je rekla. “Človek je vajen takega besedičenja. Če je Adelajdi prav, potem morda ostanem nekaj dni; in če bom smela priti tudi za božič, mi bo to v zelo veliko veselje.”
Oče Dag jo je znova bežno pogledal. Ni mogel odkriti drugega, kot da je odkritosrčen človek; in kar je bil major rekel, je gotovo v zvezi z njegovimi lastnimi grehi. Kajti stari Dag za šibke plati starega gospoda ni bil slep.
Tako sta sedela oče Dag in gospodična Ramarjeva v kabinetu in se skrivaj ogledovala, medtem ko so ju obdajali glasovi mnogih ljudi in godal. Motril je njeno rpestno obleko in čutil vonj njenega parfema. Spominjal ga je preteklih časov, njegove postavne žene in njene nežne sestre, gospodične Doroteje; mislil je na obe. Ko pa je godba zaigrala enega starih plesov, ki ga je znal, se je nenadoma dvignil in se poklonil pred teto Eleonoro. Njen prestrašeni izgovor, češ da je že predolgo, odkar je poslednjič plesala, je pregnal s smehljajem. Ko je gospodična Ramarjeva prišume-la v svoji mogočni obleki ob Dagovi roki v dvorano, so gosti k; mesta in dežele zaprli oči, pustili so igralne mizice in kozarce in odšli k vratom, in vsakdo je strmel v neverjetno podobo, v Daga in gospodično Ramarjevo, ki sta skupaj plesala.
Bilo je samo naravno, da je oče Dag pozneje, ko je opazil, da še zna, plesal tudi z nevesto, in še dolgo potem so govorili v mestu, kako lep je bil pogled, ko je Adelajda na svoj poročni večer plesala z očetom D a gona v bjorndalski dvorani.
(Dalje prihodnjič)
Nagla rast
MADISON, Wis. — Teliček vrste Holstein, ki tehta ob. rojstvu okoli 91 funtov, zraste v dveh letih tako, da doseže povprečno težo 1,075 funtov.
Barvamo zunaj m znotraj,
izvršujemo vsa hišna popravila. Za brezplačen proračun, za vsa naročila, pokličite 361-8910.	(119>
PREZENTIRAMO VAM ČUDOVITO
ugledno FRIGID AIRE
KLIMATSKO NAPRAVO - KI DELUJE NEVERJETNO TIHO!
5 let za odrejepo kapaciteto. -
... če bilo kdaj v teku 5-ih •j* let po dostavi prvemu kupcu ta klimatska na-£ prava, če je bila pravil-no obratovana po odredil; bah in toleranci, predpi-
! .....................
j
Ta klimatska naprava je brez ropota. - zrak ne buči več — in tresljajev ni več. Frigidaire inžinerji so zmanjšali hrup bivših naprav z “soft-sound” izumom, tako da sedaj lahko uživate udobno v mirnem in tihem mrmranju te naprave -. To je zopet “en od prvih” pri Frigidaire-ju!
v.ani od NEMA, Standard ,CN 1-1965, ne daje več odrejene hladilne kapacitete, bo Frigidaire oddelek GMC nadomestil napravo s tekočim modelom iste hladilne
*	kapacitete brez stroškov £ za posestnika.
“ 5 let za hladilni
*	sistem. -
Frigidaire garantira sko-X zi 5 let popravilo vsake-
*	ga defekta v hladilnem 	 mehanizmu.
1
r " • KOMPRESOR • KONDENZOR • EVAPORATOR • PREDNJA
5’
K
F,?
NOVI "SOFT -
f^	• AVTOMATIČNA HLADILNA
jUUNU	KONTROLA
PLOSKEV • OPERACIJA VENTILATORJA -
na teden zraven malega naplačila!
Enoletna garancija za vse druge dele. -
Frigidaire garantira, da popravi skozi eno leto £ vsako okvaro.
X *Natl. Electric Manufect £ Assoc.
X NAPRAVA JE IZDELA-NA OD FRIGIDAIRE!
X ZATO BODITE BREZ * SKRBI!
»*• »*•	**♦ »** «5» -** **♦ »°* *** •*« ♦** *** »** •*» **«
MODNIM BROS
Furniture and Appliances 16013-15 Waterloo Rd.	IV 1-6072
Odprto v ponedeljek, četrtek in petek od 9 zjutraj do 9 zv V torek in soboto od 9 do 6. — Zaprto ves dan v sredo
Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop.
RIBE SUŠE — Ribiči v Nieuportu v Belgiji suše polenovke na zraku, kot kaže slika. Belgijci imajo polenovko menda precej radi. Zalivajo jo s pivom.