iubljona, sobota, 4. decembra 1954 Leto XX. Stev. 287 glavni in odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC “seja List UREDNIŠKI ODBOR Izhaja vsak dan razen a- 11 Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL. ZDRUŽITE SE1 a - m PRAVICA L IZDAJE .ljudska pravica. USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 II MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK 1EDNIK. OD OSVOBODITVE DO l. JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« p°TOV ANJE PREDSEDNIKA REPUBLIKE V INDIJO IN BURMO *ed ustjem sueškega prekopa "Galeb« je v spremstvu eskadre naše vojne mornarice preplul Jadran, Jonsko in Sredozemsko morje pred predvidenim rokom Hi '‘Galebu*. dan 3. dec. (Tanjug), daljevala plovbo skozi Sueški so predvidevali. Medtem ko je ‘Galebi'111113 ^olgi poti v Indijo je prekop. bilo na Jadranu vreme oblačno in ^Tito ^ katerem Je predsed- Prva etapa popotovanja pred- veter slab, je v Sredozemlju lepo Čestitka Siriji ob njenem ZVEZNI IZVRŠNI SVET JE SPREJEL OSNUTEK ZVEZNEGA DRUŽBENEGA PLANA IN ZVEZNEGA PRORAČUNA ZA LETO 1955 narodnem prazniku Beograd, 3. dec. (Tanjug). —! Podpredsednik Zveznega izvršne- StaST EpdrV^stin^elripuVbl&; Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kar-Tita brzojavno čestital predsed- delj bo nadomestoval predsednika republika v casu njegove odsotnosti niku sirske republike Hašem el Atašiju ob sirskem narodnem prazniku. Zahvala Hadžija Lešija Beograd, 3. dec. (Tanjug). Zvezni izvršni' svet je imel v Zvezni izvršni svet je na tej četrtek sejo, na kateri je sklenil, : seji ratificiral tudi štiri medna-da bo predsednika republike tov. 1 rodne sporazume, in sicer proto-Tita med njegovo odsotnostjo, ko kol o spremembah in dopolnitvah klavci vSVC>jirni naibližjimi so- sednika Tita na prijateljski obisk in sončno. Temperatura narašča. prefjsednik Prezidiia Ljudske bo na obisku v Indiji in Burmi', konvencije o suženjstvu, spora i, Urino..83, ^emljajo na tej v Indijo in Burmo je minila v Večina potnikov je na palubi in • skllpgčin LR Albanije Hadži n Zaradi pričakuje, da bo po sončnem za- i - -r . - Poti, Plini i 2 id- do Krete in jo ob- glavnem .d._____ _________,_______ is c^gj.j^ozahodne strani. Pihal, ugodnega vremena je bil ta del hodu ■- 4*a i v močneiši veter, venit jasno v ° ^epo vreme> sončno or vsako jutro, je !8ornj.. , tudi tokrat prišel na »i , ub° svež in vesel, pre- ^eksana ^^bi podpredsednika !l-! ara Rankoviča poveljni- ški .m°st, Kala ?> kjer so ga že ča-**"*• P°ro^Lla iz donio- 6 Hibcvo spremstvo, nato pa se je vrnil v 50 te "L?3 še člani posadke, ki Pika n at spremljali predsed- zelo prijetno. zagledala poti prevožen znatno hitreje, kot egiptovski obali. syetilnike na Enipoani nestrino pričakujejo kdaj se bo predsednik Tito peljal po njihovih teritorialnih vodah (OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«) ylcUMM- Kairo, 3. dec. Predsednik Tito vija tesneje povezala Pravijo z »Galebom«,1 bo jutri zjutraj prispel v Port skim paktom.« s!Pj nariv bUo Potovanje do-' said. Prebivalci Kaira in Port ^ -■ se ugodno. Čeprav je Saida z velikim zanimanjem z Atlant- sporazuma vlado Ma- ftoa, j ______ V“H o prihodu -G.- si bo Egipt, V članku je nadalje rečeno, da je Jugoslavija neodvisna, suverena država in da iz teh načel izvira tudi njena zunanja politika. »To je bilo potrjeno tudi z originalnim stališčem, na katero se je postavil poglavar jugoslovanske države glede na predlog, Molotova o moskovski konferenci Zahodne države še niso bile j LR Albanije Hadži nadomestoval podpredsed. Zvez- zum o spremembi Leši je poslal predsedniku repu- nega izvršnega sveta Edvard med vlado FLRJ in blike Josipu Brozu Titu brzojav- Kardelj. dzarske o načinu preprečevanja ko, v kateri se mu zahvaljuje za Na isti seji je Zvezni izvršni m proučevanja obmejnih mci- čestitko ob albanskem narodnem svet pod predsedstvom tovariša dentov na jugoslovansko-madzar-prazniku. Edvarda Kardelja sprejel osnutek ski meji, sklenjenega 28. av- zveznega družbenega plana in gusta 1953, mednarodno konven-NaS tiar Ut« osnuteik proračuna za leto 1955. 1 cijo o zaščiti rastlin, sprejeto New York, 3. dec. (Tanjug). Oba osnutka bodo te dni izročili 6. decembra 1951, ki jo je naša Tajništvo OZN je objavilo, da je Zvezni ljudski skupščini v obrav- država podpisala na VI. zaseda-prispel v New York spomenik navanje in končno izglasovanje, n ju organizacije ZN za kmetij-kiparja Antona Avguštinčiča. Ta Zvezni izvršni svet je sprejel stvo in prehrano, ter mednarodno spomenik je dar Jugoslavije OZN. tudi osnutek zakona o zaključ- konvencijo o ratifikaciji nekate-Datum odkritja spomenika bodo nem proračunu za leto 1953 in. rih pravil glede kazenske pri-objavili v nekaj dneh. Odkritju osnutek zakona o spremembah ! stojnosb v zadevi tTČenj in dru-bo najbrž prisostvoval tudi kipar in dopolnitvah o zastarelosti ter-1 gih plovbenih nezgod, podpisano Avguštinčič. jatev. v Brusil ju 10. maja 1952- leba«. Mnogi mislijo, da predsednik ogledal tudi kar pa ne držL Časnik »Journal d’Egipt« objavlja danes uvodnik z naslovom »Jugoslavija — simbol modusa vivendi med Zahodom in Vzho- sporočile Moskvi svojega urad- | nadalje jasno vreme, j ItotDgr. ra jugoslovanske vojne L*ie »fai i° tvorijo bojne °Vo« »Triglav« in »Bio-1 Plula danes po jugo-] ^Idan i .Sredozemlju in se v urah približala Port Podatk’ir mani kot 200 milj. Po’ dom«. »Evropska politika Jugo- nega odgovora, ko je Tito ze iz-i dant B sta jih dala koman-1 slavije«, piše časnik, »je prišla javil, da bi bilo treba takšno kon- j tiraj pe(*Sednikove eskadre ad- ’ jasno do izraza v zadnjih dveh ferenco v načelu pozdraviti, da Aa« in komandant »Gale-I letih, in sicer v njenem stališču —*— — Abr^Peian fregate Stanislav nasproti ameriškemu in ruskemu Said ’ .Pomeni pristanišče Port orjaku, neodvisnost Jugoslavije v —..........................pa je prišla do izraza tudi v sti- kih z njenima najbližjima partnerjema Turčijo in Grčijo. Ne - -™UVu< oosua lu ™- pohvale, ne kritike s katerekoli Aje, za nadaljnje potova- strani ne morejo pripraviti Tita "La 2rT; ern ko bo »Galeb«, ki do tega, da bi spremenil svoja ve5u akcijski radij, gledišča. Tito je kategorično od- to orf31110 Pitno vodo. Brž ko klonil vse pobude, ki so prihajale znal delati za zbližanje Plavljeno, bo eskadra na- kdaj pa kdaj, naj bi se Jugosla- Vzhodom in Zahodom. n° bodo pripluli jutri ifirij;f>rvo etapo na dolgi poti Jjjtv« j* ln Burme. Rušilca »Tri-'k 'Biokovo« bosta tu do pa ni možna zaradi--prekratkega roka,« piše egiptovski časnik. »Journal d‘Egipt« zlasti poudarja, da je ravnala Jugoslavija pametno, ko je dala pobudo za sklenitev balkanskega pakta, ki je zdaj dejstvo, s katerim računajo v svetovni politiki in ki ga zdaj tudi SZ več ne napada. To je še en dokaz, da je predsednik Tito med 3. Egiptovski časnik o titovem obisku V INDIJI IN BURMI Ne tretji blok mednarodno sodelovanje in obramba miru na gospodarske stike naše države s tujino, je bilo na včerajšnji tiskovni konferenoi med drugim rečeno: »Italijanski minister za zunanjo trgovino M. Martinelli prispe v Beograd 7. decembra. | »Tito se je odločil za tako dol- I Skupaj z njim pride več visokih go potovanje v Indijo in Burmo funkcionarjev raznih finančnih j vsekakor zato, da bi pripomogel i k upostavitvi ravnotežja, ki se * je začelo kazati na nemirnih in S TISKOVNE KONFERENCE V DRŽAVNEM TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE Začetek stvarnih perspektiv za gospodarsko sodelovanje z Italijo Pred obiskom italijanskega ministra za zunanjo trgovino Martinellija Gospodarska pogajanja z ZSSR — Gospodarski dogovori z ZDA Beograd, 3. dec. — V odgovo- četek večjih perspektiv jugoslo- nas morda najtežavnejše. Pred-rih predstavnika državnega ta j-ivansko-italijanskega sodelovanja, stavniki ZDA so izpričali v zvezi ništva za zunanje zadeve na več ] Jugoslovanska gospodarska de- s temi vprašanji polno razumeva-raznih vprašanj, nanašajočih se! legacija z nekim članom Zvezne- nje in predlagali takšne ureditve, ga izvršnega sveta, odgovornim ki so prežete z duhom prijatelj-za gospodarska vprašanja, bo od- stva in pripravljenosti, da bi Ju-potovala na pogajanja v Moskvo, goslaviji pomagali. Te ureditve »Lahko pripomnim,« je nadalje- so za Jugoslavijo sprejemljive, val predstavnik državnega tajni- Zelo važno je tudi, da je prišlo štva, »da se bo Jugoslavija po- j na washingtonskih srečanjih do gajala v skladu z načeli svoje odkritosrčne in prijateljske izme-splošne politike in s svojimi ob- j njave mnenj med pristojnimi či-veznostmi, izvirajočimi iz te po- nitelji obeh dežel, kar bo drago- in gospodarskih resorov v Rimu. To smatramo za začetek širšej litike.« ki C?’?3' — dec. Ugledni egip- deželah,« piše časnik, »ker sta ti ^nik »Bourse Eeiutien- deželi, kakor tudi Jugoslavija, »Bourse Egiptien- deželi, kakor tudi mnogo pripomogli k mednarodnemu sodelovanju in obrambi miru.« ^aja v okviru vladnega „ve®a koncema, je objavil kitovem obisku v In-SC^Casnik pravi, da so vvutL JLLogi napačno razumeli C6 i. -g vein}l°vega obiska v teh Dko. Klh azijskih republikah, lili nekaw ne S10 23 upostavi-sk Stil,.; e®a tretjega bloka ali SL*Vii° so Indijo in Jugo- Joj ^(ji bolj prijatelj- ^JObnosti niuneea do- h113 vebko vlogo v u; razvoju obeh de- l, e9j o- jugoslovanskih iz-Jii i Im-- m Po^ro^ju lahko ^"avij^ enako kakor lahko opustošenih evropskih tleh in ki ] lovanju med Italijo in Jugosla-zdaj vpliva tudi na Azijo. K j vijo. Minister Martinelli ostane takšni politiki je mnogo pripo- j v Jugoslaviji 3 dni, potem pa pri-mogla Jugoslavija, ki ima status de k nam druga delegacija na neodvisne države. Njen prispe- gospodarske razgovore. Ta de-vek je bil po vojni občuten in ] legacija bo najbrž konkretizirala pomemben in zdaj je mnogo upa- tisto, o čemer bo dosežen spo-nja, da se bo nadaljeval v pri- razum ob obisku gospoda Mar-hodnjih mesecih,« je rečeno na tinellija. Jugoslovanska jav-koncu uvodnika. nost bo s simpatijami pozdra- I Z. Pečar vila obisk g. Martinellija in za- OB ZAKLJUČKU MOSKOVSKE KONFERENCE Vzhodni vojaški blok bodo ustanovili v primeru ratifikacije londonskih in pariških sporazumov o ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije Moskva, 3. dec. (TASS). — Ob zaključku konference osmih držav v Moskvi so objavili skupno poročilo, po katerem so na konferenci temeljito proučili položaj, ki je nastal v Evropi v zvezi s pariškimi sporazumi. Ti sporazumi, pravi komunike, se nanašajo dejansko na remilitarizacijo Zahodne Nemčije in na njeno vključitev v vojaške bloke, naperjene zoper miroljubne ev-j^narodnem torišču je ropske države. Konferenca je, kakor pravi poročilo, potekla v tiče 3 v Evropi, zlasti kar (vzdušju prisrčnosti in prijateljstva in je na njej prišlo do »po- iS,ke izu,3. uPorabi nekatere in-»e. odvija cen prispevek tako k stikom med dejavnosti v gospodarskem sode- ] Zahodnonemški minister Er- , obema deželama kakor tudi k po- hardt je med svojim bivanjem litiki miru in sodelovanja med v Beogradu predlagal Zvezi eko- narodi na splošno.« nomistov Jugoslavije, naj bi skli-1 cali konferenco jugoslovanskih in Q sklepih moskovske kon-nemških ekonomistov, na kateri bi razpravljali o gospodarskem _ ierence sodelovanju med obema dežela- Naprošen, naj pojasni jugoslo-ma. Po mnenju ministra Erhardta I vansko gledišče o moskovski kon-naj bi na takšni konferenci pro- , ferenci, je predstavnik državne-učili možnost gospodarskega so-1 ga tajništva Branko Draškovič delovanja med dvema deželama I rekel: z različnimi sistemi. j »Naše stališče glede moskov- Na vprašanje, ali se bodo v j ske konference je pojasnjeno v Beogradu nadaljevali ameriško- [ našem odgovoru na noto sovjet-jugoslovanski gospodarski razgo- j ske vlade. Potek in sklepi kon-vori, ki so se začeli med biva- ference niso presenetljivi. Kar pa njem podpredsednika Zveznega se tiče uveljavljenja teh sklepov, izvršnega sveta Svetozarja Vuk- j bi bilo po našem mnenju zažele-manoviča v Washingtonu, se je j no, da bi tisti, ki so jih sprejeli, odgovor glasil: | dokazali, da se zavedajo resnosti »Kakor veste iz izjave, ki jo je; položaja, kakor tudi, da ne bodo ' delali nepremostljivih ovir za bodoča pogajanja z zahodnimi vladami, zlasti pa, da ne bodo ovirali nadaljnjega prizadevanja na poti k ureditvi nemškega vprašanja, sprejemljivi za vse dežele. _______________________________ % Neodvisne politike obeh ' polnega soglasja glede ukrepov za zagotovitev miru v Evropi za Podobnem kakor Indija politiki imata ^ier,°he s R" Indija podobne t^osti borita za zmanjšanje .SVetu in za zgradi tw ri|kti,._ ijev miru primer, da bi pariške sporazume ratificirali«. V tem smislu so na konferenci sprejeli skupno deklaracijo, ki so jo podpisali vodje delegacij vseh osmih držav. Pri svečanem podpisu deklara- ponovno prouče položaj v Evropi, raaL" Cije, ki so ga opravili v Kremlju, če bi prišlo do ratifikacije pari-'Vv|,ulctiVneBa*C1Je^ mlru. prek i so bili navzoči tudi člani sovjet- šlcih sporazumov, ki pomenijo ^n ^abe •, V??3aum Uke vlade in partije pod vodstvom zaostritev napetosti v Evropi. Soslav-:!e> da TsilS‘._ -1 r?° Malenkova in Hruščeva. Od voj- Vzhodne države izražajo vero v Na noto SZ vprašanje kako presoja Malenkova in Hruščeva. Od voj- obn ,a m j ske so bili navzoči maršali Zukov, svojo moč in svoje možnosti ter • n ...h ~ wiZ°rCL °.raz" Bulganin in Vasiljevski. Deklara- navajajo, da nikoli niso bile tako Vwa ie treha *n u° cijo je najprej podpisal Molotov, i močne, kot so sedaj, a ati po PrGblemc ob- nato pg ^ vrstj ostali voditelji. vsak posikus agresije proti njim in da bi ^eč^bilt nrjnu^n*! po^b* delegacij. IZ*** PLGdsedndca1 Tita Deklaracija ima več delov, ki nedvomno propadel. » .jss v Evropi sporazumov j Deklaracija obžaluje, da po-P° , vabila na moskovsko konferenco r, le Na krmni sKiennvi pa«»ivi.. v,v in i njgo Sprejeie vse države, katerim zborov republiške Ljudske skup- rSi f Jatelistvo med temi de- njihov značaj. Posebej poudarja | ie bi,lo poslano, predvsem pa po- j ščine sta danes najprej na skup- do SraziTmnoI ^ ^elujočih, da v, ^ SoaS?boinih obiskih3!« !^nd- ; pHmeru ratifikacije pariških spo- | sporazumov. Ti sporazumi omo- ; pravi jala o predlogu zakona o . ------ p “ razumov takoj ukrenejo vse »za g0£ai0 Zahodni Nemčiii oboroži- spremembah in dopolnitvah zako- ^ TitL50 razlo^|VuiZN' -x • 'organiziranje oboroženih sil in ‘•s. ^ °bisk v njihovega poveljstva^ kakor tudi % gočajo Zahodni Nemčiji oboroži tev, in sicer petkrat večjo, kakor v obeh arHJcirih ,,J,j,u.,C6° — —;— ji je bila dovoljena z versaillesko , vse drugo za obrambo m nedo- . pogodbo po prvi svetovni vojni, [takljivost svojih meja«. ! obenem pa ji dajejo možnost, da n,IP»ve'l sNtM.fa. Lep0n^?.?ve<1 soboto 4. _ —M m?1 orielorria in v ni- ■ %1 s9 ,-4 ^eR'a- Temperatur, po- ] Z O ukrepih v primeru ratifika- ; proizvaja hidrogensko in atomsko 1 stvo Republiškega zbora tov. Ivan j cije pariških sporazumov navaja ] orožje, s katerim lahko oskrbuje Maček, je predlog zakona ob raz-deklaracija, da bodo »popolnoma v ] tudi druge države. Omenjeni spo- ložil ix>dpredsednik Izvršnega ®uho vreme z delno j Ekladu z zakoni držav podpisnic, | razumi odpirajo nemškim milita- sveta dr. Marijan Brecelj. .Med Ustanovno listino OZN in s i ristom pot do vojaške diktature, drugim je poudaril, da je pred- Zaključni del deklaracije po- lagana sprememba in dopolnitev udarja, da stremijo nekatere dr- republiškega družbenega plana žave, v prvi vrsti ZDA, za ob-,edem izmed ukrepov v korist v +2, na Primorskem ; prejšnjimi sporazumi o* ukrepih " r'~- £'_ed 8 m 12* c. , proti morebitni agresi ji remilita- . ___________________________________ aeioma° ob'Wo' vrS!eakvVni- i rizirane Nemčije. Deklaracija megla. ugotavlja, da so se zedinili, da novo nemškega mthtr.rlzma in življenjske ravni. Zvezna ljudska dal za tisk Svetozar Vukmanovič, j je bilo njegovo poslanstvo v Wa-na ta način ustvarjajo napadalni j shingtonu v glavnem končano blok. Deklaracija predlaga reši-! uspešno in zato ni potreben po-, tev nemškega vprašanja, ki jelseben obisk ameriške delegacije, ! »glavna naloga za utrditev miru marveč se bo to vprašanje na- __________.... _________, jv Evropi«. Zato predlaga svobod-(dalje obravnavalo po normalnih in vprašanja evropske varnosti.« j ne volitve leta 1955 za »enotno, kanalih.« V odgovoru na nadalj- j ! demokratično in miroljubno Nem- nja vprašanja je predstavnik dr- Odgovor zahodnih sil na 1 čijo«. Deklaracija ponovno opo- žavnega tajništva pripomnil: - — zarja posebno podpisnice pariških »Mislimo, da sta urejeni obe glav-sporazumov, da bi ratifikacija n; vprašanji, ki so ju obravnavali teh sporazumov poslabšala polo-, in na katerih smo bili zaintere- j odgovor zahodnih držav na so-žaj v Evropi in onemogočila re- ] sirani, namreč uvoz pšenice in vjetsko noto, je predstavnik dr-šitev evropskih vprašanj in pred- ureditev jugoslovanskih dolgov, žavnega tajništva odgovoril: vsem nemškega. nastalih v obdobju, ki je bilo za (Nadaljevanje na 3. strani) SEJA ODBOROV ZA GOSPODARSTVO LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Za izboljšanje življenjske ravni Ljubljana, 3. decembra skupščina je na zadnji seji spre- plačilni sklad, ki izhaja iz skup, ieia odlok, s katerim je imobiii- i no doseženega dobička podjeti j Odbora za gospodarstvo obeh Lrala 5()0/; ježkov''dobičkov.1 kakor tudi ne rozervni skladi go- \ nrv tt a *miiK 11A Ir o I ruriic Ir n criru v« , v ,, , . • . ‘11 l 1*1 • •• doseženih rzn-ad plam.ran.ih do- s-po-darsikah organizacij, bičkov in sicer zaradi ureditve; Po predlogu Izvršnega sveta, trga ter ublažitve motenj v te- naj bj izpolnili obveznosti, ki meljnih proporcih družbenega nam jdh določa sklep Zvezne plana. Ljudske repuiblike 'morajo ljudske skupščine, tako, da se na osnovi tega odloka^ odvzeti i c,nremeni lestvica za obdavčitev 50°/° razhtke doseženih do-, dohodkov okrajev in mest. Po bičkov in dobičkov, ki so sluzili; sklepu zadnjega zasedanja Re-kot podlaga zia sestavo republiških publaške ljudske skupščine je družbenih planov. To razliko mo- pripadal republiki delež od do-rajo odvzeti od doseženih prora- hoakov tistih okrajev in mest, čunskih dohodkov in skladov katerih skupni dohodki, s kate-ljudskih republik, okrajev in rimj razpolagajo, presegajo letno mest ter skladov gospodarskih 15 000 din na prebivalca. Ta le-organizacij. Podpredsednik Iz- stvica je bila izpeljana do 50.000 vršnega sveta dr. Marijan Breče’t diin dohodka na prebivalca, s je poudaril, da se pri tem ne sone- io zmanjšati Travice Dodietii' na Nadaljevanje na 2. strani) budnice pariških in londonskih | ni, nato pa na ločenih sejah raz na o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1954. Na skupni seji, ki jo je vodil predsednik Odbora za gospodar- SEJA ODBOROV ZA GOSPODARSTVO LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE Za izboljšanje življenjske ravni (Nadaljevanje s 1. strani) Uresničevanje tega ukrepa bo ustreči, ker br sicer omajala uči- lem da je bil točno za vsakih I ?ilCe!r .Povzročalo težave vendar nek, ki’ga želimo z ukrepom do-lUOti’din večjega dohodka določen Je nujno potrebno zarad.! vpliva- seci. Tudi predsednik Republi-ustrezni progresivni odstotek, j11Ja na družbeni standard. skega zbora proizvajalcev tovariš Predlog novega zakona pa računa s tem, da bi se v XV. poglavju 1. člena zalkona o družbenem planu LRS spremenila 1. in 3. razdelek. Prvi razdelek novega zakonskega predloga določa, da pripada republiki določan delež od dohodkov trstih okrajev in mest, katerih skupni dohodki, s katerimi razpolagajo, presegajo letno 8000 di'n na prebivalca. Tretji razdelek novega predloga pa določa, da se izračunava in plačuje prispevek za kritje potreb republike od skupnih dohodkov okrajev in mest po progresivni lestvici, od 15% prispevka pri dohodku 8 do 10.000 na prebivalca do 70 % prispevne stopnje za dohodek nad 40.000 din na prebiva!oa, za Ljubljamo-mesto pa 45% stopnjo prispevka-Hkrati vsebuje zakonski predlog pooblastilo Izvršnemu svetu, da lahko zniža kredite, ki so bili že dovoljeni liz republiškega kreditnega sklada za investicije. Kljub novi lestvici bodo ostala ljudskim od!x>rom na razpolago sredstva, kot so bila predvidena v prvotnih okrajnih in mestnih družbenih planih, tako da njihovi prvotno planirani proračunski izdatki in investicije ne bodo ogrožene. Okrajem in mestom bo še vedno ostalo približno 30% več sredstev za okrajne in mestne investicije, kot je bilo prvotno planirano. S tem bo moč dokončati že začete najnujnejše investicije, žlast; tiste, ki lahko vplivajo na izboljšanje življenjske ravni. Okraji in mesta bodo to lahko dosegla tako, da bodo gospodarsko organizacije spora Reorganizacij a trgovine ni povsod dala pričakovanih rezultatov Plenum Centralnega odbora Sindikata trgovskih delavcev predlaga korekture 2e na posvetovanju mestnih trgovinskih zbornic, ki je bilo V razpravo o predlogu zakona. Mavncdj Bore, ki sž je oglasil k so posegli ljudski poslancr Mara, besedi, je poudaml, da je imobi- rezultatih reorganizacije oziroma Dermastja, Tone Bole, Jože Stru-1 lizaeija presežkov nujna, ker deccntralizacije trgovske mreže, kelj Minko Remec, in mz. Boris j pomem to ukrep v korist druz- Namen reorganizacije je bil pred-l ipan. Nekateri poslanci so na- j bon ega standarda. | vsem razbiti monopolizem kazali težave, ki jih bo rmobiih- Po skuipni seji' sta oba od- velikih trgovskih podjetij s šte-zacija teh sredstev povzročala | bora 'nadaljevala ločeno razpra-, vilnimi poslovalnicami in preve-posauneznim okrajem in so stavila vo. Zakonski predlog sta oba od- likim administrativnim aparatom nekatere predloge za olajšavo, bora načeloma sprejela, vendar ter ustvariti take pogoje, da bo Podpredsednik Izvršnega sveta pa so nekateri poslanci stavili še medsebojna konkurenca’ silila dr. Marijan Brecelj pa je odgovo- nekatere pripombe in vprašanja trgovine k racionalnemu poslova-nl, da tem predlogom ni moč Izvršnemu svetu. M. Z. nju in k zniževanju cen. Ta smo- S SEJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Premalo sodnikov imamo ter pa v mnogih primerih ni bil ra proizvajalcev ljudske skP^ dosežen. I ščine Srbije je konec novemu^ Tam, kjer ob reorganizaciji j o tem podrobno razp' . 3 osamosvojili predlagal korekturod jzvrjni kjer niso pretiravali in so Ljubljana, 3. dec. členu 30. Zakona o gospodarskih dišča niso polno zasedena. Dr To-Pod vodstvom tovariša Ignaca sodiščih pa tudi sodnike in ob- minšek je pojasnil da je danes Vohca je bila danes šesta seja časne sodnike Višjega gospodar- v pravosodju 43 mladih priprav-odbora za organizacijo oblasti in skega sodišča ter sodnike okrož- nikov, ki bodo lahko v kratkem uprave Republiškega zbora. Na nih gospodarskih sodišč. Prav ta-! izpopolnili vrste sodnikov Pa tu-seji so razpravljali o predlogu ko določa Ljudska skupščina LRS di na univerzi ie v zadniih letih odloka o določitvi števila sodni- število sodnikov pri republiškem ’ dovolj študentov iz katerih bo kov pri Vrhovnem sodišču LRS Vrhovnem sodišču in pri okrožnih! mosoče doriolnifi’ kndre na pn in okrožnih sodiščih LRS ter o sodiščih, pa tudi število sodnikov predlogu odloka o določitvi sod- in občasnih sodnikov pri Višjem nikov pri višjem gospodarskem! gospodarskem sodišču in pri sodišču, števila občasnih sodnikov okrožnih gospodarskih sodiščih, pri tem sodišču ter števila sodni- Na podlagi predloga Državnega kov okrožnih gospodarskih sodišč. V imenu Izvršnega sveta je obrazložil predlog Niko Šilih. V svojih izvajanjih je poudaril, da pomenijo novi predpisi o ureditvi sodstva utrjevanje načela volilnosti sodnikov. Medtem ko so doslej okrajne in okrožne sodnike volili ljudski odbori, bodo ti znimno z okrajnimi oziroma mest- j v bodoče volili le sodnike okraj mmi ljudskimi odbori prevzele finansiranje posameznih investicij iiz svojih sredstev ali pa tako, da se 'bodo spremenili' okrajni oziroma mestni družbeni plani. sekretariata za pravosodje predlaga Izvršni svet, da se poveča število mest sodnikov pri okrožnih sodiščih od 68 na 73, število mest sodnikov pri okrožnih gospodarskih sodiščih pa od sedanjih 17 na 29. Število mest sodnikov Vrhovnega sodišča in Višjega gospodarskega sodišča pa ostane nespremenjeno. Večje število sodnikov okrožnih sodišč zahteva nih sodišč. Člen 49. novega zako-J povečanje delokroga okrožnih mogoče dopolniti kadre na sodiščih. V diskusiji je bilo poudarjeno, da bi morali tudi okrajni ljudski odbori sami več storiti za to, da bi bila sodišča zasedena s sodniki, posebno vprašanje pa je vprašanje pravnih referentov v manjših podjetjih, kjer niso pol no izkoriščeni kot pravniki. Odbor je soglasno osvojil predlog odloka o določitvi števila sodnikov pri Vrhovnem in okrožnih sodiščih. Ta odlok določa za Vrhovno sodišče 18 sodnikov, za Okrožno sodišče v Ljubljani 24 sodnikov, za Okrožno sodišče v Mariboru 21 sodnikov, v Celju 10 sodnikov, v Novem mestu 9 sodiščih določa, da voli | sodišč. Pri gospodarskih sodiščih j ^nikovta za oSo Sfe Ljudska skupščina LRS sodnike republiškega Vrhovnega sodišča in sodnike okrožnih sodišč. Po Prihodnji sestanek Stalne konference mest naj bi bil v Sarajevu Na njem naj bi znova obravnavali vprašanje razvoja ljudskih odborov in komun Beograd, 3. dec. (Tanjug). Predsedstvo Stalne konference mest je na današnjem sestanku v Beogradu obravnavalo delo te organizacije, nadaljnje proučevanje stanovanjske problematike in sodelovanje Stalne konference mest v delu mednarodnih organizacij mest in mestnih občin. Predsedstvo je ugodno ocenilo nedavno skupščino v Skoplju in poudarilo, da je razprava o razvoju krajevnih skupnosti v smeri komun omogočila dobiti jasno sliko in začrtati perspektive tega problema. Predsedstvo meni, da bi bilo treba na sestanku v Sarajevu, ki bo najbrž sredi prihodnjega leta, razpravljati o delu državne uprave v krajevnih organih oblasti. Ta se- stanek bi pripravili tako, da bi ustanovili komisijo iz predstavnikov ljudskih odborov ter predstavnikov državne uprave in ustanov, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. Komisija naj bi določila, pozneje pa tudi podrobno proučila vprašanja, o katerih bi pripravila referate za sestanek v Sarajevu. Najbrž bodo nekatera vprašanja (kadri, ureditev stikov med upravo in predstavniškimi organi) proučili v posebnih referatih. Predsedstvo računa s lem, da bo moč že v februarju razpravljati o gradivu za sestanek v Sarajevu. Po njegovem mnenju bi bilo koristno, da bj na sestanku v Sarajevu znova proučili vprašanje razvoja ljudskih odborov v smeri komun. pa se je povečalo delo zaradi novega načina poslovanja, pa tudi zaradi novih kompetenc (likvidacijski postopek, vodenje registra gospodarskih podjetij), kar vse zahteva večje število sodnikov. V razpravi, ki je sledila, so člani odbora zahtevali nekaj pojasnil o stanju sodišč, o čemer je nato govoril sekretar za pravosodno , upravo, dr. Tominšek. Pojasnil je, da dosedanja sistemizacija števila sodnikov ne ustreza več. V vsej Sloveniji so sodišča v zaostanku in je okoli 25.000 nerešenih predmetov. Vendar pa smo zdaj dosegli vsaj to, da se število zaostankov ne veča. Na drugi strani pa je tudi dej- v Gorici 9 sodnikov. Nato je odbor osvojil tudi predlog odloka, ki predvideva za Višje gospodarsko sodišče Slovenije 12 sodnikov, za Okrožno sodišče v Ljubljani 9 sodnikov, v Mariboru 8 sodnikov, v Celju 6 in v Kopru 6. Za občasne sodnike pri Višjem gospodarskem 'sodišče pa predvideva odlok 150 občasnih sodnikov. R. Miloš Stamatovič — državni svetnik v Zveznem zavodn za gospodarsko planiranje Beograd, 3. dec- (Tanjug). Novi Sad, 3. decembra Revizijska komisija je sprejela idejni osnutek hidrosistema Donava—Tisa—Donava za južno DNEVNA KRONIKA Posvetovanje sveta železniškega inštituta Železniški inštitut, ki je bil ustanovljen pred 10 meseci v Generalni direkciji jugoslovanskih železnic, je izvolil svet, ki je imel včeraj svoje prvo zasedanje. Ob tej priložnosti so sprejeli poslovnik sveta, pravilnik železniškega inštituta in program dela te ustanove za prihodnje leto. Svet železniškega inštituta šteje 29 članov. Razen delegatov iz celotnega železniškega omrežja na področju FLRJ so v njem tudi predstavniki industrijskih panog in podjetij, ki imajo neposreden stik z železnico. Sestanek tajnikov republiških odborov Ljudske mladine Beograd, 3. decembra Na današnjem sestanku tajnikov republiških odborov Ljudsko mladine, kj sta se ga udeležila predsednik CK LMJ Miiijan Neo-ričič in tajnik Miiko Tripalo, so razpravljali o načinu dela in sestavi vodstev Ljudske mladine. Ugotovili so, da doslej temu vprašanju niso posvečali zadostne pozornosti, zlasti ne delu mladinskih vodstev v mestnih, okrajnih in osnovnih organizacijah. Priprave za graditev železniške Sarajevo— Sarajevo, 3. dec. V Sarajevu I sklenili razpravljati tudi o predse je začel^ danes sestanek ko- ’ logu inž. Jakovljeviča, po kate-misije Izvršnega sveta BiH, ki rem naj bi novo železnico tra-bo dokončno določila varianto že- sirali prek Boraškega jezera da i r,,. P*«? Sarajevo— Ploče bi se tako ognili prehodu skozi od Bl-ažuja do Celabiča prek Konjic. NOVICE IZ KOPRA stvo, da nekatera mesta tudi po' Zvezni izvršni svet je imenoval sedanji sistematizaciji niso zase-j za državnega svetnika v Zveznem dena. Tako so težave, kje dobiti zavodu za gospodarsko planira-sodnike za Lendavo, za Slovenj nje Miloša Stamatov«ča, ki je bil Gradec, za Kočevje, Metliko, pa komandant Vojaške uprave JLA tudi na Primorskem nekatera so- v bivši coni B STO. Idejni osnutek hidrosistema Donava—Tisa—Donava sprejet Bačko, ki sta ga izdelala člana študijske skupine hidrozavoda v Novem Sadu inženirja 2arko Šu-kut in Petar Vandrovski. Inženirji so dobili napotke za nekatere dopolnitve idejnega osnutka, ki jih bodo upoštevali ob bližnji izdelavi glavnega osnutka. Uprava za gradnjo hidrosistema Donava—Tisa—Donava obvešča, da je biiLo predlagano, naj bd. v proračunu AP Vojvodine za prihodnje leto zagotovili za omenjena dela 2980 milijonov dinarjev, na natečaju za investicijske kredite pa bodo zahtevali 1600 milijonov dinarjev. Za dela na hidrosistemu v južni Bački so nabavili z letošnjimi proračunskimi sredstvi plovne in kopenske bagerje in drugo opremo. Ta mehanizacija bo dopolnjena z napravami, ki jih bo izdelala domača industrija. Ivan sedla. Za to progo je pri-| pravi j en ih 13 variant. Posebna | komisija je predložila Izvršnemu svetu Bi'H tri. Na sestanku so le tisto, kar je sposobno samo- cije, hkrati pa je po ^ po-stojnega življenja, samoupravlja- svet Srbije, naj opozo ^ nja in uspešnega razvoja, je re- jave zvezne organe ravnaVal organizacija pokazala marsikatere je vsa ta vPrasaJ)Ja. , ga od- pozitivne rezultate, zlasti kar se tudi XII. plenum Cen jjelav- tiče zboljšanja sortimenta in več- bora Sindikata trgov____ug0. je konkurenčne razgibanosti. Toda marsikje so šli z razdrobitvijo trgovine predaleč, zlasti v Srbiji in Bosni. Skušali so osamosvojiti prav vsako poslovalnico, kar je kmalu pokazalo razne slabosti. V Sloveniji, kjer je bila trgovina na drobno že pred reorganizacijo precej razčlenjena, je bilo manj takih primerov. Trgovino so preveč razdrobili morda le v kočevskem in postojnskem okraju. O rezultatih reorganizacije pripravljajo zdaj trgovinske zbornice v Sloveniji posebno anketo. V Ljubljani je reorganizacija zajela vsega 19 podjetij, iz katerih je nastalo 6 novih grosističnih podjetij, 31 trgovskih podjetij s poslovalnicami in 23 samostojnih trgovin. Slabe rezultate je pokazala v glavnem le reorganizacija trgovine s sadjem in zelenjavo, kjer je razdrobitev prejšnjih podjetij v posebna grosistična podjetja in samostojne trgovine s prodajnimi mesti imela v mnogih primerih za posledico povečanje stroškov in podražitev blaga v nadrobni prodaji. Zato bo potrebna korektura, da bodo tudi grosistična podjetja nastopala na trgu v nadrobni prodaji. VEC GROSISTOV, VEČ STROSKOV Povsod v državi se opaža, da se je z reorganizacijo trgovine precej povečalo število grosističnih podjetij, oziroma da se je močno povečal promet teh podjetij. Samo v Srbiji, Bosni in Makedoniji se je število grosističnih podjetij povzpelo od 415 na 781. V osamosvojenih trgovinah sicer ponekod ugotavljajo, da je zdaj njihova marža nižja, vendar moramo pri tem pomisliti naslednje: Prej je skupno podjetje nabavljalo za svoje poslovalnice blago po večini neposredno od proizvajalca, zdaj pa si osamosvojene trgovine nabavljajo potrebno blago pri grosistu. V končnem rezultatu ni videti koristi za potrošnika, če se je sicer zmanjšani detajlistični marži pridružila še grosistična in je skupna marža Dora anuuicui veo- cev Jugoslavije. Plenum J tovil, da reorganizacija. tr„^ mreže ni dala zazeleni Predvsem so se zaradi r®°rJ,ej nizacije trgovske mreze P povečali stroški blagovnega P d meta. Po reorganizacijo le 20% b S govi. prometa posredov-ala , ie 80%-na, danes pa ga posreduje o Sindikat trgovskih de!avf! podat-je je ugotovil, da?e J sKiji polkih nekaterih mest v SrDip prečna razlika v cent P ^ v jalca do potrošnika POveca . zadnjem času nal5%nasp^ 11% v lanskem letu. Iz njih govin za dnevnice pri 1P° g£, po-v zvezi z nabavo blag večali dvojili, še bolj pa so s P% pri. stroški dovoza. Kar j P n^aj peljalo v podeželsko loier>o kamionov, dovaža^ z j g^o vrsta samostojnih trg :eV, $ Beogradu je l5, ,b_ za dvojni, se 001 j . _,rei stroški dovoza^ Kar jej?^ j dovaža zdaj trg. v Beogradu je opravljajo knjigovodske po=> osamosvojene trgovine. POGOJ ZA SAMOSTOJNOST VSAJ DESET ZAPOSLEN DELAVCEV V svojih sklepih plenum, da je “ sanio- praktično onemo0oc ■ ^ je upravljanje v trgov ialisti6-resno ogrožen razV0-Lž ■ gospo-nih odnosov v tej sam°' darski panogi. ^ stojnih trgovin se.pog?= jcakof kakor lastniki trg • v raZ-»gazde«, in to z*as h;a v trg°' merju do ostalega ose ^ sku-vini. Niso redki prnnen, delaV. šajo korumpirati Še drus ^ raZ. ce v svoji trgovini go(jnosb»l nimi materialnimi vnaprej pritegniti nase, da di o ^ kon-zavarovali Pred^T. j0 deU>vce trolo. Mnogi odpus«J* „ trge-in skušajo H stare P°' vini člane družine . . jakko V slovne prijatelje, nemoteno takšnem »kolektivu _ zdrobrteV delali sebi v k°r.is ■ žko£ila i» trgovske mreže J družb«10 marsikje onemogo^ objek' siusisurna m je SKupna marža 1*---, V so dani j„r. zdaj večja. Razen tega je neugod-1 kontrolo, s iirienje gospod a so se tivni pogoji za Bmm CeniT^e-Dodietia skega kriminala. C le — f odb« ££ in ^ “v£™sa»i5«fgv pred reorganizacijo ^ eto mogoče ali vsaj n obsegu. m spr®' Zato predlaga ple smer;, da membo predpisov vojila bi se lahko osamosvoj^ ^ no vplivalo na naš trg, da so se j tivm P°Soji Člani Centi®! -e morala nova grosistična podjetja navedli iz P°®lftat- založiti z blagom, kar je povečalo povpraševanje po blagu pri proizvajalcih, in to ne za takojšnjo prodajo potrošnikom, marveč za ustvaritev zalog. POJAVI RAZNIH MANIPULACIJ V SAMOSTOJ NIH TRGOVINAH Največ zaskrbljenosti pa po takšna trgovina, kijj»? deiavcf' deset stalno ^zaposlenih ogoie de- vzročajo vse pogostejši pojavi Le v tem primeru Ljud^ raznih manipulacij v osamosvo- lavsko samoupravij predla^3?; jenih trgovinah (zlasti pri inven- odbori pa naj bi ye sivbell| turah, pri spremembah cen, pri korekturi reorgan — zaračunavanju kala, kakor tudi pogosti primeri prodaje blaga na lasten račun uslužbencev), na kar je opozorilo že reško posvetovanje. Vse kaže, da so nedopustne manipulacije zavzele že velik obseg. Odbor za gospodarstvo Zbo- korekturi reorganiza,.^ po da se onemogeči m° ?P?rg0Vjii sameznih podjetij m0 da se ustvarjajo bodo samostojne trgovin^, _e jp ganizacijsko doY°^obne uspejn vsakem oziru sp0^?1 poslovati in se razvija«- 5. Pred ztikljuekom dela komisij zn proučevanje gospodarskih razmer v novopriključenih krajih j Na Okrajnem ljudskem odboru Kopru smo zvedeli, da bodo komisije, ki jih je določil Izvršni svet LRS, da bi proučile gospo- I darski položaj v novo priključenih ' področjih bivše cone B STO, za- j ključile delo približno do konca J decembra. Rezultate svojega dela nlco, Čistilnico ln Javno kopališče. Za gradnjo stavbe, v kateri so ti usluž-nostni obrati, Je ljudski odbor mestne občine porabil okrog 35 milijonov dinarjev. Pogodba o koprodukciji ij z angleško filmsko družbo Beograd, 3. dec. (Tanjug). V kratkem bodo začeli v isti ulici Predstavniki podjetja »Avalia-_za predvideni proti- filnu so skleniti danes tuberkulozni dispanzer. Za gradnjo tega objekta so že določili 15 milijonov dinarjev. m. d. V Kopru bodo zgradili moderno tovarno motornih koles V Kopru so te dni določili lo- v Beogra du pogodbo s Herbertom Wilco-xorn, lastnikom britanske družbe »Everest-film« o skupnem snemanju umetniškega glasbenega filma. V glavnih vlogah bosta na- Ljudsko izobraževanje najvažnejša naloga »Svobod* S seje predsedstva delavsko-prosvetnih druš »Svobode« Ljubljana, 3. dec., na primer iz ;jrl. J J -«,m^w.i.r.ravl!anja _ ,koD°' stopila angleška igralka Nciagle in Errol Flynn. Na seji predsedstva delavsko-prosvetnih društev »Svobod* Slovenije, ki je bila včeraj v Ljubljani, so se pomenili predvsem o 1 j uds'k o’ zob ra ž e val n cm delu društev. Bližnji zimski čas je namreč najprimernejši aa to delo. Na včerajšnji seji so namreč ! 'najrazličnejše ugotovili, da so društva »Svobo- 1 ■■ • > - *---- de*, katerih število se je že po mike, sumimpravljanja ^^^a. Zelo razvito je tudi u&Pe. ličnejših tečajev, ki » ^ vf1 liom organizirala dru v delavskih centrih, Pa ., ICU’ v liških kmečkih nrcdelin. v ... prec ...... .. bilo mnenje, b. društvih še vse premal«1 jjud; „_;.„^ličneiše oW»*c_ bi*1 temu pa je »cji w lian..-. ...0 najraziicncj^ . društva »Svobo- j ^ izobraževanja, kij ^opr0" _________ , do se je ze po-; g]avna skrb vseh dela Anne t večalo na 137 s skoraj 50.000 čla- j svgt^ih društev. Pri snemanju, ki se bo začelo mnogo uspehov. Vendar, k rca prihodnjega leta, bo pod-: 'd'10 ugotovljeno zlasti iz ni, imela že do sedaj v tem delu 1 Konkretneje se kot je | va2ncm vprašanju bodo tri11 voj koprskega okraja v obliki iz-jčrpnega elaborata predložile Izvršnemu svetu LRS ter zvezni in republiški ljudski skupščini. Pričakujejo, da bosta oba najvišja organa ljudske oblasti že na prvem prihodnjem zasedanju izglasovala potrebne kredite, nakar jetje »Avala-fiilm* udeleženo s ; tjleda nedavnih občnih pre- zborov pogovo-tii val up1 ' |;i je vsemi vodji' iw>brazc na posebnem posvetovmU ■ kakimi 50%. Sodelovalo bo več' društev, je bilo izobraževalno1 sk]jcaTK) v Mariboru koles, ki jo bodo začeli graditi v začetku pri- ______________ _ _ _________________ hodnjega leta. Stala bo v pred-1 jugoslovanskih igralcev, beogra j-j delo marsikje preveč znpostav- 20 december mestju Kopra. Za prvo fazo grad- I ski balet in beograjski simfonični I lieno — le kot vzporedna ali celo nje imajo na razpolago 30 mili-1 orkester. FUm bodo deloma sne- kot pristranska skrb. V zadnjem 1 w 1 vn nul iske# jonov dinarjev iz zveznih sred- mali v naši' državi. času so namreč ljudske univerze, rulz,ulva P" '1 0 KoPru cy4-arv 4^.1* J—..XX— l.f MI* - - h 4 Imaln ! y SVli hOtGlfl pU^ ra Slik»U‘ stev. Tovarna bo zgrajena čez tri, bi prog^^raS novo priključenih takoj izvajati. krajev začeli M. D. Plenum Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije Danes in jutri bo v Beogradu teh društev, ki j&h je 94, imele mnoga predavanja in podobno. Bila pa so ta predavanja v ve- | čini primerov brez pravega ci-, lja, niso namreč zajela celote ne-1 slovala bo približno 1500 delavcev, pretežno mehanike, ki so v ko- . _ _ ________________ prskem okraju in sploh na Pri- plenum Zveze likovnih umetnikov kega področja. Zato so bili mne- deset dni. Tri nova podjetja ! morskem izmed vseh poklicev Jugoslavije. Na njem bodo pri- nja, da bi bilo uspešneje, če bi V Kopru najbolj številni. šotni predstavniki republiških organizirali cikluse predavanj, ki v ulici Istrskega nabrežja v Ko- 20 direktorja bodoče tovarne društev, govora pa bo v glavnem lij v celoti vendar slušateljem pru so te dni odprli moderno pral- je imenovan tovariš Franc Pečar, o tekočih problemih zveze. osvetlili najvažnejše probleme nclra) dni razstavlja svoJa “osti skl slikar Italijanske nal° vsajc - “ ■<*< tonlo Goglla. Razstava. ^ privablja Številne gledalce, deset dni. Umetnik se Je P ^1» z 38 slikami, ki so nastale $1' dveh letih. NajveC je oljn trCW'' cer pejsažev, tihožitij » P° istrskih ljudi. M- p' Razprava o korejskem vprašanju v političnem odboru Generalne skupščine OZN ew York, 3. dec. Politični šče o korejskem vprašanju. Reso- mokratiena Koreja ter da se obje v/ ■neraI'ne s^uPščme OZN lucija poudarja, da je za sedaj i novita mednarodni mir in var-eii ^ za<-el razpravljati o Ko- zelo malo upanja za skorajšnjo nosit na tem področju. Udeleženke PO MOSKOVSKI KONFERENCI VZHODNIH DEŽEL V BONNU SO OPREZNI Vladni krogi za politiko močne roke — Socialni demokrati pa očitajo vladi, da je s sporazumi v Parizu odložila združitev Nemčije Bonn, 3. dec. Bonnska vlada navajo tukaj kot odmev na enot- vlado, češ da so združitev Nem-. - ••••-- '--’— čije podredile politiki ustanavlja- nja vojaških organizacij. Socialni demokrati sodijo, da moskovsk: ----------,_______ _____ ______________j—______________________ .— . ---------- ----- IJU vwiaa BC1C puMiuvtujj _______________ komunike odpira pot nemški tejSk zorel tes za rešitev ko- i ni, da prizna avtoriteto OZN pri napredek v teh vprašanjih in za- prou£jia moskovski komunike in kar so zahodne sile zaman za- j združitvi. Rade Vujovič »jim'3 vprašania, druge, med ; svobodnih volitvah v vsej Koreji, htevajo postavitev korejskega nQyi p^^aj. DPA poroča, da je htevale. bii0 lrtS?v-letska> P3 menijo, da bi Resolucja dalje pravi, da je cilj vprašanja na začasni dnevni red računati s tem, da bo Adenauer: Skratka se bonnski komentar- aobro sklioati novo konfe- OZN. da se do mirni noti usta- X. zasedanja Generalne skupščine VnnWnH ii nrvimin na znano konceocii< se še ni postavila na uradno sta- nost zahodnih sil (pariška in lon- t6jj *«^pravijaxi o ivo- zeio mmo upanja za sKurajsiiju iiusi iw ucm pmnA.ju. ljšče do sklepov moskovske kon- donska konferenca), kar je — “iimi , tere delegacije, med rešitev korejskega vprašanja za- | korejske vojne izražajo upanje,; ference vladni krogi pravijo, da dozdevno — vplivalo na sovjetsko še ni J38** arneriška, sodijo, da radi odklanjanja nasprotne stra- da bo v kratkem mogoče doseči bo vjavabili predstavnike Juž-5lte y7?yern® Koreje ter Kitajski« e P°v\biti,k OZN za osvoboditev ameriških £1»«^ ™'mg™z Moskva Brilej j Je v razpravi je dr- zunanjega ministra Dullesa v New vembra odpravniku poslov velike tificirati pariške sporazume, ker Nemčiji, če bodo zahodne sile da sovjetska Rusija že popolnoma pouda- York, da bi zahteval intervencijo Britanije v Pekmgu da °dk anja fe. bjla ^ k resnim in bonnska vlada nadaljevale do- dominira v satelitskih državah na '”MC1ovaniu -i , • sodni obravnavi dokazani ziocim vo- razgovorom z iviosKvo. sedanjo politiko. To pomeni, pra- političnem, gospodarskem, voja- ^etih , P 4 letalcev, ki so jih kot vohune hunstva, podtalnega delovanja in kr- smislu ie bilten krščan- vijo, da bodo Nemci onkraj con- škem jn diplomatskem področju,. Južne- ’ ln sicer deleSa'te na Kitajskem aretirali. 51tve varnosti kitaislte države«. Po- V lem smislu je D men Hladil ___--------------6HBIU Ul ui*fivi , . t^ialrA Severne Koreje ter Ki- F.i«enhnwrHr iie že dr ^jski ^e. le da nravire j Eisenhower je že drugič ta te- vembra fudi generalnemu konzulu mentiral moskovski komunike. "a te-> st_ram pa amerisKe. j Psovan)a r, , DL,lmel! ^ Yi den sklical nacionalni varnostni zda v Ženevi. v Rrmn]1 7iavoje dosedanje Stali- javila, da je pekinško vrhovno so- ---------------------- I dišče obsodilo 22 vohunov, med njimi to«*.. . i 13 Američanov. Enega izmed njih so IH Formo^a obsodili na dosmrtno, ostale pa na i-zrekli za tak ukrep. bodne volitve. To dejstvo obrav- Vzhod ni zaprl vrat za nadaljnja pogajanja , , .. ^ Pariz, 3. dec. (Tanjug). V ko- zirajo zahodne sile m nemško mentarj^ 0 moskovske konference piše pariški »Le Monde«, da morebitna ustanovitev enotnega vzhodnoevropskega poveljstva in obrambni ukrepi v primeru, če bi pariške sporazume ratificirali, ne bodo ničesar spremenili, ker so oborožene sile vzhodnoevropskih držav že sedaj podrejene sovjetskemu vrhovnemu poveljstvu. Poudarjajoč umerjeni ton opozorila, naslovljenega na Zahod, , dolgoletno ječo. j Peking, 3. dec. (Nova Kitaj- da »enakopravni in medsebojno mi, ko so ostanki Cangkajškovih pa pravi časnik, da je pritisk, ki » ’ 3- r2p T,^.u Tw.rwlhn za- ! ralnemu konzulu v Ženevi, naj pri J , ^o^oa za , Mtajsklh predstavnikih v Švici pro- Otopi > otočje Pescadores testira proti tem »nezakonitim ukre- O"- ^-je na zahodnem Tihem pom« zoper ameriške letalce, ki so ki ta ameriško P° uradnih podatkih ZDA vsi KzginUi je poa amerihK« med vojno na Karejj. Dva dni kasne- je je ameriška vlada prosila Veliko DANES PO SVETU Sklep dvomljive vrednosti ^^SosDnrt^* pot k napredku soglasni sklep Generalne skupščine st, PreavTarstva nerazvitih dežel OZN glede konkretnih ukrepov za oovescenin Krogov je prisia vesi, Pre,t razširitve in si- ustanovitev posebnega sklada, ki je , (ja predsednik indijske vlade lo 'h invI?.,i2Podbujanja tujih pri- potreben za razvoj nerazvitih dež_el, i „;„w_ i; vlada ne bo nikoli pozabila burmanske podpore kitajski zahtevi glede sprejema v OZN. Pripomnil je, da je bil že junija objavljen skupni kitajsko-burmanski komunike, v katerem je bilo potrjeno, da so načela o mirnem sožitju osnovnega pomena za odnose med Kitajsko in Burmo. »Naši državi izpolnjujeta ta načela v obliki medsebojnega sodelovanja,« je dejal Cu En Laj, Nehru bo obiskal SZ New Delhi, 3. dec. (AFP). Iz obveščenih krogov je prišla vest, ;^n.7»rairLfve. Somenruspeh prvJe tež^eV ^em ko I m zunanji minister Nehru sredi S[,“0ru _ v Ekonomsko-finančnem pomeni nova resolucija Ekonomsko- ; februarja obiskal Moskvo. *iva 11 so neralne skupščine ZN. finančnega odbora okrepitev druge. , ”toa»nera*vi£ln'Ie * resolucijo, ki po- Dežele, ki so najbolj zainteresi-Pogrni: dežele, naj ustvarijo rane na finaneni pomoči iz tujine, so i mvestlranje tujega često poudarjale, da je mednarodno , ^onS^kimi ? določenimi iavno finansiranje bolj zaželeno od i J0. »VM?lninii’ nwSS _!Sl *C£š° privatnih investicij. Zakaj so kljub i Razstava naše grafike v Buenos Airesu rajo, temveč so tudi sposobne mimo živeti druga ob drugi. V odgovoru na zdravico kitajskega ministrskega predsednika je predsednik burmanske vlade U Nu dejal, da kuomintanška vlada ne bo nikoli ponovno osvojila kitajske dežele, ker ji manjka »moralne integritete«. U Nu je izjavil, da je Burma »ponosna, ker je prva država, ki je priipoznala kitajsko vlado«, in 1 postavili nasproti nam na stališče med zahodnimi in vzhodnimi dr-razumevanja in simpatij.« I žavamL MORALNA OBSODBA MgCARTHYJA Senator Knowland se je z njim solidaliziral Washington, 3. dec. (AFP). Ameriški senat je sprejel s 64 proti 23 glasovom novo resolucijo, s katero obsoja senatorja McCarthyja. To- da ima Burma »moralno integri- j krs*‘ f?a faradi "Jegovih na- teto za največji prispevek, ki ga Padoy. na Watkmsov senatn, od-lahko kak narod da za ostvaritev bor; kl.Je pnporotil, naj bi McCar- mednarodnega razumevanja in th>’Ju Izreklx'. uk°r- . ' u(’1.Ja m“ dobre volje«. Prav tako °^lta, da je sedanji sena! Burmanski ministrski predsed- , označil za »stranko linčanja«, nik je rekel, da LR Kitajska nil Resolucija, s kater) so obsodili sprožila nobene akcije proti Bur-1 senatorja McCarthyja, pravzaprav ZAKLJUČKI AMERIŠKE GOSPODARSKE KONFERENCE O. A. (kulturnih delavcev ter jugoslovan- , Južne Amerike. Postavljena so skih izseljencev. < bila temeljna načela o trgovinski Z VSEH STRANI SVETA * * 'lllli , ,, . privainzii uivtautij. »u |V,JUU ^ vi iv* ustvarijo taks- temu nekatere izmed njih glasovale •; v^tneia . “■ vzpodbudilo do- 7a resolucijo, ki zahteva od njih, naj Jv °voit “apitala iz tujine. ?C>I 0 načei^logov' e>ovek po-‘V pr"lvsem Pa o prak-PotfS. leraivi! ga sklepa. Drži, da t>0 H1.« dežele čedalje večjo v^f v iz ?, V*ku znatnih finančnih C'l» teh Toda privatne in- riem f*el pojemajo. Pred- dežcl 80 žc vcč' da so privatni kapi-razvitih dežel zanima nekatere vrste surovin, "* u . Petrolej, da pa se iz- gosPodarskim panogam, strjij® najboi? Eospodarsko zaostale ®*i«i »iektii *ai“teresirane: indu-1), ^ it«. Tr*^am, melioracijskim Je delegat Indije na ** ai et<>s i _ Ekonomsko-socialnega , >Po*e^ke pSv^U opoIor*1 na to> rta ] sSe t>adi?glasltvi 'm.^ ,Vp_ EGIPT , orožje francosko-tuniškim oblastem in skih stikov med obema deželama B«OOVOra s SUDANOM I “ ~ — ---------------------------------------- V!*0* karČfJU5'>',np'5e POKOje tako ',3tnJr<>fita, »* a’ kakor tudi za 1z- v hi« sodijo privatne in-^ v prehodni čas, da ftlvJ?. kolom-, ?mt Povezane z ob-v tl« ®ta kant»n odnosov. Težnja SlJote SoSpo*,p'*5'a. la bi se plasiral aJveči„ Panoge, ki dose- J-ltii?. ,Pnrtatk.t>rofite> in sicer čim JsoU1*6 aSJ2 Azije, Afrike in aVa« Profit«,. .Pa dokazujejo, da vlh znafn uJ'l* privatnih družb vll ministri za finance prav tako pr%nnčan^°%arab:87rak\ičnrSučin"k stavo je otvoril odpravnik poslov ‘n.■21 ameriških SQ se sporazurneli, da si morajo te resolucije tako ali tako neznaten, * jugoslovanskega poslaništva Mihai- aezei* Meniški iinancni minister vlade ameriških držav s pove- u.p^e; JroMu UtnengcnesiH0nJ,««ko! ’lo Majer v navzočnosti predstavni-1 Flores je na koncu konference vitejše oblike mednarodnega finan- kov argentinskega zunanjega mini- . izjavil, da so izčrpno obravnavali siranja, ki bodo bolj v skladu s tež- strstva, večjega števila ' javnih in ekonomske probleme Severne in njami nerazvitih dežel po neodvis - - nosti ln gospodarskem napredku. Upravlja tretjo točko poglavitne obsodbe, ki je zadevala žaljive pripombe, ki jih je senator izrekel glede generala Zwickerja. 7. obsodbo v senatu pa McCarthy ne ->o izgubil senatorskih pravic in privilegijev. Možno pa je, da bo obsodba vplivala na njegovo politično bodočnost. McCarthyju poteče mandat 3. januarja 1955 Senator Knowland je glasoval proti resoluciji in je po seji izjavil, da je s tem pretrgal stike z Eisen-howerjevo upravo. Pristavil je, da se sam predsednik ZDA ni nikdar jasno opredelil glede tega vprašanja in se je omejil na mnenje, da je kaznovanje senatorja McCarthyja zgolj zadeva senata, v katero se no- čanjem proizvodnje in razširitvi' jo trgovine prizadevati, da bi Kairo, 3. dec. (Reuter). — Predsednik sudanske vlade Ismail el Ashari se že nekaj dni mudi v Egiptu. Danes , je razpravljal s predsednikom egip- ■av,a- v ~„rae«nati. «. “Rženih narodih se N>9 v*4 *•*»ia*iS?vna'* odigrava spo-1 bi ..’,stannvi* , ’ a bl Poiskali iz-Iftnv l'a]no„j mednarodnih teles. Pogoji in naj-n.rP^oMo pripomoprla k da K.7v,t,h rtežel. in med V jJJ ”1 Poiskali izhod pred-Privatnega kapitala. o^nieini promet s Trstom sWldefn’i» decembra (Tanjug), ski prispela ju gostovanji ki se z italijan- ta * Uredit^f e?cl P°^aja glede Itai!- obrnejnega prome-ia -io Vori-° 111 JuR°slavijo. De-p. ^otraniT1 sve^nik sekretariata i>J?^riia zadeve Miloš Bučar. se začela danes na sporazuma o ■ ^ tiM^Skca> vprašanja, ki SREDNJI VZHOD POSVET BRITANSKIH POSLANIKOV Beirut, 3. dec. (AP). — Tu Je zlasti po ureditvi rednih trgovinskih odnosov med njima. ZAHODNA NEMČIJA ČLAN VLADE SODELUJE Z NEONACISTI Berlin, 3. dec. (Reuter). — Vodja začelo posvetovanje britanskih diplo- zahodnonemških socialnih demokra-matskih predstavnikov v deželah na tov Ollenhauer je izjavil, da bo so-Srednjem vzhodu. Obravnavali bodo cialdemokratska stranka sprožila v nekatera pomembna vprašanja bri- Zveznem zboru protest proti sodelo- . tanske politike na tem področju, vanju trgovinskega ministra na ne-predvsem pa vlogo Velike Britanije v kem predvolilnem zborovanju neo-prizadevanju, da bi se omilila nape- nacistov, ki je imelo docela protiži-tost med arabskimi deželami in dovsko obeležje. Udeleženci zborova-Izraelom. nja so na ulicah napadali ljudi, ki niso hoteli prepevati nacistične himne, ARABSKA LIGA ter jih psovali. Pogajanja za dokončno mejo na tržaškem sektorju r ____________ _ i Ljubljana, 3. dec. (Tanjug). — zboljšale življenjsko raven pre-1 Danes je prispel v Ljubljano pol-bivalstva. Glede tujih investicij kovnik Gian Filippo Cangini, šef so nastala nesoglasja, ali bi bilo j italijanske delegacije v mešani treba podpreti zasebne ali javne: jugoslovansko-italijanski komisiji investicije. Mehiški minister je ' razmejitev, ki bo obravnavala sodil, da bo to vprašanje postop- . vprašanje končne meje med našo no urejeno. Na koncu je pripom- | državo in Italijo na tržaškem sek-nil, da so soglasno sklenili usta- torju. Sef italijanske delegacije noviti mednarodno finančno se je v Ljubljani sestal s šefom ustanovo za napredek ameriških naše delegacije, opolnomočenim dežel. ministrom Rihardom Knezom. S tiskovne konference v državnem taini&tvn za zunanje zadeve (Nadaljevanje s J strani) renca, kakršna je omenjena^ v »Dejstvo, da odgovor zahodnih zadnji točki odgovora in kakršno ALŽIRSKO VPRAŠANJE NAJ BI REŠILA OZN JAPONSKA JOSIDA NE BO ODSTOPIL Tokio, 3. dec. (AP). — Predsednik vlad v načelu sprejema misel o sklicanju konference štirih in druge širše, na kateri bi sodelovale vse na vprašanju evropske varnosti zainteresirane dežele, je treba vsekakor pozdraviti. Pozitivno je to, da zahodne vlade v svojih odgovorih, kakor smo jih razumeli mi, opozarjajo na potre- nacSnauštičm vodUeli? so sinoči za- JaP°nske vlade Sigeru JoSida je iz-htevali, naj politični odbor Arabske Javil' da ne bo odstopil zaradi seda- j bo, da bi z izmenjavo mnenj po lige postavi alžirsko vprašanje pred Politične krize. Krizo je Ppvzro- diplomatski poti ustvarili ugodne OZN. Generalni tajnik. lige Hasun je pogoje za iskanje omenjene ure- ditve. Ne da bi se spuščali v ostale elemente odgovora zahodnih vlad, se nam zdi, da navedena dejstva glede na to izjavil, da je politični od bor sklenil proučiti to zahtevo na svojem prihodnjem sestanku. vodstvom Jošidovega političnega nasprotnika Hatojame. Jošida Je napovedal, da bo razpustil parlament, če bi mu izrekli nezaupnico. V tem primeru bi bile razpisane nove volitve, Predsednik sudanske vlade Said Ismail el Ashari GRČIJA AMERIŠKA POMOČ MVashingtcm, 3. dec. (ADP). — že sedai pripravljajo. Ameriška uprava za stike s tujino je objavila, da je bila gospodarska pomoč Grčiji določena na 20 milijo- ?e «:£7%,r)*r™»=£ollttene stranke dopuščajo upanje glede uspešnega zaključka nadaljnjih naporov v iskanju sporazumne ureditve. Kar se tiče pogojev, bi radi imeli ATLANTSKI PAKT MONTGOMER V JE VE IDEJE New Yorle, 3. dec. (AP). — Na- pomen Predsednik sudanske vlade je obiskal tudi generala Nagiba. TUNIZIJA POMIRJEVANJE FELAHOV prav, če besede ,pogoji' ne tolmačimo v njenem doslovnem smislu, ker bi se utegnili v tem primeru spremeniti v prav toliko ovir za splošno evropsko konfe- .... , . ,, ... nov dolarjev. Uporabili jo bodo za lovske vlade Naserjem o nadaljnjih nabavo pženice iz ameriških presež- ,»KU, o. u«. — «»- odnosih med Egiptorn in Sudanom, o kov ter kmetijskih pridelkov in indu- mestnik vrhovnega poveljnika oboro- nedavni odstavitvi generala Nagiba in strijskih izdelkov. Ženih sil Atlantskega pakta feldmar- o sporazumnem izkoriščanju nilskih . xal Monteomerv ie iziavil da 1e za- voda. Diplomatski opazovalci v Kanu , KITAJSKA hodnim deželam ne glede’na Atlant- prtpisujejo tem razgovoiom velik TROOVINSKI ODNOSI ski pakt in sorodne, a »majhne začet- 7 ™ »in nniTAViin ke v Aziji potrebna splošna vojaška renco. celimo Jin nan “ VELIKO BKllAMJU jn politična organizacija z izrecnim -čiti kot željo, da bi Peking, 3. dec. (Kitajska časopis- in pripoznanim političnim smotrom«, I evropskih vprašanjih, omenjenih ■ jugoslovanske vlade, da bosta po- 3:,eS?ii Te “kal ča^mudl s^a^ij^onlgo^0” ^"me^^S | v ,pogojih', dosegli zadosten na- vzdignili sveji diplomatski pred-na Kitajskem, je sklenila s kitajskimi mora biti Zahod sposoben spreleti ne- predek, da bi čim pre j dozorelo stavnistvi v rang veleposlaništev, Tunis, 3. dec. (AFP). — V okviru uvoznimi in izvoznimi podjetji vrsto nadnl napad z atomskim orožjem, ga vz(5ugie v ka>terem bi bila možna kar je bilo nedavno objavljeno t f«nv>nnolrn nnmiriatialna alr_ nnelmtMlk TTnoln Hb hrtrtn tp nrPŽiVPti 1 Tl DntpTTl vrniti llri^rpc in . ... je predlagala SZ.« Naprošen, naj komentira zdravice, ki so jih aajvišji sovjetski voditelji naslovili na Jugoslavijo na sprejemu v veleposlaništvu FLRJ v Moskvi ob Dnevu republike, je predstavnik državnega tajništva rekel, da so te zdravice »izraz dobre volje v korist normalizacije stikov med Jugoslavijo in SZ, to pa pomeni v korist miru. Na vprašanje o navzočnosti kitajskih diplomatskih predstavnikov na sprejemih, prirejenih ob Dnevu republike na naših poslaništvih v tujini, je bilo rečeno, da tega dejstva ni moč posebej tolmačiti, kakor tudi ne odrekati mu določenega pomena. Bilo bi pa morda prezgodaj sklepati iz tega, da so to prvi koraki k upostavitvi diplomatskih stikov med Kitajsko in Jugoslavijo. V tem oziru ni nič novega. Nadalje je bilo rečeno, da se renco. Želimo jih namreč tolma- v perečih I uveljavlja sklep italijanske m mejnega pro- tunizijsko-francoske pomirjevalne ak- poslovnih pogodb. Upajo, da bodo te preživeti in potem vrniti udarec in | . ’ a«** evronska konfe- skuDnih komunikeiih- I cUe je danes 156 felahov izročilo1 pogodbe pospešile poglobitev trgovin- boj nadaljevati.« taksna SirOKa evropsKa Konie i Kupnin Kumumraui. NESREČE PRI DELU so hudo zlo za naše gospodarstvo V državi, kjer ni industrijske tradicije, temveč si industrijo, tako kot naša država, šele gradi, je vprašanje varnosti pri delu še dosti pomembnejše kot tam, kjer imajo že razvito industrijo ter tudi že izkušnje, kako se je najlaže obvarovati pred obratnimi nezgodami in poklicnimi boleznimi. Prav zato, ker vstopajo v nove tovarne industrijskega dela aevajeni ljudje, ker v obratih samih še nimajo izkušenj o tem, kako bi delovno mesto najbolje zaščitili, so nesreče bolj posostc, njih število pa še naraste, če za varstvo pred njimi ni pravega zanimanja. Skrb za varnost pri delu vo- vilno uporabljati.. Zato bo Zavod dita na področju izven tovarne j zelo okrepil proučevanje tega dve instituciji, in sicer IaSpek- j problema, da bo lahko dajal to-cija za delo in Zavod za prouče- j vamam stvarne nasvete in ne le vanje varnosti pri delu, ki je še splošnih navodil, ki jih marsikje mlada ustanova, od katere priča- ne znajo prilagoditi svojim raz-kujemo precej koristi Inšpekcija, meram. Potrebne varnosti pri za delo mora prvenstveno skrbeti. strojih pa si tudi ni mogoče za-za redne preglede obratov in to- j misliti brez modemih zaščitnih va,m ter za ugotavljanje vzrokov ] sredstev. S tem pa imajo pri nas nesTeč, zlasti večjih, hkrati pa iz- j delovni kolektivi precejšnje predaja tudi naloge za odpravo po- j glavice. Za številne pripomočke manjkljiivosti, ki jih opazi pri smo namreč navezani na uvoz in tehnično - higienskih napravah.' tako marsikje zaščitnih sredstev Tako bi moralo biti, toda pred- j primanjkuje, ali pa si nabavijo v vsem zaradi premajhnega števila. inozemstvu neustrezna zaščitna inšpektorjev, zlasti po okrajih,: sredstva, čestokrat pa pomeni to stvar ne teče povsem gladko, saj tudi precejšne denarne stroške. Z Delavec v tovarni gume »Sava« v Kranju je n. pr. lansko leto inšpekciji uredbo, ki je izšla konec oktobra, uspelo opraviti redne letne pre- so sicer določeni artikli za zaščito glede le v 23 % vseh podjetij, ta- pri delu oproščeni raznih uvoznih ko da niso prišla na vrsto niti taks in faktorjev, nanaša pa se to vsa večja podjetja, temveč le zgolj na pripomočke, ki jih potre-dobri dve tretjini takih podjetij, • bujejo premogovniki. Vsa ostala ki imajo več kot 100 delavcev.' industrija, vštevši kovinsko in Tudi ko pride do nesreč, mnoga j ostale rudnike, pa je prisiljena podjetja kljub zakonskim predpi- . uvažati te pripomočke za drag som tega inšpekciji ne javijo, ali-denar. Za primer bi lahko napa se zgodi, da inšpektor ne uspe j vedli rudnik barita Pleše pri obiskati tovarno. | Škofij ici. Tu povzroča kremen- Pri takih razmerah je Zavod za proučevanje varnosti pri delu, razumljivo, našel hvaležne, čeprav težavno področje za svoje delovanje. Čeprav je v osnovi njegova naloga, znanstveno raziskovati vzroke nesreč, najti najboljše načine varstva za delovne ljudi pri strojih ter nato konkretno svetovati in pomagati tovarnam, da uredijo tehnično higienske naprave, se bodo njegovi uspehi nedvomno očitovali pri izpopolnitvi varnostne službe. Pri pregledu nesreč in poklicnih obolenj izstopajo zlasti trije problemi: pomanjkanje ventilacije, zaščitna sredstva in vzgoja delavskega kadra fceir delavskega naraščaja. Naprave za ventilacijo pravzaprav imajo po večini vse tovarne, toda v mnogih primerih so nepravilno nameščene, ali pa jih zaradi neznanja ne znajo pra- Pojasnilo k članku >»Tako zapletenost je težko razumeti.« Dne 17. nov t. 1. je M na tem mestu objavljen članek, v katerem se Tovarni celuloze — Medvode očita brezbrižnost glede nemogoče cene sin1-strojila Kemotana v primeri z istovrstnimi inozemskimi strojili. 1’Ueo 11. N. zamenjuje v navedenem članku naše produkte Piinota-n in Kemotan, kar mu pa sioer ni zameriti, ker je bili očividno o stvari premalo informiran, ter vsled tega dajemo mi naslednje pojasnilo: Tovarna celuloze-Medvode izdelujo v svojem oddelku »Tanin« iz odpadne lužine strojilo Pinotan, iz naftalina pa Kemotan. SLnt. strojilo Kemotan de-llamo samo za domači trg in ne za iz; voz ter potemtakem ne more priti Istd produkt iz inozemstva pod drugo firmo in dražji nazaj v Jugoslavijo. Kes pa je, da je eena osnovno surovine naftalina skočila v septembru letos od 400 na 1-300 din za kg, vsled česar smo Kemotan morali podražiti. Pri tem skoku cene pa istovrstni inozemski produkti niso bili prav nič prizadeti; pri taksnem stanju mi nismo mogli več biti konkurončni, usnjarne »o v«le preskrbo bolje preskrbljeni s kurjavo. Od- manjkanja drv in visokih cen j prvi vrsti pi® je novem- govor na to je lahko samo de- i omejila potrošnjo le-teh ter poloma pozitiven. Se vedno so nam- i P°trosnjo premoga. Če ne rPČ vi rm-pm-pčiiipir. rLn Hi i bl bll° zaostankov v dobavi pre- bilo mogoče problem kuriva 1 moga’ bi bUo m0* v sorazmeroma uspešno ^itl P kuriva , atkem času izpolniti vsa naro- j cila za široko potrošnjo. Tako pa Ljubljanska podjetja s kuri- izpolnjuje podjetje »Kurivo« pri-vom so že lansko sezono, zlasti pa bližno dva meseca stara naročila, letos sprožila akcijo, da bi se vsi Od septembra dalje tudi ni moč potrošniki založili s kurivom v dobiti za gospodinjstvo več rja-poletnem času. Vzlic ohaežni pro- j vega premoga, temveč samo lig-pagandi lani ta akcija ni rodila j nit, ki ga pa lahko naročijo samo posebnih sadov. Zato pa je letos; 500 kg. Ce torej ne bo prehude v tem pogledu vendarle drugače,1 zime in če bodo rudniki v smislu čeprav bi bilo lahko še bolje.; sklenjenih pogodb dobavljali za-Ljubljanska gospodinjstva so zdaj! dostne količine premoga v Ljub-že v precejšnji meri založena s Ijano, bo gospodinjska potrošnja Iz poročil okrajnih inšpekcij za delo primanjkuje tovarnam bodisi na kak drug način. Vseka-tudi zaščitnih očal, čevljev itd.! kor je vprašanje varnosti pri de- Marsikje pa imajo te predmete, ki pa zahtevam glede varnosti ne ustrezajo. Odslej bo Zavod lahko svetoval, kakšne predmete naj nabavijo, vendar pa morda ne bi lu v naši proizvodnji izrednega pomena ter zasluži vso pozornost družbe, ki v prvi vrsti nosi posledice nezadostnega obravnavanja tega problema. M. N, Tihotapska pot po Donavi na ladji »Udarnik« Beograd, novembra | Glede preiskave in vrednosti tiho- premogom. Medtem ko je n. pr. podjetje »Kurivo« do septembra lani prodalo za gospodinjstva nekaj nad 13.000 ton, je letos v istem času prodalo čez 30.000 ton premoga. Do novembra lani so ga nad 22.000 ton, letos pa že okoli 33.000 ton. Sodeč po teh podatkih bi morda sodili, da so potrebe ljubljanskih gospodinjstev po premogu v celoti krite. Toda letos bra ostal dolžan 12^00 „ , „ pr. godbene količine. D™®°^de pre-v Kočevju, so razne no^ga. prečile, da bi rudnik 1 ^ vil tiste količine premoga, mi je po pogodbah obvezan. « tega je bilo prav zdaj nekaterih za potrebe železnice m ga vrst industrije 1600 ton j ^ premoga in se ^ Ljub J^.^ rala zato zadovoijitiz ^ne lignitom. Seveda.bodo ča!^ kurjave, pa tudi ind^jf^Uje te- s tem premogom mnog da žave. Toda za sedaj bi Ljubljana za P^ebe dobila v glavnem krita. , je, bolnišnic in oremoga-. Mnogo težji pa je problem, večje količine rjav g oskrbovanja šol, ustanov, bolniš- V zvezi s tem se p premO' nic in uradov. Ze zdaj ljubljanska I stih, ki imajo opra prepriča' podjetja s kurivom ne morejo gom, vedno bolj uirjJ raVjti v ustreči vsem naročilom. Ponav-1 nje, da bi bilo tr potrošni0 leta. V aprilu, maju in juniju, ko ostanejo zaloge premoga neprodane, nimajo ustanove ne kreditov, ne dovolj prostora, marsikje pa tudi, ne dovolj zanimanja za ^iciiius*. j uvvcuiLMti Acun au gči ubucui vsem luirucnom. jtuhčiv- iijc, ----- . Q potrti1*-1 ljubljanska gospodinjstva dobila ljajo se isti problemi kot minula'sklad izredno povec tp.rVskuP" -------------- - premoga na eni straf ter nem obsegu ne dosti vi^ jral vodnjo. Organ, ki bi pra. proizvodnjo in Pot”f“ixnej5e te* vočasno reševal najgjg«, re. Društvo prijateljev mladine pionirjem in cicibanom Društvo prijateljev mladine pripravlja tudi za letošnjo zimsko sezono bogat program za razvedrilo naših najmlajših. Cicibani in pionirji bodo tokrat zaključili s tekmovanjem. Zmagovalci po odredili si bodo pridobili pravico nastopiti na mestnem tekmovanju. Če bodo ugodne snežne razmere, bodo organizirali tekmovanje cicibanov in mlajših pionirjev, kdo bo lepše naredil snežnega moža. Pionirji bodo imeli po odredih šahovske tečaje in prvi pouk o cestno varnostnem redu. Uslužbenci notranje uprave so dali za nazomejši pouk veliko število skioptičnih slik in film na ozki trak. Ob zaključku bodo priredili pionirji izlete z avtobusi, kjer bodo lahko med vožnjo kontrolirali prometne znake in promet na cesti. V Unionski dvorani vrtijo te dni otroške filme »Sneguljčico«, »Guliverjeva potovanja«, »Oli- ________________ verja Twista«, »Čarobnega konjič- | iače^Slavije. ka«, »Kameniti cvet«, »Čarobni pionirskem klubu pripravljajo za tiste dni tudi nekaj otroških iger. Tudi Mestna hranilnica ni po- ________________________. zaradi znižanja sv^/^ižalo zabila na mladino. Tam so dolo- ‘ tudi podjetje to, žave, bi mnogo prw_ šitvi oskrbe s kunvom. da v času najhujse stisK d0, memo enemu največ]1 delimo drugemu, ki je ohernii stiski, ne more roditi sadov. gotovo tu® Potrošnike pav|lejSki rud' zanimalo, da je pra 23 „;v cene PrT" j, ie tom m svojih s' širok0 nik znižal cene da je 100 dinarjev P™J°?ih strošk^ ipi 23 čili, da bodo izvedli od 24. do cene. Tako bo c*1® Q kos0" konca t. m. dnevna žrebanja vla- potro šn j o ^ ksilit z^nrkovec pa ^ gateljev s hranilniki. Izžrebancem bo Mestna hranilnica pripisala 500 dinarjev na njihovo vloženo vsoto. Tudi dedku Mrazu so ' za ustanove pri Mestni hranilnici pripravili nekaj hranilnih knjižic z osnovno vlogo, ki jih bo ob svojem obhodu s Trga revolucije razdelil pridnim cicibanom in pionirjem. pr. vec za 120 din, toctovec 130 din cenejši pn _ prernoga so se znižale - tja. Bilo w za ustanove in pod sle- prav, da bi tudi drufJ da bi dili zgledu Ve,®n’a\^;i;lh svo.l* Sl ' Oglejte si razstavo Ljudske tehnike- Okrajni odbor Ljudske tehnike venljl. Tak„1®”to.iuoto ‘veii* ^doVa“jU Ljubljana in okolice je v počastitev varna lJK'*' “.rllx,v0 po l,<*sr ,|„job i* praznika Dneva republike organiziral i za najboljše j* ,(1DStva . Av10; s svojo propagandno komisijo za ni ml- generalnega ^katereK« <1°"*,, ,|0in0L‘ vo razstavo v izložbenih prostorih pa- Ljubljane, oa , ,i.Hana po‘no la«e Slavije. moto društvo Ljuu ^ , V majhnih obrisih je prikazana in ^‘'^''"'.atavljajo 60 . slroJ”6 • ’ x- vsa dejavnost liaše Ljudske tehnike l*alje, raz« . (1.j,|jane; *a .'me Z«; meč« in prizore iz živalskega 1 od avto-moto društev do fotoamater. . ske tehnike U J klub lt L. r tu^ ‘ “ delavnice »»***“. Soie kiiKu‘jka- leznlškc l”d“st",V« ki nazoru« Prl tr mostovne delavnice. 0SIlUtke 1,1 zujejo svoje . i)reiln*®^0^jsi(e misli raznih sveta. Ob koncu tedna otroškega filma bodo pionirji sami povedali, kaj jim je najbolj ugajalo in kaj naj jim pripravimo v prihodnosti Od 24. decemhra dalje bo letošnji novoletni sejem na Trgu revolucije. V prostorih Filharmo-j nije bodo vsako popoldne otroške jev. V vsakem Izložbenem oknu Je prikazana ena dejavnost, ki jasno Izpričuje voljo in sposobnost naših delovnih kolektivov in mladega kadra v njihovi iznajdljivosti ln težnji po Izpopolnitvi nekaterih prepotrebnih tehničnih predmetov. Avto-moto društvo »Zdravko Vrhunc« iz šiške razstavlja poleg mnogih pestrih slik ln publikacij tudi rototlp motorja svojega člana Vrač- , , . . pro j«. 0waiI(l Tiav- Dne 17. novembra je priplula v tapskega blaga pravijo na sodišču, predstave. Tam bo tudi zabavišče, | ka. Avto-moto društvo Ljubljana prl- savsko pristanišče ladja .Udarnik, s da je bila preiskava hiitro končana kl ga pripravlja Ljudska tehnika, j ^d^Siutr0I®J0e,„ S]'K," 'nna/'I‘,1"IVc n“ svoje vožnje po Avstriji. Carinski m januarja se bosta tihotapca že Pionirji bodo imeli priložnost vključno !• krožkov I prek 8W člani organi so jo pregledali. Spremljali zagovarjala pred sodiščem. Vtihotap- upravljati s 70 m dolgo otroško Posebno pozornost pa zaslužijo tudi so jih -gani za notranje zadeve, od- 1)cno bIaS° Je vre skoraj štirikrat več kakor prejš- 1 noreje, vinogradništva, za organi- iskavo nadaljevali. Kmalu so v istem ko Komar. Na njem bodo tajniki j !ula- D® bi ta cilj dosegli, pred- zacijo kmetijske službe znanstveno delu ladje nažli še tri kartonske kmetijskih zbornic in člani uprav- L' škatle, v katerih je bila celotna foto- nega odbora Zveze razpravljali o grafska naprava za trenutno snema- ukrepih za zboljšanje kmetijstva, in nje, električni gramofon ln električni sicer na podlagi skupnega predloga kuhalnik. Zveze kmetijskih zbornic in Zvez- KDO SO LASTNIKI Carinski organi so kmalu tudi lastnika tihotapskega blaga, sta Ivan Grbae, višji strojnik nega zavoda za gospodarsko plani ranic. Ves likrpnnv nn , naj k* cene umetnih raziskovalnih ustanov za zagotovi- I gnojil nizke in stabilne, naj bi zgra- tev kadrov itd. V zvezi s krediti za , , ‘?'arne z zmogljivostjo kmetijstvo je bil znova sprožen kakih 4o0.000 ton in na podlagi pe- predlog, da bi čimprej ustanovili doioskih raziskav sestavili podrob- kmetijsko banko ki bi zbirala dene napotke o uporab, umetnih gno- nar z varčevanjem na vasi, dajala jil. 1 otiebno bi bilo tudi, da br kredite za obratna sredstvn in in- ,lve dele s pouruw- lkoy« £ ,i Kadlo klub iz ‘kzstavlja‘» ^0v, ••»»ito klub i 1 sprej®1*1. a lfl raznih rad lo W k,ju6 ttomatskl , rS. druno novotarij * . fpio){ ncmeira, da pa kino klub , | *Pa Hnbn1’ ta svoj novi k ' ,jski) P°?"V Inmai&i drase inousir J , iv |n i lMll I |razne »J«". fotO flenernee«. ^d,» £-l.ni„ik» P* Ittt. ljata - J *■ nadomešča draRe inuj1 «anli»i Vjiiliil aparate. Prav tako Je «»> povo^v*",. aparat^ ln Ur^dno /epl loto Vsle ,n ing. Cerar je P°* a.TLi0 ^ članstvo, ki sc je o«12 j^jja d1'0, v tolikšnem številu, da I j n» rana premajhna. Ljudj*- Z!1 čedalje bolj zanimajo spod..rska vprašanja. Tov. ing. Vehovar je v o *• -ra r isp Jili' P??l0ur'j° poročilu obravnaval vsa zj,0rov: spodarslta vprašanja • ,eS,,r o'1 cem pojasnil marsikaj, vedeli ali kar so napacnt popolnui ladji, ln njegov pomočnik Stepan poročilom pa tudi ljudski odbori, j , ooses iv.i''' r, v'' 1^U rjspeševanju kmetijstva bo razen j so . *- i.., V11 ja k i sloni nn nnčelih Hrn*hPnnon ninn.-i I !>k‘?. POSLS*va, predelovalna ln-lu- denarnih sredstev, ki bodo zagotov- spodarski str . Rapajič. oba so aretirali, tihotapsko sloni na načelih družbenega plana blago pa zaplenili. Zagovarjati se za leto 1955. bosta morala pred sodlSčem. i predlog teh ustanov obsega mno- Preiskava Je dognala, da sta se £o konkretnih ukrepov za poveča-ukvarjala s tihotapstvom ln da sta nje kmetijske proizvodnje, med Ica- j, _______________________________ - ie lanl nakuPiia na Dunaju in v terimi so najvažnejši ukrepi za po- i dr.), da to 7iadtvo proučimo in sku- | drugih mestih večje količine blaga, večanje donosa, za zboljšanje živi- ki sta ga skrivaj uvažala v naSo noreje, za okrepitev živilske inJu-državo in prodajala. Letos oktobra strije ter Za okrepitev zveznih, re-in novembra sta kupila v Avstriji in publiških, okrajnih in občinskih Nemčiji 700 vžigalnikov 5970 britvic, skladov za kmetijstvo. Strokovnja-elektrlčni huhalnlk, foto, električni ki, kj so pripravili ta gramofon, 30 žarnic za radioaparate, nijo, da je najvažneje ure, 6 vrečic raznih delov za ure, negovati posevke in jih zaščititi tri radijske žarnice itd. pred rastlinskimi boleznimi in škod- republike. .................................................................... fftJi strija, žitni sklad in podjetja za Ijena iz investicijskega sklada (sploš-1 so se v razpravi 1 nf^. scm°- „ . investicijski sklad 16.2, sredstva ' člani SZDL. Med dn.g-n' * 7acln ‘ V predlaganem sistemu ukrepov za živilsko industrijo 7.8 regresi tudi vprašanje ndeka ,ann regulacija rek, izsuše- din, skupaj 38.8 milijard din) tre- . znano, da je mleka “ da vanje močvirij In umetno namaka- ba zagotoviti še proračunska sred- zlasti poudarjena zaoi ure< nje nerodovitne zemlje ter regula- stva in sredstva skladov v rcpubli- treba dovoz in razdeljevi ^ oS|ni cija hudournikov. Dela v zvezi z kah in okrajih v znesku 7 milijard ti tako. da LjuhUaia ne regulacijo Donave, Tise, Save, Mu- din brez mleka, kakor se u ”,redvse , re in Velike Morave ter zaščito pred , 'dan Zveznega izvršnega sveta nje dni. Vse kaže, da gic *sesl9nKl tvo. Strokovnja- t oplavann na teh rekah naj bi fi- Slavko Komar je v dopoldanski raz- ze ceno. Zato je btlo n» ^ pri ta predlog, me- nansirali iz zveznega proračuna in pravi sporočil da je Zvezni izvrš- izraženo mnenje, naj ni' olTi eje razširiti upo- vodnega sklada FLRJ, vsa druga ni svet sprejel večino predlogov meril pripomogli z te< il in Hnhrih «p- dela v zvpzi 7 r#*r»nlnrii r\ hlld/M1i> ____• _** .. knnoln do nn 1)1 pr<-» - ® šir°' °bIOg "a rabo ume,nih nnojii in dobrih 'sc- dela v zvezi z regulacijo hudou°r- kme^ij.kih'"orpaniVacij'’ v'”zvczT i bencin,'da ne bi prev žarnicah, 100 Jeirmenčkov za zapestne men, pravilno obdelovati zemljo, nikov in zaščito pred poplavami pa družbenim planom in da bo neka- podražil mleka. sa| je ^ iti ti naj bi finansirali ljudski odbori ali terc druge pa tudi te pred* 1 ^ **" nrpvnznc druge, pa 1 lu nroučil. predloge kma- i odpade na P|i’voznc tc|i3. I ške kakih 57% cene mlcK« SPREHOD PO MARIBORU LJUDI JE TREBA NAJPREJ VZ6AJATI TO IN ONO IZ CELJA bi^l° ^ pomanjkljivostih, ki ]toi!j5.n}ora^i- odpravljati delovni ®®'ens'^° tehnična za- noj. v mnogih mariborskih Jetjih pomanjkljiva. To je si-^ boasokn1Cer n* Poras'-°> vendar je jejj, ° nad svetovnim povpreč-in . .^“dar se delovni kolektivi ln sile. Lahovi upravni organi izgo-0 na fluktuacijo delovne slitve. Lenuha je treba plačevati po njegovi storilnosti, pa bo že poizkušal povečati svoj zaslužek z boljšim delom. Vodstvom podjetij ne bi smeli dovoliti preveč samovolje, čeprav imamo delavske svete, se še lahko dogajajo krivice, kot se je zgodilo nekemu knjigovodju, ki so ga zaradi starosti hoteli postaviti mnogo opravka, so nezakoniti od- za vratarja. Zato je potreben nad- Maribor, 3. dec. Oba zbora MLO Maribor sta na sinočnji skupni seji razpravljala o delu sanitarne inšpekcije, prosvetne inšpekcije in inšpekcije dela ter o raznih vprašanjih, “i so jih te inšpekcije morale reševati. P°«>čilu inšpekcije dela se prespani ali celo vinjeni. Te g razvila živahna razprava pred-1 ugotovitve kažejo same, kako se da pomagati. Druga pomanjkljivost, s katero je imela inšpekcija dela pustu Dejstvo, da je arbitraža razveljavila 53 nezakonitih odpovedi, kaže, da je bilo mnogo takih primerov. Ni pa znan noben primer, da bi moral nositi stroške, ki so nastali zaradi nezakonite odpovedi, uslužbenec, ki je dal tako odpoved. Nekateri odborniki so se zavzemali za to, da bi morala imeti vodstva podjetij večjo svobodo pri odpuščanju delavcev in uslužbencev. Po njihovem mnenju bi bilo treba včasih odpustiti slabega delavca, čeprav mu ni mogoče dokazati njegovih napak. Med razpravo pa so prišli do zaključka, da take trditve niso pravilne. Vsakega nepoštenega delavca je možno odpustiti po zakonitih . ______________________ predpisih. Treba pa ga je tudi žefi ^ dotok delavcev s pode- vzgajati in ga opozarjati na nje-m — j. j—i— —3 gove napake, ne pa čakati, ne da bi ga opominjali. Odpustiti ga je treba šele takrat, če opomini in predhodne kazni ne bodo za- pjp: 111 Podobno, je treba naj-*a izprašati, ali so storili vse je K« slehernega delavca, kar kažT” v njihovi moči Statistika mladi- ,se največ nezgod pripeti | legle. Nekateri pravijo, da bi se ljudem med 18 in 23 le- j radi odkrižali lenuhov ne po-1;0 ter okrog 1. in 15. v mesecu,1 mislijo pa, kaj bo s takimi ljudmi (j6iiPr^Ttle,j° plače, in ob pone- in ali ne bodo prišli v breme lto 'y_ ali dnevih po praznikih, skupnosti, ki bo morala skrbeti ®itateri pridejo na delo ne- zanje, če ne bodo dobili zapo- V Mariboru 1158 vajencev ja ^ priboru zaposlujejo podjet- i stica? Potrošniki si ga ne bodo mo-Od t °brUli obrati 1158 vajencev. I gj; privoščiti po tako visoki ceni, ^Poslenitf odstotkov vajencev ; ^j je p0 hranilni vrednosti večkrat teisti£-u“ ,V kovillskl’ gradbeni, ] pretirana. Za 1 kg kislega zelja lahki. v J *,U lesll° predelovalni stro- ko dobijo več kot 2 kg kruha aU cev v ^auslriji se uči 193 vajen- 6 do 7 kg krompirja ali celo 30 dkg zor. Organi delovnih kolektivov pa imajo dovolj zakonitih možnosti, da se otresejo škodljivih ljudi, ki jih ni moč popraviti. Ne smejo pa pozabljati, da je treba ljudi najprej vzgajati. To velja predvsem za fizične delavce, ki ne morejo povzročiti kake večje materialne škode. Po razpravi je MLO sprejel ustrezne sklepe. P. Vino dražje* od žganja Mariborčani smo se že navadili na počasno in vztrajno dviganje cene vina, obenem pa se tudi odvajamo od pitja. Zato pa se tembolj čudijo tujci, ki obiščejo naše mesto. Vsi skupaj pa se čudimo nesorazmerju cen med vinom in žganjem in razliki v cenah, ki bo v Mariboru kmalu izginila. Pri »Za morcu« točijo sortna vina po 280 in 300 din, pri »Novem svetu« pa tudi po 320 din; kozarček slivovke in nekaterih likerjev pa po 20 din. V trgovinah prodajajo slivovko v litrskih steklenicah že po 300 din, boljšo in močnejšo pa po 320 din. Ce odštejemo vrednost steklenice, stane liter slivovke prav toliko, kakor liter srednje dobrega vina. Kako določajo takšne cene? Ali prodajajo močne alkoholne pijače — žganje in likerje — prepoceni ali vino predrago? In ali se take cene ne bodo maščevale tudi nad gostinskimi podjetji? J. gradbeništvu 59, v prometu | mesa (čeprav je meso tudi predra v obrti 778 in v gQj Jako visoka cena pa ni upra- ’ V,.!rSovini ioo obrtn- Poklicih 21. Podjetja in 1QjO * so v letih 1948 do leta 3 odst. učnih pogodb; 25 oj 01 32 odstotkov, 1952. leta Pet , ’ 37 odst., letos pa zo- kater-010 3 odst. Učne dobe ne-Ctpr * Vajenci še niso zaključili, l94jj s° stopili v uk že v letih so jjg.0 Vzroki so v tem, ker di ^ uCno dobo zboleli, ali zara-*>iso e posameznih obratov Uk0m m°gU takoj nadaljevati z Zel Zares kislo zelje Sen »J6 je bilo v Mariboru vso je-ljiv0 ,° drago, do 30 din. Razum-*elje’ a bi moralo biti tudi kislo bilo (j?>ra2nierno draže, kakor je Pričj vu§a leta. V torek pa sem bil keinn presenečenju mari-lo 2e]j 8°spodinj ki so iskale kis-trŽnici pri glavnem ko-vi^,Mn°Se so se vznemirjale Branj ° ceno — 80 din za kilo-d^’„druse so zatrjevale, da ga ne r^>o ne bodo kupile, četudi . bodo jgji nikoli: nekatere vičena niti s proizvodnimi stroški. Zato bo treba poskrbeti, da bo prihodnje leto mariborski trg bolje založen z zeljem. Uresničena je koristna pobuda Rdečega križa in celjskih podjetij Ob sodelovanju celjskih podjetij »Celeia-SAD« — kombinat živilske industrije, »Mleko«, »Sadje-ze-lenjava« ter trgovskega podjetja »Izola« iz Slovenskega Primorja je Rdeči križ priredil v mali dvorani doma SZDL — Celja prvo razstavo brezalkoholnih pijač. Razen vseh vrst sadnih sokov, mezg, marmelade in kompotov, ki jih izdeluje kombinat »Celeia-SAD «# razstavljajo podjetja še mlečne izdelke in razno domače sadje. Del razstavne dvorane je izpolnjen z grafičnimi prikazi in nazornimi slikami o načinih boja proti alkoholizmu pri nas. Obiskovalcem razstave postrežejo proti majhnemu plačilu tudi z raznimi sadnimi sokovi in mlečnimi pijačami. Razstava brezalkoholnih pijač, ki jo je doslej obiskalo nad 6000 ljudi, bo odprta do ponedeljka. F. K. Železobetonski ali železni most čez Savinjo V zvezi z regulacijo Savinje na ovinku v Ceilu bodo prihodnje ieto začeli graditi nov železobetonski most, ki bo vezal Ulico XIV. divizije z novo cesto pod naseljem Bieg. Mest bo 113 metrov dolg in 14 metrov širok. Cestišče bo 9 metrov široko, na vsaki strani pa oosfca dva in pol metra široka hodnika za pešce. Investicijske stroške za to pomembno gradnjo bo prevzela republiška Uprava cest, znašali pa bodo približno 75 do 80 m.ii-jonov dinarjev. Čeprav se v Celju še niso odločili za to, ali bo nov cestnoprometni most čez Savinjo icz železobetona ali železa, je vedno več predlogov za železo-betonsko izvedbo. Most iz železobetona ne bi le dlje služil, marveč bi bili stroški za njegovo vzdrževanje, neznatni v primeri z železnim. Vsekakor pa bo oblika novega mostu morala ustrezati okolju starega mesta, na ' kar morajo projektanti pri izdelavi načrtov tudi računati. »Andrejev sejem« v Celju je obiskalo veliko ljudi, a iztržek je bil manjši od lanskega Kakor vsako leto, je tudi letos bil 1. decembra v Celju tradicionalen »Andrejev sejem«, ki ga je priredila mestna Trgovinsko-gostin-ska zbornica. Domača trgovska podjetja so že zvečer postavila pred svojimi trgovinami stojnice in prodajne mize. Naslednjega dne je sorazmerno toplo vreme ugodno vplivalo na sejmsko življenje. Pločnike v središču mesta so že navsezgodaj zasedli številna trgovci in mize, drugi so spet razložili svoje blago kar na asfaltna cestišča in na obcestne hodnike. Na sejmski aan je prispelo v Celje z vlaki, avtobusi in tudi peš več tisoč ljudi iz bližnje in daljne okolice, da bi nakupili to in ono, kar pač potrebujejo doma za zimo in pomlad. Mnoge kupce je privabilo blago na stojnicah, ki so ga prodajali nekoliko ceneje, pa tudi trgovski lokali so bili od jutra do večera polni kramarji, vtem ko je okoli 9. ure ( kupcev. Trgovska hiša »Ljudski dopoldne’ vse mestno središče bilo 1 magazin« je imela na tržni dan za Gradnja novega upravnega poslopja »Savinja« v Celju hitro napreduje kot veliko in živahno sejmišče, nad 3 milijone din prometa, trgovi-Vzdolž Prešernove ulice, na Tomši- |na »Volna« nad 2 milijona, »Manu-čevem trgu, v Stanetovi ulici in na i faktura« nad 1,5 milijona, »Ves-Trgu V. kongresa so trgovine in po- j na« v Cankarjevi ulici blizu 1 mi-samezni kramarji iz raznih krajev lijon itd. Slovenije in sosedne Hrvatske po- Vzide temu, da je letošnji »An-stavili številne stojnice in prodajne | drejev sejem« v Celju obiskalo ve-■ j liko ljudi, je iztržek bil nekoliko j manjši kot lani. Številni kupci so j jemali predvsem tako blago, ki ne | prinese večjega računa, kar za trgovce ni bilo preveč razveseljivo. Nove rimske najdbe v Celju in Šempetru BREŽICE ‘i;«. Pred dnevi so imeli v mestu sestanek za ustanovitev društva eko-I nomistov, ki ga nameravajo ustano- Tnvarnp pfprinnih nli viti v kratkem. Izbran Je bil inicia^ NadziaeK lovarne etenemn olj ' tivni odbor. 1 v Celju je ze pod streho IN ŠE NEKAJ IZ PTUJA Uspešna gostovanja ptujskega gledališča Po uspelih predstavah »Mladosti pred sodiščem« v Ptuju je kolektiv , okrajnega gledališča obiskal tudi Gorišnico, kjer so igralci doživeli topel sprejem. Vaščani so pokazali toliko zanimanja za to predstavo, da Je bila dvorana dootila polna, 'eprav oder ni bil najprimernejši za nastop, so igralci izrecno dobro podajali svoje vloge, ker so čutili rnklonjenost občinstva, kt ie njihov trud prisrčno pozdravilo. 2*a tem so gostovali pri delovnem kolektivu »Grod''ia* v Kidričevem, kjer je tudi delavstvo navdušeno spreje.o njih nastop, imajo pa načrt obiskati tudi druge kraje. M. E. tije ^i jetiji0. Pokupile vse kislo zelje, lc teinu premagalo požele- ^l^nelo tU(jj mo£no ]jjsi0 ceno. ua ^ ki.il10! res tako malo zelja, ^^lslo zelje postalo le posla- P SEŽANA d«?1’ vinskega pridel- hii„ H zaključen te dni, kaže, nav.vir, etos vinske kapljice več u?altio riS0’ vendar je po kakovosti i povprečjem. Po količini Si k° vin upravičeno sodili, da nl zpnrtii Pocenilo. Vendar se to V oii VsaJ v Seiani so cene iste kot lani. V gc-,7?ariev m aja'° novi teran po 220 So hP' odkrnJ’, vtem ko 6a Podjetje 11 Uter prl Pridelovalcih po M. i .. Ptuj OD VSUPOV.iOB ^ 1 D V M P15 č f O podružnice ln delavski sveti spomnili t)fl] t - iv x\ o IV Zlasti oddaljenejših in hribovskih šol v Virti®1 dimnik ™ s posebnimi prispevki, morda v obli- vsa£ dan vTiTVred dSe- ki enkratnega patronata ali podobno. >egn°vi dirnnik nrešpMl višino le- Za novoletno jelko pripravimo pri-klsline v starem delu Jctna presenečei.ja vsem našim otro-on Novi dimnik sej k°ml SELA -k ■C (Vj j -'-n.uv. ItUVl Ullllllin UV Optonf ' 'Judje pa z zanlma-^ “Jejo njegovo naglo rast. Vwi? le Pred tedni kar ne- noifo e zrasla iz tal stavba ohS. mehanične delavnice HaJJOflJetiB .no‘kovlnarske zadruge. AiJ? brata ?®Kv,stoplla znana kovi' reJ Cph„i ular 12 Krškega, tov. ftove 'delavnih, Je ^ uprav- SoVa občnem zboru Dru » s !«,«„ — iw> So I 1>otr^PŠavllaf|V mladlne v fe* J^>«-nemekuWn“ItnJ„tUnovo°- postajališče v Selah pomembna ‘tfr ^;r^omn^i?„vrjiju^i darila *za Prireditve in prak- 2agotovii okom ob novoletni | oaSfv, |"lovn znesek l milijon di- ^®tehr0rn na ? iPa bo Pripravljalnim Novi vaški odbori SZDL v ptujskem okraju Ta teden v mnogih občinah organizacij Socialistične zveze ptujskega okraja volijo nove va- delovnega ljudstva, ške odbore Socialistične zveze j Dosedanji volilni sestanki va-delovnega ljudstva. Izbirajo po- ških odborov Socialistične zveze Stene in delavne ljudi, ki si bodo j delovnega ljudstva potrjujejo kar najbolj prizadevali razgibati staro resnico, da je zanimanje vo-dejavnost vaških odborov. To je livcev in njihovo sodelovanje pri potrebno tembolj zato, ker do- reševanju tekočih vprašanj v poslej marsikje teh osnovnih enot sameznih krajih najboljše tam, Pri kopanju temeljev za večnadstropno stanovanjsko hišo v Ključavničarski ulici so delavci naleteli na čudno plast kamenja, za katero so domnevali, da ni naravnega izvora. Strokovnjaki mestnega muzeja so pozneje ugotovili, da je na omenjenem mestu pred več kot 2000 leti tekla 4 metre široka mestna rimska cesta. Pod Bregom, kjer regulirajo strugo Savinje, sj pri ba-granju izkopali dokaj dobro ohranjen rimski nagrobnik. Tudi letošnja arheološka izkopavanja v bližini najdišča rimske nekropole v Šempetru v Savinjski dolini so pokazala nove uspehe. Med kopanjem pod cesto, proti kmečkemu naselju, so odkrili tretji baldahin iz marmorja, marmornat blok, v katerega je vklesan orel z Ganimedom in sleme s človeško glavo za velik nagrobni spomenik. Razen tega so našli tudi ostanke marmornatih strešnikov. Komu je zameriti? Ljudski odbor Mestne občine Celje Je pred nekaj dnevi prejel iz Polul (zaselek Celja) zajeten spis, v katerem »Volivci Polul« — na priloženi listi se jih je podpisalo 130, vidni pa so tudi pečati podjetij »Avto-bušni promet, Rudnik Pečovnik, i »Apnenik« Pečovnik itd. — predlaga- , jo da se zaradi krajevne potrebe i Mestni muzej v Celju bo v zavrne bivši lastnici Pantner njena četku prihodnjega leta izdal prvi gostilna — da jo spet odpre. Kako, samostojni etnografski zbornik z grada med 130 volivci ni bilo nikogar, divom iz celjskega področja. Izdajo ali ni bilo ali pa so bile samo na papirju. Okrajni odbor Socialistične zveze je predlagal volitve zlasti zaradi primernega časa, ko člani niso več tako zaposleni na polju in zaradi ugotovitve, da so posamezni vaški odbori netočno poročali o svoji dejavnosti. Tako sta v občini Desternik od 10 vaških odborov delovala samo dva, medtem ko so ostali bili samo na papirju. Nič bolje ni bilo v Cir-kovcih in v okolici Ormoža, kjer v nekaterih vaseh sploh niso imeli F. K. Razstava slik v Mestnem muzeju V novih razstavnih prostorih Mestnega muzeja v Celju je likovna sekcija SKUD »France Prešeren* priredila jesensko razstavo slik. Svoja dela v olju, pastelu, akvarelu in drugih tehnikah razstavljajo člani Avgust Deržak, Branko Vudler, Milan Lorenčak, Vera Pristovšek, Vinko Podjed, Cvetko Ščuka, Anja Maček, Ljubica Ščuka in Darinka Pavletič-Lorenčak. Na tej razstavi je zastopanih nekoliko manj avtorjev, vendar je zaradi tega ne gre zapostavljati. Nedvomno pa je, da si bo razstavo likovne sekcije SKUD »France Prešeren« ogledalo le malo obiskovalcev. Zato bodo prireditelji morali v bodoče izbrati bolj primeren razstavni prostor, ki ne bo toliko oddaljen od središča mesta. Prvi etnografski zbornik za celjsko področje Novo železniiško postajališče na meravajo zgraditi med postajama Brežice in Dobova, v Selah. Postajališče naj bi stalo blizu sedanje ču vajnice na prehodu ceste Brežice— Bizeljsko čez železniško progo. Novo postajališče bi služilo predvsem prebivalstvu krajev vzdolž Sotle, ker bi jim znatno približalo železnico, važno pa bo tudi za vse delavce, dijake, ki se vozijo bodisi v Krško ali proti „ „ „ Zagrebu. Tudi za tujski promet in v Krškem | vc411 Cateških toplic bo novo ’ postajališče v Selah pomembna pridobitev krikega okraja. BRESTANICA V ponedeljek, na praznik republike, so tu pokopali najstarejšega občana in najstarejšega gasilca ~“i na pripravijmiim X* 2V&18#* * 'okrdiu^pomagala kršTega okraja7'“»3-.etne^ Franca JK ki 7 društev orllatellev mW- Šerbca. Ogromna udeležba domačinov V n„VH sk,aa »ml oTrok.Ter gasilcev Iz Sevnice, Krškega Vid-b,*?vo bodrf m"*Jon dinarjev. Pravima ln Senovega je pokazala, kako Pori,.,. Pri tem letos pomagala , priljubljen Je bil pokojnik, ki Je pred t>4 1’ rta 1 pa ne bt smcla P°-, 60 leti sodeloval pri _ustanovitvi ^ta- Ptujski okraj pred III. zveznim kongresom Zveze borcev NOV Na sestankih občinskih odborov Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne v ptujskem okraju razpravljajo o pripravah za občne zbore, ki bodo ta mesec. Zlasti govore o skrbi za otroke padlih borcev, ponekod pa so našli tudi otroke, ki jih starejši bratje ali sorodniki izkoriščajo kot hlap-čiče in jim onemogočajo redno obiskovanje šole. V Cirkulanah so ugotovili, da eo imeli otroka zabeleženega kot partizansko siroto, čeprav je bil njegov oče nemški vojak. S skrbnim proučevanjem takih in podobnih primerov nameravajo še bolj utrditi organizacije. Člani Zveze borcev na sestankih tudi predla,gajo, naj bi organizacije kupile obleko in šolske potrebščine otrokom, katerih starši oziroma redniki uporabljajo njim namenjen denar za druge stvari. Obenem na sestankih poudarjajo pomen III. zveznega kongresa ZBJ, ki bo prihodnje leto in mu bodo prisostvovali tudi izvoljeni delegati ptujskega okraja. kjer so dobri odbori. Drugod pa ugotavljajo, da je posledica nedelavnosti vaških odborov zmanjšanje števila članstva. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva so bili v glavnem hišni gospodarji, ki so menili, da gre edino njim mesto, v tej organizaciji, medtem ko za ostale člane njihovih družin to ni potrebno. Ker je takšno gledanje ozko in nepravilno, ga odpravljajo s pridobivanjem novih članov, zlasti žensk in mladine. V večini občin so ustanovili volilne komisije, katerih člani obiskujejo posamezne hiše in tudi nečlane, da bi ugotovili, zakaj ljudje niso člani. Povsod povprašujejo volivce o mnenju, ki ga imajo le-ti do predlaganih kandidatov. Prepričani so, da bodo samo tako lahko utrdili osnovne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. Na volilnem sestanku vaškega odbora na Turškem vrhu so volivci zahtevali več sodelovanja bivših aktivistov, ki so podpirali narodnoosvobodilno gibanje v tem delu. V Ptuju so govorili precej o problemih mladine, povsod pa je mnogo zanimanja za vsebino komun. -r ki bi predlagal kako drugo rešitev. Nedvomno pa je pri vsem tem še bolj žalostno dejstvo, da so »volivci Polul« naslovili svoje pismo »Upravnemu odboru LOMO — Celje«. Vse torej kaže, da je še za mnoge družbeno dogajanje pri nas kaj »neznan svet«. F. K. bogato opremljenega etnografskega zbornika je omogočilo večletno uspešno delo na terenu in seminarsko obdelovanje zbranega gradiva. Pomembna publikacija bo razen svoje vsestranske vrednosti hkrati še dokaz več o prizadevnem delu in uspehih celjskih muzejskih delavcev. NOVICE IZ PROSVETNEGA ŽIVLJENJA NA GORIŠKEM Skrb za kulturne spomenike Zavod za varstvo kulturnih in Doslej smo temu vprašanju po-zgodovinskih spomenikov LRS je svečali le malo skrbi in Zavod ni sklical v Novi Gorici posvetovanje storil mnogo na Goriškem, vendar zastopnikov političnih in oblastve- je obljubil ravnatelj Edo Turner, da nih forumov, da bi sestavili pred- bo odslej Zavod po svojih močeh log, katere spomenike je treba j tudi finančno podprl prizadevanja predvsem in najprej zavarovati in | Goriškega muzeja, ki je trenutno restavrirati. Po zelo živahni in p)odni razpravi je bilo sklenjeno, da bo SPK OLO Gorica s pomočjo Zavoda za varstvo spomenikov LRS poskrbel v letu 1955 predvsem, da bodo zavarovani ostanki rimskega zidu v Ajdovščini za delno restavriranje gradu v Braniku (Rihemberku), obnovljen grad v Kromberku, kateri bo služil goriškemu muzeju in da bo obnovljena Gregorčičeva domačija na Gradišču, kjer bo treba urediti sobo za Gregorčičev muzej. M A R T U L K V nedeljo, 28. nov. je bilo v Gozd- Martulku zares lepo. Tamkajšnja odkrila spomenik ni lnritmtriiaiHh nod- RalhenDurgu. vse ao /.auiijcKa »c je , pniuim uvavviii, Je izdelan po na- j navpzane nla znVo tkromna^e- pokojnik zanimal za rast brestani- Črtu ing. arch. Vinka Glanza in stoji I ??stva za darila orenotreb- ških gasilcev, katerim le nad 50 let ob glavni cesti in odcepu poti na j kom. Naj bi se sindikalne pomagal z delom ln nasveti. železniško postajališče Martulk. Sfiellu ^ mnoge osnovne šole na' kratne prostovoljne gasilske čete v organizacija ZB je odkrila sr £51. ni,,’ kJer ni mdustrilskih nod- Rajhenburgu. Vse do zadnjega se e , padlim borcem, ki je izdelan Miren pri Gorici šele v razvoju in zanj zelo skrbi tov. prof. Slavko Kretič, ki je nabral že ogromno materiala iz NOB. Seminar za pouk ročnih del... Svet za prosveto in kulturo na Goriškem Je organiziral v dvanajstih krajih enodnevni seminar za prouče vanje ročnih del na osnovnih šolah Udeležba je bila povsod obvezna za vse učitelje osnovnih šol. Le-ti so se seznanili predvsem s tem, za kaj in kako se. da uporabiti lepenka in navaden papir pri pouku ročnih del Kajti za druge stvari, o katerih bi bilo tudi potrebno govoriti prosvetnim delavcem, sedaj še ni dovolj sredstev in bodo prišle na vrsto pozneje. ... in za šolske upravitelje V Novi Gorici je bil seminar zn šolske upravitelje. Udeležilo se ga je lepo število mlajših učiteljev-začet-nikov. Obravnavali so to, kar potrebuje upravitelj šole pri svojem vsakdanjem delu in to kar bodo morah mlajši učitelji znati, ko bodo prišli pred izpitno komisijo za strokovne učiteljske izpite. Profesor Gustav Šilih je bil med nami V Novi Gorici je pred- 'al profesor Gustav Šilih o vzgojitelju in spolni vzgoji. O isti temi Je predaval i v Ajdovščini. Predavanja smo se ud ležili prav vsi prosvetni delavci besede tovariša profesorja nam boi zelo koristile pri našem vsakdan;« , delu, posebno pa nam bodo slu' j njegovi nasveti pri delu s starši r.. ših otrok, katere vzeaiamo. -mil- I Za socialistične temelje šolske reforme Sekretariat za prosveto in k uj' turo tretjini vpisanih otrok se nam do beden od obeh predlogov ni mogel pri Zveznem izvršnem svetu je skli- konca nižjegimnazijskega kurza iagu- imeti in tudi ni imel ambicije, izra-caj na pobudo podkomisije odbora za bi: ali ostanejo zaradi prestarelosti žiti kako že sprejeto mnenje ali re-prosveto in kulturo pri Zvezni skup- | doma ali pa gredo na pot vajani-štva, formno varianto slovenskih proevet-šfiind konferenco o problemih reforme 1 — oboji, nezadostno izobraženi. — Na nih delavcev v oeloti — prvič zato obveznega šolstva. Na konferenco je j nižeorganiziranih osnovnih šolah, zla- ne, ker nobeden od njiju ni bil v naši povabil pedagoške delavce iz vseh j sti na eno- in dvorazrednih, položaj republiki širše predebatiran, drugič republik. Sestankov konference (v po- j tudi ni rožnat. Velik del otrok (pre- pa zato ne, ker nobeden od njiju ni slopju Zveznega izvršnega svetal) se težno kmečkih) absodrvira samo šest bili v celoti dokumentiran. Šele široka je udeleževalo 50—60 ljudi. programov. Programa 7. in 8. šolskega in organizirana diskusija, zgTajena na Konferenca se je pričela 24. no- leta se pod pritiskom povsem razum- solidnem dokumentacijskem gradivu, vemhra. Poročila v stanju in proble- Ijivih prilik razblinjata v ponavljanje bo mogla ugotoviti kako definitivnej. mih šolstva so podali najprej zastop-1 stare snovi. Imamo cele okraje, v ka- šo načelno in praktično vrednost ene-niki Hrvatske, SSovenije in Srbije.! terih ni niti en otrok registriran v ga ali drugega. Oba predloga sta imela Popoldne so poročali zastopniki Voj- 8. razredu, torej za 8. učni program, nesporno vrednost v toliko, v kolikor vodine, Crne gore, Bosne in Hercego-; Izhodišče naše bodoče šolske re- sta bila dve povsem konkretni izho-vine in Makedonije. Po poročilih se I formo je sanacija položaja našega de- dišči reformne debate, je razvila živa, sem pa tja prav burna lavskega in kmečkega otroka, ki jima Diskusija, ki se je razvila po diskusija, s katero so konferenco 25. \ s sedanjim sistemom ne moremo bi- končanih poročilih, je bila živa, za-novembra zvečer zaključili. Po kon- j stveno pomagati, naj bi to še tako nimiva in na sorazmerno primerni čanem rednem delu je bilo udele- j želeli. Treba bo sprememb. A kakšnih višini. Iz nje so se izluščila nasled-žencem javljeno, da se bodo v okviru j in kje? nja skoraj soglasna mnenja; 1. nižja Oddelka za dokumentacijo pri Zvez- j Na konferenci so slovenski dele- gimnazija kot tip šole ne ustreza, nem izvršnem svetu formirale delov- gati razvili dva reformna predloga, 2. Obvezna šola mora dajati splošno ne skupine, sedem po številu, ki bodo i ki pa seveda nista zaenkrat nič več izobrazbo, v nobenem primeru in tipu obravnavale problematiko šolskih sto- | kakor dve začetni misli, dva rahla strokovne. 3. Treba je razčistiti pojem penj in pedagoških področji (n. pr. j poizkusa, kreniti z mesta. Po prvem splošne izobrazbe in mu dati novo delovna skupina za obvezno šolstvo, j predlogu naj obsega obvezno šolanje družbeno vsebino. 4. Reforma mora za strokovno šolstvo, za predšolsko j 6-letno osnovno im enotno stopnjo (v dati podeželskim šolam možnost in-vzgojo itdj). V teh delovnih skupi- j mestu in na vasi) in 2-letno vrhnjo tenzivnejšega razvoja. 5. Obvezna šola nah bodo delali zastopniki republik, i in rahlo diferencirano stopnjo (ob- mora biti po svojih ciljih in nalogah Vso republike so bile naprošene, da j vezno predmetno jedro, skupina ob- enotna, a naj ne bo po svoji vsebini pošljejo Odddelku celotno dokumen- j veznih izbirnih predmetov, skupina dela uniformirana, pač pa naj se Dotacijsko gradivo, ki zajema historiat 1 neobveznih izbirnih predmetov). Po tranje diferencira. I. š. šolskega sistema, njegovo trenutno drugem (mariborskem) predlogu naj stanje in poglede nanj, kakršni so se I bi biila obvezna šola artikulirana v pač v zadnjem času v posameznih dve stopnji: prva bi obsegala stopnjo republikah izoblikovali pod pritiskom 5 let (osnovna), druga pa 3 leta (sred-potrebe, da reformiramo šolski si- nja). Ta predlog ni izhajal predvsem To pa bomo lahko dosegli le, če se bomo v prizadevanjih za novo, bolj življenjsko, bolj zanimivo in bolj učinkovito šolo otresli dosedanjih pogledov na učne predmetnike in programe. K delu samemu pa je potrebno cijo, se izvrši prvo predme e pristopiti z veliko mero čuta odgo- j va, stvarni pouk pa ostane e vornosti. Kaj poreko starši, pa tudi j celosten učni predmet (zemljepis, Pn šolarji (ko dorastejo), če jim bomo rodoznanstvo in zgodovina) z 0ŽJ0 v današnji demokratični družbi ure- ln širšo domačiJO kot jedrom celotnega pouka; v 4. šolskem letu & stvarni pouk razdvoji v domoznanstvo (zemljepis + zgodovina) in P* ^ dili nedemokratično šolo. VENCESLAV WINKLER, šolski upravitelj: ŠOLSKA REFORMA NE MORE POGLABLJATI RAZLIK MED MESTOM IN VASJO Naše osemletno šolanje se le po- ci v nižeorganiziranih šolah osem let 1 časi razvija v take oblike, da bi pouk ter dobili v glavnem tako izo-večina mladih ljudi dobila v osmih brazbo kot v urejeni šoli v nekem letih kar največ osnovne izobrazbe središču. Ovire so na prvi pogled stem. Prva bo za-čeda delati skupina za obvezalo šolstvo. S pomočjo dokumentarnega gradiva, ki naj ji ga pošljejo republike v 10—15 dneh (nevarno kratek rok), bo izdelala študijo za javnost, ki bo obsegala študijsko obdelamo gradivo in analizo ter povzetek problemov, kakor so na konferenci izstopali glede na svojo tehtnost in nujnost. Tov. Zanko, ki je vodil delo konference, je v uvodnih besedah, a tudi med samim delom konference posebej poudarjal, da konferenca ne more imeti in nima namena * usvojiti kak definitiven predlog, ki naj v kakršnem koli smislu neposredno vpliva na značaj im smer šolske Teforme; konferenca žela, tako je poudarjal, zbrati in soočiti reformne probleme in vidike republiik ter se dokopati do kritičnega pregleda sedanjega stanja šoilstva, od koder naj steče pot do šolske reforme. Poročila republiških delegatov so izredno ostro dokazala dejstvo, da je razvitost in struktura šolstva v naši državi izredno heterogena. Medtem ko se n. pr. Črna gora, ki je ob osvoboditvi prevzela dediščino 70°/« nepismenih odraslih in se je morala boriti za to, da zajame mladino v osnovne šole vsaj za 3 leta, 6edaj bori za to, da zajame mladino v šole vsaj za 4 leta, — medtem ko je Bosna ob osvoboditvi prevzela 337 učiteljev in 299.000 nepismenih in je šel njen napor za tem, da omogoči vsem otrokom (s povišanjem števila učiteljev) vsaj 4-tetno obiskovanje šole, — jo v Sloveniji 8-letmo obiskovanje šole že zgodovinsko dejstvo in so se njeni šolski napori gibali v povsem drugi smeri kakor napori drugih republik. Nekatere republike so šele na pol pota. do tistega, kar Slovenija (zaradi zgodovinskih prilik) že ima, zato je bila pestrost problemov, kriterijev, dokumentacij in predlaganih ukrepov izredna, pa menda tudi bojazen vzbujajoča in je naravnost silila k zaključku, da bodo morale republike reševati šolske probeme precej individualno in svobodno. Naše bralce bo zanimalo, s kakšnimi poročili in pregledi je prišla na konferenco Slovenija. Kritika oz. poročilo o sedanjem stanju je obsegalo naslednje važnejše misli: nižja gimnazija, ki spada pri nas k gornji stopnji razvitega tipa obvezne šole ne služi svojemu namenu; po vsebini in metodah dela se ne loči bistveno od predvojno nižjo gimnazije, foi jo otroke (vsaj v nekom smislul) izbirala, danes pa odpira vrata dvem tretjinam vseh naših otrok. Posledica je, da na njej no uspevata delavski in kmečki otrok, ki nima-ta in ne moreta imeti znatne izobrazbeno pomoči od doma. Dve iz izobrazbene problematike podeželskega in delavskega naraščaja, pač pa iz psiholoških korenin pouka. No- Glede na različna mnenja o načelih šolske reforme je uredništvo zaprosilo nekatere vidne prosvetne delavce, naj javno zavzamejo stališče glede enotne šole. DR. VLADO SCHMIDT, univerzitetni profesor: SMOTRI SOCIALISTIČNE DRUŽBE ZAHTEVAJO ENOTNO OBVEZNO ŠOLSTVO Ko razpravljamo o šolstvu — tudi meljna obveznost do družbe In do o njegovem sistemu — moramo upo- , posameznika — če bi že na stopnjo števati družbeno vlogo šole, kakor j obveznega šolanja vnašali enostransko tudi njeno nalogo, čim bolje obli- usmerjenost alt na fizično ali na kovati osebnost vsakega posameznega j umsko delo? Zato je zame nespre-učenea. j jemljiva diferenciacija obveznega šo- Z izročanjem upravljanja v roke j lanja, ki bi z različnim nivojem neposrednim proizvajalcem poraja in splošnega izobraževanja za različne terja naša družba nov tip ljudi, ki niso več izključno fizični in tudi ne izključno umski delavci, ki jih vse manj utesnjuje nasprotje med fizičnim in umskim delom. S tem procesom socialistične demokratizacije učence te diferencirala na bodoče fizične in bodoče umske delavce, namesto da bi zaradi družbenih potreb in zaradi skladnega oblikovanja osebnosti učencev to enostranost premagovala. Težav, ki jih imamo z obvez- ustvarjamo potemtakem nov družben 1 nlm šolanjem, ne gre reševati z na-pogoj za uresničevanje vzgojnega ide- vedeno diferenciacijo, pač pa tako, ala o vsestransko razvitem človeku, j da revidiramo pojem splošne izobraz-ki ga je postavila že antika, pa je do be, ki je danes še preveč poduhov-danes tudi zaradi ločitve na umske in ljen, in vključimo vanj tudi kaj ta-fizične delavce ostal neizvedljiv, kega, kar sedaj še navadno odrivamo Kako pa naj sedaj oblikuje naša šola na področje strokovnega izobraže-t a k e ljudi — in to je njena te- vanja. DRAGA HUMEK, direktorica učiteljišča v Mariboru: NAČELO ENOTNOSTI ŠOLSTVA JE PRIDOBITEV SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE Naša šola je po revoluciji doži- hoteli z zunanjo diferenciacijo nižje vela mnogo pozitivnih sprememb. • srednje šole uvesti take vrste ozi-Vendar še vedno ne odgovarja po- 1 roma tipe nižje srednje šole, ki bi trebam naše socialistične družbe. Zato nekaterim otrokom zapirale pot do je zahteva po temeljiti reformi povsem upravičena. V tem smo si brez dvoma vsi edini! Kakšna naj bo bodoča šola? O tem smo v zadnjem času mnogo razpravljali. Do izraza so prišla različna mnenja in različni predlogi. To je vsekakor prav in razveseljivo vse dotlej, dokler ti predlogi ne rušijo tistih dragocenih načel in idej, ki jih štejemo med pridobitve naše socialistične revolucije na področju šolstva. Ena teh pridobitev je načelo enotnosti našega šolstva, za katero nas zavidajo mnogi napredni pedagogi drugih držav. To načelo zahteva, da mora biti naša obvezna šola urejena tako, da omogoča slehernemu našemu otroku, ki jo je uspešno dovršil, pot naprej v vse šole in poklice. S psiholoških in pedagoških vidikov lahko diskutiramo o notranji diferenciaciji v nižji srednji šoli, ki bi upoštevala različne interese, nagnjenja in nadarjenost otrok v okviru istega razreda. Napačno pa je, če bi IVAN BERTONCELJ, profesor pedagogike: STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE MORA SLONETI NA ENOTNI OSEMLETNI ŠOLI Korenine dobre in temeljite vzgo- 4. da sistem splošnega izobra- je strokovnih kadrov ne segajo samo ževanja omogoča otrokom poklicno v vajensko šolo, delavnico pri moj- orientacijo, da daje mladini pravilen stru, šolo s praktičnim poukom, odnos do vseh poklicev in zlasti še srednjo strokovno šolo, visoko šolo, * spoštovanje do ročnega dela; pač pa v splošno izobraževalno šolo in celo v predšolsko vzgojo, da ne 5’ v času obveznega Šolanja mora govorimo o domači vzgoji. Zato so šola spoznavati otrokove sposobnosti, ustanove, ki so odgovorne za vzgojo 3lb posredovati staršem in tistim, ki strokovnih kadrov, močno zainteresirane za izobrazbo in vzgojo v osemletni šolski obveznosti. Strokovna vzgoja kadrov nedvomno zanteva: 1. da se šoloobvezni mladini omogoči solidna splošna izobrazba, na kateri bo slonelo poklicno šolanje; 2. da poklicno šolanje ne dopolnjuje obveznega šolstva, ampak ga nadaljuje za izučevanje poklica; 3. da bo obvezno šolanje omogočilo vsakemu mladincu, da bo dosegel kateri koli poklic, za katerega ima nagnjenje in sposobnost ne glede na gmotne razmere; so za odločitev za poklic odgovorni; 6. sistem osemletne šolske obveznosti je tesno povezan z vzgojo strokovnih kadrov, zato mora reformirana šola rasti hkrati s študijem poklicnega šolstva. 7. vsak otrok ima v našem družbenem sistemu pravico, da si izbere po svojih sposobnosti svoj življenjski poklic; to pravico mu mora omogočiti osemletno obvezno šolanje, ki mora biti za vse enako. Katere sposobnosti so predvsem važne za izvrševanje bodočega poklica, pa je vprašanje posameznih strokovnih šol. nadaljnje izobrazbe, pri čemer bi bil zlasti prikrajšan otrok vaških in industrijskih predelov. S tako diferenciacijo bi obenem tudi prisilili otroke k prezgodnji odločitvi za poklic. Cas pubertete za to ni niti malo primeren. 2ivljenjska praksa je pokazala, da v veliki večini otrok tja do 15. in 16. leta ni sposoben sprejemati solidne strokovne izobrazbe, niti za njo nima posebnih interesov. Obvezna šola naj posreduje vsem našim otrokom temeljito, solidno in življenjsko splošno izobrazbo. V njej naj vsi otroci brez izjeme spoznavajo osnovne zakonitosti in dejstva prirod-nega in družbenega dogajanja. Primeri in aplikacija tega pa so lahko različni in nosijo pečat okolja, v katerem otrok živi. Strokovna izobrazba je brez dvoma zelo važna. Cim višjo stopnjo kulturnega in tehničnega razvoja je družba dosegla, tem večja je potreba po dobrih strokovnih kadrih. Predpogoj dobre in temeljite strokovne izobrazbe pa je dobra in solidna splošna izobrazba. Skrajšati splošno izobrazbo na račun strokovne, bi pomenilo korak nazaj. Zadovoljni bodimo, da smo dosegli uvedbo osemletne splošne obvezne izobrazbe, ki nam bo, uspešno reformirana, omogočila večje in boljše uspehe tudi v strokovni izobrazbi. Ker ugotavljamo, da sedanja obvezna šola ne ustreza potrebam naše družbe, bomo nujno morali določiti poj m, vsebino in obseg tiste splošne izobrazbe, ki bo odgovarjala našim potrebam in zahtevam naše družbe. Ko razmišljamo o predlogih, ki naj prinesejo izboljšanje v našem šolstvu, moramo upoštevati pravice vseh šoloobveznih otrok brez izjeme. Bodoča šola mora biti taka, da bodo v njej uspevali tudi na nižji srednji šoli vsi otroci brez pomoči staršev ali inštruktorjev in bodo po dovršeni obveznosti imeli vsi brez razlike tudi možnosti nadaljnjega izobraževanja, če bodo to želeli in hoteli. Ali drugače povedano: iz družbenih, pedagoških in psiholoških vidikov mora naša šola kljub vsem spremembam ostati tudi v bodoče enotna in ohraniti svoj ob-čeizobraževalni značaj. ter se obenem usposobila za nadaljevanje šolanja. Napredne države skušajo čim bolj razširiti osnovno izobraževanje ter šele nanj naslanjajo solidno strokovno šolanje. Pri nas ne vzgajamo samo potrebnih strokovnih ■ delavcev, naši ljudje so tudi nosilci j ljudske oblasti, zato je zanje teme-I tjtta osnovna izobrazba toliko važ-| nejša. Za pravo osemletno šolanje v mestih razen prehodnih splošnih težav ni prevelikih ovir. Tem hujše je na podeželju, zlasti v odročnih hribovskih predelih. V načelu smo lahko le za tako obliko osemletnega obveznega šolanja, ki daje otrokom v mestih in na deželi enake možnosti za nadaljnji razvoj, za tako obliko, ki ne daje prednosti mestom na račun podeželja. To je toliko pomembnejše, ker imamo v Sloveniji še nad tretjino osnovnošolskih otrok, ki obiskujejo nižeorganizirane šole. V nekaterih okrajih (Tolmin, Sežana) je njih odstotek zlasti visok. Ureditev resničnega osemletnega šolanja je v Sloveniji vezana prav na ureditev tega vprašanja in predstavlja obenem tudi reden boj za dvig odročnih in pasivnih hribovskih predelov iz gospodarske in kulturne zaostalosti. Ljudje v takih krajih mnogo pričakujejo od dviga izobrazbene ravni ter trepetajo za svoje šole, čeprav so včasih gospodarsko nesposobni, da bi jih vzdrževali. Pri urejevanju splošne izobrazbe v takih predelih ne more imeti prve besede gospodarski račun. Smatram pa, da je vseeno resno vprašanje, kako bodo obiskovali otro- nepremagljive in če jih ne bomo odstranjevali s srčno prizadetostjo, bomo le počasi napredovali. Stvari se dado do neke mere urediti z združevanjem manjših šol, kjer to razmere dopuščajo, z zniževanjem povprečnega števila otrok na enega učitelja, s posebnim izborom učnega kadra za take šole, boljšimi učili, s spremembami v načinih pouka ter z omejitvijo učne snovi na najpotrebnejše. Ostane še vprašanje tujega jezika. Ne bo enakih možnosti, če se bo otrok v mestu lahko učil tujega jezika, na deželi pa ne. Po dovršeni osemletni obveznosti ob prehodu v strokovno šolo ali v gimnazijo ne bosta mestni in podeželski otrok enakovredna. Za nas je nesprejemljiva vsaka taka oblika osemletnega šolanja, ki ne dopušča absolventu prehoda pod nekimi splošnimi pogoji na katerokoli višjo šolsko stopnjo. Med pogoji za tak prehod bo prav gotovo vedno določeno znanje nekega tujega jezika. Važno je tudi to, da je treba še mnogokje prepričevati kmečke in delavske starše o potrebi večje izobrazbe in da bodo pogoji za šolsko delo v kmečki in delavski okolici zaradi posebnega razvoja v preteklosti še precej časa težji kot na primeru v izrazito nameščenski. Vse to so stvari, ki jih bodo verjetno naše komune reševale prožneje in krajevnim prilikam primerneje. Dvig izobrazbene ravni na našem podeželju predstavlja eno izmed velikih nalog bližnje bodočnosti, je pa tesno povezan s pravilno ureditvijo resničnega osemletnega šolanja tudi v odročnih hribovskih predelih. GUSTAV ŠILIH, profesor pedagog: KAKŠNA NAJ BI BILA NAŠA REFORMIRANA OBVEZNA OSEMLETNA ŠOLA znanstvo ( prirodopis + prirodoslovje) z ožjo domovino (Slovenijo) kot j rom celotnega pouka; v 5. šolsk letu se izvrši popolno predmetenje, učno jedro pa je širša domovina Jugoslavija. Tako se učenci P«® od znanega k neznanemu na n« nazorni osnovi, vsi učni pre m organsko prepletajo, a p0S!°P"iste_ uvajajo učenci k vedno več]i matičnosti. S širjenjem zivljeld j0. prostora se učenci vzgajajo .«ne. tizmu, kolektivizmu in socia1 mu humanizmu, zakaj ob sp nju in umevanju domačije “ vine ju vzljubijo. Petletna ««£• šola pa predstavlja tudi zao ^ izobrazbeno celoto, s katere težav učenci dvignejo na naslednl višjo stopnjo. HENRIK ZDEŠAR, šolski upravitelj: ZDRUŽENJE UČITELJEV ZAHTEVA ENOJNO OSEMLETNO ŠOLANJE V zvezi z razpravljanjem o mi splošno-izobraževalnih - Republiški odbor Združenja Slovenije sledečo izjavo. 1. K razpravi o tem pred^anje bil na sejo komisije za p tudi šolstva pri SPKLRS Pova pil naš zastopnik. Na tej razp ^ re£or. podan sklep, da je pre 0 mo šolstva v tem času labko predlog posameznega a Qg ce- ne more pa to on - „_ „ate V svoji zgradbi bi morala biti enotna in tvoriti nepretrgano osemletno celost. Učenci bi morali biti njo šolo — dosedanjo gimnazijo odn. višjo stopnjo osemletke). Nazori o trajanju prve in druge so različni, skupaj od 6.-7. do 14.-15. leta ter se toda glede na dejstvo, da je z 11.-12. šele potem prešolati (brez posebnih diferencialnih izpitov) na nižje in srednje strokovne šole ter na gimnazije. Na ta način preprečimo, da se prezgodaj razidejo in s tem odtujijo, poklicno odločitev prenesemo na ustreznejši čas, izobrazbo širokih ljudskih množic pa dvignemo na višjo raven. Organizatorična enotnost (ista uprava, isto vodstvo, ista šolska zgradba) je sicer zaželena, ni pa bistvena, če se le zagotovi premočrtnost učnovzgojnega dela. Po svojem učivu bi morala biti splošno izobraževalna in ne strokovna (kakor to nekateri zahtevajo). Toda temeljito bo treba revidirati pojem splošne izobrazbe, katerega vsebino danes še vedno določajo skoro izključno knjižno-teoretski kriteriji. Res ga bomo mogli natančno opredeliti šele po izvršeni izčrpni analizi konkretnih potreb naše družbene stvarnosti, vendar lahko trdimo, da bi moral absolvent naše obvezne osemletne šole predvsem poznati, razumeti in uporabljati bistvena dejstva in zakonitosti v prirodnem in družbenem dogajanju, obvladati elemente moderne tehnike in si pridobiti toliko splošne (zlasti ročne) spretnosti, da bo brez posebnih težav lahko krenil v i sije, ne more pa io m.- r- na5e lotne komisije, oziroma osveto republike odnosno Sveta za pr in kulturo LRS. 2. Smatramo, da je trebgir^0 di-nje reforme šolstva datl delovaii sa-skusijo, v kateri ni zastop- mo strokovnjaki, ampa naša niki strokovnih zdruzenj m vs javnost. 3. Stališče odbora zdzuŽd M izo-teljev Slovenije pa je, • en0tno brazbo naše roladlne p nje, tako da osemletno obvezno . . raževamo ra" | dvignemo splošno veemi naše ven čimbolj ana*°™ ta roladina živi. mladine, ne glede kje 4. Ves sistem našega JPl° braževalnega šolstva pa g0lanja> Ijitl na možnosti nada ^ ^ „reZ t. j. prehoda na vs* sposobnega posebne ovire za vo letom že konec otroštva, bi bila naj-umestnejša petletna osnovna šola s sistemom razrednih učiteljev in tri- otroka. ^ letna srednja šola s sistemom pred- pouk, tako na SP10 n ^ metnih učiteljev. (Seveda bi bilo za- braževainlh, strokovnih in osta'vo želeno, da bi bila srednja šola štiri- , jma za podlag o ° , letna, kar bi bilo možno šele v okviru ^ življenjske potr^allstične 9-letnega obveznega šolanja, ki pa | ueence za cilje socia ^ je vsaj zaenkrat še neuresničljivo.) ! . v kar ne odgovarj V osnovni šoli bi se učili vsi učenci 5 t J nai naše šole odstranijo^ po istem učnem načrtu, in sicer tako, miadeea človeka fizi ” J da bi imeli v prvih dveh šolskih letih, ko je za otroka značilno celostno dojemanje okolja, v katerem živi, ce- razvijajo mladega ciove^ jalh0, emocionalno m telektualno, 6. Ako se edl daje v razpravo obvezno osei ,. lostni (nepredmetni ali globalni) pouk za diferencirano xasno dal v SJ z domačijskim stvarnim poukom kot šolanje, naj bi se is 0 ^ ^ en°in° jedrom; v 3. šolskem letu,* ko otroci roko razpravo tudi Pr<^anje Na vsalC sicer še nagibajo k celostnemu doje- obvezno osemletno jro£ pred,oga manju, a se v njih čedalje bolj raz- način pa je potre vija sposobnost za analizo in abstrak- obširno utemeljiti. MARICA DEKLEVA, direktoric« učiteljišča v Ljubljani- PRINCIP ENOTNEGA ŠOLSTVA clJg iiie Tjnnarr m jutranje DIFERENCI* NE IZKLJUČUJE BOGATE NOTRANJE DSI Sodim, da princip enotnega šol- mora upoštevati djferencira stva ne pomeni enotnega kalupa za ljudi in konkretno, ° poKr5!S šoloobvezne otroke, vsekakor pa daje no stvarnost po _*...<,*Ati eI1 ., in mora dajati enako pravico nadaljnji razvoj vsem, ki so uspešno dovršili osem razredov obvezne šole. Samo to je brezpogojna zahteva, ki smer nzje, srednje in naj višje spe- j0 princip enotnosti stavi ja pred vse i* l‘K°; utrjuje in mu daJe k° diferencirati Učne načrte je treba . tnem 5 enotnem obveznem °s lanju. raii d°' Za vse šole bi torej m za ločiti tiste predmete, k p0tret>n splošno izobrazbo in ki živijenJe’ za vse nadaljnje šole in za odoviOa’ Slovenščina, matematika, to- zemljepis, prirodopis in v učn^ do torej morali najti me peni načrtih za vse šole. m vzgojni smoter teh pred ^ Je izbiti dosežen povsod. Toda ■ izhodišče pri raznih šolah b Iteno. Pri ostalih P^d^da pobilo treba upoštevati po postavl ga okoliša, tako da tl otr .^ev«1 na trda tla in jih nenehno v praktično Življenje. ^ Za vso republiko °bve*vsern dl' meti in njih obseg daJeJ lanje a"' jakom, ki so osemletno ^ vSe« vršili, možnost, da uap itI, glin nadaljevalnih šolah ' •tniosi kme so bili gostje v f1®8 do ?a ,niih°va zmaga ni J|11 tokrJ ?anla* Lokomotiva je tako J_ ZcllUrn] .O 17roflr»A ol 0K0 OB KONCU LETOŠNJE TENISKE SEZONE PREMALO TRENERJEV Razgovor z zveznim kapetanom Josipom Palado !*,ada vV„,Saigrala izredno slabo, F*, lahko ?- r se ne izboljša njena It n« tirno Pričakujemo njen '“Vič 2 ter rt',9?le 80 dosegli: 2iva-Cokič in Toplak po enega. Miz; a» : Vardar 3:0 (1:0) S*WvTiErl3; def' ~ Po dokaj ne-?"a Pren.iVit? včeraj moštvo Parti- fonskega n,Jivo premagalo make- v rr,„«. S 3:0 <1:0>- Najboljši Sa<11 krile? nVU zmagovalcev je bil “ Erlih i, B°rozam. Tekmo je so-c Ljubljane. Zagreb, 3. dec. — Letos je vršil sezono je zelo lahko sestaviti. Mislim, odgovorno dolžnost zveznega kapeta- , da še nikdar ni bilo tako lahko dolo-na naš teniški veteran Josip Palada. j čiti 10 najboljših v sezoni. Sodim, Zanimalo nas je, kakšen predlog o da to ni posebno pomembno, saj je desetorici najboljših igralcev v letoš- | v našem tenisu mnogo važnejših nji sezoni bo dostavil Teniški zvezi ’ vprašanj, o katerih je treba govoriti Jugoslavije. Palada je bil kratek: j in pisati. Vendar vam bom povedal — Seznam najboljših za letošnjo j svoj predlog: 1. Petrovič, 2. Palada, 3. Panajo-tovič, 4. Legenstein, 5. Bačo, 6. Ja-gec, 7. Laszlo, 8. Plečevič, 9. Nikolič, 10. Keretič. BAROMETER NAŠEGA TENISA — Lestvica najboljših — je nada- Sfiduk sLnamo ”ajev ^na?a ^7vovezda 11 Y°jV< lestvica II 11 11 ^tiza» Nmčict »eb £?leter Zmotiva 30:15 16 24:18 16 25:19 15 26:14 25:14 16:13 26:23 25:17 12:12 12:15 12:19 15:22 1 8 13:31 1 7 11:40 11 sami vadijo je jasno, da ne morejo doseči zeželenih uspehov. To seveda slabo deluje nanje. Razen že znanih činiteljev, ki zavirajo napredek našega tenisa, je problem trenerjev najvažnejši. Brez dobrih trenerjev ne moremo dobro in naglo napredovati. Brez dvoma je mnogo talentov v i mnogih krajih. Izrazit talent je n. pr. mladi pionir Jelič iz Splita, toda v | njegovem mestu ni trenerjev. Jasno k je, da se ne more normalno raz- a vijati. KAJ PA IGRALKE? — Pri ženskah ni nič novega. Tu e Petrovič in Panajotovič 3. je letos na lestvici najboljših veliko mladih teniških igralcev, ki so močno napredovali. To velja predvsem za Jagca in Bača. Ni več starih igralcev, razen Laszla in mene. Noben igralec z letošnje lestvice ni prekoračil 30. leto. Najstarejši je Legenstein. Vse to izpričuje, da se naš tenis preraja. V tej sezoni je bil uspeh večji kot v lanski glede na razvrstitev j mladih. Toda naši najbolj nadarjeni mladi teniški igralci morajo še mnogo delati in vaditi. Vsakemu še nekaj manjka, da bi bil popoln turnirski borec. Velika hiba Panajotoviča, ki je sicer že zgrajen igralec, je malodušnost. Njegova »Ahilova peta« je kondicija. Pri Jagcu, ki ima res popoln »repertoar« udarcev, pa je naj-večje pomanjkanje — slabi živci. Naravnost neverjetno je, da ta mladi igralec ne more brzdati svojih živcev. Eačo, ki je najbolj borben v mladem rodu, ima samo dva najnujnejša osnovna udarca. Je hiter in odločen; lahko bi marsikaj dosegel. Mora se še učiti. Naši mladi eliti za petami so številni nadarjeni igralci — Jakšič, Mijuškovič in drugi. To sezono ste bili prvikrat zvezni kapetan. Kakšna so vaša opažanja in izkušnje? — Še nikdar nisem v eni sami se-tini d’Ampezzo v Italiji, skakači pa I zoni obiskal toliko mest in krajev v Naši tekmovalci bodo sodelovali | naši državi. Opazil sem, da se mla- ljeval Palada — je izvrsten barometer I - - sikh Q^inn miarUnim stanja v našem tenisu. Veseli me, da smo še vedno 8ibki’ edino ml*dinka HAŠiH SMUČARJEV "“"•a ^ec’ Jugoslovanska Jugoslovanska reprezentanca bo v lej sp7kr^Zentanca bo sodo10" nastopila v vseh smučarskih discipli-SJJJ^Jih v P*11 na več velikih tek- nah »Mednarodnega smučarskega ted-ilhf k*ubi ni * posamezni smu- na«, ki bo v Franciji od 16. do 20. bhrttelimovani?v.na 45 večjih in manj- januarja. Seniorska in juniorska re-.^0 anJih V tujini. Razen baši 'tSKL»V, tujini. Razen tega prezentanca za klasično kombinacijo v h »Udl v mi2° smučarji sodelo- bosta sodelovali v tekmovanju za N'''aSuSarskih filmov ftiifa 2aAystrlie, ki predvaja in Jkom. , e smučarske filme. !• dr-i ’ SaJu le obiskal Beograd, £!utm?mbra i”? tn Zagreb, v torek i bitni v o predvajal filme v *°Va\ (Trp -Žičničarskem domu 5 boj Liubne?iT St' *’ preJ Masary' x° Uhir^f smučarskega športa 8i»-’ Nor- K° opIoh*»n „ i— j bodo konec januarja nastopili na i štirih tekmovanjih v Švici. Tekmo-, vanje bo v začetku februarja v Ins-brucku (Avstrija). tudi na tekmovanjih v Garmisch Par-tenkirchenu (Nemčija) od 16. do 20. januarja, skakači pa se bodo kosali z najboljšimi evropskimi skakači na velikih skakalnicah v Garmisch Par-tenkiirchenu in Obersdorfu (Nemčija) ter Insbrucku (Avstrija), Skakači bodo, prav tako v začetku januarja, nastopili v Franciji, februarja pa v Cortini D’Ampezzo. Alpski vozači 1 bodo nastopili v Kitzbtichelu in v j drugih krajih Avstrije, i Državno prvenstvo v alpskih di-| sciplinah bo od 18. do 20. februarja v Kranjski gori, v skokih in tekih , pa v Guštanju. ! V Planici bo 5. in 6. marca veliko mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih, na katerem bodo nastopili skakači iz Avstrije. Švice, Francije, Italije, Nemčije in Jugoslavije. Razen tega bodo tekmovali 5. marca tudi mladinci, in sicer na 50-metrski skakalnici. Na tekmovanju za »Šar-planinskk pokal, ki bo 20. marca, pa bodo sodelovali razen smučarjev iz srednje Evrope, tudi grški in turški tekmovalci. Turška zveza je predlagala letos tekmovanje za »Balkanski pokal«. Naša zveza je predlog sprejela. dina v mnogih mestih n. pr. v Mariboru, Splitu, Skoplju in drugod zelo zanima za tenis. NIMAMO TRENERJEV Mladina se kaj hitro ogreje za tenis. Ker pa nimamo trenerskega kadra, mladinci prav tako hitro pre- Martinc nekaj obeta. Kakšna oblika bi bila po vašem mnenju primerna za razširitev tenisa in odkrivanje novih talentov? — Najbolj primerno bi bilo, ko bi v mladinskih vrstah zlasti med srednješolsko mladino prirejali razne prireditve in turnirje. Vprašanje trenerjev in tekmovalnih potrebščin pa to preprečuje. Mislim, da bi se morali resneje ukvarjati z vprašanjem trenerskega kadra. I. Maleš Najboljši teniški igralci v letu 1954 New York, 3. dec. »New York Times« je objavil lestvico najboljših letošnjih teniških igralcev in igralk, ki so jih sestavili teniški izvedenci ZDA. Igralke: Conolly (ZDA), Hart (ZDA), Brough (ZDA), Dupont (ZDA), Fry (ZDA), Rosenquest-Pratt (Britanska Zahodna Indija), Baker (ZDA), Fletcher (Anglija), Mortimer (Anglija), Mottram (Anglija). Igralci: Trabert (ZDA), Drobny (Egipt), Rosewall (Avstralija), Seixas (ZDA), Hoad (Avstralija), Hartwig (Avstralija), Patty (ZDA), Rose (Avstralija), Larsen (ZDA), Richardson (ZDA). Seixas in Rosewall finalista v Melbournu V finalno tekmovanje mednarodnega teniškega turnirja države Vic-toria v Melbournu sta se uvrstila Američana Seixas in Avstralec Ro-sewall. Seixas je v polfinalu z lahkoto premagal Hoada 6:4, 6:2, 7:5, Ro- hajajo v druge športne panoge. Ce sewaU pa Hartwiga 6:3, 6:2, 6:3. SAH doma in po svetu IfedoonsRi turnir bo na Švedskem Beograd, 3. decembra Mednarodna federacija »FIDE« obvešča. da bo medeonski šahovski tui^ nir prihodnje leto na švedskem, najbrž v Goteborgu. Na turnirju bodo sodelovalli: i Iz I. evropske con©: Unzioker I (Nemčija1), Donner (Nizozemska), Ra- j bar in Fuderer (Jugoslavija); iz II. evropsko cone: Bronstein, Keres in še štirje mojstri, ki se bodo kvalificirali na prvenstvu ZSSR; iz tretje cone; Paehman (ČSR), Szabo (Madžarska), Sliwa (Poljska), Filip (CSR), Stahlberg (Švedska); iz IV. cone: VESTI IN DOGODKI 'W.Zlm8kp _ Ladpastetnu (barvni ? šoia ?„?ll.mpl.1ske Igre 1952 ln leh foeliko Ker se prlča- °b i,l(n0v, h?L. nnJc 23 predvajanje Ua)a ’ iri drn« dve predstavi, prva *“ it, Vstopnii ob 20. url. Predpro-v trgovini Slovenlja- *to] V Šmartnem imajo novo kegljišče V Šmartnem pri Litiji so ob Dnevu republike otvori4i novo etnostezno kegljišče. To motorno kegljišče je v glavnem zgrudila Tovarna usnja ter s tem dala velik prispevek k napredku kegljaškega športa v tem prijaznem kraju. Kegljišče je moderno urejeno in ima dovolj prostora za gledalce. Ob tej slovesnosti so v Šmartnem ustanovili! tudi samostojen kegljaški klub. Po ustanovnem občnem zboru» in otvoritvi kegljišča, bo se šmarski kegljači pomerili z moštvom iz Litije, kateremu pa so po zanimivi igri podlegli s tesnim rezultatom. Športne prireditve kovinarjev v Ljubljani V času od 4 do 11. decembra bodo v Ljubljani v okviru prvega Kovinarskega tedna inesta Ljubljane število« športna tekmovanja ljubljanskih kovinarjev. Tako bo v nedeljo prvenstvo podrulnic v crossu, tekmo- vanje v kegljanju, šahu in odbojki. V sredo bo v prostorih samskega bloka pri Litostroju veliko šahovsko tekmovanje, v četrtek na stadionu Odreda nogometna tekma kovinarjev, v Domu Ilirije na, Vodnikovi cesti pa namiznoteniški turnir. Tudi v petek bo tekmovanje kovinarjev v nogometu in v šahu, v soboto pa bo na stadionu Odreda finallna nogometna tekma kovinarjev. Odred v Miinchnu Moštvo ljubljanskega Odreda je pred dnevi v Miinchnu odigralo prijateljsko nogometno tekmo s članom I. nemške lige FC Bayernom. Gostje niso bili dorastli razigranim domačinom in so tekmo izgubili z visokim rezultatom 7:2 (2:1). JUDO-DO Drevi ob 20. uri bo v stekleni dvorani v Pražakovi ulici judo-do dvoboj med Akademskim klubom in 2TAK Ljubljana. Reshewsky, Bisguier in Evans (vsi ZDA); iz V. cone: predstavnik, ki ga bo določila kanadska Šahovska federacija; iz VI cone: Medina (Vene- zuela!) ali Quellar (Columbia); iz VII. cone: Pano, Najdorf, Piilnik in Gimar (Argentina). Ustanovljen je koroški šahovski klub Minulo nedeljo je bil v Dravogradu ustanovni občni zbor Koroškega šahovskega kluba, ki so se ga udeležili šahisti iz Dravograda, Raven, Slo ven joga Gradca, Vuzenice in Mute. Novi klub si je zadal nalogo, da bo združil vse najboljše šahiste na Koroškem. Po občnem zboru je bilo odigrano prvo brzopotezno prvenstvo Koroškega šahovskega kluba, na katerem je med 18 udeleženci zmagal brez poraza Rajko Poberžni:k s 16 točkami. Prvenstvo Maribora V prostorih kavarne Astori« v Mariboru se je pričelo deseto šahovsko prvenstvo Maribora. Žal letos na tem turnirju manjkajo nekateri znani šahisti. Doslej jo bilo odigranih že pet kol. V IV. kolu so bili doseženi tile rezultati: Studnička — Rupar prek., Kač — Ketiš prek., Mavrin — Krepek 0:1, Babič — dr. Nemec 0,5:0,5, Lon-ger — Kuščer 0,5:0,5, Mavrič — Lupša 0:1, Cerpnjak — Kukovec 0:1. V V. kolu pa so rezultati naslednji: Kukovec — Studnička 1:5, Lupša — Cerpnjak 1:0, Kuščer — Mavrič odloženo, dr. Nemec — Longer 0,5:0,5, Krepek — Babič 0:1, Keviš — Mavrin, prek., Rupar — Kač 1:0. Vrstni red na lestvici po V. kolu je tale: Babič 4 točke, Longer, Kukovec 8,5, dr. Nemec 3, Cerpnjak, Lupša, Krepek po 2,5, Rupar, Mavrin 2 (1), Keviš 1,5 (2), Kač 1,5 (1), Kuščar 1, Studnička 0,5 (1), Mavrič 0,5 točke. Nova servisna postaja »Petrola« v Mariboru V Mariboru posluje nov bencinski servis Mariborska poslovalnica pod- ščeval doma, kjer je bilo nevarno jetja »Petrol« iz Ljubljane je od- zaradi požara, nabavil bencin prla pred prazniki na Partizan- spotoma: od štirih črpalk načrpa ski cesti blizu novega kolodvora vsaka v minuti po 60 litrov ben-moderen bencinski servis. Pri- cina, razen vseh vrst blaga za hodnje leto bo isto podjetje po- motorizacijo pa si je možno stavilo še enega, z večjo kapaci- nskrbeti v eni izmed črpalk teto na desnem bregu Drave. Za- brezplačno zrak in vodo. Stalna radi rastoče motorizacije pa bi ^e®nrna služba omogoča nabavo bili potrebni v Mariboru še trije, maziv in bencina vsak čas, kul-vendar je poslovalnica podjetja turna postrežba osebja pa bo za-»Petrol« s tem za sedaj zamašila dajanja tehničnih nasvetov najnujnejšo vrzel. za mazanje vozil in vseh infor- Bencinski servis je zgradilo “»“i marsikomu v prid. Na raz-podjetje »Konstruktor« iz Mari- P°laSO so razne strokovne revije, bora pod strokovnim vodstvom ^3 Selanova reliefna zemljevida ing. Cimermana. Ugodna izbira slovenskega ozemlja pa bosta ka-lege, uporaba pohorskega granita, ziPot tistim, ki se bodo hoteli upoštevanje sodobnih izkušenj ob Pred vožnjo temeljito orienti-namestitvi štirih bencinskih čr- ra**- palk najmodernejše angleške kon- Pred minulimi prazniki je strukcije združujejo praktičnost, uporabil bencinski servis kot prvi sodobnost in estetsko stran tako, avto Obrtne nabavno-prodajne da se nam ni treba sramovati zadruge iz Maribora in črpal zato pred razvajenimi tujimi avtomo- brezplačno bencin; bilo je kratko bilisti, ki se bodo pripeljali po slavje delovnega kolektiva, ki ni glavni cesti tod mimo. Da ustreza ušjo očesu zvedavega reporterja, poslopje tudi vsem požarno-var- Za boljšo predstavo o novem mo-nostnim predpisom, ni treba po- demem bencinskem servisu »Pe-sebej poudarjati. Zato si bo mar- trola« pa prilagamo še posnetek sikdo, ki je potreboval mazivo in mariborskega »Fotolika«. bencin in je slednjega vskladi- M. K. Notranjost nove servisne postaje »Petrola« v Mariboru VICKI B A U M V°ine j^kovnik pl. Stetten je bil prinesel iz nemško-francoske *>te8natiV?a^2em> ki ga v vseh teh štiridesetih letih ni mogel Voj. ^Lavnlški obisk mu je bolj pomagal preganjati čas in 5^1 zoJO’ *Ca^°r P® da bi se zdravil. Stric Paul je bil že zdavnaj krn.Qv^ bolečo levo stran upokojenega vojaka z zdravili. ('°Ve rnot Uel mlad zdravnik, častihlepen in ponosen na svoje Prihajal sleherni dan, polagal na boleče mesto ^°> ki se6revane blazinice, masiral bolnika in mu predpisal lreniS° podpolkovnik držal s špartanskim pogumom, telo ie tetten, njegovi hčerki, je bilo enaindvajset let in bila t8etaj0* ..Etnanuela P3 ni prevzela njena lepota, marveč čudno ^ei nob° življenje, ki se je širilo iz nje, prenos biti, ki zanj ni te j^ *ne besede. Bil je srečen, ko je stopila v sobo, in stemnilo 3i j6 i° zapustila. V temni sobi tesnega stanovanja je slišal, Vo, (ja 1 naPotke za podpolkovnika, svoje srce utripati tako uPal j. fa te bilo sram. Irena se je tiho smejala. Tri tedne se je jubitl. Irena mu je bila vse, kar je zajemal s pojmom tefojj ®**optsno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana Kopitarjeva ulica 4/IU., telefon 4t dama. Da je bila visoke postave in vitka, tiha in vendar živahna, da ni bila pretirano rahločutna kakor večina deklet, da je imela plave lase z motnim cinkastim odtenkom, da je bila plemenita in vendar revna, da je bila brezmejno sposobna smejati se, vse, vse se je v njegovih očeh zgrinjalo v izpolnitev želje, ki je prej sploh ni poznal. »Dekle je vročekrvno,« je dejal stric Paul z zadovoljstvom starega samca, ki je znal v mladosti ceniti vino in ženske. Nebes se ni sesul, zemlja se ni tresla in Irena mu ni prisolila zaušnice, ko jo je Emanuel objel. Sklenila je roke na njegovem tilniku in njegovega poljuba ni samo sprejela, marveč mu ga je tudi vrnila. »Naposled,« je dejala in globoko vzdihnila. Odtlej sta se sestajala skrivaj, pa tudi odkrito; pod zaščito stare gospe tajnega svetnika Schonchenove sta hodila skupaj v gledališče, na izlete in na dolge, neskončne izprehode, obiskovala sta razstave in plesala na plesih. Samo če je Emanuel spregovoril o tem, da bi se poročila, se je Irena zdrznila. Večkrat sta se zaradi tega sprla in spet pobotala. Nekoč sta o tem dolgo govorila. »Zaradi mojega očeta to ne gre — in ne vprašuj me več,« je dejala Irena. »Govorila sem z njim o tem in pravim ti, da ne gre. Ljubila bi te, tudi če bi bil Hotentot. Toda mojega očeta moti, da si 2id. Pozabi na to neumno ženitev — saj se nama godi dobro, mar ne?« Ni dolgo tega, ko se je Emanuel odselil od svojega strica in najel majhno stanovanje, v katerem sta se lahko nemoteno sestajala in ljubila. Se zmeraj, kadar je držal Ireno v naročju, se mu je zdelo nerazumljivo, da ga je ljubila, malone tako vroče ljubila kakor on njo. In kar na lepem mu pravi Zid. Obraz mu je zažarel, potem pa je postal ledeno mrzel. »Saj vendar nisem Zid ...« je dejal zakrknjeno. »Ne. Pravzaprav ne...« je odgovorila Irena smeje. »Zate ne. Zame tudi ne. Toda v očeh mojega očeta boš ostal zmeraj Zid; ti ljudi njegovega kova ne poznaš.« Poljubila sta se in nobeden ni opazil, da se je Emanuel samo zatajil, namesto da bi se branil. Irena je često govorila o tem, da bi rada bila bolniška strežnica, zelo jo je mikala dejavnost in samostojnost, in to je bil eden izmed stanu primernih poklicev. Toda neke pomladi, ki je cvetela tako bujno kakor še nobena, je spet pozabila na to. Sadno drevje ob gorski cesti je bilo vse posuto z belim in rdečkastim cvetjem, z malone karminskordečimi lisami v vinogradih rastočih breskev vmes. Malo pozneje je razcvel španski bezeg in pridružili so se mu celi oblaki lilastih kobulov v parkih in vrtovih Frankfurta. Zrak je dišal po španskem bezgu, potem po rožniku in rožah, ves svet je bil pijan od tega gostega, bujnega ranega poletja. Češenj je bilo kmalu toliko, da so jih prodajale branjevke v starem mestu po dva pfeniga funt, in po Meni so prihajali vedno novi čolni s sadjem. V juliju so prihrumele nevihte, nad vso Evropo so se kopičili črni oblaki, in stari vojaki, kakršen je bil podpolkovnik pl. Stetten, so vohali po zraku in napovedovali vojno. Fantje tega niso verjeli. Vojne so bile v Afriki, v Mandžuriji, ne pa pred lastnimi vrati. Drugega avgusta je bila vojna napovedana. ai —t .............. • -j—»v,«,,.,, »u« 39-181 — Notranjepolitična “-887, Nazorjev« ulica 10/IL — Uprava: Kopitarjeva ulico 2. telefon 89-181 — Telefon ra naročnino ln oglase 31-030 - prt NB 6011-T-19, poštni predal 43 — Tlak tiskar ne .Ljudske pravice« — Poštnina plačana v • gospodarska rubrika telefon Stev 21-613 ln kulturna rubrika Mesečna naročntna 250 din. za tujino 500 din — Čekovni račun gotovini — Rokopisi se ne vračajo Gradbeno TRGOVSKO PODJETJE SEliOE NA GORENJSKEM Ali poznate podjetje »Ribnika? Nič čudncsra, čeprav je v Sloveniji. Saj je to »Ribnik« brez ribnika in skorajda brez rib. V hotelu Korotan na Jeseni- v!' iv'- •:. :• :• • ■ , ; Pri nujnih naročilih je treba poslati blago tudi z letalom cah ima5o svoje poslovne prostore, drugje skladišča, zasilne male bazene in mlakuže. Vendar že gradijo nova skladišča, poslovne prostore itd. Mnogi zbiralci iz vseh krajev države pošiljajo k njim zbrano blago: polže, želve, žabe, rake, školjke, vodne bolhe, ribe in celo nekatere ptice, ki jih na Švedskem zelo upoštevajo za okras stanovanj. Vsi ti »gostje« (razen rib), ko se po nekaj dnevih odpočijejo, nahranijo in očistijo ter pripravijo za vagonsko pošiljko, potem potujejo živi in zdravi v inozemstvo, največ v Francijo. Zbiranje in vzdrževanje teh živali je zelo donosno za same nabiralce kot tudi za skupnost, ki s tem dobi devize. Vendar je to pri nas še premalo razširjeno. Slovenija sicer tudi ni bogata s temi živalmi. Najaktivnejši dobavitelji so v Prekmurju: okolica Lendave in Murske Sobote. Vendar so letos začeli v nekaterih krajih pionirji pridno zbirati to blago. Solarji iz Bohinja, Podbrda, Podkorena, Soteske, Kranjske gore in drugod so sl letos ▼ pičlem tednu, v začetku junija zaslužili za žoge, igrače, knjige in karkoli samo z zbiranjem polžev. Največ blaga pa naberejo v Bački, Dalmaciji in Makedoniji. Ponekod so že pristopili tudi k načrtnemu gojenju teh živali, kar je zelo donosno. V Banatu so na primer začeli gojiti vodne bolhe, ki jih uporabljajo kot najboljšo hrano za ribe v akvarijih. V Bački Palanki so zgradili lastni ribnik, kjer bodo gojili ščuke, krape, jegulje in druge ribe, ki so na inozemskih trgih zelo iskane. Švedski odjemalci zlasti povprašujejo po jeguljah. Največji odjemalci pa so Francozi. Stalno se javljajo novi trgovci. Zelo zanimivo je njihovo »sezonsko« povpraševanje po želvah. Vsako leto decembra, baje za obdaritev otrok, želijo čimveč želv. Po novem letu pa se za to blago ne zmenijo več. Edino blago, ki ga podjetje »Ribnik« proda doma, so školjke. Te ra-|bijo tovarne za izdelovanje gumbov v Šoštanju, Kamniku itd Prevoz tega živega blaga, ki mora prispeti h kupcu v čimbolj-šem stanju, ni brez težav. Potrebno je znanje, izkušnje in mnogo potrpljenja. Živali morajo biti primerno spočite, nahranjene, naložene v prostor z določeno vlago, toploto, imeti morajo dovolj prostora, kajti prekomerna umrljivost na vožnji bi šla na finančno škodo »Ribnika«, in, kar pa bi bilo še huje, na škodo že pridobljenega zaupanja v inozemstvu. V tem pogledu, kot tudi v vseh drugih težavah te dejavnosti, ki je pri nas nova, sodeluje podjetje »Ribnik« z Ribolovskim inštitutom v Beogradu in z Ribolovskim - biološkim inštitutom v Skoplju. Te ustanove pomagajo »Ribniku« ugotavljati klimatske in druge pogoje za gojenje raznih živali, pomagajo ugotavljati nahajališča, biološke zakone teh ži- Trgovsko podjetje RIBNIK JESENICE na Gorenjskem Kupuje, izvaža: ribe, rake, polže, žabe, pijavke, školjke, reptilje in drugo Žive žabe vlagajo v lične zabojčke, preden jih odpošljejo v tujino vali, način lova in zbiranja, značilnosti, kako je treba z njimi ravnati itd. Podjetje, ki je bilo registrirano šele lani, je že v prvem letu sprejelo nalogo, da izvozi za 20 milijonov dinarjev blaga. Letošnji plan pa jih je obremenil še za 10 milijonov več. Vendar so svojo obveznost izvršili že do a® četka septembra in upajo, bodo do konca leta dosegli še to liko. To je vsekakor znaten Pr*sp®' vek naši skupnosti iz virov, ki prej sploh niso izrabljali. Raki v pletenem zabojčku Oglašujte v »Ljudski pravici« »TISA« tovarna lesnih izdo'kov, Rakek Kompletno električno centralo učinka 40-70 kW ali tudi več kupimo ali vzamemo na posojilo s pogonom na Diesel-motor, bencinski ali plinski motor z generatorjem za strujo frekvence 50 Hz ter napetost 220—380 V Ponudbe poslati na naslov: /f MARIBOR GOSPOSVETSKA CESTA 86 Opekarne in keramični obrati prodamo KOMPLETNE *T^p7TnrT oVA' ZA PREDELAVO GLINE IN IZDELO POZOR! NJE OPEKE. Opekama čmuče pri Ljubljani Najboljšemu ponudniku prodamo 4-sedežni osebni avtomobil FIAT 1500 v brezhibnem stanju. Prebivalstvu Notranjske je gozd eden poglavitnih virov zaslužka. Dan za dnem nalagajo delavci na rakovški postaji na vagone les, ki potem potuje širom po svetu. V zadnjih letih pa se je pri tem izvozu nekaj spremenilo. Zdaj namreč ne izvažamo več samo hlodovine, tramov in desk, ampak tudi razne izdelke iz lesa, Obešalniki so tudi eden izmed izdelkov »Tise« na Rakeku. Delavke pri čiščenju obešalnikov iz predvojnih časov. Toda takrat je bila njihova osnovna dejavnost razrez hlodovine. Leta 1950 je naša ljudska oblast te obrate obnovila. Ustanovljeno je bilo novo podjetje, katerega dejavnost je bila v začetku pretežno obrtniškega značaja. Podjetje je imelo ob ustanovitvi le 10 delavcev, ki so izdelovali večidel vozove. Toda obrati so se začeli širiti, njihova dejavnost je od leta do leta hitreje rastla — in tako je iz skromne ko-larne nastala moderno urejena tovarna lesnih izdelkov s 125 delavci. Obrtni značaj dela je že zdavnaj izginil iz njenih obratov. Prevladal je industrijski način proizvodnje, pri katerem je našlo zaslužek mnogo ljudi z Rakeka in njegove okolice. Zdaj izdelujejo razno galanterijsko blago: ležalne stole, obešalnike, vrtne garniture različnih tipov, razne ročaje in podobno. Nekaj teh izdelkov prodaja tovarna na domačem trgu, ostalo pa izvaža, in sicer večji del v Anglijo in ZDA. V tovarni je živahno zlasti v dopoldanskih urah, ko po vseh njenih obratih odmeva brnenje žag in drugih strojev. Njihova rezila obdelujejo kos za kosom, poleg njih rastejo kupi novih izdelkov. Tu vidiš poleg delavcev tudi mnogo delavk. Pridne roke mladih deklet loščijo obešalnike ter druge galanterijske izdelke; pri tem so tako urne, da komaj slediš gibom njihovih rok. Zadovoljne so, saj je postala tovarna njihov drugi dom, ki jim daje vsakdanji kruh. Vsako leto več ljudi si služi kruh v teh prostorih in vsako leto večji je prispevek tovarne naši skupnosti. Med podjetja, katerih razvoj po osvoboditvi je zavidanja vreden, sodi tudi »T ISA« tovarna lesnih izdelkov na Rakeku kar je vsekakor koristnejše, saj tako dobimo za manjšo količino lesa več deviz. Med notranjskimi lesnoindustrijskimi podjetji, ki so po vojni preusmerila proizvodnjo in začela izvažati v tujino končne izdelke, je na vidnem mestu tudi podjetje »TISA« na Rakeku. Obrati tega podjetja stoje blizu železniške postaje Rakek in jih mnogo ljudi pozna še dnevne n o vic e *PWnk'tn’hi-A?}ekt!vi’ e°stiKci> B°- Nan*LOW8ate veliko kulinarično razat.^vv ,r _ “J 8U»EMAT0GllftFI PREDVAJAJ 4 il Jazst^vo v Mairiboru v PrekA ia5‘ ?ec* 1954- Razstavljeno brskih < ^ kuharskih in sla- razna ov! Razstavljajo tudi 'Sna s ^tJ\* ki 50 najtesneje po-®°*ku5ni» stroko. Tudi brezplačna sadnih sokov. ^ogre^ana dobra sol za ?r*Um*SriiQ?>pet Zahtevajte v i0Palna samo odlično JELA ■o** Osvežuje in krepi živce. v koncerti l^harrnrt’«?/ t% m* ob 20*15 uri bo ir^oiiično , koncert jugoslovanske Jruštvo ei glasbe» ki ga priredita L°V^*ka ^.V^Hskih skladateljev in J?v CinpT "^hannonija. Dirigira Ja-JJst Primes ^t solista sodelujeta pia-GunJii Ramov§ in klarinetist 0 2a kit - Sporeci obsega Concer-farnovša c«V1^ in °rkester Primoža JurH foni<2tta za godalni or-2net in S® Gregorca, Suita za kla-J^a in ^^orni orkester Pavla Silnico ^ Simfonija Mile Cipre. °<* diai 150 navzdol. gledališča Slov • narodno gledališče Sobota dRama . >cancilfi=dec; ot> 20: Bernard Shaw: Sejjjjj *• l2ven in za podeželje. 'Lažniv.5, ,dec- ob 20: Goldoni: MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 4. dec. ob 20: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven. Nedelja, 5. dec. ob 15: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven. Petindvajseta predstava; ob 20: Norman Krasna: »John v zadregi«. Izven. Ponedeljek, 6. dec. ob 20: Luigi Pi-randello: »Sest oseb išče avtorja«. Izven. Gostovanje Mestnega gledališča Celje. Torek, 7. dec. ob 20: Hans Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem«. Izven. Gostovanje Mestnega gledališča Celje. Sreda, 0. dec. ob 20: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven. Ponesen i! 127611 ln za podeželje. *Cyrann’ J' dec- ob 201 r^stand: „ Eergerac«. Abonma S Vic, 7 ri ‘Pygrn.-,ii^c' ob 2°: Bernard Shaw: Ste Gostovanje ljubljan- ame v Kranju. Sobota OPERA *Wia ’T ,dee' ob 19-30: Donlzetti: v25 Podežeii'mermcK)rska<<' 121,611 in ,elK 5 h ‘La Rr,,; dec- ob 19.30: Puccini: 2^tke jf. Gostovanje sopra- J-Ucloifa v n ^e VidaJijeve, tenorista zebreta Var>cla in dirigenta Mitje * n«ien i' en in za podeželje. y,'V' dec.: Zaprto. ,ob »S: Verdi: »Rigo-™>na2M< * "uSeria predstava za ^____ jl Litija, Zagorje. OtnrU so v Ljubljani .J^artin, otrok. Pogreb bo 2lb IS- url na Zalah. P°Stebe hi? Amalija, šivilja v pokoju. ^ w danes ob 14.30 na 2alah. 8teb |^r Matevž, upokojenec. Po-uanes ob 15. url na 2alah. 8tel) Albina, upokojenka. Po- flanes ob 15.30 na Zalah. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 4. dec. ob 20: F. Žižek: »Mi-klova Zala«, ljudska igra. (Zala — Z. Bevčeva, Almira — M. Štrukljeva). Nedelja, 5. dec. ob 16: Spicar-Pišl: »Naj bo stala al’ pa mlada«, spevoigra. (Nejče — M. Drašler, Cilka — M. Štrukljeva). — Popoldanska predstava; ob 20: F. Žižek: »Miklova Zala«, ljudska igra. (Zala — B. Ovsečeva, Almira — B. Rotterjeva). Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. — Šentjakobsko gledališče pripravlja Budakovo veseloigro »Klobčič« v režiji B. Baranovič-Batellino k. g., Goemerjevo pravljično igro »Pepel-ka« in pa Dobričaninovo veseloigro »Skupno stanovanje«. SKCD .TINE ROŽANC« Ljubljana, Dom železničarjev Sobota, 4. dec. ob 20: Dickens: »Cvr-ček ob ognjišču«, režija Mihaela Saričeva. Nedelja, 5. dec. ob 10: Dickens: »Cvr-ček ob ognjišču«. Ponovitev. Predprodaja vstopnic v Domu železničarjev, poleg glav. kolodvora. E1M0 LJUBLJANA Dnevni spored za soboto, 4. decembra Poročila: 5.05 , 6.00, 7.00. 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 »Vaški kvintet« in Štirje fantje izvajajo poskočne napeve — 7.10 E. Elgar: Na jugu, uvertura — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Pisan drobiž za pionirje — 11.35 Franc Schubert: Simfonija št. 5 v B-duru — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Pisan spored domačih pesmi (Prenos iz Maribora) — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Okno v svet: Primer atomskega učenjaka Openheimerja — 13.10 Za vsakogar nekaj — 14.00 Iz Uradnih listov — 14.10 Opoldanski koncert — 15.15 Lahka glasba — 15.30 Tečaj esperantskega jezika — 10. lekcija — 15.40 Slovenske narodne pesmi (Prenos v Zagreb) — 16.00 Glasbena medigra — 16.10 Utrinki iz literature: Nikos Kasancakis: Prihod na Kreto — 16.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Glasbene uganke — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Otroške pesmi poje Zenski vokalni kvartet — 18.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.40 Igra tamburaški orkester p. v. Matka Sijakoviča — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame ta objave — 20.00 Pisan sobotni večer — 22.15 Igra Ljubljanski plesni sekstet — 22.30—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1 m. 22.15—23.00 UKV program: Za vesel konec tedna (plesna glasba). 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). CELJSKE VESTI Nedeljsko dežurno službo ima v nedeljo, 5. decembra dr. Jože Fišer, Celje, Gregorčičeva ulica 7. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota 4. dec. ob 20: Večer umetniške besede — izvaja Marijan Dolinar. — Izven abonmaja. TABLICE VII.' KOLAVTOMBOLE ZVEZE GLUHIH juČdstAVfcJE •' r-.tr1 » r J-* ' VsA.-tf/V.T-Vr.VT A ", JEV, .-r- PFfOiS.AiAJO: jrff - VSI: KRbDAJAL&L ŠHECKe JUGOSLOVANSKE LOTERIJE Dežurna lekarna v soboto: dne : 4. decembra: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. KINO • PARTIZAN: Ameriški barvni film: »Melba«. I UDARNIK: Švedski film: »MaTgit«. i SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 4. dec. ob 19.30: Shakespeare: »Othello«. Znižane cene. Nepreklicno zadnjič. Nedelja, 5. dec. ob 10: »Kraljevič in berač«. Izven; ob 19.30: »Gorenjski slavček«. Izv. Znižane cene. Vesti iz Kranja PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 4. dec. ob 20: Hans Tiemeyer: 1 »Mladost pred sodiščem«. Gostova-j nje v Cerkljah. Nedelja, 5. dec. ob 16: Sidney Howard: »Pokojni Christopher Been«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 6. dec. ob 20: Koncert Doma slepih iz Škofje Loke. Torek, 7. dec. ob 20: Bernard Shaw: »Pygmalion«. Gostovanje SNG — j Drame, Ljubljana. Četrtek, 9. dec. ob 20: Sidney Howard: »Pokojni Christopher Bean«. Izven. Zadnjič. Sobota, 11. dec. ob 20: Sidney Howard: »Pokojni Christopher Bean«. Gostovanje v Radovljici. Izven. Nedelja, 12. dec. ob 16: H. Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem«. Izven in za podeželje. Zadnjič. , VESTI 2 JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 4. dec. ob 19.30: Čufar: »Polom«. Nedelja, 5. dec. ob 15: Čufar: »Polom«. Zveze z vlaki ugodne. iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii KINO »TRIGLAV« Angleški film ČRNI ČLOVEK in tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje KINO »UNION«: Amer. film: »Zaznamovana«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. V glavnih vlogah: Ingrid Bergman in Cary Grant. Ob 22 premiera angl. filma: »Pikova dama«. V glavnih vlogah: Anton Walbrook in Edith Ewans. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 16 daije. Danes se predvaja v kinu Union ob 9 ta 15 »Oliiver Twist«. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Vstopnice za popoldansko predstavo so razprodane. Jutri, 5. dec., se predvaja v kinu Union ob 9 in 13 film: »Kameniti cvet« in ob 11 film: »Čarobni konjiček«. Prodaja vstopnic danes od 12 do 13 in uro pred pričetkom predstave. KINO »KOMUNA«: Ameriški film: »Najboljša žena našega življenja«. Brez tednika. Predstave ob 15. 18 !n 21. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. KINO »SLOGA«: Franc, film: »Državni sovražnik št. 1«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavnih vlogah Fernandel in Zsa-Zsa Gabor. — Ob 10 matineja amer. filma: »Najboljša leta našega življenja«. Prodaja vstopnic od 9 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »Najboljša leta našega življenja«. — Brez tednika. Predstava samo ob 17. — V glavnih vlogah Frederic March, Myrna Loy. Prodaja vstopnic od 10—11 in od 16 dalje. KINO »LITOSTROJ«: Francoski film: »Lepotice noči«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričet-| kom predstave. JESENICE: »RADIO«: Avstrijski film: •Hanerl«. Predstavi ob 18 in 20. — »PLAVŽ«: Ameriški bar-oii film: »Scaramouche«. Predstavi ob 18 in 20. CELJE: »UNION«: Ameriški barvni film: »Na Rivieri« Predstavi ob 18 in 20. — »DOM«: Angleški film: »Pikova dama«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. KRANJ: »STORŽIČ«: Ameriški barvni film: »Charlyjeva tetka«. Tednik. I Ob 22 premiera angleškega filma: »Moulln Rouge«. Predstave ob 16, 18 in 20. — »SVOBODA-: Ameriški barvni film: »Moulln Rouge«. Tednik. Predstave ob 17, 19 in 21. KINO »ŠIŠKA« Angleški film >✓ I RUDNIK IN ŽELEZARNA VAREŠ I CRNI ČLOVEK jj in tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje illllllli OBVEŠČA vse interesente ■ II | da bo sk!epa!a pogodile ■ za svofe proizvode za leto 1955 V CASU OD 1. DO 10. DECEMBRA 1954 V UPRAVI PODJETJA l Wa Znamka za 10 din »LJUDSKE PRAVICE« Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Poštni predal 42 Odrežite ln nam pošljite ZDRAVSTVENI DOM V LAZAREVCU takoj sprejme naslednje uslužbence: zdravnika splošne prakse z opravljenim stažem, lekarnarja za vodstvo lekarne, laboranta za zdravstveni dom. Plača po uredbi z dopolnilno plačo. Za zdravnika in lekarnarja poseben honorar po sporazumu s Kolubarskimi rudniki lignita. Ponudbe z eventualnimi pogoji pošljite do 15. decembra 1954 na naslov: Dom narodnog zdravlja v Lazareveu. 6364 2elite odlično kolonjsko vodo? Potem samo S0UVENIR DROBNI OGLASI DIFERENCIAL, kompleten ali samo stožčasto kolo (trlbllng), 9 zob, za avto BMW, kupimo. Ponudbe pošljite na naslov: »Gradbenik«, Šoštanj. 4045 »R R D« GRADBENO PODJETJE V BEOGRADU razpisuje prvo ofertalno licitacijo za izdelavo foteljev za veliko dvorano Doma ZSJ v Beogradu, Dečanska 18 PREDRAČUNSKA VSOTA 20 MILIJONOV DIN Licitacija bo dne 15. decembra 1954 ob 10. uri v prostorih podjetja (v dvorani), do tega dne je treba poslati tudi pismene ponudbe. Detajli se lahko dobe vsak delovni dan od 7 do 14,30 v Kosovski ulici 31-1, soba št. 3 pri referentu za obrtniške usluge, telefon 20-469/29. 6337 Zaradi reorganizacije | podjetja j prodamo 3-tonski tovorni avto i »TAM« | v odličnem stanju Cena ugodna j ZADRUŽNIK, zadružno trgov-j t sko podjetje, Radovljica j RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZABUKOVCA TELEFON ŽALEC 11 proda nosilnosti 10 ton kamion »FEDERAL« Kamion je v brezhibnem stanju ter je bil v letu 1953 generalno popravljen. Leto izdelave 1942. Moč 131 KS Teža kompletno s prikolico 9200 kg. — Interesenti si kamion lahko vsak čas ogledajo na rudniku. Mariborska livarna in tvornica kovinskih izdelkov MARIBOR — Ulica heroja Jeftič' TELEFON 24-13 KUPI dve 100—200-tonski frikcijski stiskalnici ponudbe pošljite na gornji naslov pismeno ali telefonsko INDUSTRIJA PRECIZNE MEHANIKE BEOGRAD — Bulevar revolucije 312 TELEFON 42-090, 42-187 PROIZVAJA: Diesel elemente vseh vrst, brizge, razprševalce goriva za Diesel motorje, injekcijske črpalke za Diesel motorje, karburatorje za bencinske motorje, jakosti od 45 do 80 KS, črpalke za napajanje karburatorjev z bencinom, kapacitete 70 litrov na uro, tekalemit črpalke za mazanje kmetijskih strojev in motornih vozil s pritiskom do 200 kg/cm, razvodnike vžiga za bencinske motorje s štirimi in šestimi cilindri, stikala za avtomobilske svetilke, garniture za avtogensko varjenje in bencinske svetilke za lotanje po pol in 1 liter URAVNAVAMO: vse vrste injekcijskih črpalk za Diesel motorje IZDELUJEMO: na zahtevo kupca vse vrste orodja, kakor kokile za litje pod pritiskom, kokile za stiskanje bakelita in drugo podobno orodje v mejah razpoložljive zmogljivosti 10086 M*#**« . LOV NA KITE je naporen in nevaren V pričujočem članku opisuje neki udeleženec lova na kite boj j s to orjaško morsko živaljo. Včasih imajo kitolovci srečo, večkrat pa se jim že ranjeni kiti izmuznejo to že smo butnili s otflnom v njegovo glavo. Kapitan naglo skoči na svoje P°|e?pil za seboj dolgo vrv, na nazaj in spravil taiko čoln v ki-, in hladnokrvno zataknili zanko I »Popusti vrv!« je vzkliknil ka-mesto, potisne Jtrmarsko veslo na- i kateri je privezana harpuna, tovo Mižrno. Toda vse njegovo j za kavelj. Bilo je očitno, da bo pitan. »Obrni čoln!« prej, obrne čoln in zapove: j potem pa se je obrnil, zamahnil z | prizadevam je je bilo zamiain. Ko-1 to povzročilo silno premetavanje Obrnili smo se v strahu pred »Vesla v roke in pritisnite! j reP°m m,sf bliskovito pognal na- maj je potegnil vrv nekoliko na- čolna, če kita ne bomo na mestu udarcem kitove čeljusti Tedaj Kit pol milje od na«!« ! PreJ> s čeljustjo en čotoi, za j, že mu jo je .kit znova iztrgal. | ubili. sem opazil, da je vrv ovita okrog To je pomenilo, da smo samo' °a prebil m prevrnii- To je šlo na živce tudi kapitanu, Kapitan je bil navdušen da kavlja. »Hitro prerežite vrvic štiri minute oddaljeni od kita če Hitro smo odveslali proti pre- ki je bil že tako močno razbur- Jl- .......... 1 1.» * \7 rn TO n ATU 11 r>Al TIH n Kri 1 •! nn v D - 1 i _ ™ 1_y v • _ nam ne bo pobegnil. BLIŽAMO SE CILJU Slehernemu veslaču bi zaigralo srce, če bi mogel opazovati Jlasn IVlSiflirliko nrrctn ona- ' vrnjenemu čolnu, da bi rešili ne srečno posadko. Prizor je bil pretresljiv. Vseh šest čolnov posadke je plavtailo po morju, kit pa je ležal blizu čolna to srdito otepal z - , repom po vodi. Preden smo mogli našo posadko ikaiko čvrsto, ena- ■ storiti karkoilj, se je znova za,ka-komerno im žilavo smo veslali, da j dal proti razbitemu čolnu, ga uda-se je morje kar penilo ob čolnu, ril s čeljustjo in odtrgaj velik kos. 1 et izurjenih atletov nas je po-1 Kmalu se je približal mestu ne-tiskailo čoln po valovih. Veslali; sreče naš tretji čoln. Kit se je smo ko en mož. Kapitanov pogled pripravljal, da bi se tretjič pognal je bil venomer uiprt v kita, bi se j proti ostankom čolna in članom je zdaij prikazal iz vode, zdaj spet. njegove posadke, pa ga je za-izginil. Kapitanov obraz je bil , dela harpuna enega izmed naših sitno napet, njegove blede ustnice j tovarišev. Kit je na vso moč za-čvrsto stisnjene. Sklanjaj se je j raaihnil z repom in odplaval, naprej in nazaj v taktu vesel, j Bilo je očitno, da smo naleteli Jiodril nas je, da bi čimbolj po- na srditega nasprotnika. Bilo je | jem. Bil je pobožen mož in navadno ni zlepa izgubil potrpežljivosti. Tasti dam pa mu je večkrat ušla krepka psovka ali kletvica je posadka tako dobro izpolnila njegovo povelje. S kopjem je zadajal kitu udarec za udarcem. Iz kitovih ran pa je priteklo le malo krvi. Tako bi lahko krvavel Prvemu veslaču je delal krivico, teden dni, pa še ne bi izkrvavel ko je večkrat omenil njegovo Naš čoln je zaril kljun v valove, strahopetnost To je moža razka- Pljusknile so krvave pene, toda čilo, da je z dvema tovarišema kit je še zmeraj na vso moč be-privlekel čoln prav do harpune žal. Nenadoma pa je zavil v stran večal naše napore. Hitro smo se bližali cilju. Vsa- , kemu izmed nas je obljubil ka- zelo težko približati se mn od strani. Zato smo sklenili ukrotiti ga s sekiro. Jeli smo vleči vrv na pitan ves tobak, kar ga je imel i goto. Tako smo se kitu polagoma na svoji majhni farmi, in pa še bližali. Ko smo bili dovolj blizu, del kita samo da bi veslali hitre-, je kipitam zalučal ostro sekiro je. Kmalu se je konec mojega ( proti kitovemu hrbtu, da bi mu vesla pogreznil v vrtinec zadnje- ! odsekal rep. To pa se ni posre-ga kitovega zamaha in v vodi sem čilo in kit je bežal naprej. Cesto zagledal širok kitov rep v obliki se je zavalil na stran in zamahnil polmeseca. Zadišalo je po kitu, z repom, da bi zdrobil svojega kakor da iimamo pred seboj mno- šibkega nasprotnika, go morske trave na vodi I11I1P1 •-V*- »Veslajte, veslajte!« je zaklical kapitan. »Dobro, dobro, še enkrat! Le po njem!« KRITIČEN POLOŽAJ ČOLNA Prednji veslač je napenjal vse K. T. Mohamad (Indija): Čoln je zdrsnil’ nazaj in po sile> da bi potegnil vrv harpune vodi, ki jo je brizgnil kit z repom kvišku, smo spoznali, da je naše delo opravljeno. Hitro smo potisnili čoln z vesli nazaj in že smo bili izven nevarnosti. Bralci pa ne smejo misliti, da ujamemo kitollovci vsakega kita s tako preprosto izstrelitvijo harpune. Zato naj opišem še en primer lova na ikita. SRDITA ZVERINA sem kriknil in skočil naprej, da bi pograbil sekiro. Kavelj pa je odletel v morje, ko je kit dvignil čoln z glavo nad vodo. Potem se je čoln počasi obrnil naprej. Bili smo v nevarnem položaju. Napeto sem gledal, kako kapitan in Ben, ta dva stara lovca na kite, čakata na udarec kitovega repa. Na našo srečo je udaril kit nekoliko prepozno im tako je zgrešil naš čoln za dobrega pol metra. KIT BEŽI Ostalih čolnov nismo videli, pač pa smo videli nejasne obrise naše ladje. Kit je bežal še celi dve mri in se boril s podvojeno močjo. Kapitan ga je od daleč zadel s kopjem, toda brez posebnega uspeha. Tedaj je harpuna popustila im kit je zmagovito odplaval. Bili smo silno utrujeni, tako da smo šele pozno ponoči priveslali do ladje. Ostali čolni so bili pobrali posadko prvega čolna. Na srečo nihče ni bil poškodovan. Drugi dan se je kapitan opravičil prvemu veslaču. Pripomnil pa je, naj nikoli več ne pusti vtvj med čolnom to kitom. Ko bi se bil kit potopil, bi bil potegnil čoln z nami vred globoko pod vodo to vsi hi bili utonili. leta MALI L E K SI KOK Koliko pesmi je napi^ Aleksander Puškin o P srbski vstaji in o «■“' radjordju? Slavnega ruskega Aleksandra PuSkiBa _ stji£ov 1820 zaradi zelo o zlo“u PKa. srbske vstaje skuPaJ .j0 ge-radjordjem bezali v Busu voffl znanil se je na pr- * ^.ve Nenadov,»Sem m jUfuti- srbske vstaje pozneje novidem - 8ax«U]0. se je v Petrogradu («kw=j^ev0 18*29) seznanil 6 Karauj . ženo in sinom. Najbrž n. ■£ v Kišinevu seznanil tum „ radjordjevo h«erj'?: «k; med knjižnici je imel P®’11™ aištei drugim, dve Vukov, zbirki iz leta 1M4 jL iunaStva knjigro »Življenj© m 3 ttxj1 kneza Miloša Obrenovida^ se je srbšftine m srbske narodne P“™j.odnili 1834 je izdal »P?®™ » Slovanov« — zbirko P^r(H|ne. posnemanje srbske#pi,ikinova jra pesništva. ui no pesem o Kar ad j or d j u, ^ ]ota napisal v Kisinevu »Karad-1820, je imela nf v jordjevi hčeri«. Drui ki je nastala ^ pozneje, je let ia Kanm ,Pe-imela M«1«' spe-sem o Črnem Jun^“ „ostcro sojena je bila v našem P pu_ desetercu. Še enkrat se J £kin povrnil k mo ‘T“ „ leta radjordju, in slceL. postala 1836, toda ta pesem J®,kino»° nedovršena, ker je> P ki življenje ugasnilo. VeliM pesnik Puškin, tvorec ’~‘'jun0. ja Onjegina«, Napisal ra«. »Poltave« je torej 0 tri pesmi o Karadjordju m prvi srbski vstaji* MRTVE OČI Po tem, kar so izkusili drugi, sem vedel, da ženska lahko moškega popolnoma »zmeša« s svojim pogledom. In tako sem si moral bi- Vsakdo ki ima oči, se smeje, ko taki ljudje, kakršen sen* jaz, nimajo pustila samega. Ni imela več moči, „ “ j*S"h™'t,—.• VTd** me vidi. Vem zakai nravire živAti k: , , . ona vidi. Kajti ce bi imela zdra- .. pravice živeti. da bi še naprej žalovala ob meni. „x: i x v Zato, ker imam tudi jaz svojo Oče mi je umrl še preden sem . ... i ' ve oči, ne bi bila beračica, če pa bi ( spoznanja 1 ljubljeno, ker sem tudi jaz oženjen ga poznal in tako’sem imel samo m , ™ pa se Je. zgoduo tisto, kljub temu prosila, bi sprejela od ) J°‘“.Gre , "‘““čemer pridejo s > Ladja za lov na kite je daleč } In ‘° VZbuja ljudem smeh> kjerkoli mater- Ne vem. kdo ie odcovoren „1 ^ St°pnl‘ ,mene ,e. miloščinO; Njene oči ji ne S kan,e vod • p -=- vode na odprtem morju. Straža pospravlja krov to pripravlja prostor za 115 sodčkov olja, kolikor ga je bilo na krovu in ki smo ga dobili od dveh ulbiitih kitov. Delo na ko smo igiavih taiko, da _______________________________ . _ . __ ____________ ___________ man e vri ran ja spravili ladjo v \ polovico obraza. Usta imam široka Brez pomisleka sem dejal, čeprav samo poslušati in tipati, mgoden položaj to spustili čolne ( kakor ža”a-. °zk° Mo «» dve mi je bilo hudo pri srcu: »Da, mati, Ni bila posebno lena toda v nie m morje. Komaj smo jih spu- ^ ^kma'U J'° nem »Kaj misliš o meni?« Btih, ze je prvi oficir zagleda ) „ Začela Je poizvedovati pri sose- pala mladost in moje srce je objel pred čolnom vehkega kita. Nekaj ( ‘ š^am ,n a' ,no?°- dih .Dan za dnem se je vračala do -vat topline. casa je hatro plaval pod vodo to / se™ lako ,bl s' to ko' mov z žalostnim obrazom. Vsak ve- »Stopi semkaj in sedi,« sem ii r »si E^rs,.,frz: s:„rJo no,T r*t™ Tit Tudi jezera bodo Švicarski znanstvenik Otto je ugotovil, da so maloH“e ,zbold*‘ 1 ka jezera na zemlji hu >umrla<. i in da bodo prej ali s J za Prof. Jaag je upravnik Sj.upaj s »logijo v Zur‘C Forelom * sodelavcem dr. :je; do uu-c^e v Lausanni je P >(iit)a. spoznanja, da zdrava j nrerti' f stalno navpično pr R. V svojim In to vzbuja ljudem smeh, kjerkoli mater. Ne vem kdo je odgovoren h s? V, • zasusai na stopm- mene le miloščino. Njene oči ji ne ) ™nJe ^ £»ornje V^sli v0-?,\e rsSS§o.POV6dal Vam » to,-da sem tko U„t^Te £ ^ ^ ^ ^cZje Sr S- }*%%% Sem maih.r, T ? dar.,,jt.e "ekaJ beračici.« Nato je Sosedi so opazili najine sestan- j Tako dobivajo r^''"tno pa ***■> Sem majhen človek hudo temne starši niti niso želeli otroka; pa nadaljevala: »Jaz Iti, z dolgimi nogami in kratkimi vendar je b:'” m-*1 i;..k,—: . .. ; rokami. Moja glava je ogromna in va z menoj ne vidim, mati Vedn° ljUbC-i- "Najprej "*seiT j da bi ti našla t Ljubi d t mojih rok? D , sem y nekaj “v“J“ “io io h” in nikdar ne bi mogle spoštovati ,, . p e eno ruP1j°- mojega človeškega dostojanstva — x Medtem pa sem tudi jaz posku- Povedala je, da ji je ime Leela pa vendar prav tako ljubim lepoto ral vse lmo8ofte; Ze 0(1 nekdaj sem m da stanuje s svojo materjo v žensk kakor kdorkoli izmed vas Pene > a me nekdo ljubil in majhni slamnati kolibi zraven neke Toda zdi se mi da s tem hudo gre- I5' ga ludi Jaz lJubiI- Toda z8°- velikc ‘ovarne v mestu. Ko je od-šim. Vse me grdo gleda kakor da dovma, moJe ljubezni je čudna po- hajala, sem jo zaprosil, naj se še * vest, ker se je končno vendarle oglasi. ----------------------TT~Timiiiin«i našla mlada žena, ki me je ljubila, Lecla je še večkrat prišla. Nava. in sem se potem z njo tudi poročil, dila se je hoditi k meni. Govorila Vsa prizadevanja moje matere, sva o vseh mogočih stvareh. Tako da bi mi našla nevesto, so bila za- so končno vendarle prišli v moje man, nobena ženska se ni hotela življenje lepi dnevi. Leeline očil Ce poročiti s človekom — opico. Od bi ona videla, bi bila nedvomno še žalosti je mati zbolela, umrla in me lepša. 4 »Kar verjeti ne morem, Amalija, moja ura še zmeraj gre.« 3 URE NAPISAL BRODAH, RISAL JEZERNIK NAROČILNICA Podpisani kraj ulica pošta naroCam »Ljudska pravico« in prosim, da mi J° ...................... redno pošiljati. Naročnino bom nakazal po položnici, katero Pri številki, oziroma jo bom plačal po inkasantu. Datum ________________________ ložite P1 ifV1 Odrežite ln nam poSljlte podpis fcs- 4 lil. Skrajne previdno sta se vzpenjala v breg. Oprijemala sta se debelih starih bukev in pazila na vsak korak. Sto in stokrat je bilo treba potegniti nogo nazaj in iskati boljie opore. Nista še prehodila pol poboija, ko sta zaslišala govorjenje. Pod njima je v dnu grape stala skupina belogardistov. Prerekali so se, ali naj gredo naprej. do konca grape, ali bi bilo pametneje postaviti zasedo na začetku grape. Končno so skle* nili, da se vrnejo. 1<2. Jure In poročnik sta se stisnila vsak za svoje drevo in čakala. Belogardisti so bili zdaj tik pod njima. Puške so držali v rokah pripravljene na strel In se ozirali n* vse strani. 2e je bila večina mimo, ko se je poročniku nenadoma zvalil izpod noge kamen in glasne odskakovaje *:etcl med belogardiste. »Naprej!« je kriknil poročnik Juretu. Xrmenje se je hrupoma trgalo izpod nog in s* valilo proti dnu. »Po njih!« jo zatulil belogardist, ki ja je prvi opazil. 1<5. Iz grape je zaropotala strojnica. Poročnik se je stisnil sa drevo in nameril brzostrelko. Belogardist je izpustil strojnico, bolestno zakričal In se zvrnil na tla. Jure in poročnik sta tekla dalje, so ustavila, da sta Izstrelila kratek rafal in spet tekla naprej. Beli so se umaknili za drevesa in streljali, da se Je pokanje zlilo v eno samo vrenje. Tudi strojnica se je spet oglasila. IM. Nenadoma jo poročnik xas >,j c- brzoitrclko, padel In se začel ol®^#iiiil' grape. Jure Je trenutek ves prepad - ,j d njim. Potem pa se je tudi sam P°9" . je b°