f01002 OSREDIJ h \j JI ŽNICA PPkmukSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 255 (10.167) TRST, sobota, 28. oktobra 1978 °RIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KLJUB DRAMATIČNEMU POLOŽAJU V VEČINI ITALIJANSKIH BOLNIŠNIC Vlada preklicala že dane obljube bolničarjem Sindikati napovedali novo stavko v ponedeljek PSI in KPI kritizirata vladno zadržanje Neuspešno srečanje vlade s sindikati f H — Vlada je včeraj zavrnila skrajni poizkus enotne sindikalne deracije, da s kompromisno rešitvijo študijske doklade pomožnemu i?.vstvenem“ osebju premakne z mrtve točke dramatični položaj v .lanskih bolnišnicah; požrla je dane obljube s tristranskega sreča-,Ja’ ker naj bi povišek hudo prizadel dolgoročnost Pandolfijeve »tri-.e®> zato naj o problemu razpravlja parlament. Ze zjutraj je bilo v dobršni meri #ano zadržanje vlade, saj je na v«]em sestanku izhajala iz podrob-* analize Pandolfijevega triletnega 5 Radarskega načrta, ki naj bi ne avoljeval nikakršnega neumestnega P Vlska plač delavcev javne uprave, ® bi v nasprotnem primeru pro-pdlo vsakršno gospodarsko načrto-nie. Koncept je vlada zvečer po-avda sindikalnim predstavnikom in niti za ped popustila. Seje so se rtp vlad°, poleg predsednika An-jeottija. udeležili ministri Pandolfi, Moril no, Anselmi in Scotti, sindikal- beračijo CGIL - CISL - UIL pa za-st°pali Lama, Dido in Giovan-CKr Za ^*IL, Marini in Crea za n r.f* ter Benvenuto, Vanni, Butti-e*“ ‘n Bugli za UIL. sindikalni predstavniki so po sre-(jenja ostro obsodili zadržanje viagri ki načelno nasprotuje vsake-nia ■°S°voru. le na koncu sreča-vo Je Andreotti napovedal razpra-bnJ Parlamentu. «Prihodnji torek unp sklicali vse kategorije javne kaiave’ kasneje tudi enotno sindi-. no vodstvo, da najdemo pravil-odgovor zadržanju vlade, ki je M zavrgla dane obljube 20. Vor ra' nato pa PrePustila odgo-izio °iSt drugim,» je po sestanku J Vl* tajnik CISL Franco Marini. ALARMNI zvonec v bolnišnicah tudi jr..?vka bolničarjev lahko _____ eelnt v*?do tli' korenito spremeni »jj tn® Jesensko sindikalno stratege - Zakaj? Predvsem zato, ker voik* Uk neodgovornemu početju Do!«- • “avtonomnih« sindikatov gjL Zai. v bolnišnicah (in tudi dru-2v Veiab javne uprave) alarmni .ec>. ki opozarja na resnost po-V J? I" na odgovornosti vlade, ki s«,,adn.iem desetletju niso bile spo-Ve 0 'zvesti dve medsebojno po- fi„'dni reformi zdravstva in javnih *uanc. ^vkajoče osebje bolnišnic zah-(jj v®čje dohodke, obenem pa tu-(.jh^Rjoembo organikov v bolnišni-ne ’ kjer so delovni pogoji zares So ,0sni- S svojimi zahtevami pa katKrsd' nenapisani sporazum, po sen rein ko letošnja sindikalna je-•niim p,,svečena predvsem proble-l'o\dh ,’}vesticU in torej ustvarjanja tun " del°vnih mest, čeprav na ranih« 0?povedi «zajamčeno zaposle-cei0j- ki vlada (in sindikati) v Jahte, vlada (in sindikati) v sprejela njihove »denarne ^laž* v?*’ k' vzrojile druge stroke. Prem ?■ p“kopal celotno strategijo Večanja sedanje krize, predam, *!a vProgram ukrepov za dra-Tu° k^enje javnih stroškov, ki n‘ Sf- takoj odpira nov problem, Politi- ioančnega, pač pa izrazito On ‘Resa značaja. Država raču-cit’v,a ko letos znašal javni defl-Va 38 tisoč milijard. Vrtogla- ltaljjiCyi'ka, ki dokazuje, da je v 10) ! lavna uprava strahotno žre-harnHam,,r se steka ogromen del korenVL9 dohodka. Zato nujnost denar 1 reforn>, da bo potrošeni Dem Pravičneje porazdeljen, obc-*o )a izboljšane tudi storitve. Za-šani« Postavlja tudi politično vpra-*a - kje naj država črpa denar $am,:Tme in za kritje deficita, soj _ .davčnih utaj je skoraj 20 ti-lovjp„ ‘ l,ard lir, torej več kot po-V,.., celotnega deficita? Zatri.'- ‘n nekatere politične sile Ujaril'u °' da lahko 130 ali 200 mi-dclilf ,, za bolniško osebje razbije ttHett' .fehanizem Pandolfijeve davjn-1' kaj pa 20 tisoč milijard dihat, . ,ltai-> Na t« opozarjajo sin-Sojai, ‘P napredne sile, ki sicer ob-jeiV' ‘"vje stavke, saj so naper-žiila ' 'od kolnikom in njihovim dru-jusita ’ 0kenem pa postavljajo vladi Vlnda vPri'šanja. Predvsem mora šanio !)ravično rešiti celotno vpra-bftUj v javnega osebja (in ne samo fazlit • ev)’ da ne bo cehovskih 111 konkurence. *arosenem roora «trilctka» postati *ftovJiredstvo gospodarskega na-P°Vedi'*f’ k* naj vsebuje poleg od-s° ref ‘"di pozitivne ukrepe, kot de|0V||arnic in investicije za nova f.. mesta. *družhVedl morajo biti prav tako d® i., 011,1 Pravične«, kar pomeni, Slavi,. Ila odprto bridko po- vič|1(' . ilvčnih utaj in fiskalne pra-litlči,., 1 nasPloh. To so izrazito po-ostrej, vpn,šanja, ki so v ospredju ki t. soočanja med naprednimi Via,),, kurativnimi silami znotraj k® od,ft-Ržlne. Izid tega soočanja ozir,,,,/0*! o samem obstoju vlude, Va|„ .* o tem, ali sc bo nadalje-rodne osedanja politika splošne na-krit,. Rudarnosti za premostitev V*iljuii>i vedo, da tako politiko °bvezna° razmeri! in je takorekoč dl A ne za vsako ceno. STOJAN SPETIČ Tajnik UIL Bruno Bugli pa je še pristavil: «Prepričan sem, da bomo razširili boj, ki bc vsaj v začetku angažiral vse sile javne u-prave, vodstvo pa lahko vključi v boj tudi druge delavske sektorje.« Kot prvi odgovor enotne sindikalne federacije pomožnega zdravstvenega osebja bolnišnic (FLO) bo že v ponedeljek 24-urna splošna stavka v italijanskih bolnišnicah. Današnja splošna stavka v vsej Italiji pa je bil prvi resen poseg enotne sindikalne federacije v boju, ki je do sedaj videl le vse preveč dvomljive izpade avtonomnih sindikatov. Enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je v včerajšnji stavki zagotovila najnujnejše službe, da bi preprečila popolni zastoj v bolnišnicah. Kljub temu pa je položaj v bolnišnicah dosegel že tako zaskrbljujočo raven, da vedno nove in nove bolnišnice zahtevajo poseg vojakov, ki naj vsaj nekoliko ublaži posledice divjih stavk avtonomnih sindikatov. Bolniške postelje se postopoma praznijo, v halah se kopiči nesnaga, higienski položaj je v nekaterih bolnišnicah povzročil že prve epidemije. V odgovor na to kaotično stanje se vrstijo posegi vidnih političnih osebnosti. Včeraj je tak poziv bol-nišniškemu osebju, sindikatom in vladi poslal tudi neapeljski nadškof Urši, ki jih roti, naj čimprej rešijo spor. Organizacija italijanskih katoliških delavcev (ACLI) pa predlaga, naj enotna sindikalna federacija CGTL - CISL - UIL vključi zah teve bolnišniškega osebja v boj industrijskega sektorja, da omogoči normalizacijo v bolnišnicah, obenem pa zagotovi osebju, da bo na drugih področjih nadaljevala boj. Vsedržavno vodstvo PSI pa je včeraj izdalo dokument, ki med drugim trdi, da se stranka ne strinja in o-stro obsoja oblike sindikalnega boja, ki so prišle do izraza v prejšnjih dneh, kljub temu, da priznava kot upravičeno marsikatero zahtevo pomožnega zdravstvenega osebja. PSI obsoja način boja, ki lahko osami sindikalno gibanje, obenem pa v svojem dokumentu obstoja zadrža- V novembru 6 točk dravinjske doklade RIM — Predhodna ocena posebne komisije za ugotavljanje indeksa življenjskih stroškov potrjuje, da bo draginjska doklada v oktobru poskočila za nadaljnjih šest točk. To znaša nekaj več kot 14 tisoč lir, ki bedo izplačane pri novembrski plači. Vendar bodo to uradno potrdili šele 5. novembra. V septembru se je indeks, ki služi kot podlaga za ugotavljanje draginjske doklade, povzpel na 178, kar znaša že pet točk draginjske doklade. Vendar ni nobenega dvoma, da je tudi oktobra prišlo do podražitve potresnega blaga in da se bo torej indeks povzpel na 179 in s tem sprožil še eno točko draginjske doklade. To potrjuje težnjo zadnjih mesecev po nenehnem naraščanju: tudi v preteklem trimesečju je doklada poskočila za šest točk, januarja za štiri, aprila pa za pet. nje vlade, ki je s svojo neodločnostjo in s površnimi ukrepi, razčlenjenih pogajanj na deželni ravni povzročila še večje neskladje med plačami.in delovnimi staleži. Socialisti zahtevajo ukinitev deželnih pogajanj in čimprejšnje izglasovanje zakona o zdravstveni reformi. Komunistični . senatorji pa so s tem v zvezi poudarili, da je prav zavlačevanje pri dokončnem izglasovanju zdravstvene reforme tudi eden izmed tolikih razlogov sedanjega dramatičnega položaja v italijanskih bolnišnicah. Še več, na delu so sile, pripominjajo senatorji KPI, med njimi ni izvzeta niti vlada, ki na vse načine zavlačujejo in v bistvu nočejo zdravstvene reforme. Nedvomno bodo prihodnji df|evi odločujoči ne samo za bolnišnice, temveč tudi za vse sindikalno gibanje in ne navsezadnje tudi za vlado, ki je prepustila parlamentu nalogo, da gre v žerjavico po kostanj. (voc) PARIZ Prihodnji četrtek, po zaključku obiska Giscarda d’Esta inga v Italiji, se bo francoski predsednik srečal z zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom, s katerim bosta obravnavala predvsem: pred log o ustanovitvi evropskega denarnega sistema s posebnim ozi loc-i na italijanske pomisleke. V rimski polikliniki Umberto I, je še vedno prehrana bolnikov v dobršni meri odvisna od nestrokovnih, a zato toliko bolj požrtvovalnih rok vojaških kuharjev (Telefoto ANSA) SPOR 0 GOSPODARSKI POLITIKI BO ODLOČAL 0 USODI VEČINE Triletka: Andreotti, KD in republikanci zaostrujejo nepopustljivost do levice Craxi ponavlja, da PSI noče krize - Natta (KPI): «Nismo in ne bomo gasilci tujih požarov» - La Malfa nepričakovano podprl vlado RIM — Vlada je z včerajšnjimi sklepi dramatizirala položaj. V bistvu je zavrnila zahteve stavkajočega osebja bolničarjev. Vendar se ministri pod Andreottijevim vodstvom očitno niso ubadali samo z bolničarji. Andreotti je izkoristil nastali eksplozivni položaj in zavzel stališče o spornem vprašanju u-sode in vsebine «triletke», skratka o gospodarski politiki, ki postaja čedalje bolj jabolko spora vladne večine. Vlada je, brez vsakršnega posvetovanja z vsemi strankami večine, v celoti osvojila stališča KD in PRI, da je Pandolfijev osnutek dober in «nedotakljivs>. Pri tem pa je povsem hote prezrla zahtevo komunistov in socialistov po Stvarnem načrtovanju investicij in ustvarjanja delovnih mest ter potrebo sindikatov, ki dobro vedo, da bodo velike delavske stroke jasno zahtevale spremembo Pandolfijevega načrta. Andreotti je torej predrzno vrgel izzivalno rokavico med delavce, dobro vedoč, da bo s tem spravil v veliko zadrego predvsem komuniste, pa naj storijo ali rečejo karkoli. Andreottijeve poteze skratka ne težijo k izmikanju od stvarnih odgovornosti, pač pa skušajo v okvi- V POSLANSKI ZBORNICI ZAKLJUČENA RAZPRAVA 0 »ZADEVI MORO« POTRJENA DEMOKRATIČNA ENOTNOST V ROJU PROTI POJAVU TERURIZMA V repliki je notrarfjr minister Jtognoni poudaril, da vlada ni cenzurirala «dosjeja Mor©», pač pa je sodnik obdržal 4 strani s prepisi nekaterih doslej neobjavljenih Morovih pisem RIM — Razprava o «zadevi Moro« se je zaključila pol dneva prej kot je bilo prvotno predvideno. Tako je odpadla celo neposredna televizijska oddaja, ki jo je RAI napovedovala za zaključni del razprave in vključila v večerni program. Dejansko se je razprava zaključila že prejšnjega dne, ko so načelniki petih skupin vladne večine podpisali skupni dokument. Resolucijo s podpisi Gallonija (KD), Natte (KPI), Balzama (PSI), Ni-colazzija (PSDI) in Mammija (PRI) je namreč zbornica odobrila s 341 glasovi. Vzdržalo se je osem poslancev DN, proti pa so glasovali poslanci PdUP, radikalci, liberalci in misovci — skupaj 62. V trenutku glasovanja je manjkalo najmanj 200 poslancev, kar tudi dokazuje dokajšnje nezanimanje za izid razprave, saj se na hodnikih parlamenta in na sedežih strank veliko več razpravlja o možnosti vladne krize, ki naj bi bila posledica nedejavnosti Andreottijevega kabineta na področju gospodarstva. Kakorkoli že, odobrena resolucija potrjuje enotnost strank vladne večine v boju proti terorizmu in za zaščito demokratične dpžave. Glede «zadeve Moro« resolucija v bistvu potrjuje stališča iz prve parlamentarne debate z dne 19. maja. Važni sta še dve točki resolucije, ki omenjata nujnost prebroditve družbenih in gospodarskih dejavnikov nasilja ter obvezo vlade, da bo v najkrajšem času izvedla reformo policije in parlamenta, da bo v najkrajšem času odobril zakon «Reale - bis«, ki ga je junija letos «zamrznil» ustrezni referendum. Pred zaključkom razprave je notranji minister Rognoni odgovoril nekaterim posegom. Že v samem začetku je podčrtal, da ni naloga notranjega ministra, da se «podi za vsako domnevo«, pač pa mora poročati o «golih dejstvih«. Od tod splošni občutek razočaranja, ki je zajel zbornico, ker ni povedal nič bistveno novega. Zatem je Rognoni odgovoril na vprašanje o možnosti parlamentarne preiskave o «zadevi Moro«, kar še posebej zahtevajo demoproletar-ci, pa tudi del socialistov in demokristjanov. čeprav je vlada prepričana, da bi preiskava posebne parlamentarne komisije ne bila koristna, je Rognoni poudaril, da bo sproti seznanjal parlament z novostmi sodne in policijske preiskave. V doglednem času pa, če bo potrebno, bo vlada sprožila tudi pobudo za parlamentarno preiskavo. Glede stikov med italijanskimi in tujimi teroristi je Rognoni dejal, da obstajajo resni sumi, da so teroristične organizacije povezane na operativni ravni. Zato Italija v boju s terorizmom sodeluje tudi z drugimi državami. Rognoni je na koncu odgovoril na vprašanje o možni cenzuri «Mo-rovega dosjeja«. Dosje sestavlja 49 strani, je pribil Rognoni, vendar je preiskovalni sodnik Gallucci res zadržal štiri strani, ki pa ne spadajo v «dosje», saj gre za Morova pisma. Ta spadajo zaenkrat v okvir preiskave in so zato tajna. Vlada si bo vsekakor prizadevala, da bi prejela njihovo besedilo in jih objavila tedaj, ko ne bodo več vezana na preiskovalno tajnost. Glede Pintovih obtožb, da je sama vlada delila tisku Morova pisma. je notranji minister to odloč no zanikal, obenem pa pozval sodstvo (in če bo potrebno, tudi parlamentarno preiskovalno komisijo), naj najstrože preganja osebe, ki so kršile preiskovalno tajnost. Na koncu je Rognoni dejal, da je v svetu večina političnih zločinov ostala nerazčiščena. »Pomislimo samo na zagonetno smrt Johna Kennedyja,« je dejal minister in zaključil z upanjem, da bo »Itali- ja v tem izjema, saj si vse italijansko ljudstvo strastno želi resnice.« Po Rognonijevi repliki so še enkrat posegli poslanci za glasovalne izjave. Govorili so Bozzi (PLI), Ni-coiazzi (PSDI), Almirante (MSI), Panr.ella (PR), Scaifaro (KD), Coinpagna (PRI), Sponziello (DN), Pinto (LC), Reichlin (KPI), Di Varile (PSI) in Magri (PdUP). (st.s.) Zaključek razprave o «zadevi Moro«: notranji minister Rognoni sje krepča s kozarcem vode med svojo repliko. Ob strani sta mu predsednik vlade Andreotti in ministrica Anselmi. gelisti V prvi vrsti je podtajnik Evan-(Telefoto ANSA) ru vladne večine prevesiti tezo odločanja na tiste sile, ki bi rade jeseni »normalizirale« italijansko gospodarstvo proti željam levice in sindikatov. Tako je vlada najprej teoretično potrdila obljube iz vladnega programa, v isti sapi pa zaloputnila vrata bolniškemu osebju. Vse to pa je storila, da bi lahko na ves glas proglasila, da je Pandolfijev načrt nedotakljiv. V njem je jasno rečeno, da bo država potrosila za svoje in drugo javno osebje dva tisoč milijard. Nobenega dvoma ni, da te obveze ne bo držala, razen če noče tvegati istočasnega izbruha jeze železničarjev, sodnikov, poštarjev, telefonistov in podobno. Zato izmikajoče obljublja sestavo «globalnega zakona« o javnem o-sebju, ki naj medtem čaka... Kaj torej hoče Andreottijeva vlada? Mar' tvega s svojim predrznim početjem krizo? Gotovo je, da si je Andreotti predvsem kril hrbet, saj stoji za njim celo KD, a ne samo KD. Piccoli je že opozoril komuniste, naj ne odpirajo vladne krize in naj se «zavedajo lastnih odgovornosti«. V isti sapi pa je pojasnil, da sploh ni mogoče govoriti o kakšnem vstopu komunistov v vlado. «Kriza?», dodaja Craxi, »ni odvisna od PSI,» saj dobro ve, da bi mu zmešala štreno strategije obnavljanja stranke na evropskih volitvah. Zato je Cicchitto ob vprašanju bolničarjev in javnega osebja zelo pomirljiv in pravi: «Vedno je mogoč dober kompromis.« Cicchitto tudi odgovarja na vprašanje o možnosti izboljšanja dejavnosti vlade z vstopom ministrov levice, torej tudi KPI: «To vprašanje se nas ne tiče. Vprašajte demokristjane, kaj mislijo. Vedite pa. da moramo ohraniti sedanje politično ravnotežje brez koncesij, pa tudi brez volilne nestrpnosti, ki jo kažejo republikanci in komunisti,* La Malfa se je ob spoznanju, da Andreotti brani gospodarsko strogost, nenadoma pomiril z vlado: «če pade vlada, ni drugih izbir. če komunisti nočejo dalje, bo vsaj pozitivno razčiščenje z njimi.« Andreottiju prihajajo na pomoč tudi demokrščanski poslanci, ki zahtevajo, naj vlada do decembra predloži nespremenjen Pandolfijev načrt in pristane na nov evropski monetarni sistem, ki mu nasprotuje KPI. Skratka, krize ne mara nihče. Če to hočejo, morajo krizo sprožiti komunisti povsem sami, čeprav (tako menijo ostale stranke) bodo pri tem uživali podporo bolničarjev in kovinarjev. Na splošne pozive, naj se KPI pomiri, odgovarja Natta, predsednik komunistične poslanske skupine: «Čemu nas vsi pozivajo, naj se pomirimo. Mar mirujejo bolničarji, sodniki, javno osebje? Mar mirujejo rdeči brigadisti? Mi nočemo nadomestiti gasilcev, da bi gasili tuje požare.« «Vlada lahko ostane,« poudarja Cossutta v Bologni, »samo če bo spoštovala dane obveze. Gospodarsko načrtovanje pa je sprejemljivo samo, če so tudi odpovedi pravično porazdeljene.« Komunisti bodo »še dalje kritizirali vlado za to, česar ne počne. Če bo ocena njene nedejavnosti negativna, pa bo KPI povzela svoje zaključke.« Tega pa ne govori zato, da bi sprožila krizo, pač pa zato, kar pričakuje «koristna in pozitivna dejanja«. Zato KPI pritiska. Andreotti dobro ve, da je le malo verjetna kriza na valu stavke bolničarjev. Vendar je skušal s svojim posegom razorožiti sindikate in agresivnost, ki jo komunisti kažejo od Genove dalje. Strategija KD pa je povsem jasna. Orisal jo je dorotejcem Bisaglia: «Mi bomo počakali do krize drugih strank.« Tako je KD zadala vladni večini eno rano več, dobro vedoč, da ni bolnišnic, ki bi take rane izlečile. MINO FUCCILLO Gromiko povabil francoskega predsednika v SZ PARIZ — Sovjetski zunanji minister Gromiko je včeraj odločno zanikal, da bi zdravstveno stanje sovjetskega predsednika Brežnjeva bilo zaskrbljujoče. Poleg tega so v francoskem glavnem mestu sporočili, da je Gromiko povabil predsednika Giscarda v Sovjetsko zvezo. Zadnji Giscardov obisk v SZ je bil leta 1975. NA PROCESU LOCKHEED Iz Švice morda ime človeka, ki je dobil denar prvega izplačila RIM — Švicarska policija je sklenila, da od bančnega zavoda v Chias-su zahteva ime človeka, ki je dobil 224 tisoč dolarjev od prvega izplačila Lockheed. To je med včrajš- Ncbelovo nagrado za mir podelili Sadatu in Beginu OSLO — Letošnjo Nobelovo nagrado za mir so podelili e-giptovskemu državnemu poglavarju Sadatu in predsedniku izraelske vlade Beginu. Norveški odbor za podeljevanje Nobelo-vjli priznanj je svoj sklep ute--nfeljil z njunimi dosedanjimi napori v korist miru na Bližnjem vzhodu, a tudi pripomnil, da pomeni to priznanje spodbudo Sadatu in Beginu, da začeto delo uspešno končata. Nagrado v znesku 725.000 švedskih kron prejmeta v prostorih vseučilišča v Oslu 10. decembra. Utemeljitev dvojnega priznanja omenja tudi pomembno vlogo v prizadevanjih za dosego miru, ki jo je odigral ameriški predsednik Carter. Vest o podelitvi Nobelove nagrade za mir je v svelu, zlasti seveda v Egiptu in Izraelu u-gedno odjeknila. Palestinci pa so jo sprejeli ironično, češ da bi isto priznanje moral prejeti tudi Carter; sicer pa se grenko vprašujejo: »Le kje je ta mir, čemu ta nagrada?« (dg) njo obravnavo pojasnil predsednik Paolo Rossi, ki je povedal, da je vest prišla iz italijanskega zunanjega ministrstva. Že pred časom je italijansko ustavno sodišče terjalo pojasnila v zvezi z dejanskim koristnikom tega denarja. Ovidio Lefebvre je namreč leta 1970 nakazal 250 tisoč dolarjev na tekoči račun «161.161 star« pri Cre-dit Suisse v Chiassu. Ta račun je bil formalno naslovljen na družbo «Con-trade«, katere dejanski lastnik je bil njegov brat Antonio Lefebvre. Vendar so že čez nekaj dni 224 od teh 20 tisoč dolarjev akreditirali na neki tekoči račun pri Švicarsko-izraelski trgovinski banki v Ženevi. Do sedaj se ni zvedelo, kdo je bil za tem računom. Po nekaterih vesteh, ki so prišle prav iz Švice, se je ta denar že čez nekaj dni dokončno vrnil v Italijo, in sicer ljudem, ki so bili v tesnih poslovnih stikih z Lefebvrovi-mi. Kot je včeraj pojasnil predsednik Paolo Rossi, pa se švicarska banka se lahko upre zahtevi in predloži priziv, saj se pri tem lahko sklicuje na bančno tajnost. lllllllllll•lllllllllllllllllllllllllll•lll■llllllllllllllllllHllllllllltlllllll5allllllllllllll■lltllllllllllllllllllllllnllllllll„llmlfllllll,1111111,11111111111,m,,ll,l,,lulll,i,,il„milii,im, inniin, m, umu,,,i,ni,■„unnuu,mi it, Hiiiiimiiiiuiititiiiimiui, imimimiiuiniiuiiiimHitiiiiiiiiiHiHii RADIJSKE IN TELEVIZIJSKE MREŽE SO ODDAJALE POSNETKE GLASOV BRIGADISTOV Srhljiv telefonski pogovor med teroristom in Eleonoro Moro RIM — Tri radijska in obe televizijski omrežji ~o včeraj prvič oddajali magnetofonske posnetke telefonskih razgovorov med rdečimi brigadisti in svojci ter prijatelji Alda Mora. Državno pravdništvo je sprejelo ta ukrep v upanju, da bi kdo izmed poslušalcev razpoznal po glasu kakega brigadista. Magnetofonske trakove s skupno 15 minutami razgovorov so izročili včeraj zjutraj skoraj istočasno odgovornim treh radijskih in obeh televizijskih omrežij. Prvi posnetek razgovora med rdečim brigadistom in ženo Alda Mora so vključili v vesti ob 12. pri po prvem radijskem omrežju. 30. aorila ob 16.38 je gospa Eleo-nora Moro prejela telefonski poziv, ki so ga kot druge po nalogu sodstva posneli na magnetofonske trakove. Brigadist: «Halo, kdo tam?* Gospa Moro: «Tu Nora Moro.* Brigadist: «Sem eden od onih, ki ima kaj odpraviti z vašim očetom. . . (brigadist je domneval, da govori z Morovo hčerjo) dajem vam zadnje sporočilo.* Gospa Moro: «Da?» Brigadist: «Naše zadnje sporočilo je čisto iz obzira.» Gospa Moro: «Da .. .* Brigadist: «Ker vaš oče vztraja, da so vas premotili in baje mislite na nesporazum, ali ne? Do sedaj ste napravili le stvari, ki so ... ne služijo same po sebi nikomur.* Gospa Moro: *Da ...» ~ Brigadist: «Prepričani smo, da sedaj ni. .. Poteza je bila že izvršena in smo se že odločili. V prihodnjih urah nam ne bo preostalo drugega, kot da izvršimo, kar smo napovedali v sporočilu št. 8. Zato zahtevamo samo naslednje: v tem smislu uresničite takojšnji in pojasnjevalen Zaccagninijev poseg. Če ga ne bo, naj vam bo jasno, da nam ne preostane drugega, ste razumeli? Vam je popolnoma jasno?* Gospa Moro: «Da, v celoti sem razumela.» Brigadist: «Torej je možno samo to, obv stili smo vas le iz obzira. V smislu, da, vedite, smrtna obsodba ni nekaj takega, kar se lahko lahkomiselno sprejme. niti z na- še strani. Pripravljeni smo prevzeti odgovornost, ki pripada, ki nam pripada in bi hoteli zato, ker . . . med nami so ljudje, ki mislijo, da niste posredno posegli, ker vam niso prav svetovali.* Gospa Moro: «Nopravili smo vse kar smo mogli, in kar so nam dovolili.* Brigadist: *To je problem, problem je . . ,* Gospa Moro: *Ker smo prav u-jetniki.* Brigadist: «Problem je političen, zato mora v tem trenutku poseči krščanska demokracija. Vztrajali smo ob tem, saj je edini način, da lahko preidemo k morebitnim pogajanjem. če se tega ne uresniči, v prihodnjih urah ...» Gospa Moro: «Poslušajte ., .* Brigadist: »Ne smem razpravlja-ti, nisem pooblaščen.* Gospa Moro: «Oprostite». Brigadist: Moral sem vam sporočiti le to. Samo posredni, takojšnji, pojasnjevalni in natančni Zaccuni-nijev poseg lahko spremeni položaj. Mi smo že sprejeli našo odločitev. V orihodnjih urah se bo neizogibno zgodilo, ne preostane nam drugega. Drugega vam nimam povedati.* Televizijsko in radijska omrežja so oddajala kasneje še posnetke razgovorov z duhovnikom Antoniem Menninijem, s prof. Francescom Trittom, Morovim asistentom, in » dnevnikom dl Messaggero*. Z ENOTNO STAVKO IN MNOŽIČNIM SPREVODOM PO MESTU v v VELIKE TEŽAVE S POUKOM IN REFEKCIJO OSEBJE TRŽAŠKIH BOLNIŠNIC ODLOČNO ZAHTEVA SPET KRIZA V OTROŠKIH VRTCIH IZBOLJŠANJE SEDANJEGA NEVZDRŽNEGA STANJA Pomanjkanje kvalifikacij, neprimerno nizke plače, neustrezni pogoji dela v zastarelem poslopju glavne bolnišnice glavni problemi, ki so jih pre-dočili predsedniku deželne vlade Comelliju - Stavka se nadaljuje še danes Tudi osebje tržaških bolnišnic se je enotno pridružilo včerajšnji vsedržavni stavki, ki jo je napovedala sindikalna federacija CGIL -CISL - UIL polem ko je vlada u-maknila že sprejete obveze po dodatku v višini 27.000 lir kot kritje stroškov za strokovno izpopolnjevanje. Ta sklep je še toliko bolj prizadel pomožno osebje bolnišnic, ker je šlo dejansko za dogovor, na osnovi katerega se je sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL v prejšnjih dneh distancirala od avtonomnih sindikatov, ki so z divjo stavko paralizirali bolnišnice v skoraj vsej državi. Ta stavka pa v našem mestu ni prišla do izraza, kajti avtonomni sindikati štejejo v Trstu zelo malo članov, ki sploh niso stavkali, ker bi bila zaradi majhnega števila njihova stavka neučinkovita. Tako je naše mesto šele včeraj občutilo, kakšni problemi nastanejo s stavko pomožnega osebja v bolnišnicah. Delo je bilo povsod skoraj popolnoma paralizirano. V glavni bolnišnici so razdelili bolnikom vrečke s suho hrano, ki bo zadostovala še danes, ko se bo stavka nadaljevala. Vsaka zdravniška oskrba, razen najnujnejše, je bila paralizirana in bolnike so sprejemali, ko je šlo za res nujne primere. Stavkali so tudi v otroški bolnišnici Burlo Garofalo, kjer pa je kljub temu delo teklo precej normalno, da bi ne preveč otež-kočili stanja ne v porodniškem ne v pediatričnih oddelkih. Kateri so pravzaprav problemi pomožnega osebja v bolnišnicah? Poleg vsedržavne problematike, ki jo obravnavamo na prvi strani in je torej ne bomo ponavljali (omenimo naj le, da ima dve tretjini osebja plačo nižjo od 300 tisoč lir mesečno in da ni dejanske možnosti strokovnega izpopolnjevanja) obstajajo v Trstu tudi specifični problemi. Gradnja nove bolnišnice na Katinari se vse preveč vleče in v glavni bolnišnici so razmere nevzdržne, saj staro poslopje še zdaleč ne ustreza zahtevam in potrebam sodobne medicine. Osebje dela tako v neprimernih prostorih in si mora prevzemati mnogo večje odgovornosti od tistih, ki jih predvideva delovna pogodba. Sploh v Trstu primanjkuje pomožnega o-sebja,. še zlasti kvalificiranega, ki ga je sicer sploh zelo malo, pa še to se v velikem številu odloči za delo v zasebnih klinikah, ,ki je mnogo bolje plačano. Namesto da bi vlada zastavila vse svoje sile, da premosti ta kritičen položaj, se je ponovno umak- Nevarnost, da odpade popoldanska izmena - Pouk naj bi trajal samo 5 ur, s tem pa bi suplentke izgubile svoje delovno mesto Vprašanje pouka v otroških vrtcih naše pokrajine je spet na dnevnem redu. Spomnimo se le lanskoletnih zapletov, ko pouk v vrtcih ni in ni mogel steči, predvsem pereč je bil problem refekcije zaradi pomanjkanja specializiranega osebja oziroma, ker osebje ni bilo u-strezno plačano ali ni imelo urejenega staleža. Sledile so zasedbe vrtcev, stavke itd. Tudi letos stanje ni bistveno drugačno, otroški vrtci se nehajajo v krizi. Šolski sindikati CGIL, CISL, CC DL - UIL so v zvezi s tem izdali tiskovno poročilo, v katerem na-glašajo, da zakon z 9. avgusta 1978 št. 463 predvideva za nestalno učno osebje in tisto, ki službe še nima, bistvene spremembe. Tudi urnik državnih otroških vrtcev se lahko spreminja, pouk lahko traja osem ur, na zahtevo posameznih šolskih okrožij pa tudi deset ur, kar pomeni, da ima vsaka sekcija o-troškega vrtca po dve vzgojiteljici. To predvideva zakon, vendar zakona tržaške pristojne oblasti niso upoštevale, naglašajo v svojem tiskovnem poročilu sindikati. Zakladno ministrstvo ni odobrilo finančnega kritja vrtcev, tako da je omogočilo kritje samo 60 od sto razpoložljivih mest na celotnem državnem ozemlju. V videmski in go- riški pokrajini so letne namestitve za popoldanski pouk odobrili, medtem ko v Trstu, kjer je bilo razpoložljivih za slovenske in italijanske vrtce 30 mest, so to odklonili. Do danes so vrtci dobro poslovali, in sicer dnevno sedem ur z refekcijo in z letnimi suplencami za 2 uri popoldanskega pouka, sedaj pa je nevarnost, da ministrstvo za šolstvo prekliče v tržaški pokrajini OBVESTILO SSŠ Sindikat slovenske šole poziva učno osebje državnih otroških vrtcev, zainteresirane starše in predstavnike strank, naj se udeležijo zborovanja, ki ga priredijo šolski sindikati, ki bo v ponedeljek, 30. oktobra, ob 17. uri na sedežu UIL, Largo Papa Giovanni 6 v sobi št. 40, II. nadstropje. Dnevni red: 1. kršitev zakona št. 463 člena 9, ki predvideva za vsako sekcijo vrtca po dve učiteljici in možnost, da sodelovanje vrtca raztegne od minimuma osem na deset ur; 2. preklic dveh ur su-plenc v popoldanski izmeni, kar ima za posledico ukinitev refekcije, ker bi sekcije delovale le po pet ur dnevno. suplence. To bi bilo seveda zaskrbljujoče, saj bi potem pouk v otroških vrtcih tekel samo pet ur dnevno, do 13. ure, kar pomeni da bi odpadla refekcija. Pa tudi tiste vzgojiteljice, ki imajo sedaj dveur-no suplenco, bi izgubile delovno mesto. Zato šolski sindikati CGIL - CISL - UIL zahtevajo, naj šolske oblasti povrnejo letna imenovanja in s tem zagotovijo redno poslovanje vrtcev. Jutri prvi koncert ob priliki proslave Vivaldijevega rojstva V okviru proslav 300-letnice rojstva skladatelja Antonia Vivaldija, bo jutri ob 11. uri v Avditoriju v Ul. Torbandena prvi iz ciklusa osmih koncertov, ki ga ob tej priliki prireja občinsko gledališče Verdi. Na sporedu bo znamenita Vival-dijeva skladba «Štirje letni čash, ki se deli v štiri dele, vsak pa je posvečen enemu letnemu času. Izvajalec bo priznani komorni orkester gledališča Verdi, ki ga vodi Severino Zannerini. Cena vstopnic bo v tem primeru zelo ugodna, saj bodo stale le 500 lir. Zahteva po boljšem delovanju carin v F-JK Včeraj se je deželni odbornik ti prevoze Cocianni sestal s predstavniki avtoprevoznikov, ki so včlanjeni v deželno obrtniško zvezo. Na sestanku so preučili položaj v zvezi z obmejnim prometom avtopre-vozov s posebnim poudarkom na težave. ki jih avstrijski organi P0-vzročajo pri izdajanju ustreznih dovoljenj za prekoračenje meje tovornjakov s skupno naklado 44 ton- Na sestanku so nadalje preučiš splošni problem carin z zahtevo, da bi posebno carini v tržiškem prista; niši . in na mejnem prehodu Prl Stupici delovali z neprekinjeni!11 urnikom. Predstavniki avtoprevoznikov s° nato predložili odborniku Cocianniju zahtevo po čimprejšnjem sestanku z odgovornim ministrom za prevoze Koroške Fribauerjem. Odbornik Cocianni se je tudi zavzel, da bo čin; prej skupaj s pristojnimi organi preučil pekočo problematiko carin Razgovor med predstavniki deželne uprave in ANAS Deželm predsednik Comelli, odbornik za načrtovanje in proračun Co-Ioni ter odbornik za javna dela Biasutti so se včeraj sestali z glavnim nadzornikom državnega cestnega podjetja ANAS inž. Maor ;ent s katerim so obravnavali g-avn® probleme cestnih povezav v naši deželi. Posebej so se dotaknili Pr0' blematike hitrih cest, začenši s cesto Videm - Trbiž. Posebna pozornost je bila posvečena načrtom z* hitre ceste na Tržaškem. nila na stare okope in ponovno osvaja stališča, o katerih so vsi mislili, da so jih v teku pogajanj že zdavnaj premostili. Odtod torej sklep CGIL - CISL - UIL za enotno stavko in odtod tudi stavka v našem mestu, kjer šteje sindikalna federacija skoraj 90 odstotkov vse ga pomožnega osebja bolnišnic. Stavkajoči so včeraj v sprevodu obšli središčne mestne ulice. Dalj časa so se zaustavili pred sedežem deželnega sveta, kjer se je delegacija, v spremstvu sindikalnih predstavnikov, sestala s predsednikom deželne vlade Comelli-jem, kateremu so obrazložili gospodarske vidike stavke in ga seznanili z nevzdržnimi pogoji v bolnišnicah. Sindikati so še izrecno opozorili predsednika Comellija na čut odgovornosti tržaškega osebja, ki ni hotelo z divjo stavko narali-zirati dela v bolnišnicah, vendar je čutilo dolžnost, da se pridruži tej enotni 48-urni stavki. Comelli je v odgovoru naglasil, da deželna u-prava sicer z zanimanjem sledi razvoju pogajanj, a je pripomnil, da si mora država prevzeti dodatno finančno breme. O stavki pomožnega osebja je izdala tiskovno poročilo tudi: tržaška’ federacija KPI, ki kritizira zavlačevalno politiko vlade in poudarja zavzetost KPI za rešitev krize v bolnišnicah. Socialistična deželna svetovalca Zanfagnini in Ren-zulli pa sta zahtevala takojšnje sklicanje komisije za zdravstvo. milllllllHIlIllilllMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiin,n,,minii,|,l„ll|VII(ll,,llllllllllllllll)lllllllllllllllll|ll|llllllllll,llll|ll||||||lllllllll|lll|l|lllllll(llllllll||t|lllllll|l|| ,|,iiti„,„„„,i,„,„,„„„„,„„„,„„,i,,,,i„,,i,„„„„,„„i„,i,iii„,„,,i,i,„„i„ii,i„,„„,„,„„„iii„i„„i„„„|„„i|„||||„,„„|„,|„„l,|||„„|„,,m,„„,„„„„„„iillll> V TOREK ZAPADE ROK ZA RAZDELITEV OBČINSKEGA OZEMLJA NA PODROČJA I OD l. NOVEMBRA DALJE V ponedeljek bo verjetno sestanek Nov knjižni klub «Svet knjige» za določitev začasnih koeficientov Predstavniki združenja gradbenikov in enotne sindikalne zveze pri odbornikih za urbanistiko in javna dela - Kolegij gradbenikov razpravljal o problemih sektorja V sredo so se zbrali na skupnem sestanku predstavniki združenja gradbenikov, enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL ter občinska odbornika za urbanistiko Rossi in za javna dela Tassinari. Do sestanka je prišlo na zahtevo sindikalnih organizacij, ki so se hotele seznanita s predlogi in s sedanjim stanjem izvajanja določil, ki so poverjena občinski upravi o državnem zakonu o pravičnih stanarinah, predvsem pa o porazdelitvi teritorija na cone za določitev koeficientov. Prav ta operacija je neobhod-no potrebna *za"določ»tev najemninskih pogodb. Na sestanku sta združenje grad-b«ail«*v (rii* enotnrf'. siridikalna zveza predlagali, da bi se v ponedeljek sestali na sedežu tržaške občine pristojni odborniki, predstavniki sindikalnih organizacij delav- •iiiiiiiiiiiiiiitatiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiHiniiiiiiimiuiiiiiiiiiMiHiniiiiuiiiiMiiiiiiuiiiiiititiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitimiiiimiiiiiiiiiiiimitii OB PRILIKI ŽALNIH SVEČANOSTI DNEVA MRTVIH Poklonimo se spominu naših dragih Pred spomeniki bodo tudi predstovniki generalnega konzulata SFRJ počastili s polaganjem vencev spomin padlih za svobodo Vsakoletna novembrska obveznost, ko se z obiskom pokopališča in u-reditvijo grobov spominjamo naših dragih svojcev, prijateljev in znancev, je pred nami. Tudi letos se bomo na dan mrtvih podali na pokopališče, da bi se oddolžili spominu tistih, ki jih je usoda pobrala pred časom, čeprav spomin na njih še vedno živi med nami. Res je, da se vrednosti in prisotnosti svojih dragih najbolj zavemo takrat, ko jih pokriva črna kraška gruda; zato je naša dolžnost, da se pred grobovi ranjkih poklonimo njihovemu spominu. Še posebno se moramo spominjati tistih, ki so v junaškem boju proti okupatorju darovali svoje življenje, da nam bi zagotovili svobodo in boljšo bodočnost. Imena očetov, mater, bratov in sestra, ki so svoja življenja žrtvovali za nas, so trdno zapisana v zgodovini narodov, ki so se borili za svobodo in demokracijo. Ob dnevu mrtvih se občinske u-prave, politične in partijske organizacije, krožki in posamezniki oddolžijo spominu naših padlih s polaganjem vencev pred spomeniki. Delegacija generalnega konzulata SFRJ v Trstu bo v ponedeljek, 30. oktobra, polagala vence v Doberdobu, Dolu, Cotičih, Sovodnjah, štan-drežu, Podgori, Pevmi, števerjanu, Koprivi, Čedadu, Osejanah, šent Le-nardu, Sv. Pavlu, štoblanku, Topolovem, na Matajurju, Barkovljah, na Kontovelu, na Proseku, v Zgoniku. Gabrovcu, Saležu, Samatorci, Praprotu, šempolaju, Križu in Nabrežini Naslednji dan, torek, 31. novembra, bodo predstavniki konzulata polagali vence pred spomenike v Miljah, pri Korošcih, pri Domju, v Mapkoljah, Prebenegu, Dolini, Boljuneu, Borštu, Ricmanjih, na Katinari, v Gročani, Bazovici (pred ?-krat oskrunjenim spomenikom na hazovski gmajni bodo položili venca ambasadorja SFRJ v Rimu in generalnega konzulata SFRJ v Trstu), Gropadi, na Padričah, Trebčah, Opčinah, na Colu, Velikem Repnu, na občinskem pokopališču pri sv. Ani in v Rižarni. Na dan mrtvih, 1. novembra, bo delegacija generalnega konzulata *> Trstu položila še zadnje tri vence pred spomeniki v Gonarsu, Gorici in Trstu. NA ODKRITJE SPOMENIKA ZOLU Izlet VZPI-ANP1 v Male Mune V nedeljo, 5.11.1978, ob 10. uri bo v kraju Male Mune (Opatija) odkritje spomenika padlemu komandantu Tržaške brigade Giovan-niju Zolu. Ob tej priliki VZPI-ANPI organizira množični odhod nekoliko avtobusov, ki bo vezan — po svečanosti — z izletom v Opatijo, kjer bo tudi kosilo, in po možnosti o-gled muzeja v Lipi. Vsi iz okolice Trsta, ki bi se želeli udeležiti, naj se javijo najkasneje do srede, 1.11.1978, na sledeče naslove- v Nabrežini — tov. Ferruccio Graton - tel. 200-722; v Križu - tov. Zofija Sedmak — tel. 220-251; na Opčinah v trgovini Renar, Proseška 3 — tel. 212-255. Odhod avtobusov ob 7.15. Cena prevoza, vključno s kosilom, 10.000 lir. • Tržaška avtonomna federacija KPI prireja v torek, 31. oktobra, ob 20. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 javno manifestacijo na temo: «Za enotno in demokratično upravo na tržaški občini*. Govorili bodo pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti, občinski svetovalec Ravel Kodrič in načelnik svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu Fausto Mon-falcon. 0 Na tiskovni konferenci, ki bo da nes ob 9. uri na sedežu CISL v Ul. S. Nicolo 5, bodo . uradno predstavili novo sindikalno organizacijo SICET (sindacato inquilini čase e territo-rio). ki je nastala na pobudo ACLJ in CISL. Organizacija, ki je za našo deželo novost, je doslej že delovala v ostalih italijanskih deželah. Današnji tiskovni konferenci hodo prisostvovali generalni tajnik SICET cev in najemnikov, predstavniki gradbenih podjetij in hišnih upraviteljev ter predstavniki rajonskih svetov. Do tega zaključka sta prišli, ker nista bili organizaciji predhodno in ob pravem času seznanjeni z osnutkom odborništva in ker sta ugotovili potrebo, da bi se moral osnutek nekoliko popraviti. Poleg tega bo kmalu zapadel zakonski rok, organizaciji pa sta še ugotovili številne nepravilnosti in zvedeli, da so nepremičninske družbe v našem mestu odposlale neza-kopi.ts uvajerooinske račune. Namen. sestaDka je, da bi prišlo do sporazuma med zainteresiranimi silami, ki rjpj precj neizpgijmjm; jjctflalj-: šaniern zakonskega roka izdelale prehodne in začasne koeficiente, ki bi odgovarjali lokaciji in bi pri tem upoštevali količnik 1 za celotno občinsko ozemlje. Do tega zaključka naj bi prišle pred dokončno porazdelitvijo občinskega o-zemlja na področja. Na istem sestanku so predstavniki sindikalnih organizacij predlagali, da bi se na ponedeljkovem sestanku, ob prisotnosti predstavnikov IACP, spoprijeli z vprašanji o zaključenem postopku desetletnega načrta za javne gradnje. Sindikalne organizacije so tudi negativno ocenile zastoj v delih, ki jih predvideva PEEP ter izvršilne dolžnosti o začetku del že finansiranih velikih cestnih povezav. Zato združenje gradbenikov in enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - CC dL/UIL želita, do bi prišlo na ponedeljkovem sestanku do točnih in jasnih obvez, tudi s strani sedanje občinske uprave. O vprašanjih gradbeništva so v prejšnjih dneh razpravljali tudi na sestanku kolegija gradbenikov iz Trsta. Na sestanku, na katerem so z jasnimi poročili nastopili član vsedržavnega združenja gradbenikov dr. Lanzaro, deželni predsednik Z VČERAJŠNJE JAVNE SKUPŠČINE NA OBČINI V Se vedno ni jasnega odgovora o družinskih posvetovalnicah Odbornik Galazzi predstavil osnutek pravilnika hipotetičnih posvetovalnic, o katerem se bo moralo sedaj izreči žensko gibanje Furlanije - Julijske krajine. Med drugimi so bili na predstavitvi prisotni prof. Saraceno, ki je eden od pobudnikov družbe ter predsednik Italsiel prof. Santacroce. Dežela je ustanovila elektronski informativni sistem na osnovi zakona iz leta 1972. Ta pobuda, ki ne bo služila samo deželni upravi, ampak tudi pokrajini, občini in bolnišnicam, odpira nove perspektive na področju upravljanja, načrtovanja in izmenjave podatkov med vsemi ustanovami, ki so med seboj povezane. gradbenikov Riccesi, podpredsednik kolegija Tomasetti, prof. Costa, arh. Frandoli, predsednik gradbeniške lastnine Fast, glavni ravnatelj Cassa di Risparmio Delise in drugi strokovnjaki s tega področja, so po^ globili kompleksno tematiko gradbeništva. Med drugim so poudarili pričakovanje gradbeniških operaterjev, da bi se pričelo s konkretnim izvajanjem načrtovanih posegov, da bi se gradbeniška dejavnost razvila. Tega vprašanja so se lotili predvsem z deželnega in krajevnega vidika. Na- sestanku so tudi poudarili, da so nekatera ' vprašanih’ nej jasna zaradi številnih zakonov, ki’ se med seboj dopolnjujejo; 'predvsem pa zaradi različnega izrazoslovja, ki se uporablja v zakonskih določilih, kar lahko povzroča zmešnjavo pri izvajanju novih določil. v prostorih Tržaške knjigarne Izjemne ugodnosti pri nakupu del z raznih področij književnosti Popusti do 30 od slo - Bogati barvni katalogi - Članarine ni iiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiniiiMiiiiiiMiiniiiiiiiiiiimniiiiiiuiMii PRED SPREMEMBAMI V PREDSEDSTVU SKUPŠČINE Svetovalska skupina KPI izvolila novega načelnika Renzo Pascolat bo zamenjal Maria Collija, kateremu bodo poverjene nove naloge v ustavnih organih skupščine Včeraj predstavili deželni elektronski informativni sistem V Trstu so včeraj predstavili deželni elektronski informativni sistem, ki ga je izdelala in ga bo upravljala družba za obveščanje iz Tudi včerajšnja javna obravnava pekočega problema družinskih posvetovalnic je obtičala v močvirju precejšnje nejasnosti, napol izrečenih hotenj in predvsem nekakšnih teženj po zavlačevanju a-li zvračanju odgovornosti, za kar se je občinski odbornik za zdravstvo Galazzi £• nekako specializiral. Znano je, kako se je zaključila javna skupščina pred tednom dni, ko bi bilo treba dajati že izoblikovane in dokončne odgovore o tem vprašanju, a si odbornik v resnici sploh še ni bil na jasnem, kje začeti.. Včeraj je bil sicer storjen korak naprej, v kolikor je občinski odbor izdelal in sprejel osnutek pravilnika hipotetičnih posvetovalnic, za katere pa se po drugi strani še ne ve, ali bodo deležne deželnega finansiranja, predvsem pa se še ne ve, kje bodo nameščene in kako bodo delovale. Odgovor na ta vprašanja so seveda predstavnice raznih ženskih gibanj ter sindikatov tudi včeraj zaman pri čakovale. Galazzi se je po svoji že ustaljeni navadi izogibal tem vprašanjem ter nasprotno hitel razlagati, da je uresničevanje družinskih posvetovalnic dejansko odvisno od deželnih organov, ki določajo finančna sredstva. Teh sredstev pa je menda premalo, da bi se z njimi krile vse potrebe Trsta in ostalih krajev deže- le. Poleg tega se je odborniku tudi tokrat zelo mudilo. Prebral je osnutek pravilnika, izjavil, naj se v prihodnjih dneh izrečejo o njih ženska gibanja, sindikalne organizacije ter rajonski sveti ter hotel zaključiti srečanje kot da bi ne bilo več o čem razpravljati. Udeleženke skupščine se s takšnim zadržanjem seveda niso strinjale ter od odbornikov zaman zahtevale jasnejše odgovore o tem, kaj namerava uprava dejansko u-kreniti in v kakšnih časovnih terminih namerava ukrepati. Zelo kritičen do osnutka pravilnika, kakor tudi do načina, s katerim občinska uprava postavlja vprašanje družinskih posvetovalnic, je bil komunistični svetovalec Biava, ki je poudaril, da je občinski odbor dolžan ukreniti vse potrebno ne glede na finančne razpoložljivosti dežele. Razpravo so odložili za dva tedna. Danes si bosta večno zvestobo obljubila IRMA LEGIŠA in BRUNO KRIŽMANČIČ Na skupni poti jima želi vse najboljše dekliški pevski zbor iz Nabrežine V pričakovanju tistih sprememb v deželnih organih, predvsem pa v predsedstvu deželnega sveta, za katere so se sporazumela deželna tajništva strank na pogajanjih za sestavo deželne večine in do katerih bi moralo priti do 31. oktobra, je dejavnost deželnega sveta v rahlem zastoju. Na to pomanjkljivost je na zadnjem zasedanju skupščine opozoril svetovalec KPI Tonel, ki je med drugim poudaril, da bi moral deželni svet do 31. oktobra izdelati načrt za delovanje družinskih posvetovalnic, doslej pa se o tem vprašanju še ni govorilo. Tudi v fazi pogajanj za sestavo deželne vlade je bilo vedno poudarjeno, da se bo moral deželni organ takoj in učinkovito spoprijeti s številnimi nerešenimi vprašanji kot so obnova potresnega območja, izvajanje osimskih sporazumov ter izvajanja posegov za preporod in razvoj dežele. Stalne in posebne komisije so se sicer v tem obdobju večkrat sestale, razpravljale pa so predvsem o tekočih vprašanjih in o tistih problemih, ki so se pojavili v tem obdobju. Kakor smo že poročali, je predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni na zasedanju, ko je skup-1 ščina odobrila programske izjave predsednika odbora Comellija, že napovedal, da bo odstopil. Dejal je tudi, da bo vrnil mandat, potem ko se bo o tem podrobneje dogovoril z načelniki svetovalskih skupin, medtem pa se bo morala skupščina spoprijeti z nekaterimi važnimi vprašanji, kot so potrditev deželnega proračuna, ki ga je treba o-dobriti do konca oktobra, sprememba notranjega pravilnika, ustanovitev nove (sedme) stalne komisije in še z drugimi vprašanji. Postavlja se tudi vprašanje strukture pred sedstva deželnega sveta, ki v sedanji sestavi ne zagotavlja, kot bi morala, prisotnost enega predstavnika opozicije. V pričakovanju teh sprememb se je včeraj sestala svetovalska skupina KPI; na sestanku sta bila prisotna tudi strankin deželni tajnik posl. Antonino Cuffaro in podtajnik Paiza. Skupina se je sestala, da bi porazdelila funkcije v svetovalski skupini, ker bosta dosedanjemu načelniku in podnačelniku poverjene nove naloge v ustavnih organih skupščine. Za predsednika svetovalske skupine KPI je hil izvoljen svetovalec Renzo Pascolat, Predstavniki Mladinske knjige in ZTT v pogovoru z akviziterji, ki bodo morali pridobiti člane za prvi slovenski klub «Svet knjige* V sejni dvorani Založništva tržaškega tiska je bilo včeraj srečanje, na katerem so predstavili prvi slovenski knjižni klub Svet knjige. Srečanja so se udeležili poleg akviziterjev, ki imajo nalogo pridobivati nove člane kluba, tudi direktor TOZD založbe Mladinska knjiga iz Ljubljane Ivan Bizjak, šef propagande knjižnega kluba *Svet knjige» Darinka Cerkvenčič, eden prvih pobudnikov Sveta knjige v Sloveniji Milan Matos, upravnica Tržaške knjigarne Silvana Valoppi, u-rednik knjižnih izdaj pri ZTT Marko Kravos in Vojko Slavec, ki je zadolžen za to pobudo v zamejstvu. Prvi je spregovoril Vojko Slavec, ki je orisal to pomembno akcijo ZTT in Tržaške knjigarne ter bistvene značilnosti delovanja *Sve-ta knjige». Ivan Bizjak je izrazil zadovoljstvo, da se knjižni klub tSvet knjige» razširi tudi na Slovence v Italiji, kar bo prav gotovo pripomoglo k približanju knjige še širšemu krogu bralcev. Direktor TO ZD Mladinska knjiga je nato orisal še nekatere značilnosti delovanja kluba v Sloveniji, kjer je za podpredsednika pa svetovalec Claudio Tonel. Za tajnika je skupina potrdila svetovalca Eligia Sim-siga. Svetovalska skupina in strankino deželno tajništvo sta se ob tej priliki zahvalili dosedanjemu načelniku in podpredsedniku skupščine Mariu Golliju, (ki bi ga morala skupščina izvoliti za novega predsednika) ter predsedniku četrte stalne komisije Spartacu Zorzeno-nu in jima istočasno voščila za nove delovne obveznosti v deželni skupščini. Urnik trgovin v prihodnjem tednu PONEDELJEK, 30. oktobra: Vse trgovine bodo lahko odprte po običajnem umiku, tako v dopoldanskih kot v popoldanskih urah; samo pekarne bodo v popoldanskih urah zaprte. Trgovine z zelenjavo in sadjem, ribarnice in mesnice bodo odprte po naslednjem urniku: Trgovine z zelenjavo; od 7.40 do 14.00 Ribarnice: od 8.00 do 14.00 Mesnice: od 7.40 do 13.00 TOREK, 31. oktobra: Vse trgovine bodo odprte po običajnem umiku, tako zjutraj kot popoldne. Trgovine z zelenjavo in mesnice bodo odprte po predprazničnem umiku, in sicer od 7.40 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 Ribarnice: od 8.00 do 14.00 SREDA, 1. novembra: Vse trgovine bodo obvezno zaprte razen cvetličarn, mlekarn in pekam, ki bodo lahko odprte le v dopoldanskih urah po običajnem umiku. ČETRTEK, 2. novembra: Vse trgovine bodo odprte po običajnem umiku. Trgovine z zelenjavo in mesnice bodo odprte po predprazničnem umiku, in sicer od 7.40 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 Ribarnice: od 8.00 do 14.00 PETEK, 3. novembra: Vse trgovine bodo obvezno zaprte razen cvetličarn, mlekarn in pekam, ki bodo lahko odprte le v dopoldanskih urah po običajnem urniku. SOBOTA, 4. novembra: Vse trgovine, tudi one, ki so običajno ob sobotah zaprte, bodo to soboto odprte po običajnem urniku tako v dopoldanskih kot v popoldanskih urah. Trgovine z zelenjavo in mesnice bodo odprte po predprazničnem urniku, in sicer od 7.40 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 Ribarnice: od 8.00 do 14.00 povprečna starost članov 29 let, t°' rej izrazito mlada populacija, kat seveda ne pomeni, da se v klub ue morejo včlaniti tudi starejši. MU°n Matos je orisal nekaj zgodovinskega ozadja, oziroma zgodovine knjižnih klubov po Evropi, ki so se razbohotili zlasti po drugi svetova* vojni. uSvet knjigev pa je v Sloveniji nastal leta 1971 in takoj zabeležil velik uspeh. Osnovni namen kluba je, da omogoči odjemalcu cenejši nakup knjige, kar pomeni, ima lahko založba višjo naklado. Darinka Cerkvenčič je podala številčno rast članstva kluba. Medtera ko je bilo v poskusnem obdobju od leta 1971 do leta 1974 18.000 članov, W’šo letds'Zabeležili že 135.000 članov po vsej Sloveniji. Kaj pa je pravzaprav *Svet knjige» in v čem je prednost tega knjižnega kluba. Člani kluba bodo ko kupovali knjige, ki bodo tudi d° 30 odstotkov cenejše od normalne prodajne cene, kar pomeni seveda precejšen prihranek. Člani kluba bodo štirikrat na leto dobivali ud dom barvni katalog, ki bo na “ straneh predstavil več kot 170 naslovov, med katerimi bodo člani lah', ko izbirali knjige z raznih področij literature. Izbira je popolnoma svobodna. Ob prvem nakupu pa si v° lahko član nabavil tri knjige po V°~ lovični ceni, takoj pa, ko postane bralec član n0' :i3an Breceli' -----•• vinarja in prve žrtve fašizma na Primorskem. Tako osnovna šola Danes v Avditoriju koncert kitaristke G. Ponče de Leon Goriška občina si je v sodelovanju s tržaškim časnikarskim krožkom zadala nalogo organizirati sezono dvanajstih najrazličnejših koncertov. Drugi je na miiMiimiiiiiiuimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiimtumiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitniitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimi TAKO V S0V0DNJAH KOT V P0DG0RI Zaskrbljenost delavstva v tekstilnih tovarnah Včeraj sestanek FULTA z deželnim odbornikom Rmaldijem Prihodnji teden morda rešitev za podgorsko tovarno Položaj v predilnicah ni med najbolj rožnatimi. Znano je našim bralcem. da je lastnik sovodenjske tekstilne tovarne napovedal 70 odpustov. Ti pa. ne bodo postali veljavni do prvotno napovedanega roka 31. oktobra, kajti nihče od delavcev te tovarne ni še dobil odpustnega pisma. Če se bo namera lastnika tovarne uresničila, se bo z odpusti pričelo čez teden ali dva. Včeraj so se zastopniki sindikata tekstilcev FULTA in tovarniškega sveta pogovarjali z deželnim odbornikom za industrijo Rinaldijem in zahtevah njegovo posredovanje. Obisk sindikalnih zastopnikov pri deželnem odborniku za industrijo Rinaldiju ni dal nikakršnih rezultatov. Deželni funkcionarji so sindikalistom povedali, da vztraja lastnik tovarne Costa pri 70 odpustih in da je zaprosil deželni rotacijski sklad za 3 milijarle in pol posojila za gradnjo novih naprav: če bi tega posojila ne dobil je baje pripravljen zapreti tovarno. Zaradi tega bodo v prihodnjem iiiuiiiiiifiiiiiiiiiimitiiifiiiiifiiiiimiiiiiiiiriiiiimiifiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuMiiiiiiiiiii Z ODKRITJEM DOPRSNEGA^KJIrA^ru'*^**-! JUTRI V VIPAVI POČASTITEV 50-LETNICE SMRTI D. BAJCA Slavnostni govor bo imel dr. Joža Vilfan Včeraj-danes * Baues, SOBOTA, 28. oktobra « SIMEON Ifi^o6 vz'^e °b 6.39 in zatone ob n — Dolžina dneva 10.20 — Lu-Vz’de ob 2.44 in zatone ob 15.28 Jutri, NEDELJA, 29. oktobra NARCIS l3/>nie Vler!,i: najvišja temperatura 13 9 st°t>>njet najnižja 9.9, ob 13. uri j. . st<>Pinje, zračni tlak 1025,9 mb ‘° Pada, vlaga 25-odstotna, veter ^ Severozahodnik s sunki 55 km na • morje razgibano, temperatura morja 17 stopinj n ROJSTVA IN SMRTI dili^o oktobra se je v Trstu ro-.0 9 otrok, umrlo pa je 14 oseb. tat. ILI so SE: Paolo Bernetti, Ean 6° Vecchio, Laura Del De-si t Ban'ele Ritossa, Robert Ros-fjl t-Uca Rigotti, Paola Galati Gar-•p/0, Vincenzo Simeraro, Richard ^ssini. 62.1 SO: 81 letni Emilio Ban, jv . > Renato Ceccotin, 70-letni j,. r‘9° Alberti, 82-letna Paola Mai-(jTftt* Por. Metalino, 44-letna Egi-e? Colautti por. Tamaro, 74-letni ^Useppg Busutti, 69-letni Bruno ju ; 52-letni Guido Conti, 85-letna lpi‘r'a Favento vd. Fontanot, 70-Dt a Bosa Simoni por. Vidonis, 75-r ,1'1 Matteo Gardossi, 74-letna Ca-LJna Jelusich vd. Capurso, 87-u ’? Emilia Ceh vd. Opasic, 67-1 Bruno Fabiani. dnevna služba lekarn (od 8.30 do 20.30) i Oriani 2, Trg Venezia, Ul. Ba amonti 50. Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti. Krzna iz vseh koncev sveta po k°nkurenčnih cenah! Via|e XX. Sctteinbre 16 - TRST (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) UL Roma 15. Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet ŠL 732-627 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226165; Opčine: tel. 211001. Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sl ja n: tel. 209-197: Zavije, tel 213-137. Milje: tel. 27M24 Egaaa— Ob 11. obletnici smrti Mirka Douša-ka daruje družina 10.000 lir za PD Vesna - Križ. V spomin na strica Josipa Petaro-sa daruje družina Pavlič (Boršt 94) 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 3. obletnici smrti dragega očeta daruje hči Marica z družino 3.000 lir za vaški list Skdanc. Ob 3. obletnici smrti dragega očeta Antona Košute daruje Milo z družino 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu. Mali oglasi NOVO IZVOZNO PODJETJE išče tirad v najem, eno ali dve sobi, lahko tudi v predmestju ali okolici. Tei. dopoldne 040/200120. GOLF CLUB - Trst - Padriče išče zaupno osebo za varstvo in čiščenje lokalov. Tel. 226159 v nedeljo in ponedeljek od 11. do 12. ure. PRODAM njivo v Bregu. Tel. 567939 ob urah kosila. URADNICA sama, diskretna išče e-no ali dvosobno stanovanje opremljeno ali ne s centralno kurjavo po možnosti v centru. Plača vnaprej. Tel. urad — Franka — 61-034. PRODAM TEREN - parcelo 1.100 kv. m pod Kontovelom za nasade trt ali cvetja ter prodam tudi dva soda belega vina količine 6 hi o-ziroma 3 hi. Košuta Viktor Križ štev. 276. PRODAM peč za centralno kurjavo (ghisa) s priključki s kapaciteto 36.000 kalorij. Tel 812353 DVOČLANSKA družina na Opčinah potrebuje pomoč za lažja stanovanjska opravila. Pogoji odlični. Tel. 213233, vsak dan od 15. do 16. ure, razen nedelje. KUPIM stare letnike Planinskega vestnika in sicer: 1895, 1896, 1897, 1898, 1899, 1900. 1901, 1902. 1921, 1923, 1935. Kdor jih je pripravljen odstopiti, naj telefonira v večernih urah na št. 228375. CARLI VIRGILIO sporoča vsem pri jateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68. 72: 850 68; A 112 72; NSU 1200 72: mercedes 200 D 70: 124 coupč 1600 74: AR 1300 75; 1500 C 66: tunus 1300 73: 128 71: 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov sa Ion v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084. sestajajo v neprijaznem prostoru osnovni šoli. Pridobili bi neve j prostore za občinske urade, ki so stisnjeni in nefunkcionalno razporejeni, v kletnih prostorih bi zgradili garaže, celotni objekt, ki bi bil še enkrat večji od sedanjega, pa bi centralno ogrevali. Izdelavo idejnega osnutka so poverili arhitektu Ježetu Ceju. Svetovalci so na seji odobrili prošnjo na deželo, da za to delo prispeva 150 milijonov lir. Ob koncu so odobrili stroške septembrskega srečanja med Prvačino in Doberdobom v višini 600.000 lir ter odobrili potnino, ki bo poslej e-naka za občinske uslužbence in za svetovalce ter bo znašala 100 lir za kilometer. Ob koncu so dodelili jusarsko zemljišče dvema občanoma: Bernard Soban iz Jamelj bo do- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V skladu s svojim poslanstvom in v želji, da pomladi ansambel z domačimi igralci, da prispeva k oblikovanju potrebnih ka drov za amatersko gledališko dejavnost in da omogoči vzgojo v lepi odrski besedi vsem, ki si tega želijo, vabi k vpisu v GLEDALIŠKO ŠOLO Študij se bo začel prve dni novembra, predviden pa je za vse oblike gledališkega dela. Vpisovanje in podrobne informacije do JI t.m. ob delavnikih od 8. do 14. ure v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265. kot domače prosvetno društvo nosita njegovo ime. Dnevi ob 20. uri bo v vipavski kinodvorani koncert mešanega zbora «Drago Bajc*, ki ga vodi Darja Žorž. Jutri pa bo večja svečanost, na kateri sodelujejo domače prosvetno društvo, domača osnovna šola in družbenopolitične organizacije v Jutri na pokopališču v Ronkah Plošča na grob jugoslovanskega partizana Na pobudo občinske uprave in Vipavi. Svečanost se bo pričela ob -akcije ANPI v Ronkah bo jutri 11. uri pred roistno hišo Bajčevih, svečanost odkritja spominske ploš-kjer bodo odkrili spominsko ploščo če padlemu jugoslovanskemu parti-posvečeno Dragu Bajcu in njegove- zanu Alojzu Andriču. Svečanost se mu bratu Milanu Bajcu, ki je pa-1 bo pričela na travniku pred podel med NOB kot partizan. Pred j kopališčem ob 9.30, zatem bodo u-šolo v Vipavi pa bodo odkrili! deleženci v sprevodu šli na pekopa- doprsni kip Draga Bajca, delo kiparja Negovana Nemca. Slavnostni govornik bo dr. Joža Vilfan. Ob tej priliki je koprska založba Lipa izdala prvo zbirko pesmi Dra- muiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiHniiiiamniiaiiMiiiiiiMiimiimiiimiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiii V OBUJANJU SPOMINOV NA TEŽKA LETA V Novi Gorici srečanje bivših aktivistk NOB Erika Pavlinova je prinesla pozdrav zamejskih žena Pred nekaj dnevi so se, na pobudo krajevne organizacije SZDL v Novi Gorici, srečale borke in aktivistke NOB s področja Gorice in Nove Gorice ter si izmeljale spomine o delovanju med narodnoosvobodilno borbo na našem področju. Srečanje je otvorila Ljudmila Vovk, priložnostni govor pa je imela Nada Beltram. Na srečanju je bilo prisotnih tudi precej žena iz zamejstva, članic ženskega iniciativnega odbora. V njih imenu je spregovorila Erika Pavlinova, ki je poudarila vlogo, ki so jo imele v težkih letih borbe go-riške žene in ono, ki jo imajo še danes žene v zamejstvu. Dejala je med drugim: «Obujamo spomine na skupno prehojeno pot med NOB, ko smo se sestajale po hostah v težkih pogojih, ko so prvič v svojem življenju zborovale slovenske antifa-šistke na osvobojenem ozemlju v Dobrniču jeseni leta 1943 na 1. kongresu SPŽZ, da bi pregledale do takrat izvršeno delo in kamor naša goriška delegacija ni mogla dospeti, ker ni bilo takrat mogoče prekoračiti stare meje, ;n med nami je tudi takratna delegatka Milka Devetak, ki živi v Sovodnjah pri Gorici*. V nadaljevanju svojega govora je Pavlinova omenila tudi borbo naših žena v prvih povojnih letih, ko se je bila borba za pravične meje, ko so goriške Slovence strahovali s pretepi, bombnimi atentati, zaporom. «Napredne žene pozdravljamo osimski sporazum. Kljub temu pa naši ljudje v Beneški Sloveniji, Kanalski dolini in Reziji živijo brez vsakršnih narodnostnih pravic, brez šol, še huje so tlačeni kakor koroški Slovenci. Še vedno delujejo črne sile, ki oskrunjajo spomenike antifašizma, napadajo manjšinske kulturne in politične ustanove. Ne gre jim v račun sodelovanje med nami in demokratičnimi Italijani, niti prijateljski odnosi med sosednima državama. Zato pa pri nas velja še vedno geslo: «Smrt fašizmu*. Žene si bomo še vnaprej prizadevale za borbo proti vsem mračnjaškim silam*. je dejala Pavlinova, «podobno kot se borijo bivši borci v Jugoslaviji, ki so to izpričali ob Titovi prisotnosti na svojem nedavnem borčevskem kongresu*. Dijaki gimnazijc-llceja «PRIMOŽ TRUBAR* v Gorici priredijo danes, 28. oktobra, DIJAŠKI PLES v dvorani pri Zlatem pajku. Pričetek ob 20.30, Toplo vabljeni! ' lišče, kjer bodo odkrili spominsko ploščo. Sodelovali bodo tudi pevci in recitatorji, predviden je priložnostni govor. Organizacijski odbor, v katerem so tudi politične stranke in druge organizacije v Ronkah, vabi vse protifašiste na to slovesnost. Orgelski koncert na mirenskem gradu V okviru ciklusa prireditev (mirenska kulturna jesen* bo jutri popoldne ob 17.15 na mirenskem gradu orgelski koncert Nastopila bosta Hubert Bergant, znani slovenski orgelski virtuoz, in Anton Grčar, vodilni slovenski trobentač, oba profesorja na akademiji za glasbo v Ljubljani. Na sporedu imata dela J. S. Bacha, M. E. Bossija, L. Vierneja, P. Ebena in H. Pur-cella. (p.b.) tednu v sovodenjski tekstilni tovarni nadaljevali z razčlenjenimi stavkami, v četrtek, 2. novembra, popoldne bo sindikalni shod v dvorani pokrajinskega sveta, v petek, 3. novembra, pa bo stavka tekstilcev v pokrajinskem merilu. Sindikat FULTA je tudi javnosti obrazložil svoje stališče, ki ni negativno do prvotno predlaganih del za modernizacijo obratov v sovodenjski tekstilni tovarni, če ne bo novosti lahko pričakujemo prihodnji teden večjo stavkovno akcijo v podporo delavcem sovodenjske tovarne. Istočasno pa se vrši akcija v prid izhoda iz krize v tovarnah tekstilnega koncerna Bustese. Kot je znano so nastale v zadnjem času v tovarnah tega koncema, torej v podgorski predilnici, nekatere težave. Prihodnji teden, 4. novembra, bo v Bustu Arsiziu sestanek zastopnikov tovarniških svetov vseh tovarn koncema Bustese, ki je dobil v teh dneh novega glavnega direktorja. Nekaj dni kasneje pa bo sestanek na ministrstvu za delo v Rimu. O vprašanjih, ki so v zvezi s podgorsko predilnico so razpravljali tudi na sestanku tretie komisije deželnega sveta v Trstu. vrsti danes■ zvečer v avaitonju. Gost večera bo argentinska kitaristka Griselda Ponče de Leon. Študirala je glasbo v Španiji, zatem je poučevala na glasbenih šolah v Argentini in v Italiji. Zelo gost je njen program gostovanj v raznih krajih Evrope in Amerike, bila je tudi v raznih krajih Azije. V program današnjega koncerta je vključila dela raznih avtorjev od sedemnajstega stoletja do današnjih dni. Koncert se bo pričel ob 18.30, Vstopnina stane 1.000 lir. c*yr*r^j xr*h n Uspela stavka bolničarjev Uslužbenci bolnišnic v Gorici, Tržiču, Krminu in Gradežu so di-sci-linirano sledili vabilu sindikata bolničarjev FLO, da stavkajo v podporo zahtevi zdravstvenih delavcev po novih plačah v vsedržavnem merilu. Stavka se bo nadaljevala tudi danes. V Gorici je zdravstveno vodstvo bolnišnice poslalo domov v četrtek popoldne in včeraj zjutraj nad 300 bolnikov, v bolnišnici jih je tako ostalo le 170. Bolničarji so zagotovili najnujnejšo oskrbo, v kuhinji so delale nune. gojenke šole za bolničarke in pomagal jim je oddelek dvajsetih, vojakov, ki so prišli iz Ville Vicentine. Ti bodo ostali v bolnišnici tudi danes. Prišlo pa je do spora med zdravstvenim ravnateljstvom bolnišnice in sindikatom, ker je ravnateljstvo ukazalo velikemu številu bolničarjev, da morajo priti v službo. Ti se niso temu ukazu odzvali, na delo so šli samo tisti, ki jim ie to določil sindikat. FLO je proti takemu nastopanju ravnateljstva o-stro protestiral. Tudi v Tržiču so poslal: začasno domov precej pacientov. Tudi tu je sindikat zagotovil najbolj nujno oskrbo. V kuhinjah so delale nune in skupina vojakov, ki so prišli iz vojašnice v Foljanu. Podobno je bilo tudi drugod. Ni bilo v naših bolnišnicah občutiti tistih nevšečnosti za bolnike, o katerih je govor, da so v drugihh krajih države. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Pontoni & Bas si, Raštel 52. tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna «AU’ospedale», Ul. Terenziana 26, tel. 44-387. 1. IN 2. NOVEMBRA Ojačeni avtobusi za pokopališče Mestno avtobusno podjetje javlja, da bodo mestni avtobusi v sredo, 1. novembra, vozili vsakih dvajset minut od 9. ure zjutraj do 10. ure, od 10. do 12.30 pa vsakih trinajst minut, popoldne bodo vožnje še pogostejše. Avtobusi bodo vozili na progi glavna pošta — pokopališče po glavnih mestnih u-licah. V četrtek, 2. novembra pa bodo dopoldne avtobusi na tej progi vozili po običajnem urniku, popoldne pa bedo uvedli dvojne vožnje. Nova ljudska stanovanja v Ločniku Na zadnji seji upravnega sveta zavoda za ljudske hiše so ugotovili, da ugodno potekajo dela na gradbišču v Ločniku, kjer je že gotovih 30 ljudskih stanovanj, kompleks nadaljnjih 38 stanovanj (z 29 garažami) pa je v zaključni fazi dela. Prav tako so gotovi tudi lokali za trgovine in tu je še nekaj prostih lokalov. Prva stanovanja bodo izročili stanovalcem takoj ko bo ^goriška občina uredila povezavo 'metana, elektrike in vode. V zavodu za ljudske hiše ugotavljajo, da bo v novih stanovanjih našlo mesto približno 300 novih stanovalcev. Za ta dela bo LACP skupno porabil skoro dve milijardi lir. Na podlagi zazidalnega načrta bodo tu v bodeče zgradili še nadaljnjih 50 ljudskih stanovanj. Če upoštevamo tudi hiše, ki jih tu gradijo stanovanjske zadruge se bo v kratkem prebivalstvo Ločnika povečalo za približno 800 oseb. • Sindikat najemnikov SUNIA obvešča vse zainteresirane, da se lahko zglasijo na sedežu CGIL, v Drevoredu 24. maja št. 1, vsak ponedeljek in četrtek popoldne. Tu bodo dobili vse potrebne informacije o pravični stanarini. ^Kino Carica CORSO 17.30-22.00 ^Formula 1 - febbre della velocita*. S. Rome, sodelujeta Mario Andretti in Niki Lau-da. VERDI 17.15-22.00 cžombi*. Film Daria Argenta. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. VITTGRIA 17.00-22.00 «La calda be-stia di Spielberg*. P. Gori in M. Longo. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 «Zio Adolfo in arte Fiihrer*. EXCELSIOR 16.30-22.00 «Primo a-more*. JSora Carica in okolica SOČA 16.00 «Sin viharjev*. Avstrijski film: 18.00—20.00 cVojna zvezd*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—22.00 sDemonj avto-stopa*. Italijanski film. DESKLE 19.30 «Prijatelj iz Amerike*. Ameriški film. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO - GORICA SALON POHIŠTVA IN OPREME GORICA 28. oktober - 5. november 1978 RAZSTAVIŠČE «ESPOMEGO» Tajništvo sejma: BIWU PUBBLICITA* Gorica, Korzo Italia 101 tel. 87466 OB DANAŠNJEM ODPRTJU ABONMAJSKE SEZONE Glasbena šola GM v novi sezoni Razgovor z ravnateljem šole prof. Svetkom Grgičem o statusu šole, o podružnici v Benečiji, letošnjih vpisih na šole, o Komornem zboru in o novi koncertni sezoni Glasbena matica začenja danes uradno svojo novo sezono 1978-79 s prvim abonmajskim koncertom v Kulturnem domu z nastopom priznanega slovenskega «Tria Tartini« iz Ljubljane. Začel se je tudi reden pouk glasbene šole GM. O glasbeni šoli GM pa je bil govor tudi v Rimu na ministrstvu za šolstvo. Vsi ti trije dogodki so bili priložnost, da smo se pogovorili z ravnateljem šole GM prof. Svetkom Grgičem o nakazanih in še drugih vprašanjih, ki zadevajo neposredno našo glasbeno šolo, posredno pa tudi Glasbeno matico kot ustanovo. Pogovor smo začeli prav z obiskom predstavnikov šole GM pri ministru Pediniju. — V dnevniku smo že poročali o obisku delegacije slovenskih šolnikov in predstavnikov glasbene šole GM v Kirnu, ki so ministru Pediniju predočili poleg drugih vprašanje javnopravnosti naše glasbene šole. Kaj lahko še poveste k temu? — To, da sta bili pri ministru Pediniju istočasno delegaciji Čolnikov in naše šole, je bilo povsem naključno. Čeprav se vprašanje publicizacije naše glasbene šole vleče že leta, smo morali s presenečenjem ugotoviti, da minister o njem ni videl ničesar, da ni videl ničesar o obstoju m delovanju naše Glasbene matice in njene glasbene šole in da ie tudi na splošno o slovenskem šolstvu vedel malo ali nič. Predložili smo mu vso dokumentacijo o šoli GM s historiatom njenega nastanka in razvoja in z obrazložitvijo njene današnje vloge v vseh treh pokrajinah naše dežele, v katerih živimo Slovenci. Minister nas je pozorno poslušal in obljubil, da bo čimprej stopil v stik s svojim podtajnikom da preuči vprašanje. Gre, kot je gotovo že znano, za sprejem novega zakona za šolo GM, ki bi jamčil za popolno avtonomijo šole v okviru tržaškega državnega konservatorija «G. Tartini* kot ustanove, ki ima svoje sekcije po vsem teritoriju. Minister je takoj pristavil, da je vprašanje delikatno in da ga je treba dobro preučiti in da zato ne mere dati nobenega takojšnjega odgovora. Menil je, da je rešitev tega vprašanja tudi stvar političnih sil. Vsekakor minister zdaj ve za kaj gre, vse pa kaže, da s publi-cizacijo naše glasbene šole, kakor si jo mi želimo, še dolgo ne bo nič. — Sola seveda živi mimo teh politično-birokratskih natezanj svoje normalno življenje resne institucije. In ne samo živi, tudi napreduje, saj je znano, da je prav pred koncem šolskega leta 1977-78 odprla tudi svojo prvo uradno podružnico v Beneški Sloveniji in s tem tudi formalno dobila deželni značaj. Kako je zdaj s to podružnico? — Podružnica šole GM v Petja-gu v špetrski občini je v prvi vrsti rezultat hotenja in potreb Benečanov samih in mi smo tem potrebam samo prisluhnili. Podružnica je že v lanskem šolskem letu imela velik odziv med domačini, letos pa .je kar odločno zakoračila v svoje prvo redno šolsko leto. Trenutno je vanjo vpisanih 9 gojencev za klavir, prav tako devet za harmoniko in dva za kitaro. 10 do 15 otrok obiskuje pouk kljunaste flavte in isto število o-trok pouk petja kot pošolski pouk. To je vsekakor zelo lepo število. Redna učna moč je zaenkrat ena, ki je bila že pred odprtjem podružnice dejanski začetnik pouka glasbe šolskih otrok, v pomoč sta mu še dve moči. Pouk je v šolskih prostorih, ki sta jih dala na razpolago špetrska občina in šolska oblast, v teh prostorih pa so tudi tečaji slovenskega .jezika in vaje pevskega zbora. Sicer pa je šoia sama tudi nekak zametek bodočega glasbenega centra, ki naj bi skrbel za prirejanje manjših koncertov za mladino tudi v drugih krajih Beneške Slovenije. — Šolsko leto 1978-79 je že v teku na vseh osrednjih šolah in podružnicah. Koliko gojencev ima šola v tem šolskem letu in kakšni: so morebitne novosti novega šolskega leta? — Na Tržaškem je začelo individualni instrumentalni pouk skupno 320 gojencev, istočasno sta začela delovati mladinska pevska zbora GM v Trstu in Nabrežini, pa tudi harmonikarski ansambel šole. S 1. novembrom bo začel redno vaditi šolski godalni orkester, sestavljen iz gojencev nižjih letnikov, se pravi najmlajših. Začele bodo delovati tudi razne komorne zasedbe. Glede na to, da poteka pouk skoraj v celoti v popoldanskem času, je šola precej na tesnem s prostori, toda predvideno je, da bomo dobili nove prostore v poslopju, kjer smo že sedaj. Na Goriškem je za individualni pouk inštrumentov prijavljenih 81 gojencev. Najbolj razveseljiva vest |lllll■IllIIIIIIIMIill■IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHII(IIIIIHII1l Iz umetnostnih galerij Ondina Rrunetti v galeriji «A1 Bastione» Po razstavi v Sesljam se Ondina Brunetti predstavlja s svojimi najnavejšimi olji v galeriji me odpošiljatelja (seveda z davčn® številko), količino in vrsto blag®’ podatke o prevozniku, podatke 0 prejemniku in kraj dostave, OP’* embalaže in število zavojev 't®-Prvi primerek dokumenta ostan* odpošiljatelju, drugi je namen je® prevozniku, tretji pa prejemnik®' Vse tri dokumente mčra podpis®0 odpošiljatelj, na zadnjem, ki ®sta' ne prevozniku, mora biti podp*5 prejemnika. Vsaka sprememba n® poti mora biti telegrafsko najavljena: prevoznik mora zabele!" spremembo na obeh dokumenti"' ki so v njegovi posesti. Nekatere vrste blaga niso P°^' vržene tem obvezam. Med temi s® prevozi od maloproda.jalca do ®" d jemalca, kmečki proizvodi, t®"® le na območju iste občine ali dve® bližnjih občin, prevozi zemlje. Pf ska itd. in (v veliko veselje '® zadoščenje prizadetih) blago, ki J® predmet krošnja rske prodaje. Kot po navadi, so eiobe velike, v glavnem od 500 tisoč ®® 1 milijona 500 tisoč lir za vsa" prekršek. Prevoznik, ki ga zas®" čijo brez predpisanih spremnih J' stin, bo lahko kaznovan celo z o®' vzemom vozniškega dovoljenja z® dobo do pet mesecev. ST. OBLAK Indijancem le obljube V Boliviji so »campesinos« tretjerazredni prebivalci — Nepismenost, revščina in odrinjenost potomcev Inkov OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA LA PAZ, 25. oktobra — Ce v današnji Boliviji govorite o problemu kmečkega prebivalstva (campesinov), ki predstavlja veliko večino prebivalstva, to hkrati pomeni, da govorite o Problemu bolivijskih Indijancev Ajmara in Kečua, o problemih vsaj 80 odstotkov od skupaj okrog 5,5 milijona prebivalcev. Ko na ulicah La Paza srečuješ Indijance in Indijanke, takoj opaziš, da se večina ostalega prebivalstva, kreol-cev (mešancev med mdijan skim prebivalstvom in potom ci španskih priseljencev), Ita lijanov, Južnokorejcev, Tai vancev, Japoncev, nemških in slovenskih priseljencev, Zidov in Arabcev, obnaša do tega življa, kakor da ga enostavno ni. Ne bi mogli trditi, da gre za odkrit prezir, temveč za odnos do drugo, tretjerazrednih državljanov ali Pa še slabše. Indijansko prebivalstvo opravlja tudi temu primerno delo, zaposleno je kot služinčad, na ulicah čistijo čevlje, prodajajo cigarete in sladkarije na,majhnih lesenih kioskih, na živilskem trgu prodajajo boren Pridelek zelenjave, zelišč ali sadja, vidite jih tudi v policijskih in vojaških uniformah, vendar praviloma le v uniformah navadnih vojakov in Policistov, le redki pa se Prebijejo do podoficirskih ali oficirskih činov. Ob tem se spomniš na besede predstavnikov različnih Političnih strank, ki vedo Povedati, da je bolivijski narod po vrsti vojaških, režimov, obljub in praznih besed frustriran, da ne verjame vase, da ne verjame v boljši jutri. Ce to drži, potem še v veliko večji meri drži za indijansko prebivalstvo, ki v sto petdesetih letih bolivijske neodvisnosti ni poslušalo drugega kot obljube, ki se niso nikoli izpolnile. Kmetje so po revoluciji 1952 resda dobili zemljo, ki ao jo po zemljiški reformi odvzeli veleposestnikom, kar je bil velik korak naprej, vendar še zdaleč ne tako velik, da bi se za velik del tega prebivalstva položaj bistveno izboljšal. Ni namreč vse, če je kmečka družina dobila kos zemlje, ni pa dobila denarne pomoči za nakup najnujnejšega, ustrezne izobrazbe, ki bi ji pomagala rešiti se tradicionalnih spon in zastarele miselnosti o obdelovanju zemlje. Po tukajšnjih zatrjevanjih predstavljajo večino indijanskega prebivalstva v Boliviji Indijanci Kečua (petdeset odstotkov), Indijancev Ajma. ra, ki živijo na Visoki planoti pa je okrog trideset odstotkov. Ni treba posebej poudarjati, da je večina njih nepismenih, oziroma da govorijo samo svoja jezika. Med tem prebivalstvom se je že pred desetletji začel negativen proces razslojevanja v tem smislu, da se tisti manjši del Indijancev, ki živi v marginalnih naseljih okrog mest in predstavlja mestno revščino, ali pa dela v tovarnah in rudnikih, ne počuti več del indijanskega življa, ampak se prišteva k manjšinskemu prebivalstvu, k belcem, kreolcem in drugim, saj je na socialni lestvici kljub vsemu pomanjkanju zlezel za klin ali dva višje. V tem pogledu so campesinos, oziroma Indijanci predvsem ekonomska in socialna kategorija, ki je daleč najnižje na socialno-eko-nomski lestvici bolivijskega prebivalstva. Poleg tega je pri Indijancih, ki zanikajo in se sramujejo svojega in dijanskega porekla, navzoč še naslednji psihološki ele- ment. Do drugih Indijancev čutijo preziT, hočejo biti povsem ločeni od njih, v čemer je gotovo čutiti prizvok rasizma in popolno zanika nje izvora. Na vasi živijo campesinos v atomiziranih skupnostih, s primitivnim načinom obdelovanja zemlje, velikokrat v hudem pomanjkanju, zaradi česar se vsaj mlajši odloča jo za beg v mesta v velik’ negotovosti, ali jim bo ton uspelo izboljšati socialni in ekonomski položaj. Mimo tega pa sociologi beležijo še drug pojav razbijanja indijanske skupnosti. Indijanci z Visoke planote se namreč čedalje pogosteje odločajo za preseljevanje z negsto-ljubne planote, kjer so življenjski pogoji izredno trdi, in odhajajo v bolivijska dolinska področja ter naprej v tropske kraje, kjer so življenjski pogoji docela drugačni, od ugodnejše klime do rodovitne zemlje. Nedvomno doživljajo potomci nekdaj slovitega in visoko razvitega inkovskega cesarstva in kulture, ki je začela propadati s prihodom španskih kolonizatorjev, žalostno usodo ljudstva, ki je že pred stoletji doživelo svoj ekonomski in kulturni razcvet, potlej pa je življenjska krivulja tega ljudstva krenila strmo navzdol. Nekateri trdijo, da je indijansko prebivalstvo v P oboki dekadenci. Verjetno bo to vsaj do določene mere držalo, še bolj pa, da so vse dosedanje bolivijske vlade storile zelo malo, da bi Indijancem dejansko izboljšale socialni in ekonomski položaj. Samo takrat, kadar se je treba na voliščih boriti za glasove vo-lilcev, je na jeziku politikov — od levice do desnice -skoraj vsaka druga beseda »campesinos« in obljube o boljšem jutri, kar pa je tako naglo pozabljeno, kot je bilo izgovorjeno. AVGUST PUDGAR ivrrm 3 M | »Ves denar je zapustil Johnu, Mary pa dobi njegove zlate plombe«. MAULDIN, »Chicago Sun-Times« Štirje vrtajo Pacifik Gvatemala, Mehika, Kostarika in Panama končujejo priprave za izkoriščanje nafte pod pacifiškim oceanom OD NAŠEGA DOPISNIKA V MEHIKI CIUDAD MEXICO, 24. oktobra — Štiri srednjeameriške države — Mehika, Gvatemala, Kostarika in Panama — so tik pred ustanovitvijo konzorcija in dokončno izdelavo projekta o skupnem iskanju In izkoriščanju nafte v obalnem, a tudi nekoliko bolj oddaljenem območju rihega oceana. V okviru svojih ozemeljskih voda (vse štiri so jih razširile na 200 navtičnih milj) bodo že čez nekaj mesecev začele iskati »tekoče zlato«, ki ga imajo nekatere, še zlasti Mehika, zelo veliko tudi na svojih tleh. Dosedanje predhodne raziskave so pokazale, da so pod tem delom vodne mase Ti-hega oceana velikanske količine nafte, za katerih odkup se že zanimajo posamezne zasebne družbe iz ZDA, Španije, Portugalske, Francije in ZR Nemčije. Te družbe so ponudile, da bodo projekt finančno podprle, zato da bi ga čimprej realizirali, s čimer si kajpada želijo zagotoviti kasnejše prednostne pravice. Nafto bodo že prijavljene »stranke« (najbolj se zanjo Zven orožja na „zeleni celini" V Boliviji pogoste analize o nevarnostih izbruha oboroženih konfliktov v Latinski Ameriki — Argentina in Čile v Evropi pospešeno kupujeta orožje OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA LA PAZ, 24. oktobra — V bolivijskem tisku so se v zadnjem času pojavile analize o možnostih in nevarnosti izbruha oboroženih konfliktov na območju vzhodnega, osrednjega In južnega dela Latinske Amerike, ki obsega Ekvador, Peru, Bolivijo, Čile, Argentino in Paragvaj. Te analize so pravzaprav posledice ugibanj v londonskem periodičnem tisku, češ da je na tem področju zelene celine nenehno navzoča nevarnost konfliktov med posameznimi državami, ki se lahko razširijo na širše območje, posledica tega pa da bi bila intervencija regionalne velesile Brazilije v te konflikte, poleg tega pa bi se v taki ali drugačni obliki vmešali tudi supersili, ZDA in ZSSR. V Boliviji so glede takšnih ugibanj še posebej občutljivi zaradi nerešenih obmejnih vprašanj s Čilom in s Paragvajem, hkrati pa je Boli- Španska dežela nikogar »Dežela, ki ne pripada nikomur«, je dal naslov uvodu v svojih najnovejši pesniški knjigi »Dežela, kot ta, nd moja« (Un pais co-nao este no es el mio) sodobni španski pesnik; 36-letni Jose Antonio Gabriel y Galšn, sedanji tajnik Španskega centra PEN. Ce-prav Španija danes očitno doživlja vsestransko demokratizacijo, je vendar — vzporedno s tem, da je avtor pred tem prevajal poezijo Saint Johna Persa in tako prišel tudi pod njegov vpliv — dejstvo, da mnogi španski mladi izobraženci danes še vedno tavajo, ker ne vedo prav, kje so. Z avtorjem in znanim Španskim pesnikom Rafaelom Albertijem iz starejše generacije, sem imel tudi bežen, a zelo prijateljski pogovor med bivanjem v Madridu. Gabriel y Ga-lan Je tožil nad pomanjkanjem denarja v Španiji za knjižne publikacije in re-vialni tisk, kjer Je sicer urednik v uredništvu Cua-demos para el dialogo. Želel si je tudi veliko stikov s slovensko in jugoslovansko literaturo, kljub temu pa mi je med besedovanjem postattrunihoi da je sobesednik sicer man ksist) da pa se šet ni pov-; sem sprijaznil z decentrali-zacijo jezika v Španiji, se pravi, da bi priznali tudi Okence v svet Kataloncem, Baskom In drugim narodom njihove enakovredne jezikovne pravice. Sam je povedal, da je študiral pravo In novinarstvo in da Je objavil že vrsto knjig, med drugim pravkar tudi svoj prvi roman »Punto de referencia« s socialno in družinsko tragično tematiko. Ena izmed njegovih pesniških knjig nosi naslov »Descartes se je lagal«, in čeprav je zbir-ka posvečena ljubezni, sem v njej prebral značilni motto, češ: »Ljubila sva se na smrt, toda ljubezen je umrla, midva pa živiva«. Značilnost knjige o »Deželi nikogar« pa je, da gre za novo obliko pripovedne pesnitve, seveda zaznamovane z blodnjami in iskanji sodobnika. Rafael Alberti, ki je nasprotno predstavnik stare španske revolucionarne literarne generacije, sodobnik in nekdanji . prijatelj pesnika Garcie Lorce in slikarja Dalija, Je seveda zarobantil nad Datljem, češ da se je kljub velikemu talentu povsem komercialno izpridil in da je bil Francov podrepnik. O Garcii Lorci, ki Je, kot Je Alberti rekel, pripadal isti »čudoviti literarni generaciji leta 1927«, pa Je menil, da mu je bil zelo ljub prijatelj in da Je zelo cenil njegovo aelo, čeprav »nikoli nista vedela, kdo je večji pesnik«. Podvomil pa je o njegovi revolucionarnosti, češ da je bil samo meščanski upornik. (Kljub temu sem že naslednji dan izvedel, da so v Madridu nedavno objavili najnovejšo posmrtno Izdajo še neznanih Lorco- vih del, ki so Izrazito revolucionarna). Alberti, ki Je komunist še iz časa pred državljansko vojno in je bil dejaven kulturni funkcionar republikanske vlade med to vojno, je bival pozneje skoraj štirideset let v izgnanstvu v Argentini. Sicer pa je v sploš- IZ PESNIŠKE KNJIGE J. A. GABRIELA Y GA-LANA. nem pogledu na Španijo ugotavljal, da je kljub revoluciji in frankizmu »silno mirna in dostojna dežela«, povsem drugačna od gangstrsko posiljevalnih cest kje drugje na Zahodu, zlasti v Italiji. BOGDAN POGAČNIK „Zivi laski" iz vesolja Skrivnostno bitje v portugalskem laboratoriju — Zdaj še odmevi iz Sovjetske zveze — Novo zanimanje za NLP Zahodne agencije so pred tedni razbobnale novico, da so "■■uanstvenikl v nekaterih evropskih državah pred 19 leti več •Uesecev proučevali štiri milimetre velika hitja iz vesolja. Vlasti se Je o tem razpisal portugalski tisk, kajti v Portu je Prav tedaj potekal nekakšen kongres neumornih lovcev na Nl*P, neznane leteče predmete, povrhu pa je večina domnev-bitij iz vesolja baje pristala prav na Portugalskem. 0 vsem tem tedaj nismo poročali, kajti zadeva se nam Je Mela le predebela Zdaj pa so odmevi celo iz Sovjetske *veze. Na kratko: 2. novembra 1959 so nad Evoro, meste-cem na jugu Portugalske, ba-J® opazili veliko »neznanih le-^ih predmetov«. Potem so 3e z neba vsule nekakšne tan-*6 nitke, štirje portugalski znanstveniki so nekaj teh "angelskih laskov«, kot časopisje imenuje nenavadni po-lav> baje v laboratorijih pre-13>tall in na enem izmed njih pokrili okroglo enocelično °ifje, veliko približno štiri dUlirnetre, z desetimi tipal-kami. Stodvajsetkrat poveča-n° fotografijo tega bitja so v začetku oktobra objavili na Prvi strani portskega lista “Jornal de notlctas«, nihče pa n* še doslej »izdal« imen znanstvenikov oziroma usta-110ve, v kateri naj bi bili °Pazovall »vesoljskega obl-skovalca«. Bitje, podrobno opisano, je P° kakih petih mesecih baje Preminilo ln razpadlo. Neki Portugalski znanstvenik — agencije govorijo o »profe-*°rju Joacquimu Fernandesu« T~ celo trdi, da so tudi sov-letaki znanstveniki zadnje ča J® Pa Kavkazu naleteli na podobna bitja, za katera do- mnevajo, da »niso z našega planeta«. Hkrati je profesor na kongresu v Portu zatrjeval, da so na Portugalskem o odkritju tako dolgo molčali iz »političnih razlogov«. Celo ugledna »Literaturnaja gazeta« Moskovska »Literaturnaja gazeta« Je nedavno o podobnih obiskovalcih iz vesolja poročala v intervjuju z dopisnim članom sovjetske akademije znanosti ln direktorjem observatorija Pulkovskega v Leningradu V. A. Kraftom., Zanimanje za NLP je namreč tudi v Sovjetski zvezi precejšnje; neki V. G. Ažaže, baje magister tehničnih ved, je poslušalcem še bolj razvnel domišljijo, ko je na predavanjih trdil, da obstajata dve skupini bitij, ki se po vesolju prevažajo z letečimi krožniki ln občasno obiskujejo tudi naš planet. V. A. Kraft je sicer priznal, da se v Sovjetski zvezi načrtno ukvarjajo z Iskanjem sledov življenja v vesolju, vendar Je odločno zavrnil teorije Aža-ževa ter zanikal, da bi »ugled ni sovjetski znanstveniki raziskovali neko skrivnostno snov, ki sem ter tja, čeprav bolj poredkoma, pada iz letečih krožnikov«. »Skrivnostni dokumenti CIA in KGB« Kako pojasniti osveženo zanimanje za pojav NLP? Knjige o neznanih letečih predmetih zadnje čase na zahodnem tržišču spet poganjajo kot gobe po dežju. V ZR Nemčiji, denimo, je pred kratkim izšlo zajetno, z dokumentarno skrbnostjo napisano delo, ki da je oprto na »Skrivne dokumente CIA in KGB« (»Das UFO Phanome- nen« Johannesa von Buttla-ra). Tudi nedavni knjižni sejem v Frankfurtu je pokazal, da je dobršen del žepnih izdaj ameriških, britanskih pa tudi francoskih založb posvečen psevdo znanstvenim oziroma znanstveno fantastičnim delom. Portugalski »gost iz vesolja« Je razpadel brez sledu, potem ko je v smrtni agoniji baje spreminjal barvo, iz jajčno rumene (osrednji del telesa) In živo rdeče (tipalke) v rumenkasto kostanjevo ln še temnejšo. Očitno pa je ostalo nekaj drguega: ljudje, zbegani in prešibki, da bi dohajali vrtoglav razvoj znano-sti, nadentljo nemara povsem umljivim pojavom skrivnostno, mistično preobleko. Nekdaj so pač verjeli v prikazovanja likov iz religije, danes, razumsko bolj osveščeni, a strokovno manj podkovani, videvajo neznane leteče predmete. VILKO NOVAK Berite PRIMORSKI DNEVNIK iMIMMHMIMHMMHtMtINIHM«* vija tudi vojaško najšibkejša med državami tega območja. Bolivija je v dobrega pol stoletja izgubila dve vojni. Prvo leta 1879 skuipaj s Pe-rujem v boju proti Čilu, tako imenovano pacifiško vojno, do katere je prišlo zaradi spora okrog rudnikov solitra, oziroma bogatih so-litmih področij. Čile, Mi je bil najbolj trdna država v Latinski Ameriki in vojaško najmočnejša ter pod močnim britanskih vplivom, je popolnoma porazil 0ba nasprotni, ka. Bolivija pa je po porazu edina latinskoameriška država, ki je brez izhoda na morje, kar ima . za državo težke gospodarske posledice in negativen psihološki učinek — občutek izolacije in ločenosti od sveta. V letih 1933—37 je Bolivija zgubila tudi vojno za tropsko področje Gran Chaco s Paragvajem, katerega je pod-pirala naftna družba Shell, Bolivijo pa družba Standard Oil. Bolivija je hotela zasesti Gran Chaco, ker je pričakovala, da so tam ogromna nahajališča nafte. Meja med državama ni bila natančno določena, ker so španski kolonialisti vedno zanemarjali ta problem med kolonialnimi administrativnimi enotami. Po vojni je Paragvaj dobil velika območja Gran Chaca, v Boliviji pa je imel vojaški poraz pozitivni učinek v tem. da je pospešil proces protifev-dalne revolucije, ki je dosegla višek v revoluciji 1952. V Boliviji se sicer zavedajo, da ni mogoča vojaška rešitev spora s Čilom glede izhoda na Pacifik, kakor tu. di ni mogoča vojaška rešitev v starem sporu s Paragvajem za Gran Chaco, vendar pa je revanšizem zaradi teh izgubljenih ozemelj v Boliviji tudi danes navzoč. Po drugi strani se Bolivija zaveda, da ima Čile obrambni pakt z Brazilijo in bi torej v primeru oboroženega konflikta med Čilom na eni strani, Bolivijo in mo-rebiti Perujem ter Argentino na drugi strani, slejkoprej posredovala na čilski strani. Cilsko-argentinski spor okrog treh otokov v prelivu Beagle je dovolj znan, znano je tudi, da poskuša Argentina pospešiti pogajanja s kopičenjem čet blizu spornega območja in torej z demonstracijo vojaške moči prisiliti Čile k umiku s teh otokov. Končni razplet pogajanj, ki so septembra potekala v čilskem Santiagu, » začetku oktobra pa so se nadaljevala v Buenos Airesu, je tako še naprej povsem negotov, čeprav obe strani poudarjata, da je pri pogajanjih prišlo do določenega napredka. Verjetno je tudi zaradi čil-sko-argentinskega spora in zaradi čilsko-bolivljskega spora v zadnjem času prišlo do navezovanja tesnejših bo-livijsko-argentinskih stikov, ki bodo doživeli višek z Ju trišnjim srečanjem predsednikov Perede in Videle. Hkrati pa poskušata obe dr žavi navezati čim tesnejše stike tudi s Perujem, kate rega je vojaška vlada Huga Banzerja obtoževala, da Je za časa Velasca Alvarada vodila »ofenzivno politiko« do Bolivije, po vojaškem udaru konec avgusta 1975, ko je oblast prevzel Morales Ber-mudez, pa so se bolivijsko-perujski odnosi izboljšali. Podobno so se razvijali tudi odnosa na relaciji Lima— Buenos Aires, saj je Mora-les Bermudez že pred časom poslal Rafaelu Videli pismo, v katerem Je izrazil polno podporo Peruja do argentinskih stališč glede spora s Čilom, nakar je Limo obiskal Škofja Loka želi svoje valove Kar 74% anketiranih Škofjeločanov za lastno radijsko postajo ŠKOFJA LOKA, 24. oktobra — Čeprav še ni dokončno sklenjeno, ker o zadevi še niso spregovorili v družbenopolitičnih organizacijah in občinski skupščini, pa vest, da nameravajo v škofjeloški občini ustanoviti lokalno radijsko postajo, že več dni buri duhove na Gorenjskem. V škof jeloški občini so namreč izdelali študijo o informiranju, v kateri se je 74 odstotkov ankentirancev zaradi informacijske praznine, ki jo čutijo, odločilo, da bi kazalo v občini ustanoviti lokalno radijsko postajo. Podobne želje je sedaj moč zaslediti tudi v kranjski občini. argentinski zunanji minister Gscar Montes. Ker se je čilska hunta zbala, da bi se utegnila znajti v osamljenem položaju, je na hitro začela navezovati stike z Ekvadorjem in pri tem skušala izkoristiti stara nasprotja med Perujem in Ekvadorjem, V Quitu namreč zadnje čase ponovno pogrevajo »stare in neodtujljive ozemeljske pravice Ekvadorja na obmejnem amazonskem območju.« Te zahteve pa so tudi posledica površno definiranih mej med državami, ki izvirajo še iz kolonialnih časov, med celo vrsto latinskoameriških držav pa povzročajo latentne konfliktne situacije, ki od časa do časa prerastejo v odkrite politične in diplomatske konflikte in ni docela odveč bojazen, da utegnejo ti nerešeni spon ponovno povzročiti oborožene spopade, s tem pa tudi kri-ze širših raSSfežiibšti, še' posebej, če bi se v dogodke neposredno vmešali tudi ■ super aS/1*"*......* *"• V bolivijskem tisku Je te dni zaslediti zaskrbljena poročila, da se Argentina in Čile pospešeno oborožujeta z orožjem, ki ga kupujeta v Evroipi. Po bolivijskih podatkih je Čile v kratkem času potrošil 200 milijonov dolarjev za nakup različnih raket srednjega dometa in raket zemlja-zrak, za helikopterje, torpeda, vojna letala mirage, namerava pa še kupiti nadzvočna vojna letala, nadalje oklepna vozila v Braziliji ter mitraljeze v Švici. V La Pazu so nad temi podatki zaskrbljeni, ker se zavedajo svoje vojaške šibkosti, saj denimo raketnih izstrelkov nimajo niti za tri dni v primeru vojne s Čilom, kar po-meni, da so v podrejenem položaju ln zato še toliko bolj občutljivi, če bi v tem delu Latinske Amerike prišlo do daljnosežnih oboroženih konfliktov. AVGUST PUDGAR zanimajo Američani) dobivale po medcelinskem naftovodu, ki ga gradijo z največjo naglico. Naftovod poteka predvsem čez mehiško ozemlje, od zahodne do vzhodne obale, s priključki, ki prihajajo iz Gvatemale, Kostarike in Paname. Vse štiri države so se tega dela lotile že pred časom, tako da bo zdaj treba dograditi samo še okoli 120 kilometrov, pa bo naftovod v celoti končan in pri-pravljen na večtedensko poskusno uporabo. V nasprotju z Mehiko (kjer so petrokemično industrijo nacionalizirali že leta 1938, tako da je tudi to delo pod polnim nadzorstvom države) ima glavno besedo pri konstrukciji naftovoda v Gvatemali, Kostariki in Panami ter bodočem izkoriščanju tihomorske nafte skupina mul-tinacionalnih družb. Celotni projekt zbuja čedalje večje zanimanje v tem delu sveta, tako da so med potenoialnimi partnerji zdaj tudi Indonezija, Ekvador in Peru. ZDA so s svoje strani ponudile, da hi srednjeameriški naftovod priključili na že obstoječega severnoameriškega, po katerem priteka nafta z Aljaske do kalifornijske obale. Washington se nadalje pripravlja, da bi že v bližnji prihodnosti to arterijo podaljšal do svoje vzhodne obale in New Yor-ka, kamor vozijo zdaj nafto z Aljaske po železnici in s tankerji (skozi Panamski prekop). Tak prevoz je sorazmerno drag, počasen in neučinkovit (tankerji z zmogljivostjo nad 80.000 ton, na primer, sploh ne morejo skozi Panamski prekop), tako da zamisel o enotnem ameriškem naftovodu dobiva v poslovnih in državnih krogih ZDA iz dneva v dan več privržencev. Srednjeameriške države gledajo zdaj na ideje o integraciji z veliko severno sosedo previdno in z zadržki. Nekatere neprijetne izkušnje iz bližnje ln daljnje preteklosti Jih opozarjajo, da je treba izkoristiti vse možnosti, da bd to obsežno delo končale same. Edina izjema, kakor kaže, Je Gvatemala. Na podlagi izjave, ki Jo je podpredsednik te države Kramer dal te dni za mehiški list »Excelsior«, bi bila Gvatemala pripravljena na tako sodelovanje z ZDA, če bi to pospešilo realizacijo načrta oziroma pripomoglo k temu, da bi dohodki od tihomorske nafte začeli pritekati prej, kot je bilo predvideno. Gvatemalska blagajna je namreč precej osiromašena in obremenjena. SLOBODAN PAVLOVIČ Štor za poldrugo obleko Tovarišica Rihlova se je prav razjezila in sodeč po odmevu, ki ga je doživela s člankom v časniku »Sovjetska kultura«, je zadela žebljico na glavico. Spra vila se je namreč nad spo minke, ki jih tudi v Sov jetski zvezi kupujejo in seveda tudi proizvajajo na debelo. Z njimi pa tud: dobro zaslužijo — to je namreč tudi treba vedeti Sama pa se zaveda, da ne bo povedala nič nove-ga, da bo njen glas samo glasek ob že toliko povedanem. Pa vendar si n' mogla kaj, da se ne bi spotaknila ob televizerčku, ki ima namesto ekrana prilepljeno barvno razglednico, ali nad nekakšno potegavščino, ki naj bi predstavljala herojstvo vojščakov borodinske bitke, ali plastične orhideje in lilije z vgrajenima žarnicama ali pa ov vodnjaku z bleščečim vedrcem, ledom in šampanjsko stekleničko v njem, vse seveda iz plastike. Ali pa ob pravem pravcatem štoru z ostrgano skorjo, pa zato sijočem in pološčenem ter polepljenem s kožuhovino, ki ga je bila videla v izložbi sredi Moskve za natanko 142 rubljev, kar je za pol več, kot stane še kar po našem okusu krojena obleka (moška). Ali pa vzemimo tisti odčepnik, ki je tako potreben v gospodinjstvu: kako naj ga povežeš z mesti Perm ali Kaluga, na kate ra naj te spominja? Tista gondola, ki jo vso v žarnicah ponujajo v Benetkah, te vsaj spomni na Benetke (in na proč vržene lire). Okence v svet Tudi Rihlova ne ostane samo pri vsebini spominka, ki naj te res spomni n" kraj, kjer si bil. Pri znancu je videla na mizi preiprosfkos granita. Zanj je pomemben, ker ve, od kod je, in nič izumetničenega ni v tem kosu kamna. Spominek naj bo tak, končuje svoje pisanje, kakor je to zapisano v sklepih CK KPSZ o narodni umetni obrti. Da bodo taki, pa morajo sodelovati vsi, ki se jih to tiče. Očitno je s člankom stopila mačku na rep, kajti že v naslednji številki se je oglasil prizadeti — ne sicer direktor, temveč njegov namestnik Utkin tz znanstveno raziskovalnega inštituta »umetniška« industrija. Kar prav da Rih-lovi, rad bi jo pa vprašal, kaj naj bi napravil, kaj naj bi sploh napravili. Žal, odgovori sam, še zdaleč ni mogoče določno odgovoriti na to vprašanje. VLADO JARC Obsežna vlaganja v kmetijstvo V SZ predpisali dve injekciji za ozdravitev kmetijstva — Zvišali bodo nekatere odkupne cene ter odpisali dolgove najbolj zadolženim kolhozom OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 26. oktobra — Centralni komite KP SiZ in sovjetska vlada sta v enem dnevu predpisala dve pomembni injekciji za ozdravljenje finančnega stanja sovjetskega kmetijstva: po prvem odloku, ki ga objavljamo danes, se bodo z novim letom za 9 do 38 odstotkov zvišale odkupne (ne pa tudi maloprodajne) cene za mleko, zelenjavo, volno in krom pir, po drugem odloku pa naj bi najbolj zadolženim kolhozom in sovhozom odpisali dolgove v višini 7,3 milijarde rubljev. S to odločitvijo sovjetski CK in vlada izpolnjujeta obljubo, ki jo je dal 4. julija letos na kmetijskem plenumu v svojem govoru generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev. Ta je tedaj opozoril na težke finančne razmere v kmetijstvu in napovedal, da jih bo vodstvo skušalo izboljšati ravno s korekcijo določenih odkupnih cen ter odpisovanjem dolgov tistim kolhozom in sovhozom. ki so se najbolj zadolžili v času strahotnih suš leta 1972 in 1975. Brežnjev je na julijskem plenumu omenil, da odkupne cene na določene kmetijske pridelke še zmerom ne pokrivajo stroškov, ki so jih kmetijska posestva vložila v proizvodnjo. Tako je bila kmetijska proizvodnja teh pridelkov ves čas nerentabilna, kmetijska posestva so Iz leto 'V leto kopičila izgube. Nastala je tako nesmiselna situacija, da so imela posest-va toliko več izgub, kolikor več so pridelovala takšnih kmetijskih pridelkov z nizkimi odkupnimi cenami. Stoto Je že Brežnjev na Julijskem plenumu napovedal, da bodo s 1. januarjem 1979 zvišali odkupne cene za mleko, volno; astrahan, ovčetino, krompir in določene vrste zelenjave, s čimer bi njihova proizvodnja lahko postala rentabilna. V to zvišanje bodo vložili 3,2 milijarde rubljev, je obljubil. To napoved Brežnjeva so zdaj konkretno uresničili. Z namenom, da bi povišali materialno zainteresiranost kmetijskih posestev za proizvodnjo določenih kmetijskih pridelkov, so zvišali odkupne cene v povprečju po vsej ZSSR za mleko za 14 odstotkov, ovčetine za 11 odstotkov, volne za 18 odstotkov, astraha-na za 35 odstotkov, kumar, paradižnika, čebule in česna pa za 9 odstotkov, ker se maloprodajne cene ne bodo spremenile, bo država to zvišanje odkupnih cen pokrila z dotacijo 3,2 milijarde rubljev letno. V bistvu gre pri tem torej za državno korekturo cen, ne pa za uvajanje ekonomskih zakonov tržišča. Odkupne cene za posamične kmetijske pridelke se bodo povečale različno po posamičnih kmetijskih področjih, pokrajinah in zveznih republikah, pri čemer bodo upoštevali različne naravne in ekonomske razmere kmetijskih posestev. Pri zviševanju odkupnih cen bodo hkrati upoštevali tudi kakovost posamičnih kmetijskih pridelkov. Hkrati sta CK KP SZ ln sovjetska vlada s posebnim odlokom sklenila pomagati finančno najbolj zadolženim kolhozom in sovzhozom s tem, da jim odpišeta visoko zadolženost po sušnih letih 1972 in 1975. Tudi to je v svojem govoru na julijskem plenumu obljubil Leonid Brežnjev, rekoč, da bo država v ta namen izdvojila 7,3 mili jarde rubljev. Dolgove bodo odpisovali različno po posameznih zveznih republikah. Obenem so tudi sklenili, da tistim kmetijskim posestvom, katerim se izplačevanje bančnih kreditov izteče v letih 1978 do 1980, podaljšajo rok odplačevanja za 12 let. Ti krediti, katerih odplačevanje so zdaj odložili, predstavljajo vsoto 4 milijarde rubljev. V celoti je potemtakem državna mošnja prizadeta za celih 14,5 milijard rubljev, kar ni majhna vsota. Na ve-’ zuje pa se na čedalje višja vlaganja v kmetijstvo, ki že zdaj predstavljajo 27 odstotkov celotnih investicij v go-spodarsvto. Toda že na julijskem plenumu je Brežnjev opozoril, da kmetijstvo še zmerom daje nezadostno v primerjavi z velikimi vlaganji, ki mu jih namenjajo, skratka da je v celoti vzeto nerentabilno. Kot je rekel, naj bi se vsi, od vlade in državnega plana do kmetijskih ministrov zveze in republik nad tem pošteno zamislili. Toda tako popravljene cene pa prejkone še ne vzpostavljajo ustreznega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem na tržišču, kjer Je še zmerom občutiti precejšnje pomanjkanje določenih kmetijskih pridelkov, zlasti še mesa, sadja in zeljenjave.,, TIT DOBERSEK PRIMORSKI DNEVNIK 6 Šentviški pevski tabor desetič še množičnejši Organizatorji so za to prireditev uvedli nekaj novosti, slej ko prej pa ostaja še želja po čim večji udeležbi Deseti tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični bo že zaradi zaokroženega jubileja te množične manifestacije nekaj posebnega, če pa bo prevzel pokroviteljstvo predsednik republike Josip Broz Tito, ‘kakor želijo prireditelji, bo moral še zlasti močneje potrditi nekaj starih, ustalje nih, pa tudi novih s časom prihajajočih postavk. Predvsem naj bi tabor, ki bo 23. in 24. junija 1979 deloma tudi na novih prizoriščih, pritegnil še mnogo več pevcev oziroma zborov, kot jih je doslej. Računajo na približno 5000 pevcev, saj so okrožnico oziroma vabilo skupaj z vsemi desetimi pesmimi, ki jih bodo zbori na skupnem koncertu zapeli vsako pod vodstvom drugega zborovodje, poslali na naslove več kot 300 zborov v Sloveniji, zamejstvu in tujini. Na-stopilo naj bi potemtakem kakih 140 zborov, kar bi pomenilo največjo zborovsko manifestacijo vseh (slovenskih) časov. Seveda je d# prihodnjega tabora (nekaj mesecev po devetem, ki je v mnogočem presegel prejšnje in tako tudi v kvalitetni rasti), še precej časa, toda le pravočasni organizacijski ukrepi neizprosno pogojujejo uspeh. Sredi novembra bo zato tudi sestanek 140-članskega častnega odbora, v katerem je tudi predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, ki je tudi na-prošen za kulturnopolitično oceno prihodnjega tabora v Šentvidu, strokovno oceno zborovske manifestacije pa bo prispeval predsednik ZKO Slovenije Jože Humer. 2e nekaj dni pozneje bo v Šentvidu delovni sestanek tistih zborovodij, ki bodo s svojimi zbori prišli junija v Šentvid. Do tega dne bodo gotovo že zaključene prijave zborov. Zaradi obilice gradiva, ki jim je bilo namenjeno, so dobili vabilo nekoliko pozneje, vendar je prvotni rok prijave — konec oktobra — podaljšan na ves mesec november. Na desetem taboru naj bi zbori ne peli več posamič vsak dve pesmi, ker bi organizacijsko ne zmogli tolikšne obligacije, zato bodo za začetek, v soboto, 23. junija, peli v dvorani osnovne šole samo zamejski zbori in zbori zdomcev iz ZRN in Švice, vsa pevska množica pa bi se v nedeljo, kot že rečeno, zbrala na odru — ki ga bodo morda izbrali na docela novem prostoru in ki bi bil akustično prirejen v zadovoljstvo- nastopajočih in poslušajočih — in zapela deset izbranih pesmi. Zborovodje so predlagali, naj bi se zbori in godbe (teh je povabljenih deset) razpršili nato po kraju in se pokazali s svojimi kratkimi sporedi in tako upravičili podnaslov celotne šentviške prireditve, ki je praznik cvetja in petja. Tudi tega predloga, maj bi bile vse pomembnejše pevske manifestacije v tem letu posvečene jubileju šentviškega tabora, ne bo težko uresničiti. JANEZ ZADNIKAR V sveti ati jelenovih rogov SLOVENSKA BISTRICA, oktobra — Med najbolj nenavadne, a tudi najbolj zanimive »konjičke« na Slovenskem vsekakor sodi konjiček Jožeta Janežiča, ki že 15 let posveča ves prosti čas oblikovanju rogovja jelenov in srnjakov. štiriinšestdesetletni vojni invalid in borec iz narodnoosvobodilne vojne je sprva iz rogovja oblikoval svetila, pozneje pa se je lotil tudi pepelnikov, obešalnikov in druge opreme, namenjene predvsem za lovske sobe. Kar težko je dandanes ugotoviti, koliko njegovih izdelkov krasi lovske sobe gostišč, klubskih prostorov ali stanovanj. Opremil je denimo štiri sobe na Dolenjskem, štiri na območju Pohorja, pa v Trebnjem, Bohinju, Cmi na Koroškem, v Kidričevem ... Jože Janežič skuša koščeno razgibanost rogov uskladiti z izdelki umetnega kovaštva, in z obrtnikom Matijo Sgadi-nom, prav tako iz Slovenske Bistrice, sta na marsikateri razstavi požela že lepa priznanja. Sicer pa se je Jože predstavil na raznih obrtnih sejmih, med njimi naj obenimo mednarodne sejme v Celju, Kopru in Slovenj Gradcu. Tovrstno delo terja seveda veliko časa in potrpežljivosti in temu primerne so tudi cene (za večja svetila od 2.000 do 6.000 din). Za eno svojih znamenitosti — luč, sestavljeno iz več kot 70 različno oblikovanih kosov rogovja — je potreboval več kot teden dni vztrajnega dela. Lovci in druge stranke se danes oglašajo pri Jožetu tudi izpod Kočevskega roga in Snežnika. Rogove je sicer že težko dobiti, pravi naš mojster; v letih, ko se je loteval »konjička«, je bilo veliko lažje. Slika in tekst: VIKTOR HORVAT Kisla strehovska trta Bogata tradicija Strehovskih goric — Stare kleti, pivnice in »iže« izginjajo — Prekmurci se vzgledujejo STREHOVSKE GORICE, oktobra — Tudi v Prekmurju imajo »gorice«. Največ jih .je okoli Lendave, nekaj na Goričkem in v rahlo valovitem pasu od Dobrovnika do Bogojine. V slednjem so tudi Strehovske gorice, ki skupaj s prekmurskim vinogradništvom segajo v rimsko dobo in jih je konec preteklega stoletja uničila trtna uš, v zadnjih letih pa iz njih vse bolj izginjajo stare kleti, s slamo krite »pivnice« in »iže«, ki so pokrajini dale svojstveno podobo. Pravijo, da bo poslej ob starih cimpranih kleteh vse več novih zidanih, za razliko od starih tudi enonadstropnih hiš, ki bolj sodijo v mestno kot vaško krajino, ker so lani tudi v Strehovske gorice napeljali elektriko, nekateri pa se ogrevajo tudi za ureditev vodovodnega omrežja. Šmarnica se le umika Druga sprememba je bolj razveseljiva. Do pred nekaj leti je v Strehovskih goricah kraljevala le samorodna trta šmarnica, ki jo sicer lažje pijejo kot druga vina, vendar pa človeka hitro opijani. Tudi Prekmurci vse bolj posnemajo sosednje prleške vinogradnike in obnavljajo stare nasade šmarnice s kakovostno cepljeno trto: laškim rizlingom, šiponom, muškatnim silvancem in belim burgundcem. Obnova pa počasi teče, za kar je več vzrokov. Nemara nikjer v Slove- niji ni kmetijska zemlja tako razdrobljena kot v večjem delu Prekmurja, razen na Goričkem. Tukaj se je od nekdaj zemlja delila za doto, za razliko od sosednje Prlekije, kjer je dedič na kmetiji izplačeval v denarju brate in sestre. Takšna delitev je doletela tudi gorice. Zato ni naključje, da ima tudi v Strehovskih goricah kmet po pet ali več parcel vinograda, s po nekaj redi nasada. Drugi vzrok počasnejše obnove se kaže v zastarelem mišlenju, da je pač treba grozdje spraviti v stiskalnico in mošt v sode najpozneje do 15. oktobra, čeprav še ni dozorelo. Vse prezgodaj obrano Tako je bilo tudi ob letošnji trgatvi, ki je v Strehovskih goricah praktično zaključena, vsaj za kakovostne sorte pa je bila najmanj dva tedna predčasna. Ko so vi- Odločitev o nakupu „Kortinga“ je vzvalovila bavarsko javnost 8o Gorenje potegnilo na suho Korting, ki je finančno dokončno klecnil v letošnjem aprilu — Novi lastniki pa napovedujejo: ob letu bomo brez izgub GRASSAIJ, oktobra — »Rdeči kapitalisti iz Gorenja«, kot je velenjsko Gorenje označil del zahodnonemškega »rumenega« tiska, so med informacijsko »suhim« poletjem vrgli senzacij lačnemu zahodnonemškemu tisku, radiu in televiziji eno od najbolj mastnih kosti. Od prvih vesti, da Gorenje kupuje »propadli« Korting, novice, ki je razgibala javnost, osupnila zahodnonemške gospodarske kroge in vzvalovila bavarsko politično življenje, v povprej podeželsko umirjenem Grassauu ni več pravega miru. V neznatnem Grassauu v pokrajini Achental, mestece šteje dobrih 5 tisoč prebival, cev, se v vseh letih prej ni zvrstilo toliko novinarskih obiskov kot v mesecih, ko je tudi bavarska deželna vlada pričela naklonjeno obravnavati ponudbo Gorenja. Grassau je natanko tak kot mora bavarsko mestece biti. Urejen do podrobnosti. Po vrtovih rastejo jablane natanko tako, kot jim "lastniki ukažejo, smetnjaki so na na- tanko zanje predvidenih mestih, svetleči napisi nad izložbami gorijo, kot je p: ed-videno, cvetje v lončnicah ki polnijo balkone in okna, pa ne zraste niti centimeter Jez ali pod mero. Poleg trgovin in nekaj turističnih penziončkov je Kor. ting edino, s čimer se Gras-saučanl lalikJ-^-^dStatdtejO. KCrting pa je finančno ' dokončno klonil v letošnjem aprilu, ko je stekel stečajni postopek. Kože pa pojemo Kako pripraviti mesarje, da bi svinjske kože prodali usnjarski industriji RADENCI, 24. oktobra — Na strokovnem posvetu jugoslovanske mesne industrije — bil je te dni v Radencih — so raz. pravljali tudi o pripravah svinjskih kož za mešanje v mesne izdelke. Zagovornik odiranja takih kož, da bi jih dobile us-njarne, je pripomnil, da je prodaja kož (v mesnih izdelkih) po ceni mesa poglavitni vzrok, da je treba svinjske kože uvažati. Kako navdušiti mesarje, da bi kože prodali usnjamam, če jih v mesnih izdelkih ali skupaj s svežim mesom prodajo po višji ceni? Mesna industrija dokazuje, da prašičev ne kaže odirati, ker usnjarne premalo plačajo za kože. Strokovnjaki, ki preučujejo tako delo, pa so dokazovali, da je odiranje s sodobno opremo dovolj ekonomično — to so preizkusili tudi v nekaterih naših klavnicah — ne pa, seveda, na star način z veliko ročnega dela. Tako delajo v tistih državah, od koder uvažamo svinjske kože, ker jih imajo več kot dovolj, npr. v ZDA, Sovjetski zvezi, na Japonskem. Mesarji se izgovarjajo, da bi za tako opremo potrebovali nove investicije. To Pa je marsikje, zlasti pri gradnji novih klavnic, le lupina za jedro, ki ga skrbno prikrivajo. Dokler bodo lahko svinjske kože prodajali po ceni mesa, bo to za njih bolj gospodarno kot odiranje in oskrbovanje usnjam z njimi. J02E PETEK Zanj je lepo kazalo vse do pred tremi leti, ko je umrl stari Gerhard Bohme, lastnik Kortinga, ki je tovarno televizorjev, radijskih sprejemnikov in naprav za šolsko poučevanje jezikov pred četrt stoletja pripeljal v Grassau. Po Bohmovi smrti je šlo vse nepreklicno navzdol. Korting se je še tri leta bolj at likanj žilavo opoteka*, dokler’ ni letos dokončno klecnil pod bremenom nakopičenih dolgov In tovorom nesposobnosti novih lastnikov. Bohmov naraščaj je prebil več časa v lastnih loviščih in manj razmišljal o usodi tovarne, ki je zaposlovala večino prebivalcev Grassaua in še skoraj sedemsto naših zdomcev povrh. Največ je Korting zaposloval do 2600 delavcev. Gorenje je plačalo za Korting okroglih 22 milijonov mark. Nakupna cena je bila za lepe odstotke nižja, saj je bavarska deželna vlada primaknila svoj delež (5 milijonov mark) za pospeševanje razvoja, Zvezni urad za delo iz Ntimberga pa dodatna milijona za nova delovna mesta. Prihodnje leto bo Gorenje Korting Electronic GmbH w.res umo nedeljo. Sicer pa v tem v»Xenst^u sedaj nismo imeli pre-«^e. Vsaj jutri, ko igramo pr-knn1^5' uPam, da nam "bb"šrt®š"Iiohodu žela osnovna šola Bazoviških junakov iz Rojana, ki je osvbjiV kafiJhtfir pet mest (v slogi je moč) in tako odnesla -tri pokale ter dve medalji, lilanj športne sreče so imeli Udeleženci Rodu Modrega vala z Opčin. Nadaljnje nagrade je organizator takole razdelil: pokala za najšte- Bologna - Juventus 1 Catanzaro - Roma 1 Lazio - LR Vicenza 1 Milan - Fiorentina 1 Napoli - Atalanta 1 Perugia - Avellino 1 Torino - Inter X Verona - Ascoli X Palermo - Cagliari 1 Pescara - Ternana X Rimini • Cesena 1 Trento - Cremonese 1 Catania - Livorno X X 2 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 X 2 2 2 X vilnejši šoli sta prejeli osnovna šola »Stanislav Gruden* iz šempolaja ter srednja šola »Igo Gruden* iz Nabrežine. Kot najstarejši udeleženec je prejel pokal Rudolf Škabar s svojimi 69 leti starosti. Z enakim priznanjem, vendar z razliko 67 let je organizator nagradil najmlajšo udeleženko Katjo Terčelj. Pred nagrajevanjem so se na igrišču vaške skupnosti Praprot odvijali hudi boji v teku v vrečah ter v vlečenju vrvi. Naj navedemo, da je v teku v vrečah zmagala domačinka ter članica smučarskega kluba Devin Katja Škrk. Sledili sta ji Pavel Bužan in Maura Spanghero. Pri vlečenju vrvi v mlajši konkurenci so lovoriko najboljših odnesli študenti srednje šole «Igo Gruden* iz Nabrežine, sledijo jim skavta iz Devina ter osnovna šola »Bazoviški junaki* iz Rojana. Organizator jih je nagradil s knjigami in drugim kar sta darovali Tržaška knjigama in Zveza slovenskih športnih društev v Italiji. Pri ženskah in pri moških so odnesli prvo mesto člani smučarskega kluba Devin. Ženske so premagale svoje nasprotnice iz Rojana in isto se je zgodilo pri moških. Torej rezultat 2:0 za Devinčane. Tudi te tekmovalce je organizator primerno nagradil, zmagovalke s kavo, zmagovalce pa z dobro kapljico. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 28. OKTOBRA 1978 ATLETIKA ZAKLJUČNO ŽENSKO TEKMOVANJE 14.30 v Trstu, Grezar Nastopa tudi Bor NOGOMET KADETI 14.30 v Trstu, Campanelle Stock - Primorec * * # 14.30 na Proseku Primorje - Cave * * « 16.15 v Trstu, Ul. Flavia Edera - Breg NAJMLAJŠI 15.30 v štandrežu Juventina - Lucinico CICIBANI 15.30 v Dolini Breg - Zaule KOŠARKA MLADINCI 16.00 v Trstu, Športna palača Hurlingham - Jadran * * * 17.00 v Dolini Bor - Stella Azzurra DEČKI (prijateljska tekma) 16.00 v Ljubljani, dvorana Slovana Ljubljana - Bor MINIBASKET PRVENSTVO Z&R 17.00 na Kontovelu Kontovel - Breg Rolkarji SK Devin so v zadnjem času popularizirali pri nas panogo, ki je bila do pred kratkim še praktično neznana aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMimiuiiiniitn iiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiMiitminmiiiiiiiimi KOLESARSTVO TRST - OPČINE Jutri na kronometer I rr*r Nastopila bosta tudi adrijevca Marušič in Ferluga X X 2 1 1 1 X 2 Tokrat bo na sporedu res zadnja letošnja uradna cestna dirka. Tržaški kolesarski klub Cottur bo jutri priredil že tradicionalno kolesarsko dirko na kronometer Trst - Opčine s startom ob 9. uri v Ul. Fabio Se-vero za vse kategorije. Nastopila bosta tudi kolesarja lonjerskega društva Adria, ki bosta skušala v tem zadnjem letošnjem poslovilnem nastopu na cesti še enkrat dostojno braniti belo-modre barve. Marušič in Ferluga upata jutri na dobro u-vrstitev, saj vožnja na kronometer leži obema, kar dokazujejo tudi njuni letošnji nastopi v vožnji proti času. Zanimivo pa bo videti, kako se bo iztekel njun dvoboj (in tudi ostalih članov kolesarske zveze) s tekmovalci Enala, kjer nastopajo vsi skupaj, od najmlajših do najstarejših. Prihodnjo nedeljo pa bodo starta: li ciklokrosisti z dirko v Vidmu. Tako se bo uradno pričela letošnja tekmovalna sezona v ciklokrosu, ki se bo zaključila 7. januarja v Braz-zaccu pri Vidmu. Letošnji nastopi pa so še toliko bolj pomembni s propagandnega stališča, saj bo januarja 1979 v Saccolongu pri Padovi na sporedu svetovno prvenstvo v ciklokrosu za amaterje in profesionalce, kar bo za ljubitelje kolesarstva prav gotovo velika poslastica, ki je ne gre izgubiti. Nastopili bodo namreč najboljši specialisti te discipline iz vseh držav, predvsem pa bodo zanimivi vzhodnoevropski kolesarji., R. Pečar NOGOMET PERUGIA — Roma in Inter imata na svojih igriščih že dalj časa posebne televizijske naprave za takojšnjo kontrolo publike na tribunah v primeru incidentov. Tej pobudi se je pridružila še Perugia, ki bo od nedeljske tekme dalje imela na tribunah tri kontrolne televizijske kamere, ki bodo primerno opremljene za to posebno nalogo. Voditelji Perugie so do te pozitivne odločitve prišli po nedavnih incidentih, ki so se dogajali med in po tekmi Perugia - Fiorentina. AVTOMOBILIZEM PARIZ — Na seji vrhovnega sveta avtomobilske zveze (CSI) so včeraj sprejeli nekaj novih pravil za razjasnitev prvenstva formule ena za leto 1979. Vsa moštva, ki bi se rada prvenstva udeležila, bodo morala že sedaj poročati o svojih namerah, finančnem stanju in se morajo že sedaj obvezati, da se bodo udeležila vseh preizkušenj, od VN Argentine (21. januarja) do VN ZDA (7. oktobra). Vsekakor so to šele prve odločitve, saj se od te seje pričakuje marsikatera važnejša odločitev. JUTRI NEDELJA, 29. OKTOBRA 1978 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje - Zarja « * * 14.30 v Štarancanu Staranzano - Juventina * * * 14.30 v Bazovici Gaja - Libertas * * * 14.30 v Trebčah Primorec - Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v San Pieru Isonzo - Sovodnje « * « 14.30 v Poggiu Poggio - Mladost * * « 9.45 na Opčinah Roianese - Vesna * * * 14.30 v Križu Kras - Duino ZAČETNIKI 11.00 v Štandrežu Juventina - Pro Gorizia • * • 12.15 na Proseku Primorje - S. Andrea « * ft 9.15 pri Domju Portuaie - Breg NAJMLAJŠI 10.45 v Križu S. Nazario - Vesna * * * 10.00 v Trebčah t Primorec - Primorje * * * ,) 11.30 v Žavljah Zaule - Kras • • • 10.00 v Miljah Fortitudo - Breg KOŠARKA PRIJATELJSKA TEKMA 10.30 v Dolini Bor - Jadran (člani) KADETI 10.30 v Sežani Kras - Kontovel KOLESARSTVO NA KRONOMETER TRST - OPČINE 9.30 v Trstu (Ul. F. Severo) Nastopa tudi Adria TENIS Franulovič presenetil TOKIO — Na teniškem turnirju za veliko nagrado Japonske je Jugoslovan Željko Franulovič pripravil doslej največje presenečenje turnirja. V četrtini finala je namreč premagal favorita Američana Ed-dia Dibbsa v samih dveh setih: 6:3 in 6:3. Franulovič se bo tako v pol-finali*pomeril z drugim Američanom Patom Duprejem, ki je premagal Avstralca Mastersa s 3:6, 6:0, 6:2. V drugem polfinalnem srečanju pa bosta igrala Italijan Panatta, ki je v četrtfinalu s težavo opravil z domačinom Junom Kukijei (6:4 in 6:4) ter Britanec Mottram, ki je premagal Saviana (ZDA) s 6:1 in 6:2. Danes si bosta obljubila večno zvestobo BRUNO KRIŽMANČIČ in IRMA LEGIŠA Svojemu sodelavcu in njegovi izbranki želi vso srečo na novi življenjski poti športno uredništvo Primorskega dnevnika. Danes se poročita IRMA LEGIŠA in BRUNO KRIŽMANČIČ Vso srečo jima želi ŠD Primorec. OBVESTILO SK DEVIN obvešča, da bo predsmučarska telovadba v občinski telovadnici v Nabrežini ob torkib in četrtkih od 18. do 19. ure. Začetek bo v torek, 31. oktobra. Zainteresirani se lahko vpišejo kar ob urah telovadbe. MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) V petek zvečer ji je dejal: «V nedeljo se odpeljeva n • • • na izlet. Ali hočeš?* Bil je ves sijoč, kakor da si tega obeta neskončno mnogo lepega, a tudi reši-1 samol Začudila se je in začela pomišljati. Ko je videl Jno obotavljanje, je dejal odločno: -Nič! Karti sem ze Vedno samo čepiš domal Potreben ti je sprehod, Zvedrilo!» — Kakor vedno, je pomislila na otroke, kar u ie tudi povedala. Oporekal ji je: «Saj ne bodo prvič mi doma. Jim boš kaj kupila in bodo zadovoljni!* Ko sta 8e poslavljala, mu je obljubila, da pojde. Za dala se je, da ni prav, če pušča otroke same doma išče sebi zabave, in celo še v nedeljo, ki je bila edini 'n' ko so bili skupaj, si vse povedali, napravili spre-'d iz mesta in je nazadnje bilo tako lepo. Vendar zdaj teni ni hotela odločati se v duši — dA, prav v duši, r tem so se oglašali ugovori! — pač pa se je nazadnje 'tevičila in se potolažila: -Saj bo minilo in potem bomo dho sami skupaj!* Polastila se je je globoka vznemirjenost. Jutro je bilo lepo. Mesto je sicer ležalo v megli, ki se ni in ni mogla razkaditi, za meglo pa se je obljubljalo sonce. Andrej je že čakal na postaji. Stisnila sta si roke. Čutila sta neskaljeno, drobno, sladko radost. Vse togo, trdo, vse »načelno* je odpadlo z njiju, življenje se je razodevalo pred njima naravnost. V kupeju se je stisnila k njemu, rekoč- »Hladno je. Nič ne kurijo. Ti me malo ogrej!* K temu je še dodala: »Če si sploh kaj vreč!* V njun razgovor se je prikradla lahkotnost, ki pa Andreja tokrat ni prav nič morila. Bil je celo vesel, da je lahko pobegnil večnemu vrtanju, ki se je zadnje čase razpredlo med njima. Kar občudoval jo je: tokrat se mu je zdela drugačna Dana, nič podobna včerajšnji, ki je prihajala k njemu na dom, mu prinašala vedrino, odhajajoč pa zapuščala vse samo še bolj za-megleno, puščobno, prepredeno z nerešljivimi ugankami te zapletene stvarnosti. Za Šmarno goro se je megla razkadila. Vrhovi gora so vstajali v blestečem soju jutranjega svitanja. »Kako krasno je tu!» je zašepetala preprosto, brez narejene zavzetosti, kar mu je nadvse ugajalo. Ni imel rad dekla-matorske navdušenosti, ki vzkipi in se naglo poleže, da je potem človek le še bolj hladen in surov. Ves čas jo je držal za roko, za prste, ki so se ogreli. Čutil je umirjen utrip njenega srca. Zahotelo se mu je, da bi se tako držeč se za roko, tesno drug ob drugem, peljala v samo neskončnost. Gledala je skoz okno gore, gozdove, vasi, potem spet njemu od blizu v obraz; iskala je njegovih oči in se mu nasmehnila. Čutil je. da je njegova. Brezupno pa ga je bolelo, ko je pomislil, da je ta pojem »njegova* omejen vsestransko, po popolnosti in časovno, da se skriva za nerešljivimi vprašanji svojega življenja. Od postaje sta izbrala zložno pot med gore. Nikamor se jima ni mudilo: bilo je potrebno zgolj, da se zvečer vrneta. Postajala je čedalje bolj razigrana, skoraj že kar preveč: kakor dekle pri osemnajstih letih. Presenečala ga je s svojo neposrednostjo, s polnostjo življenja. Vsa je kipela. Razpela si je plašč, njeno telo je izraziteje izstopilo. Njen obraz je bil sijoč! Bila sta sama na poti. Ko ga je gledala, še vsega napetega, ga je nenadoma potegnila za roko, ga spustila in stekla naprej ter mu klicala: »Ujemi me, če me moreš!* zdrknila je s poti v gozd, tekla lahkotno. Kolman se je moral trgati iz svoje togosti. Ni se mu še dalo v to naraščajoče kipenje. Vendar je stekel za njo. Ko jo je upehano, globoko zajemajočo sapo ujel, mu je omahnila v naročje. Njene oči so bile polne svojevrstnega soja. Ne, takšne še ni videl, takšne ni poznali Takšno si je želel. Čutil je, da se takšni ne bi iztrgal iz njega čara. Njeno telo mu je obviselo volhko v rokah, čutil je vse oblike tega telesa, kakor nikdar doma. Tu se je »sobna, posteljna* telesnost umaknila nečemu novemu, čistejšemu. In tisto doma je konec koncev bilo prikrito svetu. Tu pa je Kolman imel občutek, kakor da so mrtve stvari oživele — vse to drevje, zapoznelo cvetje, kamenje — in sploh vse je priča njune ljubezni, vse hoče to ljubezen s stoterimi nitmi povezati v neločljivo večnost. Žarko sonce, ki se je dvigalo že nad vrhove, je ožarilo njuno ljubezen, jo poveličevalo in blagoslavljalo. »Tako se mi zdi,* je dejal nazadnje zavzeto in že se je tudi sam predal opojnosti, »da vse poje... poje ljubezni. Samo drobno je treba prisluhniti in že ti o povsod zazveni. Lepota je povsod razlita — v sjkali, vrhovih gora, v sončnem blesku, v drevju, rastlinah, n žah, v rosnih kapljah in v potoku. Z lepoto pa je prepojen ljubezen. Le človek se ukvarja in ubija z vprašanji, 1 morda niso prav nič pomembna, in prezre ljubezen, 1 mu diha od povsod žarka, lepa. — Mi boš daroval svojo ljubezen brez pridržka?* »Mar ti je ne darujem?* je odvrnila svetlih oči. »Skopo, s pridržki,* je rekel. »Ne greš z menoj... z vedno.* »Ne načenjaj znova,* je dejala smejoč se, a vende z resno pretnjo. «Poklicala bom svoje otroke v te gori Pri njih se pesem konča!* Zadelo in preplašilo ga j Čez čas pa je, kakor da je obšel te otroke, nadaljeval. »Pomisli — prišla bo pomlad, med skalami bodo vzevi tele rože, ozelenela bo bukev. Kako čudovito je, ko gori Zapoje kukavica. Če me boš še rada imela, pojdev vsaj vsako drugo nedeljo v gore! Lepo bo!» »Pojdeva, če me boš še rad imel,* ga je popravil ona toplo, čez čas je dodala: »Rada imam lepe, cvi toče pomladi...» »Škoda,* je rekel Andrej, ko sta na večer sedla n vlak, »kar je lepo, tako naglo mine. Prekratek je b ta dan. Moral bi se vleči v neskončnost.* Dana je mo čala. Molčala, je tudi potem, ko se je vlak že zgani V kupeju niso svetili. Ljudje so bili natlačeni drug drugemu. Stisnila se je tesno k njemu, se ga oklenila i zdelo se je, da bo dremala. Njegova roka je obležala n njenih plečih, igral se je z lasmi na njenem tilniku. »Pripoveduj,* je zaprosila kakor otrok. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 *ADIT» • DZS • 61G00 Uubllana, Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš. 43 rntnl 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sozal|d 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlcniie-JulhS” krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 v Italiji pri SPI. 28. Oktobra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska j . Član Italijanska IZTT 2veze časopisnih |Trsf založnikov FIEG Z UVODNIM POROČILOM SENATORJA ARMANDA C0SSUTTE V BOLOGNI ZAČETEK KONFERENCE KOMUNISTIČNIH UPRAVITELJEV V nedeljo zaključek s posegom tajnika KPI Berlinguerja BOLOGNA — Z uvodnim poročilom senatorja Armanda Cossutte se je v Bologni začela vsedržavna konferenca komunističnih upraviteljev, na kateri bodo podali obračun treh let dela v deželnih, občinskih in pokrajinskih upravah po volilnem u-spehu 15. junija ter določili smernice za nadaljnje pobude do prihodnjih volitev 1980. leta. Konference se udeležuje štiri tisoč u-praviteljev, ki v bistvu zastopajo 56 od sto italijanskega prebivalstva. Konferenca se bo zaključila jutri s posegom tajnika KPI Enri-ca Berlinguerja. V svojem poročilu pravi senator Cossutta, da se vztrajno govori o tem, da so bili rezultati «novega načina upravljanja*, ki so ga zagovarjali komunisti 15. junija 1975, dokajšnje razočaranje. To pa je odvisno predvsem od tega, ker so si nekateri delali utvare in postavili cilje, ki jih nikakor ni bilo mogoče doseči. Cossutta je vsekakor podčrtal vrsto dobrih rezultatov, ki so jih komunisti dosegli, tako na področju upravljanja, kot na področju javne morale ter ukrepov za decentralizacijo, ki so se uresničili z ustanovitvijo rajonskih kon-zult. Pri tem je še podčrtal, da so osrednji organi države kolebali pred napadi, katerih tarča je bila zadnja leta demokratična ureditev, medtem ko so občine in dežele bile v prvi vrsti v borbi proti prevratniškim manevrom. Komunisti so v številnih primerih izboljšali proračune posameznih javnih uprav, ali pa vsaj prispevali k razčiščenju ugank, kar so v bistvu bili proračuni prejšnjih uprav. Dodal je tudi, da danes občine načrtujejo, medtem ko to ne uspeva centralnim državnim ustanovam. Komunisti so mnenja, da mora biti načrtovanje vsedržavnega značaja, dežele in krajevne uprave pa morajo imeti pri tem besedo v fazi. ko še niso bili določeni končni cilji. Posebno poglavje je Cossutta po- MIllillIllIlliiriMililllliiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ITALIJI JE VČERAJ KOTIRAL LE 795,75 LIRE Ponoven hudpndec ameriškega dolarja Silna zaskrbljenost v mednarodnih gospodarskih in finančnih krogih - Bojazni italijanskih operaterjev RIM — Vrednost dolarja še vedno nezadržno pada kljub Carterjevim najnovejšim gospodarskim u-krepom in kljub nedavnemu razvrednotenju zahodnonemške marke. Pri nas v Italiji je dolar včeraj veljal komaj 795,75 lire proti 864 , dne L junija letos, 870 dne 2. januarja t.l. in 880 natanko pred letom dni. Vnovična in tolikšna ošibitev a-meriške valute je kajpak izzvala v bančnih in finančnih krogih silno vznemirjenje. Gospodarstveniki in borzni agenti izražajo bojazen, da utegne drsenje dolarja navzdol sprožiti nekakšno verižno reakcijo, ali bolje druge negativne pojave na syetovnem denarnem trgu, ki bi jih bilo prav težko ohraniti pod nadzorstvom. Trenutna težnja operaterjev je prodati čimveč dolarjev, kar je pač seveda razumljivo. Nekateri ugotavljajo, da .je novemu dolarjevemu spodrsljaju botrovala med drugim odločitev arabskih držav proizvajalk oziroma izvoznic surovega petroleja, da se iznebijo dobršnega dela svojih dolarskih rezerv ter jih nadomestijo s krepkejšimi evropskimi valutam}. Dejstvo je vsekakor, da mednarodna špekulacija nikakor noče pojenjati in da se spravlja prav posebno odločno zlasti nad ameriško tržišče. V resnici lahko zapažamo najizdatnejše padce dolarja skoraj vselej ravno na newyorškem valutnem trgu, in sicer med začetnimi vsakodnevnimi operacijami. Japonski emisijski zavod ie bil včeraj prisiljen nabaviti kar milijardo dolarjev, da bi preprečil nadaljnje slabšanje ameriške valute in z njim pretirano okrepitev jena, vendar zaman. Kaj menijo v Italiji? Z ene strani je tukajšnjim gospodarskim in finančnim krogom položaj dolarja^ kakršen je sedaj, dobrodošel: država je močno zadolžena z inozemstvom, dolgovi pa so skoraj izključno izraženi v ameriških dolarjih; to pomeni, da se z dolarjevo ošibitvijo dolgovi manjšalo, oziroma zadobivajo realnejšo podobo. Na drugi strani je pa zaznavna tudi dokajšn-a zaskrbljenost zaradi možnosti silno negativnih učinkov na nadaljnji razvoj mednarodne trgovine, kakor tudi na gibanje cen surovinam, tako še posebno nafti, o kateri se že širi glas, da se bo v kratkem podražila za 15, če že ne celo za 30 odstotkov. Italijanski finančni izvedenci se boje pravzaprav še najbolj posledic, ki bi lahko sprevrnile že tako majavo ravnovesje italijanske zunanjetrgovinske dejavnosti. Padec dolarja narekuje namreč mnogim izvoznikom, da že vnaprej oddajo svoje dolarske dobičke, kar pomeni, da zaračunajo bodoče blagovne dobave tujim uvoznikom po vnaprej določeni, fiksni, ceni. Nasprotno pa uvozniki zavlačujejo z nabavami v upanj« še nadaljnje o-šibitve dolarja, saj bi jih v tem primeru uvoženi izdelki manj stali. Ko bi se dolar v kratkem naenkrat popravil in pričel naglo rasti, bi se kajpak cene tujega, uvoznega, blaga povišale, medtem ko bi ostale cene italijanskega, izvozu namenjenega blaga nespremenjene, (dg) Zasedanje vsedržavne konference deželnih konzuli za izseljenstvo SENiCALLlA — Včeraj popoldne se je v Senigallii pričela prva vsedržavna konferenca deželnih kon-zult za izseljenstvo in deželnih u- prav, ki jo je priredila dežela Mar-che. Poleg predstavnikov dežel se je konference udeležil tudi podtajnik za izseljenstvo Foschi. Našo deželo zastopa odbornik za delo in izseljenstvo Tome, ki je v svojem posegu med drugim poudaril, da je deželna uprava Furlanije - Julijske krajine vedno z zanimanjem sledila vprašanjem izseljencev in ustrezne zakonodaje. Prisotnim je orisal ukrepe, ki jih je dežela sprejela vse od prve deželne konference o izseljen-, stvu (leta 1969 v Vidmu), pa do ustanovitve ustrezne konzulte. Odbornik Tome se je v svojem poročilu tudi zaustavil pri pomenu večje povezave med državo, deželo ter organizacijami in ustanovami izseljencev na raznih področjih, da ne bi prišlo do kontrapozicij, ki bi samo škodile interesu izseljencev. Poudaril je tudi, da bo treba podrobneje proučiti najprimernejše formule, da bi se zaslužki izseljencev vrnili v domovino, da bi se s tem preprečilo državam gostiteljicam uporabo tako težko pri-služenega denarja. Naša dežela se je s tem vprašanjem spoprijela na drugačen način kot ostale dežele, je pripomnil deželni odbornik, ker delovno osebje ne odhaja iz dežele, amoak prihaja iz Jugoslavije in Avstrije. Vsa ta vprašanja so bila že dokončno. ali vsaj začasno rešena, kar pa se tiče Jugoslavije, jih bo dežela rešila po načinu, ki jih predvideva osimski sporazum. svetil odnosom partije do vlade, za kar bosta odločilni dve točki: triletni načrt, kot jamstvo za načrtovani razvoj investicij na Jugu ter ravnovesje pri določanju žrtev, še zlasti kar zadeva razdelitev bremen za izboljšanje javnih stroškov. Od teh dveh točk je odvisno stališče, ki ga bodo imeli komunisti do vlade. Pri tem pa je poudaril, da KPI ne išče pretveze, da bi izstopila iz večine. Poleg borbe za demokratizacijo državnih ustanov se KPI zavzema za gospodarske in družbene reforme. S tem v zvezi je Cossutta omenil, da je ena od najpomembnejših postavk pri načinu upravljanja komunistov restrukturacija in razvoj javnih in družbenih storitev. Sindikalni boj uslužbencev javnih služb, ki je prišel do izraza z zadnjimi stavkami nekaterih kategorij (gre za obliko boja, ki so včasih odločno zgrešene), mora privesti do razprave s tistimi, ki se jih poslužujejo. Ljudske množice morajo zagovarjati enotne oblike boja za dosego splošnih interesov skupnosti. V zvezi z odnosi s socialisti je Cossutta dejal, da je zadnje čase prišlo do resnih nasprotij. »Ne vem, je dodal, če je mogoče reči, da so se pojavili po zadnjem vsedržavnem kongresu PSI, gotovo pa je, da so se po njem zaostrili*. Nato je rekel, da so zadnje čase nekateri primeri krize onemogočili dejavnost nekaterih odborov, najbrž brez posebno tehtnih razlogov. KPI ne bi hotela, da bi prišlo do na- j daljnjih podobnih primerov. Cossutta je spet poudaril, da je KPI za linijo enotnosti s PSI, o čemer ne more biti razprave ter je zavrnil socialistično polemiko, češ da je partija popustila krščanski demokraciji. Gre za neutemeljeno kritiko, je dejal Cossutta in takoj poudaril, da je res prav nasprotno. PSI naj bi večkrat vzpostavila preferenčne odnose s KPI brez KD, ali pa s KD brez KPI. Kritika socialistov ni pravična, pravi Cossutta, ker ne obstaja os KD - KPI, temveč samo iskanje sodelovanja med levico in krščansko demokracijo. Pri tem je podčrtal koristnost politik^ «širokih sporazumov*. Ob koncu Cossuttovega poročila, je spregovoril tudi Aldo Aniasi, ki odgovarja za krajevne ustanove nri socialistični stranki. Aniasi je rekel, da Cossuttovo poročilo ne prinaša nič novega v primerjavi s stališči KPI v zadnjih dveh mesecih. Poročilo je bilo zelo polemično s socialisti, je dodal, ter kaže, da išče prej nasprotja kot enotnost. Sploii je poročilo zelo malo avto-kritično, kljub položaju v nekaterih krajevnih ustanovah ter na vsedržavni ravni in bi hotelo prikazati v izredno pozitivni luči obračun zadnjih dveh let vladne in parlamentarne dejavnosti, je rekel A-niasi. (if) Zunanji minister NDR pri Pertiniju Predsednik republike Pertini je včeraj sprejel zunanjega ministra Nemške demokratične republike Oskarja Fischerja, ki je na uradnem obisku v Italiji. Pogovoru je prisostvoval tudi šef italijanske diplomacije Ar-naldo Forlani. Fischer gre danes tudi k papežu Janezu Pavlu II. (Telefoto ANSA) PO DESETIH DNEH INTENZIVNEGA ODRSKEGA ŽIVLJENJA Drevi se bo spustil zastor nad Borštnikovim srečanjem Tri uprizoritve Drame SNG iz Maribora (Od našega poročevalca) MARIBOR — Danes zvečer se slovesno zaključi 13. Borštnikovo srečanje. V večernem programu bosta nastopila Mladen Šarmenta in Nada Klešterka s Krleževimi «Baladami Petriče Kerempuha». Recitalu bo sledila slavnostna podelitev Borštnikovih nagrad in Borštnikovega prstana. Zastor se bo tako zagrnil nad veliko gledališko manifestacijo. Občinstvo je v desetih gledaliških dnevih lahko gledalo vrsto kakovostnih predstav, sledila so še številna gostovanja v raznih večjih in manjših slovenskih središčih. Prirejenih je bilo vsak dan po več spremljalnih manifestacij. Borštnikovo srečanje je brez dvoma najbogatejša panorama slovenskega gledališkega ustvarjanja. Slednje pa je znova dokazalo svojo vitalnost in kakovost. Premišljeno oceno srečanja bomo objavili drugič, lahko pa že sedaj zapišemo, da se pri gledanju dobrih predstav gledalec moč- SOFIJA — Gobo velikanko so našli v severnovzhodnem delu Bolgarije, v pokrajini Shoumen. Goba je namreč visoka kar dva metra in tehta čez osem kilogramov. Goba velikanka je posebne vrste užitnih gob, ni pa bilo mogoče dognati starost te izredne gobe. ............................................................ TERORISTIČNE AKCIJE SO NAJHUJE PRIZADELE MESTI BENETKE IN PADOVO Val atentatov včeraj v severni Italiji Precejšnja škoda, vendar brez žrtev Tarče atentatov so bile ustanova IACP, zavarovalnice in stanovanja javnih uslužbencev BENETKE — V pretekli noči so neznanci v Benetkah in okolici izvedli vrsto atentatov, med katerimi je bil najhujšj atentat na sedež IACP, kamor so se neznanci vtihotapili ob poltreh ponoči skozi stranska vratca, ki vodijo na notranje dvorišče. Nato so dosegli drugo nadstropje, kjer ima svoj u-rad predsednik IACP, poslanec KD Gianfranco Rocelli. Tla so polili z vnetljivo tekočino in jih nato za-žgaK;‘OgeftJ-'sč je" kmalu'' 'rdžšifll tudi na druge urade. Požar j« prvi opazil neki karabinjer, ki je- tar koj poklical gasilce. Ti so preprečili pravo tragedijo, v zgornjem nadstropju namreč stanuje čuvaj s svojo družino, a nihče se ni zavedel požara, ki je načel že podstrešje. Po prvih ocenah znaša škoda dobrih petdeset milijonov lir. Na steni poleg vrat v Rocellijevem uradu, so atentatorji pustili napis «ko-munistični organizirani proletarci*, zraven napisa pa so še narisali mitraljez in srp. Policija meni, da je bil atentat organiziran do zadnjega detajla: skrbno je bila izbrana ura (med obhodom nočnih čuvajev), dokazali so, da so zelo dobro poznali razporeditev uradov tudi tistega dela stavbe, kamor nezaposlene osebe nimajo vstopa. Sklepajo, da atentatorjem ni bilo toliko do tega, da prizadenejo sedež IACP, kakor samega Ročellija, ki je v parlamentu poročevalec o zakonu št. 513. Ta zakon predvideva namreč prilagoditev najemnin vseh državnih stanovanj. To je že tretji in najhujši atentat na sedež IACP v Benetkah (v iiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuinimniimmHiMuiiMimnuHiuuiiMMHmimm, BEGIN TVEGA DOKONČNO RAZBITJE MIROVNIH POGAJANJ Slaba kri med Ameriko in Izraelom zaradi usade Cisjordanije in Gaze Profiamuriška demonstracija v Tel Avivu - Arafat: Boj Palestincev neizprosen TEL AVIV — Pred tukajšnjim veleposlaništvom ZDA se je včeraj dopoldne odvila mirna demonstracija kakih 200 ameriških Židov. Protestirali so zaradi Vanceove ostre reakcije na Beginovo napoved o pomno-žitvi izraelskih naselij na zasedenih arabskih ozemljih, to je na območju Cisjordanije in Gaze. Demonstranti so razen tega izročili diplomatskemu osebju peticijo, s katero v imenu dobrega pol milijona članov ameriške židovske organizacije «Bnej Brit* zahtevajo, da Bela hiša premesti svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem. Kakor velika večina držav na svetu, pa ZDA niso priznale tega mesta kot upravnega in političnega središča Izraela. Včerajšnja manifestacija je le odraz slabe krvi, ki je nastala med telavivsko in washingtonsko vlado zaradi tolikšne zaostritve Beginove-ga že tako nepopustljivega stališča glede načina rešitve bližnjevzhodne krize. , Z izdatkom 15 milijonov dolarjev nameravajo izraelske oblasti ustvariti na cisjordanskih in Gazinih tleh več novih naselij oz. tam naseliti, kakor je pojasnil Dajan, dvesto družin, in sicer po 15 dnevno, vendar šele po izteku treh mesecev, kolikor naj bi še trajala mirovna pogajanja z Egiptom. Namero o množičnejši kolonizaciji arabskih območij sta Carter in Vanče označila kot »izzivanje* in resno zapreko na poti k zaključku pogajanj. To je izzvalo pri Beginu in njegovih sodelavcih ogorčenje, češ da je ameriški predsednik že med dogovarjanjem v Čamp Davidu zvedel za ta izraelski načrt, a je molčal. Begin je poudaril, da od svojega sklepa nikakor ne bo odstopil, s čimer je dejansko dal razumeti, da je pripravljen tvegati razdor med Izraelom in ZDA ter seveda tudi neuspeh zdajšnjih, sicer prekinjenih pogajanj v Washingtonu. Begin je očitno hudo zameril pomočniku ameriškega državnega tajnika Saundersu, da se je med nedavnim poslanstvom na Bližnjem vzhodu sešel tudi s palestinskimi veljaki v Cisjordaniji in jim tako rekoč obljubil, da se tako cisjordansko območje in C aza kot arabski del Jeruzalema po izteku petletne u-pravne avtonomije, ki je bila začrtana v Čamp Davidu, vrnejo pod arabsko suverenost. Dajan, ki se je z Weizmanom vrnil v Washington, je brž potegnil z Beginom, medtem ko v Kairu zaenkrat diplomatsko molčijo. Nasprotno je vodja palestinskega osvobodilnega gibanja Arafat ostro napadel Sadata, Begina in Carterja, češ da v Washingtonu kujejo smrtno zaroto proti Palestincem, «ki pa ne bodo nikoli popustili in slej ko prej dvignili lastno zastavo v samem Jeruzalemu*, (dg) Umor komunista na Sardiniji NUORO — Včeraj ponoči so iz zasede ubili 44-letnega zidarja Giulia Loia iz Lule nedaleč od Nuora. Bil je dolgoletni član italijanske komunistične partije. Ustreljen je bil s puško nabito s šibrami, ki so ga iz neposredne bližine zadele v prsi in glavo. Preiskovalci menijo, da gre za maščevanje, ne izključujejo pa seveda političnega umora. Tembolj, ker je to že tretja komunistična žrtev v zadnjih štirih mesecih na območju pokrajine Nuo-ro. Dne 30. julija so v Oruneju u-bili 45-letnega invalida in občinskega svetovalca Gavina Pittalisa, 16. septembra v Loeuliju pa 56-letnega kmetovalca Angela Mulasa, ki je vodil krajevno sekcijr KPI. Pokojni Loi je bil uslužbenec podjetja »Condotte*, ki gradi hitro cesto Nuoro - Marreri - Siniscola. WEST BROMWICH — Po dveur-nem avtomobilskem zasledovanju je policija zajela 36-letnega Barryja Kennetha Williamsa, ki je v trenutku blaznosti prijel za lovsko puško in ustrelil štiri ter hudo ranil pet oseb. prejšnjih dveh so zažgali le vhodna vrata in škoda ni bila velika). Približno ob isti uri so neznanci zažgali vežo nekega mladinskega kluba. Posledic ni bilo, saj je mimoidočim uspelo pogasiti ogenj. Žrtev atentata je postal tudi Fer-ruccio Bellati, direktor univerzitetne podporne ustanove inštituta za arhitekturo. Neznanci so mu v stanovanje vrgli zažigalno steklenico. Hudega ni bilo, saj se je o tem Bellati zavedel komaj zjutraj, ko je videl delno zažgana vrata in počrneli zid. V Mestrah so vrgli v urade Al-leanze Assicurazioni strašilno bombo; tudi tukaj je bila škoda neznatna. Za vse te atentate* so si prevzeli odgovornost komunistični organizirani proletarcu Pripisali so si tudi atentat v Chioggi, ki pa jim je spodletel, a so zagotovili, da bodo prihodnjič bolj pazili. Tudi atentata v Rovigu, so izjavili, so sami pripravili. Vsaj tako je po telefonu sporočil moški glas tiskovni agenciji ANSA. V Chioggii so namreč poskušali poškodovati vodovod, a zaman. V Rovigu, kjer so vrgli 2 zažigalni steklenici in izstrelili nekaj strelov proti stanovanju predsednika občinskega prevoznega podjetja, Tullia Casaleja in proti bivališču upravnega direktorja IACP, Roberta Rigolina, ki je bil tudi demokr-ščanski župan v Lendinari, je škoda malenkostna. V Vicenzi sta se atentata na žu- pana iz Thieneja in pokrajinskega tajnika KD Camilla Cimentija, ter na urade gradbenega podjetja Cos-ma, katerega lastnik je Piero Mal-tauro, izjalovila. Cimenti je namreč takoj zapazil, da z njegovim avtomobilom nekaj ni v redu. Podtaknili so mu namreč slabo izdelano bombo, ki ni eksplodirala, kot tudi ni prišlo do eksplozije na dvorišču podjetja Cosma. ., Tretji atentat (vedno v • Vicenzi) pa je uničil avtomobil indu-strijca Giuseppa Berrette. Neznanci so mu ga polili z bencinom in ga nato zažgali. Tudi v okolici Vicenze v pretekli noči teroristi niso mirovali. Streljali so proti stanovanju predsednika IACP, Minaretta ter oddali nadaljnjih pet strelov proti bivališču Sergia Brusadina, ki je odbornik za gradbeništvo v občini Bassano. Nadalje so rieznanci vrgli bombo na parkirišče družbe ENEL, ki je pri eksploziji poškodovala nekaj vozil. Lahko se reče, da v Padovi teroristi ne mirujejo, saj so se v pretekli noči večkrat oglasili. Najhuje je bil poškodovan sedež IACP, kjer je bila eksplozija zelo huda, saj so v vseh sosednjih zgradbah popokale šipe. Nadalje so sledili atentati na direktorja univerzitetne menze Wal(erja Perpeiolo, (ta dva atentata so izvršili komunistični organizirani proletarci), na upravo podjetja SIP, agencijo Aileanza Assicurazioni, na stanovanje funkcionarja družbe SIP. Giorgia Cartellazza, na garažo župana Piave di Sacco, Bruna Sanavie, na občinski tehnični urad ter na urad za delo. Za te atentate si še nihče ni prevzel odgovornosti. V La Spezii sta dva mladeniča zažgala nekaj bencinskih črpalk, ki pa zaradi vgrajene varnostne naprave niso povzročile požarov. Nista hotela obrazložiti svojega dejanja policiji, ki ju je takoj. prijela: eden je izjavil, da je anarhist, drugi pa o svojih političnih i-dejah sploh ni hotel spregovoriti, V Bologni so neznanci zažgali smeti v bolnici S. Orsole. Mladeniški glas je telefonsko sporočil AN SA,, da so tq izvedli «Nuclei scon-volti per la sovversidne urbana*, kakor tudi atentat na šolsko skrb ništvo. Škoda je minimalna, le da se ne ve ali je to neslana šala kakega mladeniča, ki ga je «moda» o atentatih navdušila, ali kaj resnejšega. Tudi v Rimu je agencija ANSA dobila telefonsko sporočilo o atentatih, ki so se zgodili v Rimu. Moški glas, z izrazitim rimskim naglasom, je sporočil, da so izvršili a-tentate na dve sekciji KD, na zadrugo železničarjev, na knjigarno »Comunione e Liberazione* in na sekcijo PSDI v tuscolanski četrti. Prišlo pa je še do nekaterih manjših atentatov, ki niso povzročili veliko škode (ml) Za rešetkami kar 23 razpečevalcev mamil TERAMO —■ Policijska in karabinjerska služba za preprečevanje razpečevanja mamil je med širokopotezno operacijo, ki je zajela prostrane predele državnega ozemlja, je včeraj stopila na prste kar 23 prekupčevalcem oz. uživalcem ma-milnih sredstev. Samo na območju Terama so a-genti aretirali kar 15 mladih, med temi dekleti in zdravnika, ki so v raznih naseljih pod vznožjem Gran Sassa organizirali prave kadilnice hašiša. - *i-i-j- — V Faenzi (Catania) je bilo zajetih 5 oseb — dve študentki, dva študenta in neki prestopnik, pri katerih so odkrili 150 g mamila. V Campobassu je enaka usoda doletela mladega delavca, ki je imel v žepih in na domu vsega kar 280 doz hašiša, v Turinu so spravili za rešetke miadinca, ki je imel skritih pod posteljo 100 g istega mamila, a v Vercelliju so zaprli mlada zakonca, ki sta na vrtiču gojila indijsko konopljo. no prepriča v pomen, ki ga imo teater. Njegove funkcije ne morejo nadomestiti ne radio ne televizija in ne film. Živa predstava najde v stiku z občinstvom poseben čar. Zaradi tega ni za čim-širšo popularizacijo gledališke n-metnosti odveč noben napor. Borštnikovo srečanje ima tudi pri tem delu svoj velik pomen. V četrtek so bile na sporeda tri predstave, in sicer «Kriza» «■ Golouha, «Intervju» Matjaža Kmecla in Cervantesove «Tri medigre*-O tej predstavi, ki so jo izvedli slušatelji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, smo že pisali. Dramo «Kriza» je v režiji Jožeta Babiča izvedla mariborski Drama SNG. Delo prikazuje delavske boje na Slovenskem po Pr' vi svetovni vojni in osvetljuje takratne spore, zablode in kapitalistično zatiranje. Sam avtor Rudolf Golouh je v biltenu, ki ga izdajajo ob priložnosti Borštnikovega srečanja zapisal: V »Krizi* je zajeta Zaloška cesta, zajet napad Orjune na Trbovlje, ciljni zalet delavskih množic v prvih letih P°, (prvi vojni) nestrpni medsebojni boji in spori, gospodarski problemi, množično izseljevanje na brezposelnost obsojenega ljudstva, nasilna politika oblastnikov. Režiser Babič je uprizoril kolektivno dramo s smislom za koralnost in n-činkovitimi scenskimi prizori. Na malem odru je prav taka Drama SNG iz Maribora uprizorila Kmeclovo igro clntervju*. je napeta, dramatična zgodba a psiholoških in etičnih vprašan ju* bivše partizanke, ki so ji dogodki v zvezi z bratom in posinovljen-cem močno zagrenili eksistenco, hkrati pa izostrili v njej dvome in negotovost nad dogajanjem človekovega življenja. Edina trdno točka ostane stari ženi vera v prO' vilnost idealov NOB. To je njeno rešilna nit v gluhem in razsekanem življenju. Včeraj pa je mariborska Dramo SNG izvedla delo Petra ShafferjO «Equus». Igro je režiral Branko Gombač. V nočnem programu jf nastopil zagrebški teater v gosteh z. delom^G. Feydeauja «Gospod lovec». Danes popoldan bo izven tekmovalnega- programa Prešernovo gledališče iz Kranja nastopiloJ Mrožkovima enodejankama