Leto XV. V Celju, dne 3. februarja 1905. 1. Stev. 10. Uredništvo je v Schillerjevih ulicah št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Jl Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijoina leto 8 kron. pol leta 4 . krone. 3 mesece 2 kroni. A Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša pštnina. namreč: Na leto 13 kron. pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Politične oblasti kršiteljice avstrijskih postav. Krivice od strani vlade zlasti pri političnih oblastvih se vedno množe in bolj in bolj kupičijo v slovenskem delu naše dežele. Kljub vsem pritožbam. ki so se ponavljale leto za letom vsled neznosnega in okorelega sistema pri političnem poslovanju, s^ razmere niso zboljšale. V zadnjem deželnozborskem zasedanju so slovenski poslanci podali štajerskem namestniku pritožbo in odločno zahtevali, naj se odstranijo te nepravde, ki žalijo slovensko narodno telo. Politična oblastva poslujejo sila počasi, tako da je že v navadnih slučajih težko pred meseci dobiti odločbo okrajnega glavarstva. Kaj pa še le odločbo c. kr. namestništva v v slučaju pritožbe? Na to odločbo je treba čakati najmanj pol leta, navadno celo leto. Kadar pa se gre za pritožbe v političnih zadevah, n. pr. zaradi razobešanja narodnih zastav, prepovedi zborovanja ali javnega obhoda, se tudi zgodi, da se na odločbo II. instance čaka več. let. V nekem slučaju se. je celo zgodilo, -da je namestništvo čez 7 mesecev pritožbo zavrnilo, ker je bila baje prepozno vložena, 7 mesecev je bilo treba, det je poročevalec sploh to opazil, Eden izmed najvažnejših vzrokov te po-' časnosti je ta, da je premalo poročevalcev pri c. kr. namestništvu zmožnih slovenskega jezika; povsod drugje — meuda v vsaki civilizirani državi / — se zahteva, da morajo poročevalci sami razumeti jezik onih aktov, katere je treba reševati, ne pa da se jim ti akti še le iz slovenskega jezika na nemški jezik in nemška odločba na slovenski jezik prestavi. Prestave navadno delajo ljudje, ki niso pravniki in mnogokrat niti ne zadenejo pravega smisla. Koliko časa in koliko denarja za nepotrebne prestave bi se prihranilo, ko bi se zahtevalo, da naj bode zadostno število poročevalcev zmožnih obeh jezikov? Nikakor se ne da tajiti, da izgube vsled takega postopanja stranke zaupanje do političnih oblastev in prihajajo vedno bolj in bolj do prepričanja, da so vse obljube o hitrem in nepristranskem uradovanju le prazne besede. ' V jezikovnem oziru pa sdpolitična oblastva slovenskemu narodu nasprotna. Afavnost škodljiva. Nikdo ne bi niti verjel, i bil nepričakovauo kaj našel na potu. — Dober večer! odzdraul je on, a ta „dober večer" je povedal mnogo v<£, nego po navadi, povedal, da je to zanj nenaviden večer. Izpraševala ga je, ako ga je močno utrudilo delo. — Ne, odgovoril je Paflo. — Ali je težka vaša tlaka? poizvedovala je nadalje. — Težka! — In po tlaki se vs; razidete po svojih domih, po svojih hišah na »ddih, na počitek, a jaz? Jaz tukaj nimam ni koče, ni sosedov, ni kotička. Izgovorivši to, so se ji vsipale solze po licih, kakor toča po cvetnih gredicah. Srce se je obrnilo v Pavlovih prsih — srce se mu je obrnilo, a ne od žalosti, ampak od radosti. Kako sladko mu je bilo gledati te solze. Niti mislil ni, da bi jih ustavljal. Ne besedice ni črhnil v njeno tolažbo. Nemo je- stal in gledal, — češ, našel je to, kar je iskal, česar mu je bilo treba, našel in ostrmel: in veselil se je svoje najdbe in radoval se nad solzami — našel je, to je čutil z vsem svojim bitjem: našel, našel! . . . — Bože moj milostivi! Kak težko je na svetu! dejala je dekle! Vsem je hudo, fantom ravno tako, kakor dekletom. Da, fant ne plaka bržkone kakor jaz . . . Pavlo je čutil, da mu oči zalivajo solze ... Odgovoril je: — Zakaj bi ne plakal? — Trdni ljudje, fantje, kakor se pravi . . . Oba sta zamolčala. — Kako vam je ime? je vprašala. — Pavlo. — A kako se pišete? — Črnokril. — A meni je ime Varka, po očetu sem pa Linivna. — Ali močno žalujete po vašem kraju? je vprašal. „Sklenila je bele roke:, točila grenke je solzč ..." Pavlo je ravno to hotel imeti in umolknil. — Pojdite sem, pozvala ga je>f skoz solze, pojdite za menoj in poglejte! ritelji čakat in zijalit na prihod vlaka in motrit prišlece. je pa vendar predrago, posebno še na tuj račun. Ko je prevzela uprava južne železnice vso stvar v svojo režijo, so se okrajne prisiljene podpore nehale, a izdani denar je vendar izgubljen, in bi se bil lahko vporabil v koristnejše svrhe, za kar bi bilo ljudstvo hvaležno. Napisi so seveda do zadnjega vsi nemški na železnici. Na nekaj bi se morda okrajni odborniki večine sklicevali. Preteklo leto so pri neki seji sklenili napraviti cesto do hribovske vasice sv. Jerneja, kar bilo navidezno jako človekoljubno. A zajec tiči pod drugim grmom. Cesta bi namreč držala mimo načelnikove graščine in od tam na vas, koder leže njegovi obširni gozdovi. Tako bi imel graščak zase lepo cesto in bi tudi svoja drva lažje pretvarjal v cvenk, kar pa sedaj radi slabe ceste ni lahko mogoče. Torej le sebičnost in pa ljudstvu pesek v oči! Ustanovo, ki je bila namenjena dijaku kmetijske šole, so odpravili in jo prenaredili za učenca umetno-obrtne šole, kar seveda kmečkemu ljudstvu nič ne koristi, ker jo dobijo samo sinčvi nemških tržanov. Okraj je preskrbel tudi živinozdravnika, seveda Nemca, pa z lepim poljskim imenom, ki še celo pri svojih pokroviteljih uživa tako malo zaupanja, da rajši mesto njega v kočljivih slučajih sami pokličejo nekdanjega mežnarja, samouka z dobro prakso. Bridka ironija, kaj ne? Podporo pa dobiva seveda le prvi, ki edino le kmete na sejmovih komandira. Tudi slovenski govoriti in čitati mu smrdi, pa se bode že moral privaditi, kajti njegovi pacijenti(!) so internacionalni. Nekateri ljudje hočejo vedeti, da bi bil konjiški trg lahko že zdavnrt v slovenskih rokah in stem zaeno bi bilo seveda tudi sedanjemu okrajnemu zastopu za vedno odklenkalo. Konjice se čudno levijo. Vse nekdanje trdne hiše prihajajo na nič in v tuje roke, in ko bi pri tem Slovenci ne držali jok le preveč križem, bi bilo lahko že drugače. T-j trdijo Nemci sami in se čudijo, da se Slovenci nočejo posliižiti prilike. Da bo postal konjiški Narodni dom res zatočišče vseh okoliških Slovencev, bi merodajnim činiteljem nasvetovali: Pustite gostilničarjem malo bolj proste roke, potem pa napravite za kmete v njihovo korist stajo Za vozrtve in kolesij^, kadar pridejo v trg. Poslopja imate zato dovolj, kmet pa, ki se pripelje v trg, je prisiljen oglasiti se v oni krčmi, kjer lahko tudi konja shrani. Večji obisk s strani kmetov bo gotovo dobro vplival na narodno stvar, Konjice naj bi postale narodno središče kakor Celje za bližnjo in daljno okolico; osnoval naj bi se agitacijski fond, s katerim bi se lahko pri raznih važnih volitvah razpolagalo. (V Ločah se je lani bridko pogrešal.) Vzemite to misel malo v pretres, ker ni ravno nemogoče, da bi se obistinila! Združitev narodnjakov, stik s prostim ljudstvom, shodi, kjer se razpravlja o političnem položaju, razširjanje radikalno narodnih časnikov, to so važni činitelji, ki bi tudi Slovencem v konjiškem okraju pripomogli do jasnih dni. Peljala ga je na hribček in mu kazala, ste-govaje roko v daljavo: v mraku, tam po rosni stepi se malce razločuje cesta. Ta, pripovedovala je naprej, ta cesta pelje v moj rodni kraj! Pogledal je na to cesto, in srce se mu je krčilo v prsih, kakor od lastne nesreče in žalosti. Stala sta dolgo, dolgo in pozabila na čas, kateri ne stoji. Ona je poizvedovala, ali ima še Pavlo očeta; ali mu še živi oče? — Nimam ne očeta ne matere. — Kakor jaz, je rekla, tudi jaz sem sirota. Ljubo mu je bilo, da je zaslišal to besedo! Kako ljubo! Da bi imel sorodnike — sam bi se jih tvegal. A žena njegova, Galja? In ustala je pred njim, — v dušo ga je zazeblo, — in nikakor se ni mogel iznebiti te misli, od katere ga je v dušo zazeblo, kakor da bi mu leden veter potegnil po njej. Dekle izprašuje nadalje: Kje stoji njegova koča? Kakšni so njegovi sosedje? In povedal ji' je, kje stoji njegova koča, naštel ji je imenoma svoje sosede, le o Galji ji ni povedal ničesar. Njemu se je zdelo, da ga mora Čakati pa kakor medved pod drenom, da nemškutarija dozori in odpade, bode še malo dolgo. Zaupati je treba na lastno energijo in moč, zastaviti treba skupno vse sile, in obrat se bo lahko izvršil. Zdihovati in odlašati pa, ne pomaga! Proč z vodeno politiko, rešite si svojo čast! Domače in druge vesti. Plesni venček »Slovenskega delavskega podpornega društva" v Celju. Jutri, t. j. v soboto zvečer priredi naše vrlo »Delavsko društvo" svoj plesni venček. Predpust je tu, in na ta vgčer vabi društvo svoje prijatelje v »Skalno klet", kjer so oveičani prostori, in kjer bo godbe glas vrtil v kolo radostne plesalce. Drugod je navada, da na plesni večer spremene dvorano v pomladni gaj, a pri nas bo drugače. Zdelo se vam bo. kakor da ste zašli v kak bujen, košat pragozd; vitke smuke bodo kipele pod nebes, a smreke bodo cvetek in kazale čudežne svoje cvetove. rdeče, modrtf in bele rože. Med smrekami se bo dalo krasno1 plesati in častiti bajno Ter-siphoro, t. j. plesm muzo; šetali se bodemo v senci stoletnih draes, in krasna plesalka si bo tu lahko oddahnili, kadar bodo utrujene nožice. Naši mladeniči, kitere pozdravimo ta večer, so namreč neutrudljiv plesalci. Pomislimo tudi. da se bo iz čistega tobička, ki se ta večer nakapa, zidal »Delavski d'm". In to je, kar nas mora zvabiti jutri zvečer na plesni venček »Slov. delavskega podp. iruštva v »Skalno klet". — »Sloveusio delavsko podporno društvo" v Celju se je s 1. t. m. preselilo v svoje nove prostore, ki so vtosojilnični, prej Stegenšekovi hiši zraven kapucnskega mosta. Premajhni so ti prostori; hvala Nimcem, ki so vzrok, da »Delavski dom" ni več laleč. — Kažipot po Sp. Štajerskem je izšel. Urednik je stori vse, da je kolikor mogoče temeljit, čeprav seveda še ni na višini popolnosti, kar pa ni njeerara krivda. Slovensko občinstvo gotovo z veseljem poseže po njem; razpošilja ga »Slov, obrtno drn&m v Celju". . Lava&tfimiTordfnarijat. Iz duhovniških krogov nam.pišejo: Nedavno sem bil na obisku pri svojem prijatelju. Govorila sva. o raznih stvareh in prišla slednjič na naše domače razmere. Pri tem razgovoru porine prijatelj, župnik v prijazni štajerski župniji, predme pa* listov in knjig ter reče: Sani smo krivi ... Personalstand, Verordnungsblattei, razna oznanila, da se je zgodilo to in to v šlofiji, oddala ta in ta župnija — toda vse v preblaženi nemščini! Vlada ob-ljubuje ob nastopu novega ministrskega predsednika, da se bo driala same objektivnosti, da bo podpirala težnje \seh narodov brez razločka, strogo po načelu enkopravnosti. Da, enakopravnost in objektivnost—■ pa naš ordinarijat! Zakaj se to. godi, zakaj nora biti ravno v naši lepi štajerski deželi vse narobe! — Ali je to enakopravnost, da vsiljujte Samim zvestim slovenskim sinovom vse ukaze, navodila, pojasnila v nam sedaj in sedaj deke sama vprašati: A žena vaša? ... in srce au je zamiralo ob tej misli. Petelini so zapdi na vasi. — Oh, kako p>zno je že! opomnila sta oba obenem v en glas. Jetelini že pojo. — Z Bogom!, p dejal Pavlo. — Lahko noč! je prijazno odgovorila dekle in izginila v temi. IV. Videla sta se tidi tretji večer, videla istotako četrti, — začek sta se shajati vsak božji dan. Čim je nastopil mrak, sta bila spet skupaj. On je ni prosil, naj pride, ona mu ni povedala, da pride; Pavlo jo ;e pričakoval sam od sebe, Varka je prihajala sama od sebe. Razgovarjala sta se, izpraševala drug drugega, pripovedovala si drug drugemu. On se je spominjal, kako je služil za dninarja pri hudih ljudeh . . . Nikdo še ni tako zmenjal njegove usode, nikdo še ni plakal nad njo s takimi gorkimi solzami kakor ta tujka. Tudi ona mu je zaupala svojo bridkost, svojo srčno bolest. Kako jo je on ljubil! Kako jo je umel! Na celem božjem svetu ni bilo zanj tako nesrečne in tako drage devojke! Dan je mineval za dnem, večer za večerom, a onadva sta se še vedno shajala in govorila, tujem, nedomačem jeziku! Ali ni to več kot eudn«, da uraduje škofija, ki ima same slovenske sinove za duhovnike, da uraduje čisto slovenska škofija izključno le nemško! Vprašam ordinarijat po katerih načelih, v čegav prid in od kedaj se tako kršijo narodne pravice? Danes bi lahko zasedel knezoškofijsko stolico v Mariboru pristen Nemec. Nobenih težkoč bi ne našel, saj je vse nemško kar je uradnega. Pa vlada sama ni tako nemška, da bi kaj takega storila. Zato je pač umevno, da se razne osebe in sicer slovenski sinovi odlikujejo z raznimi križci, da se jim pridevljejo razni naslovi. Toda vladni križ ni bil nikdar Kristusov križ. Ne maramo žaliti in ne govoriti na način, kakor govore razni listi, ki govore le zato, da bi pobijali cerkev in njene zastopnike. Ne! Mi imamo drug namen. Ostane in poživi naj se krščanska misel na lepi štajerski zemlji. Če pa naj se zgodi to, se mora zgoditi v načinu, ki je nam prikladen. Zato pravimo: Strani z nem-škutarstvom. strani s dobrikanjem pri vladi. Dobro bi bilo. da bi se ta zadeva razpravljala kje drugod, ne v političnem listu, ker mnogi bero to, kar ni zapisano. Na dekanijskih konferencah so se mnogokrat že slišale pritožbe' proti temu, a vse se je potlačilo in se ni sprejelo, ker je tako hotela višja volja, V tem smislu se dela vedno naprej. Nekatere župnije so se protivile. da ne sprejmejo od državnih uradov samonemških formularov ter so jih poslale nazaj. Dotična oblast se je obrnila na ordinarijat; ta je rekel: Se mora sprejeti! Mislil bi: Quasi-Roma locuta est, toda hvala Bogu! causa non est finita. Čemu je neki visoka vlada tam gori na Dunaju, čemu državni zbor! — Pred nedavnim časom se je oglasila deputacija slovenskih mož, ki so mislili prositi za dobrega župnika. V deputaciji so bili možje, ki so že mnogo storili za krščansko stvar, možje izobraženi, vredni da jih sprejme sam prevzvišeni knezoškof in ekscelenca Napotnik. Ni jih sprejel, slišali smo pa, da je sprejel neko drugo deputacijo, ki mu je bila ljubša, ker so bili v njej Nemci! Nazadnje je pa pri birmovanja taka nevolja, če je slab sprejem. Kakor kdo zasluži! Nemcem na ljubo se je že toliko storilo, vendar to ni prineslo ne spoštovanja, ne koristi katoliški stvari. Ali pač ? AH je naša nespametna prizanesljivost~ 1— — toda kaj prizanesljivost! nespametna naklonjenost napram Nemcem, ali je kaj omejila proč-odrimsko gibanje, ali je pospešila razvoj naše stvari v naši deželi? Shod v Mariboru je priča. Pa to nas ne spametuje. Nasprotno! Zdaj se prestavi kakšnega Bozino iz Laškega trga, zdaj zopet se pokliče koga na odgovor radi narodnega delovanja itd. itd. Skupnih slovenskih stvari niste nikdar podpirali. Skoraj smo prepričani, da se stvari v doglednem času ne bodo spremenile, toda svarimo resno, da 'ne bo prepozno! — Tako naš častiti gospod dopisnik. Mi pa izražamo gotovo nado, da se grajani nedostatki odpravijo in da slavni mariborski ordinarijat tudi glede uradovanja pokaže, da računa z razmerami in se ravna po vzgledu vseh drugih škofij, katere so po večini slovenske ali slovanske. vedno več sta si imela povedati. Dekle je še vedno mrmrala nad svojo togo, a tuintam ji je srce veselo vztrepetalo v prsih, da sama ni znala, zakaj. — Njena toga se je razsipavala liki ove-nelo cvetno listje blizu i svežega cveta. A Pavlo se ogreva za njeno otožnost, za njene solze, še bolj pa za njene ljubeče poglede. Skraja sta pričakovala svidenja tako, kakor se pričakuje dolgo zaželjeni solnčni dan. Človek se ga že naprej veseli in na novo oživi, ko ga je dočakal; pozneje sta pa čakala svoje sestanke z neko pekočo žalostjo in nepotrpežljivostjo, kakor je to v navadi v slučaju ljubezni. Končno sta se zavedla, da se ljubita! In ta ljubezen - bolezen, hujša nego vsaka bolezen na svetu — je neozdravljiva, ne zaroti je nobena čarovnica, nobena vražarica je ne izžene. Krasno leto se je že bilo razcvelo in je doseglo svojo najlepšo lepoto, a Varka še vedno ni znala, da je Pavlo ženat. Hm! Mari je ras mala! Mari je možno poznati vsakogar, — posebno njej, ki še ni naredila koraka z grajskega dvora. O njem pa tudi ni govorila z nikomur, nikogar ni izpraševala o njegovih razmerah. A Pavlu je prihajalo življenje vedno hnjše in hujše. Ta ljubezen, ki ga je oživljala, zadala — Slovenei prodiramo! Posestvo Feistritz pri Miirzzuschlagu je kupil za 500.000 kron kon-»orcij, obstoječ iz gospodov dr. Gjuro Horvat iz Samobora, Karol Kavšek, Ivan .Taksa in dr. Ivan Šusteršič. ,.Neue Freie Presse" toži. da je to tretje veleposestvo na nemškem Štajerskem, ki je v kratkem času prešlo v slovenske roke. Nam sta znani le dve posestvih namreč to in pa Hor-nek, katerega sta nedavno kupila župan Hribar in dr. Tavčar. Kaj bo! Slovenci pred Gradcem, Slovenci, lastniki štajerskih veleposestev v osrčju dežele! — Slovenska zmaga. Dne 31. januarja 1.1. smo imeli v Oplotnici občinsko volitev, za kojo so naši nemčurji neki iz Celja, Konjic in Gradca dobili 800 K podpore, da bi svoj nemčurski Port Artur branili in štiri fare so po trije oblazili, enega volilca si iz Gradca, drugega iz Celja naročili, vse tri stalne učitelje Brumena, Čučeka in Zu-pančič-ko naprosili, da so z njimi volili in so nezaslišano sleparili s pooblastili, pa prišlo je za tretji razred 192 volilcev volit in vrgli smo izdajalce naše domovine v koš, v drugem razredu imeli smo mi 32 glasov, nasprotniki 22 in le v prvem smo mi s šestimi glasovi podlegli proti devetimi, ker še Pohorski grof je bil naš nasprotnik. — Letošnji nabori se bodo vršili: V Radgoni 1. in 2. marca, v Cmureku 3., 4. in 9. marca, t Mariboru (za okolico) 1., 3., 4., 5., 6., in 7. aprila, v Mariboru (za mesto) 25. in 26. aprila, v Slovenski Bistrici 17., 18., in 19. aprila, v Št. Lenartu v Slov. gor. 28. in 29. aprila, v Gornji Radgoni 1. in 2. marca, v Ljutomeru 3. in 4. marca, v Ormožu 6. in 7. marca, v Ptuju (za mesto) 8. marca, v Ptuju (za okolico) 9., 10., 11. in 13. marca, v Rogatcu 15. in 16. marca, "v Šmarju 17. in 18. marca, v Konjicah 20., 21. in 22. marca. r Laškem trgu 24. in 27. marca, v Celju (za mesto) 28. marca, v Celju (za okolico) 29., 30., 31. marca in 1. aprila, v Brežicah 3., 4. in 5. aprila, v Kozjem 7. in 8. aprila, v Sevnici 10. in 11. aprila, na Vranskem 13. in 14) aprila, v Mozirju 15. in 17. aprila, v Šoštanju 18. in 19. aprila, v Slovenjgradcu 25. in 26. aprila, v Marenbergu 28. in 29. aprila. —• Gradec. Dne 28. m. m. se je vršilo prvo poljudno vseučiliško predavanje za graške Slovence. Obneslo se je nepričakovano dobro kajti prišlo je nad 130 ljudij iz najrazličnejših slojev, ponajveč Slovencev, a tudi Hrvatje, Srbi in Cehi so bili zastopani. - Predsednik akad. društva „Tabor" g. phil. Kramar je pozdravil navzoče, povdarjajoč. da so ta predavanja namenjena v prvi vrsti v povzdigo naše splošne izobrazbe, pa tudi zbliževanju in medsebojnemu spoznavanju vseh graških Slovencev. Na to je predaval vseuči-liščni profesor Murko o delovanju slovanskih bla-govestnikov sv. Cirila in Metoda in začetku slovenske liturgije in književnosti. G. profesor je sestavil svoje predavanje vseskozi umljivo, zanimivo za najširše sloje, — a pri tem vendar popolnoma znanstveno. Občinstvo je nad eno uro z največjo pazljivostjo in zanimanjem sledilo inte-resantnemu govoru, za katerega se je zahvalilo g. profesorju z burnim ploskanjem in živio-klici. Predavanju je sledila prosta zabava. Nastopili so vrli pevci slov. društva „Domovina", ki so želi za svoje pesni splošno priznanje. — Bil je to res pravi domači večer vseh graških Slovencev — saj je vladalo med občinstvom splošno veselje. Jako povoljen je bil torej ta prvi poskus in želeti je, da zanimanje graških Slovencev za te prireditve ne zaspi, ampak se čimdalje bolj širi. Prihodnje predavanje se vrši 14. febr. Lastni dom stavbena zadruga v Celju je dovršila s pretečenim letom svojo četrto upravno mu je tudi živo muko. Cesto često, ko je se-fJeval poleg svojega dekleta, vsilile so se mu misli o njegovi ženi; ko je poslušal njo. zdelo se mu je, da sliši glas iz svoje koče. Domov se je vračal vedno težje. Srce ga je bolelo in vest ga je pekla . . . Iskal si je dela, hrepenel ie po njem, a začenši to ali ono, ni mogel uztrajati, kakor da bi se mu bilo delo valilo iz rok; ako je začel govoriti, prihajale so mu na jezik same bridke besede, razdražljivi in jezljivi razgovori. A Galja je bila vedno ista ljubezniva in vesela žena. In najsi jo je še tako mučil s svojo nezadovoljnostjo in svojim modrovanjem, ona je rzlic temu skušala, da bi mu ugajala in ustregla vsaki njegovi želji. Najsi jo je še tako razžalil, ona ni imela drugega odgovora razven: „Mili moj, srce moje!" In v takih slučajih se je obupno zgrabil za glavo in bežal iz koče, bežal brez cilja. Dušilo ga je blizu Galje, dušilo od srčnega gorja, dušilo ga je še bolj od njenega ljubečega pogleda. Bežal je k dekletu — črno gorje je bežalo za njim in ga davilo i pri njej. Davno se ji je že hotel priznati, da je oženjen, a povedal ji še tega vendar ni. Končno je vendar sklenil, da mora to storiti in s to dobo. Iz uzorno. sestavljenega letnega poročila posnamemo: Promet je znašal v letu 1904 kron 192.273'79. Aktiva znašajo kron 133.89772; med temi je za kron 15.93126 zadružnega posestva v Gabrju pri Celju: zadružniki dolgujejo na terjatvah za zemljišče in stavbe kron 117.320'53. Vplačanih deležev je bilo 2900 kron. Rezervni fond znaša koncem leta 1904 kron 1838'84. Vseh zadružnikov je bilo s sklepom leta 91, kateri imajo vplačanih 145 deležev a 20 kron. Po stanu se razdelijo zadružniki tako-le: Delavcey je 41, obrtnikov 17, posestnikov 5, trgovcev 5, duhovnikov 10, uradnikov 7, odvetniki 4, notarja 2. Število vseh do konca leta 1904 zadružnikom postavljenih oz. kupljenih hiš znaša 23. Slovenski delavci, obrtniki itd. oklenite se svoje stavbene zadruge še tesneje ter si skušajte preskrbeti na lahek način svoje ognjišče in lastno streho! Pojasnila se dobe pri predsedniku g. dr. Ivanu Dečku in pri blagajniku g. Franju Joštu v pisarni. Schillerjeva ulica št. 3, I. nadstropje v Celju. Zadružnike opozarjamo, naj vzdignejo ravnotam 5°/o dividendo za leta 1902. 1903 in 1904. — Zabavni večer „Celjskega pevskega društva", kateri se je vršil v sredo 1. svečana, je bil dobro obiskan. Vsak je našel tu vsakovrstne zabave, dokaz temu, da je še le rano v jutro večiua začela misliti na odhod. Večer je otvorila narodna godba, mešani zbor društva je jako dobro zapel dve pesmi, katere je moral ponavljati. Knodejanka „Pri vratarju'1 je zelo dobro uspela in so pred-stavljalci zato želi obilo pohvale, v prvi vrsti g. L. Mikuš in gpd. Dolinarjeva in Gregorinova, Po končanem vsporedu se je razvil jako živahen ples, kateri je trajal vse do zore. Razšli so se vsi z željo, da bi društvo kmalu priredilo kaj enakega, ker je bil res „lep večer." Godbena šola „Celjske narodne godbe". Kakor smo že pretekli mesec poročali, ustanovi narodna godba v Celju svojo godbeno šolo. V njej se bode v prvi. vrsti vzgajal naraščaj za narodno godbo, obenem pa se bodo tudi poučevali drugi učenci, ki imajo veselje do godbe, ki pa ne mislijo pozneje sodelovati pri godbi. Poučevali se bodo vsi instrumenti: godala in pihala. Pouk bode za godbeni naraščaj brezplačen, za vse ostale pa se bode določil primeren mesečni prispevek, ki se določi po številu učencev in številu obiskovalnih ur. Za godben naraščaj je prijavljenih že sedaj krog štirideset učencev iz bližnje okolice; pričakovati pa je, da se jih oglasi še nekaj iz daljne okolice. Godbeno vodstvo se obrača s prošnjo do gg. učiteljev in drugih uplivnih gospodov, da blagovolijo nadarjene dečke v svoji okolici opozoriti na to šolo in jih evelit. prijaviti. Šola se Otvori krog 15. svečana t. L — „CeIjsko pevsko društvo" vabi na svojo prihodnjo vajo za moški zbor v torek zvečer ob 8. uri. :. — Iz finančne službe. Prestavljeni so-davčni kontrolor Rud. Vivod iz Šmarja pri Jelšah v Gornjigrad, davčni pristav Lovrenc Kuharič iz Rogatca v Šmarje pri Jelšah, finančni nadpaznik Ivan Gošer iz Žalca v Brežice. Št. Jurij ob juž. žel. Tukajšni „Strelski klub" je sklenil prirediti svojo pustno veselico dne 15. febr. 1.1. V ta namen pomnoženi veselični odsek si je že zagotovil eno najboljših plesnih fodb na lok ter pričel tudi z drugimi pripravami. >,r se je ta veselica v tukajšnih krogih kakor i v okolici zelo priljubila, opozarjamo vse svoje prijatelje in znance, da se jim bode nudilo osobito letos nekaj posebnega. Tudi vabila se bodo že pošiljala v najkrajšem času. Ako ga slučajno kdo izmed naših znancev ne bi dobil, naj se blagovoli obrniti na veselični odsek, ki mu drage volje postreže. mislijo je prišel k njej, —. ona ga je čakala in mu ni dala do besede s svojimi gostimi vprašanji. — Kakšen pa si? izpraševala ga je skrbno in razburjeno. Ali si bolan? Bože moj milostivi! ti si bolan? Povej mi! Zakaj ne govoriš? Govori vendar! In ona se je mehko pritiskala k njemu. Jaz sem ženat! hotel je povedati, a mesto tega je dejal: ,.Dekle! ali me res ljubiš? zvesto? močno? Bolj nego svojega rodnega očeta, bolj nego rodno mater! bolj nego beli svet, bolj nego svoje mlado življenje! In stisnila se je k njemu, kakor se dete stisne k materi: zaupno in veselo. Premagala ga je velika bolest, grozna, daveča žalost. Dekle, rekel je, jaz se oženjen, imam ženo. Ona je ostala k njemu pritisnjena, kakor je bila prej. Glavico je imela na njegovi rami. Niti za las se ni premaknila od njega. — Kaj? — ga je vprašala. — Ženo imam. Slišiš, Varka? Razumeš? Ona je poskočila. — Posojilnica v Vojniku je imela v nedeljo dne 29. prosinca t. 1. svoj osmi letni občni zbor. Iz načelnikovega poročila je bilo razvidno, da je ta posojilnica tudi v 1. 1904 lepo napredovala. Pristopilo je na novo 42 zadružnikov, izstopilo pa 6, tako da ima posojilnica sedaj 452 udov. Dohodkov je imela 170.422 K 1 v izdatkov pa 168.003 K 78 v, torej prometa 338.425 K 79 v (leta 1903 le 239.720 K 40 v). Hranilnih vlog se je vložilo 94.513 K 10 v (1. 1903 pa 60.644 K 93 v); izplačalo: 77.728 K 76 v (1. 1903 pa 57.073 K 92 v). Posojil se je dalo 40.195 K (1. 1903 pa 37.610 K), vrnilo 21.586 K (1. 1903 pa 17.539 K). Čistega dobička je bilo 1088 K 60 v. Za dobre namene se je določilo 221 K 80 v. Rezerva znaša sedaj 4100 K. — Posojilnica obrestuje hranilne vloge po 41/2°/o; od posojil pa zahteva 6 % obresti na osebni kredit, 5 1/2 "/o pa proti vknjižbi. V odbor bili so voljeni vsi stari gg. udje t. j.: Načelnik A. Brezovnik; namestnik dr. A. Žižek; odborniki pa Bikovšek M., Jošt J. (Boštjan), Kovač J., Lipuš J., Prekošek ,J., Samec Ig., Samec V, Krajnc Val. in Vodušek And: Za pregledovalce računov pa: Dr. L. Gregorec, D. Bezenšek. M. Plevnik. Rad. Škoflek in .T. Vrečer. Šola v Globokem. Pred leti so morali v Globokem pri Brežicah postaviti novo šolsko poslopje na kraju, kjer se zemlja posiplje in udira. Ko so postavili temeljno zidovje, se je začelo udirati. Državni tehnik iz Brežic je stavbo pregledal, a izjavil, naj se delo nadaljuje. Občina je imela mnogo stroškov, ker je oskrbela železne vezi, prekope in podzide. V jeseni 1904 se je šolsko poslopje zaprlo, ker več ni bilo varno. Posl. Žičkar in tovariši so dne 26. m. m. v drž. zboru vložili nujni predlog, naj vlada vso stvar preišče ter podpira občino pri stavbi novega šolskega poslopja, v kolikor je škodo povzročil drž. tehnik. Sv. Peter ob Sav. dolini. Prav lepo je. da se je iz naše vasi poročalo zadnjič, kako je z nami. Nismo zadnji, čeprav ne bučimo v svet, kako prirejamo veselice. Na gospodarskem polju pa lepo napredujemo; g. nadučitelj si je zasadil lepo drevesnico, ki je za vzgled kmetom, in jim je dal žlahtnih cepičev. Ljudsko šolo ima dobro urejeno, naša deca se pridno uči in tudi nekaj nauči. V družabnem življenju imamo „Bralno društvo", ki pa že nekaj časa molči. Malo več dobre volje in požrtvovalnosti bi pa le želeli od več strani; naše učiteljstvo je že pokazalo, da rado dela tudi na narodnem polju; pokažimo z dejanjem kaj tudi drugi premoremo! Od sv. Frančiška v Sav. dolini. Tukaj pri sv. Frančišku je našel smrt v mrzlih valovih Savinje Feliks Piki. Doma je bil iz Ljubnega. in sedaj od novega leta žagar pri Francu Kolencu. veleposestniku v Juvani. Nesrečneža so pogrešali od 19. prosinca, ko ga ni bilo od nikoder so ga šli iskat in 23. prosinca so našli klobuk na ledu na Savinji. To je dalo povod da so začeli led sekati, in ga našli v Savinji pod mostom vsega zmrznjenega. Sodi se, da je šel zvečer od večerje vinjen in med potjo padel pod breg v vodo. Pogreb so mu preskrbeli šnopsarski bratci. Zopet žalosten slučaj, kam človeka pripelja nesrečno žganje. - Sv. Frančišek Ksav. v Savinjski dolini. V nedeljo, dne 22. m. m. je priredila tukajšna prostovoljna požarna bramba, edino društvo v naši župniji, veselico, katera je nad vse pričakovanje dobro uspela. Poleg požarnih bramb iz Rečice, Ljubnega in Gornjega grada, ki so bile obilno zastopane, smo videli tudi mnogo drugih gostov iz že omenjenih trgov in tudi iz bližnje okolice, ki so nam s svojo udeležbo pokazali, da vedo ceniti človekoljubni pomen naših društev. Bodi jim na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala! Na pomoč! Največ pa so lepemu uspehu Ali je to šala? Ali je resnica? Resnica, resnica! Hotela je bežati od njega kakor blazna. On je ni pustil; za roko jo je držal in vlekel k sebi. — Dovolj! Pusti! zakričala je na ves glas, da je odmevalo po temoti. Kaj hočeš? Kje je tvoja žena? Pelji me k njej, da se vidiva! Pusti me! Jaz te nočem več poznati. Jaz nočem več živeti na svetu! Kako sem te mogla ljubiti, tebe, zlega človeka! — Srce moje! potrpi, ne plakaj . . . potrpi! miril jo je, kakor da bi ga navdajalo nekaj tajnega, s čemur bi jo mogel potolažiti. Ne zaničuj me, prosil jo je, ne beži od mene! Ne zavrzi me! — Ne zavrzi? Kako naj vendar ostanem pri tebi? pri tujem možu? Tuj! Tuj na veke! Trpi, trpi za to, ker si mene pognbil, pogubil! — Tebe in sebe, Varka! — Pojdi proč, proč od mene! Pojdi! da te ne bom nikoli več videla, nikoli več slišala! . . . Boljše bi bilo, da bi bil umrl, nego da si mene začel ljubiti! Kaj mi je začeti? Kaj mi je storiti? Kako živeti? Ne zavrzi me, prizanesi mi! Oh, kakšna nesreča! Ne zavrzi me, prizanesi! pripomogli domačini, ponajveč Radomirci. Čistega dobička smo našteli 43 K 39 vin, ki se obrne v prid naši mladini. — Za notarja v Gor. Gradu je imenovan notarski kandidat g. Avgust Drukar v Ljubljani. — Draginja mesa na deželi. Piše se nam iz Gotovelj: Z obema rokama podpišemo pritožbe, ki jih prinašate v svojem cenjenem listu zoper neznosno draginjo mesa. Tudi pri nas imamo ob nedeljah mesarja, ki prihaja iz sosednega Žalca in je gotovo, da proda, na štantu v Gotovljah več mesa, kakor pa doma v mesnici. Pritoževali smo se temu mesarju že neštetokrat zoper previsoke cene, a vse zastonj. Če temu ne bode kmalu odpomoči, ne bodemo Gotovljani več jedli starih buš, ampak si bodemo hodili kupovat za isti denar v Žalec vdovskega mesa. — Roparski ulom. V noči od četrtka na petek 2.—3. t. m. so ulomili dosedaj še neznani tatovi v pisarno železniške postaje v Šmarju pri Jelšah s silo odprli 3 mizne predale ter odnesli 15 K denarja in lovsko puško v vrednosti do 90 kron. — Na Ponikvi ob juž. žel. se vrše volitve v občinski zastop dne 9. febr.; zadnjič smo krivo poročali. Ob tej priliki opozarjamo zopet spoštovane občane, da se udeleže volitev v svoj „parlament" in si izvolijo ponosne Slovence, kre-menite značaje za občinske očete. — V Kozjem imamo leto in dan nemško-protestantskega odvetnika nekega dr. Zirngasta. Mož sicer nima takih zmožnosti, da bi lahko postal nemška sol na slovenski zemlji, pa vendar je upal, da bo dobil kalinov, ki bi mu dajali zaslužiti. G. svetnik Gelingsheim, bivši slovenski poslaniški kandidat se je sicer s peščico nem-škutarjev zelo trudil, da omogoči Zirngastu obstanek v Kozjem, pa ni šlo in ni šlo. Zirngast bo moral pobrati šila in kopita ter iti s trebuhom za kruhom. — Požarna bramba v Kozjem. Naš trg ima gasilno društvo, ki je bilo doslej pod nemško komando graščinskega oskrbnika Kragora. Pri zadnjem občnem zboru pa je bil izvoljen načelnikom obče priljubljeni g. notar dr. Josip Barle, ki bo gotovo skrbel, da dobi društvo slovensko poveljevanje in da izginejo nemški napisi. —r Le krepko naprej, da dobe naši štajerski trgi slovensko lice. — Iz Trbovelj. V pojasnilo zadnje katastrofe v Trbovljah dne 26. prosinca t. 1. poročam vam še sledeče: Izvor cele nesreče je bil v za-padnem delu obširne trboveljske jame v takozva-nem Vode-polju. Tu so delali delavci v gornjem koncu premogove žile in sicer na dveh etažah. Ker je tam premog direktno pod gorovjem, je tudi v tem delu hujši pritisk, kot je navadno v sredini žile (floca). Že ta naravni pritisk sam povzroča, da nastane v takih delih jam večja gorkota. Ta pritisk pa tudi povzroči, da premog razpade in da nastanejo v njem razpokline. Svežega zraka, koji je prišel v jamo pri Vode-rovu in kojega izsesava močni ventilator na Ferdinandovem rovu, je bilo dovolj. Bilo ga je celo toliko, da ni mogel skozi ozko mu odmerjeno pot in se je vlekel tudi po razpoklinah v premogu. Ta sveži zrak, osobito kisik, je povzročil, da se je že po naravnem tlaku ogreti premog še bolj ugrel in začel naposled v sredini tleti. Vsled tega se je začelo okrog 11. ure dopoldne istega dne iz premoga kaditi. Ta dim je bil sreča za mnogo delavcev, ker jih je še pravočasno opozoril na sledečo nevarnost. Zdaj so imeli še čas se rešiti na varne prostore. Večina delavcev je tudi takoj zapustila svoja delavna mesta. Vsled tlenja se je nabralo naposled toliko plinov, da so taisti s In objemala ga je in plakala in molila in spet ga gonila od sebe. — Ne pustim te! Prepozno je že za najino ločitev! Jaz te ljubim! Jaz se te ne morem tvegati, dokler bom živ! V. Že v začetku je dihala zloba nad to ljubeznijo, a sedaj jo je zalivala od vseh strani, kakor povodenj. Ako sta se sešla, bilo jima je bridko, ako se nista videla, še brižje. Po cele noči sta posedavala drug poleg drugega, držala se za roki in molčala, le srce je kipelo in govorilo . . . — Popiši mi svojo že'no! ga je prosila Varka. — Kako tkjo naj popišem in čemu? Popiši, popiši! zakaj se braniš? Dovolj, da jaz nimam ničesar, da bi se ti pohvalila, da bi se pobahala. Pohvali se ti! Nu, kakšna je? Lepa? Krasotica? — Jako lepa je. v — Hvala Bogu! Ali te ljubi? — Ljubi, ljubi! — Ljubi te in srčka? — Ljubi ni srčka. —- Je li dobra in mila? silnim pokom eksplodirali. Pri tem je nastal začasni ogenj, ki je pa kmalu zopet ugasnil vsled pomanjkanja kisika. Delavci torej niso ponesrečili v neposredni bližini ognja, ampak nekateri po 2 km oddaljeni in sicer že na potu domov. Pri izberi poti so si pa zbrali ravno napačno pot, da so šli z dimom vun, mesto da bi šli nasprotno. V zadnjem slučaju bi prišli nekateri že po poti 20—30ih metrov na sveži zrak in bili rešeni. Zadušili so se vsi v ogljikovem oksidu. Mrtvih je 6, a 7 omamljenih je zopet ozdravelo. Obširne preiskave so se takoj pričele. Rud. kom. g. V. Strgar iz Celja je bil še isto noč na licu mesta in si je takoj ogledal kraj nesreče. Preiskave vodi taisti še dalje. Razen zastopnikov rev. rud. urada v Celju so prišli v Trbovlje še zastopniki polj. ministrstva in rud. glavarstva. Udovam (3) in sirotam (5) ponesrečencev darovala je družba 5000 K. Razun te podpore dobe iz bratovske skladnice trajne provizije. V nedeljo so bili ponesrečenci z velikim slovesom pokopani. Zbralo se je več tisoč ljudstva in vte uradništvo iz Trbovelj in sosednih premogokopov. Igrali sta dve godbi, pevci so peli žalostinke in v slovo je bil nagrobni govor. Zastopanih je bilo tudi več uradov, posebno pa rudarska oblast. S solznimi očmi se je ločila množica od grobov žrtev poklica, kličoč poslednji pozdrav: Lahka vam poslednja pot v zemljo! — Umrl je dne 1. februarja župnik Bizjak v Laporju pri Slov. Bistrici. Pogreb je bil danes ob 10. uri dopoldne. R. i. p.! - — Premog kopljejo. Iz Studenic pri Polj-čanah se poroča, da so ondi premogove jame na novo odprli. — Porotno sodišče v Mariboru. Pri prihodnjem porotniškem zasedanju v Mariboru pridejo pred sodišče 17 let stari dijak v Ptuju J. Kociper radi goljufije in 22 letni posestnikov sin Avgust FriedI radi uboja. — Velika elitna maskarada v Mariboru. Slov. trgovski klub priredi dne 5. marca 1.1. v prostorih mariborskega Nar. doma veliko maška-rado, pri kateri bo svirala godba c. kr. pešpolka št. 17. Kar se tiče prireditve same, bo ista, kar pozamemo iz dosedanjih uspehov pripravljalnega odbora, nadkrilik vse dosedaj v mariborskem Nar. domu prirejene predpustne veselice. — V spodnjih prostorih bo gledalo tvoje oko cele gozde vitkih palm, kakoršni so baje na otoku Tahiti v Polineziji —■ ■'— — če se boš pa hotel. - od ognjevite poljske mazurke utrujen ---malo odpočiti, našel boš v Jugoslovanski kavarni varno zavetje; črno-oke Srbinje in Bošnjakinne z znano slovansko gostoljubnostjo ti&odo postregle z dehtečim „Moca" in kjer boš dobil na željo od dražestne Kranjice tudi čašico finega likerja. Mala, osobito pa velika dvorana v I. nadstropju, bo pa na ta večer polna najbolj raznovrstnega življenja, ker prav to so si izbrali vsi svetovni narodi za sestanek. - Tu boš lahko videl vročekrvne Italijane, Ogre in cigane, ponosne Amerikance in Angleže, malobe-sedne Arabce in Turke, vesele Grke in v eleganci nedosegljive prebivalce Pirenejskega polotoka, sploh zastopani bodo vsi narodi in barve, od umazano rumenega Japonca, do svetlo-črnega prebivalca notranje Afrike. Vso to mešanico bodo pa nad-vladale slikovite noše slovanskih narodov, od Jadranskega in Črnega morja tje do Baltiškega morskega zaliva in sinjega Triglava tje do rusko azijskih poljan kjer so doma kozaki. — Celemu slovenskemu Štajerju pa kličemo: „Na veselo svidenje 5. marca na maškaradi v Mariboru!! — Eventualna, tozadevna vprašanja od zunaj naj se blagovolijo kakor dosedaj nasloviti na: M. Že-leznik, Maribor, Marijine ulice. — Dobra in mila. — Kaj še hočeš več? Česa iščeš pri meni? je vzkriknila Varka. Pojdi v kočo k svoji ženi, k svoji mili ženi! —- Dovolj, Varka, dovolj! Ali je bilo treba tega poizvedovanja? Rajši bi si bil odsekal pravo roko, nego da sem ti moral priznati dobroto, krasoto in ljubezen svoje žene. Prizanesi Jmoji ubogi glavi! Ona se je iztrgala iz njegovih rok. — Kje si jo spoznal? ga je mučila dalje. — Tukaj v vasi. — Ali ti je močno ugajala? — Ugajala, da, ugajala ... A zakaj me mučiš, Varka? — *In sta se kmalu na to vzela ? • Črez pol leta. — Nu, dovolj časa za premišljanje in razsojanje! Pol leta prej sta se poznala! In sta se pogosto shajala takrat? Vsak dan? — Vsak dan. In glej! Pred njegovimi očrnile vstala ona topla in jasna jesen, ko se je oženil z Galjo: Kako so se takrat svetlikali srpi na polju, a po travnikih so še pred zarjo zvenele kose in pod , — Ormoški diletantje pripravljajo veliko narodno igro s petjem: „Rokovnjači", ki se uprizori še koncem tega meseca. Take igre, ki so vzete iz našega narodnega življenja, imajo tudi na priprosto ljudstvo velik upliv. Uprizorenje takih iger je dober kos pozitivnega narodnega dela naših čitalnic. Le tako naprej. — Grozna nesreča. K zadnji notici pod tem naslovom poročajo iz Stanovnega pri Vel. Nedelji, da je tudi 25letni Ivan Kosi po tridnevnem nezavestnem stanju umrl. Vrlemu mladeniču bodi lahka slovenska zemlja. — Nesreča. Pri Treh kraljih se je ponesrečil dne 16. januarja 1.1. 62 letni hlapec Anton Klobasa. Plezal je po lestvi na podstrešje, pri tem se mu je spodrsnilo in je priletel s tako močjo na tla, da je dobil težke telesne poškodbe. Izdahnil je še isti dan svojo dušo. — Podružnica c. kr. kmetijske družbe za Štajersko v Ljutomeru sklicuje svoj redni občni zbor na nedeljo dne 12. februarja ob 8. uri predp. v Kukovčevo restavracijo v Ljutomeru. Tega shoda naj bi se udeležili ne samo dosedanji udje te podružnice, ampak sploh vsi kmetovalci in vinogradniki celega ljutomerskega političnega okraja. Pristopili bi naj podružnici kot člani, in tako postali deležni deželnih in državnih podpor, ki jih dobi v obliki mnogih tisočakov naša kmetijska družba v Gradcu, ki pa jih mora svojim podružnicam v razmerju in po številu njih udov porazdeliti v obliki raznih kmetijskih potrebščin. Pri zborovanju bode predaval strokovni potovalni učitelj g. Mart. Jelovšek. - Nemčurska obstrukcija. K seji ljutomerskega okrajnega zastopa niso prišli nemški odborniki, da so tako onemogočili sklepanje o ustanovitvi kmetijske šole. ,* — Shod slovanskih časnikarjev se vrši letos v Volovskem od 14. do 16. maja s sledečim glavnim sporedom: V nedeljo 14. maja zborovanje, potem ogled mesta, žvečer zabava; v ponedeljek nadaljevanje zborovanja, popoldne vožnja po morju; v torek izlet k Plitvičkim jezerom. Pri zborovanju se bo razpravljalo: O dolžnosti pričevanja urednikov. poročilo o organizaciji. Pristopnina 15 K. — Slovenci v Trstu. Dne 29. januarja 1.1. je imelo politično društvo „Edinost" v Trstu občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Iv. Gorjup, veleposestnik na Opčinah. Na dnevnem redu je bila tudi zadeva glede italijanske univerze v Trstu. Dr. Ribarž je bil mnenja, da bi se morala vprašanja, ki se tičejo življenskih interesov slovenskega naroda, javno in v dostojni obliki v listih razpravljati, ker s tem bi storili narodu pojme. "Prosil je slovenske poslance.-naj nikdar n & žr tvu- — jejo Trsta za nobeno ceno, ker Trst je za Slovence najvažnejšega pomena. Trst nas veže z balkanskimi narodi, ki imajo bodočnost. Ob viharnem odobravanju bila je sprejeta resolucija, naj slovenski poslanci ne dovole v Trstu nikdar italijanske univerze, ker z njo bi hoteli Lahi uničiti primorske Slovence, in naj slovenski poslanci v slučaju, da bi dala vlada Italijanom laško univerzo, izposlujejo od iste slovenske ljudske, srednje in obrtne šole v Trstu. — Železniški predor skozi Karavanke bodo prebili, če ne bo novih zaprek, tekom meseca marca t. 1. Otvoritev Karavanške in Bohinjske železnice bo prihodnje poletje. — Vegova slavnost na Dunaju. Odbor za prireditev te slavnosti prosi na Dunaju bivajoče p. n. pevke in pevce, da so blagovole udeleževati pevskih vaj za to slavnost, ki bodo ob ponedeljkih in sredah zvečer od 7. do 9. ure v mali dvorani „Slovanske Besede", Dunaj I. Fleischmarkt 16 večer so se vlekli proti vasi težko obloženi vozovi; okoli koč pa so rasli stogi žita. Povsod so se slišale vesele pesni, jabolka so se rdečila, veje so se vesile pod težo; hlopaje s krili so letale jesenske ptice nekako bodro in smelo. Spomnil se je, kako je peljal Galjo iz cerkve; venček iz svežih cvetov je imela na glavi; kako se je vse izpremenilo v njegovi siromašni koči in postalo vse veseleje in prijetneje, odkar je domovala Galja v njej. Vse je zadišalo po svežem cvetju, katero je nosila na polico v kotu, kjer so visele svete podobe. Bridko se je spominjal vsega tega, kakor se spominja človek sreče, katera je nekdaj bila, a sedaj je ni več. Ali je ona varala njega, ^li je pa človek ni umel držati. Na nikogar ni mogel zvaliti svoje nesreče, on sam je bil kriv. Na njegovih rokah mu je plakala ljubljena, izvoljena devojka, Točil je ta večer grenke solze tudi Pavlo. (Dalje prihodnjič.) (vhod Drachengasse 1—3.) Prva vaja bode v ponedeljek, dne 6, februarja t. 1. Ker so slavna predsedništva slovenskih akad. društev obljubila gledati na to, da «e ta slavnost povzdigne na kolikor mogoče najvišji nivo, pričakovati je, da se teh pevskih vaj udeleže vsi gospodje pevci si. akad. društev „Slovenije", „Danice", „Save" in „ Vesne", kar bode gotovo povzdignilo ugled teh društev. Pevovodja je g. Vinko Krušič, enoglasno izvoljen od zastopnikov vseh slovenskih društev na Dunaju. Vabilo družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja s tem vljudno vabi vse Slovence k pristopu za leto 1905. Prosi, da ji ostanejo zvesti dosedanji udje, tako v naši slovenski domovini kakor izven nje, a tem naj se pridruži še kolikor le možno novih! Ravnilo nam mora namreč vedno biti resnica: Mohorjevih udov število je verskega in slovenskega duha merilo. Pomnimo to in delajmo tako! C. gg. poverjenike zopet prosimo, naj čim preje dovršijo svoje, sicer težavno, a toliko bolj hvalevredno in koristno delo nabiranja družbenih udov. Vse ude pa prosimo, naj ne le samo pravočasno vplačajo svoj donesek, da s tem olajšajo delo poverjenikom, marveč vsakdo naj se tudi potrudi, da Mohorjevi družbi pridobi novih članov. Plačilo za sedanje prispevke in raznoteri trud sprejme sleherni' Mohor j an jeseni, ko se razpošiljajo družbene knjige. Odbor se nadeja, da bo letošnji naš književni dar zadovoljil vsakega Mohorjana tako glede vsebini kakor oblike. Že koledar za leto 1905 je^ obširneje označil knjige, ki jih prejmo naši člani za letošnje leto. in ki so te-le: 1. „Zgodbe sv. pisma." XII. snopič. Spisal dr. Jan. Ev. Krek. — vrloznani pisatelj lepo nadaljuje svoje delo, ki bo gotovo vsakemu v mnog pouk in veselje. 2. „Dušna paša." Spisal "f Friderik Baraga, bivši škof v Severni Ameriki. — Družba izda ta molitvenik po večkrat izraženi želji in upa, da s tem vstreže cenjenim udom, ki dobe v roke temeljito sestavljeno, z večjim tiskom tiskano knjigo slovečega slovenskega škofa in pisatelja. 3. „Slovenski fantje vBosriinHer-ce g o vi ni." Spisal Jernej A n d r e j k a. 2. snopič. — Zaključuje se znamenito delo o zadnji zasedbi Bosne, Prvi del je vzbudil velemnogo zanimanja med Slovenci, tudi drugi del bo po bogati vsebini in mnogih podobah gotovo ugajal. -4. „Slo venske ve čer niče." 57i zvezek. ,.Večernice" so Slovencem že stare znanke. Letošnje obsegajo samo lepe povesti. 5. „Gospodarski nauki." I. knjiga. — Novo podjetje Mohorjeve družbe. Zbirka raznovrstnih gospodarskih sestavkov bo dobro služila vsem slovenskim gospodarjem in gospodinjam. 6. ..Koledar za leto 1906." bo zopet prav mnogovrsten. Med mnogimi drugimi sestavki bo prinesel življenjepis slovečega^učenjaka in junaka, Jurija Vege, črtice iz rusko - japonske vojske, razgled po svetu itd. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih stroškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine! Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Ne nazaj in ne navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!" V Celovcu, dne 29. prosinca 1905. Odbor. Društveno gibanje. — Društvo „Zvezda" na Dunaju ima v nedeljo 5. februarja t. 1. svoj 6. občni zbor v dvorani „Zum Senator" Dunaj, I. Reichsratstrasse št. 19 (vhod Felderstrasse 2). Po občnem zboru zabava s petjem, igro na klavir, dražba Prešernovih razglednic, podarjenih po prof. Al. Ganglu v korist »Podpornemu društvu za slovenske viso-košolce na Dunaju"; po končanem vsporedu ples. Prijatelji društva dobro došli. — Slovensko pevsko društvo „Zvon" pri Sv. Miklavžu bi. Ormoža ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 5. svečana t. 1. ob 3. uri popoldne v narodni šoli. Za tem se vrši občni zbor bralnega društva! Odbor. — „Podružnica sv. Cirila in Metoda" na Vranskem priredi v prid družbi sv. Cirila in Metoda* v nedeljo, dne 12. februarja 1.1. ob 3. uri popoldne v salonu g. J. Brinovca veselico s sledečim vsporedom: 1. V. Parma: „Mladi vojaki". Udarja tamburaški zbor. 2. J. Žirovnik: „Se davno mrači . . ." „So ptičice zbrane . . ." Poje mešan zbor. 3. M. Nerat: s,V domačem krogu". Venec slovenskih narodnih pesmi za tamburaški zbor. 4. Trifkovič: „Rusko - japonska vojska". Veseloigra v enem dejanju. 5. * * * „Prvič pri fotografu". Burka v enem dejanju. 6. V. Šviglin: „Kolo". Udarja tamburaški zbor. 7. Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor. — Sv. Križ na Murskem polju. Tukajšnje bralno društvo se je pri svojem glavnem zborovanju dne 22. m. m. zahvalilo svojim podpornim udom, ki nas velikodušno podpirajo. Naše bralno društvo priredi veselico dne 12. svečana t. 1. v gostilni g. Hauptmana v Križevcih ob 4. uri po-poludne s tem vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Pesem „Vse drobno" (moški zbor). 3. Deklamacija. 4. Pesem „Lunici" (mešan zbor). 5. Pesem ,,Nisem Nemec dekle lepo" (moški zbor). 6. Slavnostni govor. 7. Pesem „Slovan na dan" (mešan zbor). 8. Igra „Pevčev zaklad" v treh dejanjih. 9. Pesem „Veselje in žalost" (ženski zbor). 10. Igra „Lo-kavi snubač" v enem dejanju. Po predstavi prosta zabava in šaljivi srečolov. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi vsakega odbor. Dopisi. Iz Dobove pri Brežicah. Velecenjeni gospod urednik! Gotovo vam je ime Dobova že znano, saj je v vašem listu to ime že parkrat prišlo na vrsto posebno pa takrat, ko se je v Dobovi ustanavljala podružnica brežiškega gasilnega društva. Že takrat smo rekli, da se iz tega nemčurskega gnezda ne bo nič dobrega izleglo; kakšna sramota se je pri nas zgodila, ste že poročali. Komaj, da se je namreč to nemčursko gnezdo v dobovski fari usedlo, že je njegov varuh, kateremu se slovenski pravi Zajec, in kateri je še zdaj župan v nečast celi občini Veliki Obrež, v svesti si, da mu za hrbtom stoje brežiški nem-čurji, začel v občini tako gospodariti, kakor da bi samo on imel pri občinini kaj govoriti. In v svoji navdušenosti do brežiških nemčurjev je sklical sejo, v kateri je predlagal, naj se nad-učitelja brežiške nemške šole in notarja "VVies-thalerja v Brežicah izvoli častnim občanom občine Veliki Obrež. Seveda ni nobeden občinskih odbornikov vedel, kaj da to pomeni, in župan jim je to reč pojasnil s tem, da je rekel, da je to le nekaka zahvala prej omenjenema gospodoma ki sta jima preskrbela brizgalnico zastonj. Ali mislite, da res?? In glejte šest občinskih odbornikov se je res dalo tako daleč pripeljati da so temu pritrdili in podpisali zapisnik, ki govori o tem, da občina Veliki Obrež izvoli dva največja nasprotnika in dva največja sovražnika slovenske besede, za častna občana. Človek bi ne veroval, da se v slovenski občini more -taka peklenska hudobija izkuhati. Človek, ki ne pozna razmer, bi mislil, da v velikoobrežki občini ni niti enega pametnega moža, toda temu ni tako. Da se bo saj malo oprala čast te občine moram potrditi, da je v Velikem Obrežu tudi nekaj vrlih mož, ki so še celo pri občinskem odboru, ki pa o vsej tej reči ni nihče ničesa vedel. Odbornikov je dvanajst, omenjeni zapisnik pa je podpisalo z županom vred le 7 odbornikov, izmed katerih bi gotovo tudi nihče ne bil prijel za pero, če bi bil vedel, kaj da pomeni koga izvoliti za častnega občana, če bi bil vedel, da imata omenjena dva gosp. iz Brežic v obrežki občini več besede kot vsak domačin, da imata zdaj tudi pri volitvah v okrajni zastop toliko besedo, kot če bi bila onadva veleposestnika na Velikem Obreži, da tudi njuni otroci spadajo zdaj v občino Veliki Obrež. Ta dva moža bi torej bila zdaj lahko vzrok, da bi ostal okrajni zastop za večne čase nemški, in kadar bi kak tujec začuden vprašal kako je to mogoče, bi mu ljudje odgovorili: „Tega je kriva občina Veliki Obrež, ki je prodala svojo narodnost s tem, da je dva največja sovražnika slovenskega naroda izvolila za častna občana." In ljudje, ki bi to slišali, bi klicali: „Fuj, sramota!" Kaj ne da, dragi mi možje iz Vel. Obreža, če bi bili vi to preje vedeli, bi bili rajši onim izdajalcem, ki so vas k temu napeljevali, plunili v obraz, kakor pa, da bi svoje častno ime prodali sramoti v veselje; kajneda rajši bi videli, da bi vam bile roke odrevenele, kakor pa da bi bili sebi in svoji občini to' sramoto na glavo nakopali. Obrežka občina je zdaj podobna gnezdu, v katerem se grejeta dva strupena tička ki komaj čakata, kdaj bosta začela pikati. Toda ni vam treba še obupati. Ker je vseh odbornikov 12 in je že preje omenjeni zapisnik podpisalo le šest odbornikov namestu devet, je zapisnik neveljaven. Zapisnik je pa tudi zavoljo tega neveljaven, ker tisti, ki so podpisani, sploh vedeli niso, kaj da podpišejo. Zato zahtevajte, da se vam mora natančno razložiti, kaj da pomeni beseda častni občan, in zahtevajte, da se zapisnik, ki vam je že toliko sramote naredil in ki ni veljaven, raztrga vpričo vas. Kdor tega ne bo zahteval o tem se ve ve, da je tovariš Judeža Iškarjota. Zahtevajte tudi, daseuzamejo prej omenjenima gosp. iz Brežic diplome, da se opere čast vaše občine. In kadar se bo to zgodilo, potem naznanimo svetu, da tudi občina Veliki Obrež ni pozabila Boga, ki nam je ukazal svoj jezik in svoj narod ljubiti! Ves slovenski svet pričakuje, da se to zgodi čimprej. Narodno-gosp. novice. O streljanju proti toči. K temu prevažnemu vprašanju vinogradnikov smo dobili zopet več podatkov, nekaj za, druge proti streljanju. Objavimo jih, kakor so nam došli. I. Važno je vprašanje, ali streljanje proti toči kaj pomaga ali ne. Mnogo je primerov, ko je streljanje pomagalo, a mnogo tudi, ko ni nič pomagalo, kako je to razlagati? Stvar je v znanstvu po izkušnjah tako razložena:. Ako megle ne stoje previsoko, bo streljanje pomagalo, ako pa • stoje visoko t. j. ako plavajo meglene plasti v višini kakih 2000 m, je streljanje brezuspešno. Da se to boljše ume, je treba pomniti posebno naslednje dejstvo: Nahajajo se kraji, ki so podobni velikim kotlinam. Ob veliki vročini se v takih krajih, takih kotlinah nabira mnogo sopara, ki se ob robeh hribovja dviga kvišku v mrzlejše višine. Ta zgoščeni in v višini ohlajeni, zvode-neni sopari povzročajo v dotičnem kraju navadno hitro popoldne, ko je njih množina največja, nevihto. V višini zgoščeni, zvodeneni sopari postanejo v nekem trenutku tako težki, da jih spodnje ogrete zrakovne plasti ne morejo več držati nai višini ter se z neznansko silo vsujejo nizdol. Prj tem nastane vihar, ki ohlajeni sopar še bo zgosti in ohladi in v hipu zledenijo soparji in vsuje se toča. Proti taki toči torej, ki se v kraju samem izcimi vsled množine izpuhtelih in ohlajenih so-parov, je streljanje na vsak način uspešno. Zakaj ? Zato, ker streljanje v tem slučaju lahko zabrani zgoščevanje dvigajočih se soparov. Strel, ki sega morda 200 m visoko, pretresa zrak in razganja sopare, da se ne morejo sprijemati. Četudi se ohladijo, vendar ne bo toče, ampak kvečjemu nagel in debel dež. Takih kotlin je po Slovenskem dosti. N. pr. je taka kotlina pri Konjicah, Rogatcu in še mno-godrugod. V takih krajih, takih gorskih kotih je streljanje velika dobrota. Samo se mora začeti ž njim o pravem času, t. j. ob največji vročini, sploh hitro, ko se začuti soparico. Dostikrat pa se pripeti, da prihajajo taki nevarni zgoščeni in zvodeneni soparji od daleč, črez najvišje naše gore torej v višini od 1000 m naprej. V tem slučaju je streljanje pač gotovo zastonj, ker strel ne sega tako visoko, da bi mogel zgoščevanje teh soparov, plavajočih v višini 1000 m in še več zabraniti. J. Š. II. Dodatek k poročilu c. kr. podpolkovnika Avgusta Konšegg-a v Slovenski Bistrici na Štajerskem. Kar omenjeni dopisnik, zaradi več tisoč protitočnih strelov dne 23. maja, 3. julija itd. preteklega leta, v krajih tam omenjenih trdi, da so bili od toče vkljub strelom vseeno hudo zadeti; se jaz stem popolnoma strinjam in smelo trdim. da je več kot neumnost se oblakom s strelim zro-perstaviti. . ■• Evo moj dokaz: . Dr. V. pravi: Streljati se mora, ko še ni ! oblak ravno blizu. Dobro; bilo je leta 1902, prve dneve junija, ko šem bil na svojem, precej zvi-šenem hribcu; pa začne od zahoda temen oblak, seveda tudi z gromom, vedno proti izhodu, t. j. pri nas, od gore Kum pa preko Zdol, na Sromlje Pišece se bližati. Postajna streljišča so pa kaj izvrstno svojo umetnost, posebno na Sromeljski strani, opravljala. Pa kaj je iz vsega tega bilo? Pri nas, v naši vasi malo ali nič toče, tam pa, kjer so najhujše streljišča delala, kakor na Srom-ljah, so morali vsi streli zarad nevihte in toče prenehati, strelci pa drugam pod streho zbežati, toča je pa svojo pot sekala, najsibo vinograd, hosta, njiva, ali tudi streljišče, kakor bi bila slepa in gluha. D. P. III. V vašem članku od 30. dec. 1. 1. „0 streljanju proti toči" sem čital zelo zanimive podatke o uspehih streljanja pri Slov. Bistrici, ali pravzaprav o neuspehih, in'akoravno ni moje mnenje merodajno, bi vendar rad zvedel zanesljivejših, poročil. Ako je resnica, da najvišje segajoči dimni vrtinec ne seže več kot 300 m visoko, kako se je pa potem pred par leti čez 1000 m visoko idoči zrakoplov ravno nad streljiščem pri Veliki nedelji od vrtinca iz topa mogel zazibati ? To sem čital v „Tagespošti" pred par leti, kar mi je še popolnoma v spominu. Ali ni že dognana stvar, da vrtinec od 7 kgr strela seže nad 500 m, od strela z 12 kgr smodnika pa čez 800 m na visoko, če je stre? ljiščna postaja strokovnjaško napravljena ? Seveda je samobsebi umevno, da bo strel v tihem in mirnem zraku gotovo desetkrat tako daleč na visoko segel, kakor pa v nemirnem zraku. Rekel bi potem, da so uspehi streljanja res prav lahko različni; a vendar ničevi samo tedaj, če oblaki z vetrovi pridrve. kakor se sicer zgodi redkokdaj. Ako pa se črni in sivi oblaki v tisti neznosni tihoti nabirajo in kakor hribi kopičijo, potem strelni vrtinec gotovo med oblake doseže in če so streljišča ne čez 1 kilometer eno od drugega oddaljena, potem se prav gotovo dajo „točni tovarnarji"' iz oblakov pregnati, kar hočem takoj navesti, kako si je mogoče to tolmačiti. Ako se oblaki nabirajo z vetrom, potem ga ni strela, kateri bi pomagal, če se pa bobnenje od daleč pri soparnem, tihem vremenu sliši in če so streljišča dobro razdeljena, se pa gotovo uspešno strelja. Znanstva o nebesni prirodi so še dozdaj popolnoma ničeva, da bi si človek mogel začetek toče predstavljati; ali vendar je vsikdar začetek takšen: Oblaki se kopičijo in postajajo rastočim Snežnikom podobni, med oblakovimi hribi postanejo gotovo tudi jarki, skozi katere močen in vedno močnejši veter nastane (od tod izvira hrušč v oblakih) in ako so oblaki od elektrike prenapeti, je iz kapljic led. Šele potem se začne blisk, ko je veter' premogočen in led gotov. Ako se pa s početka kopičenja strelja, še jarki med oblaki zopet z meglo pomešajo, da ne postane iz male votline velika, in skoraj bi rekel, da je potem nemogoče, da bi nastal v sredi oblakov veter, ampak zunaj; ta pa ne naredi toče. Ako je na zemlji veter, kadar se oblaki nabirajo, potem je streljanje proti oblakom največja budalost; kajti potem se je toča bogve kje v daljnih planinah naredila in le tam bi bil strel za nas pomagal, predno je v oblačnih votlinah veter postal mogočen; potem noben grom tistega vetra več ne preobrne. To so moje kmetske misli. Skratka! Celo stvar si predstavljam jaz takole. Oblak se kopiči, sredi njega nastane veter, kateri narašča in razriva oblak; ako torej v tak oblak pride vrtinec, zasuče od spodaj oblak, tisto sukanje prodere do sredi obstoječega lokalnega vetra in postane tako liju (trihterju) podobna vedno večja votlina ter dostikrat oblake razprši. Zato pa ni v primeri s tem kanonska kroglja nič in strela nič. Ako se pa nič ne strelja, postane tisti mali veter v oblaku mogočen orjak; kaj mu je potem strel? Kakor n. pr. pri na's toča leta 1896 od Novegamesta do Pregrada, in predlani na Nižje-avstrijskem od Lundenburga do Dunaja. Iz poročil nekega vseučiliščnega profesorja, ki je bil tri leta na Kitajskem, pa sem izvedel to le: Kitajci že več kot 300 let streljajo proti nakopičenju oblakov, seveda nevedoč da proti toči, ker celi rodovi toče ne poznajo. Ali streljanje se vrši splošno in tudi vera je takšna, da so v takih oblakih nakopičeni hudiči; pred kakimi 20 leti pa se je v en velik okraj v vzhodnem Turkestanu druge vere narod naselil in to streljanje opustil, in glej! Do tistega časa niso stanovalci poznali toče. a zdaj imajo takšno kakor mi. Dragi bralec, to naj ima gospod profesor na vesti, če ni res! Tudi mi je pravil, da v Nan-sphan planinah na Kitajskem je raven jarek od puščave Robi ali Šamo proti jugu blizu Sininga, kjer je tako vroče, da ne poznajo ledu in snega; čez tisti jarek teče mala reka, ob tisti reki so po 15 cm visoke in zelo široke posode; ko so tiste z vodo napolnjene, nastane s pomočjo elektrike in ogljenčeve kisline v par minutah iz tiste vode led, kateri se poleti po celem Kitajskem razpečava, čez jarek vleče baje enakomeren vetrič. Moj znanec gospod profesor se je postavil 5 metrov stran od posode; ko je Kitajec električno žico v vodo napeljal, je profesor z nstmi preko vode pihal, potem pa ni in ni hotel postati led, treba je bilo vodo odliti in z drugo napolniti. Ali ne pride strelni vrtinec tudi ravno tako čez oblakove jarke? Edini pomen hudournega streljanja proti kopičenim oblakom v mirnem soparnem vremenu je to. Ako se hoče streljanje strokovnjaški izvršiti, se mora tudi visocina do bregovitih oblakov približno vedeti, kar je z inštrumenti prav lahko mogoče preračuniti, da bi se za nizke z malimi in za visoke z večjimi topi streljalo. Ako bi se potem še pri vsakem streljišču po vremeniku ravnalo in samo pravilno ter nikoli ne potrat-ljivo streljalo, gotovo, in morem reči, čisto gotovo, bi bilo en 5 del dozdaj porabljenega smodnika zadosti. Ako en kiaj strelja in drugi ne, je seveda uspeh dvomljiv in največkrat zastonj, ali potrebno je pouka v vremeniku, in če je ta dober kakor je moj, je celo leto komaj do desetkrat streljati potreba. Ako bi nam bilo mogoče splošno streljanje proti toči in ako bi telefoni bili na pomoč, v katerem slučaju bi tudi uspehi gotovo ne izostali, poznali ne bi toče. Treba je torej, če le mogoče, streljišča še popolniti, ne pa opustiti, kajti nam kmetom ni vseeno. Ako je to delo pravilno upe-ljano in vestno izpolnjevano, bi dozdanji strošek ene občine enega leta zadostoval za deset občin, ali pa deset let za eno občino. Pri nas pa, kjer na približno 1000 oralih novo narejenih vinogradov v mirnem letu okoli 50.000 veder vina priraste, si je lahko misliti, da samo enkratna toča čez eno tretjino milijona škode naredi in koliko še na polju! In ker je poprej skoraj vsako leto, zdaj pa vsled osemletnega streljanja samo enkrat toča bila in še takrat ob 11. uri po noči. kadar je vse utrujeno spalo, da nihče streljal ni, potem smelo rečem, da je s pomočjo naših vrlih sosednjih občin vsaj včasih pomagalo naše streljanje. J. Malus. — Izvanredni občni zbor »Slovenskega delavskega podpornega društva v Celju" se vrši v soboto 4. t. m. ob 8. uri zvečer v „Skalni kleti". Člani naj pridejo točno ob določeni uri na zborovanje. Delavski dom! Politični pregled. Državni zbor. Deja 30. januarja. Vlada je predložila zakonski načrt, glede posojila 12 milijonov y kron, ki ga najme dežela Štajerska. — Posl. Žičkar je interpeliral finančnega ministra zaradi postopanja davčnega nadzornika v Slovenjem gradcu. Nadaljevala se je razprava o podporah vsled ujm prizadetih. Seja 31. januarja. Posl. Rizzi je predlagal, naj se sklene zakon, s katerim se omeji izdelovanje umetnega in napol vina. — Posl. dr. Žitnik je interpeliral zaradi jezikovnih razmer na utrakvističnih šolah v slovenskih delih Koroške. — Prišel je na vrsto nujni predlog Vsenemcev zaradi nenadne smrti kaplana Petrana. Predlog je utemeljeval posl. Berger, ki je opisal, v kako sumljivem položaju so našli mrtvega Petrana v duhovski kaznilnici v Mitterbergu. Bil je ves opraskan, napol slečen in raztrgan, a vendar ga ni nobena komisija pregledala, niti preoblekli ga niso. Nujnost je bila odklonjena ter pride predlog „v navadno razpravo. — potem se je nadaljevala razprava o predlogu glede podpor vsled ujm prizadetemu prebivalstvu. Za generalna govornika k § 1. sta se izvolila goslanca Fresl in Žičkar. nakar se je debata prekinila. — Ministrski prodsednik baron Gautsch je predložil zakonski načrt, s katerim se spremeni in dopolni obrtni red. — Dne 1. februarja. Drž. zbor je nadaljeval specijalno debato o predlogi po ujmah oškodovanim. Poslanec Žičkar je govoril o bedi na Štajerskem, opisoval udiranje zemlje pri vinogradih; zahteval regulacijo- rek m potokov. Predlagal je resolucijo, naj se stavba šole v Globokem preišče in naj se da oškodovani občini podporo. Državnozborske volitve na Ogrskem so se za vladno liberalno stranko jako neugodno končale. Vladna večina je doživela poraz, kar se je zgodilo v prvič, odkar obstoji Ogrska. Dejstvo je, da je večina, ki je od 1. 1867 vladala, razdrobljena, in da je vsa moč prešla v roke Košu-tovcem, ki so veljali dozdaj za avstrijske izdajalce. Vladna stranka je izgubila okolo 60 glasov in je zdaj v manjšini. Ministrstvo Tisza je za-dobilo smrtni udarec in bo odstopilo. Tisza je nekaj napravil, kar še nikdo pred njim. Kljub ogromnemu vladnemu aparatu, denarju, ki je vladi na razpolago, je propadel. Košutova stranka hoče zdaj Tiszo postaviti na zatožno klop, češ, da se je pregrešil proti ustavi. Ministrska kriza na Ogrskem. Mini-nistrski predsednik Tisza je bil dne 1. t. m. v avdijenci pri cesarju in mu je formalno izročil demisijo ogrskega ministrstva. Nasvetoval je cesarju. naj pokliče grofa Julija Andrassvja, da poroča o položaju na Ogrskem. Andrassy je prišel danes k cesarju. t Baron Dipauli. V soboto 28. pr. m. je umrl na Dunaju bivši trgovinski minister baron Jožef Dipauli. star 68 let. L. 1873. je bil izvoljen v državni zbor. Dne 16. novembra 1. 1895. je ustanovil katoliško ljudsko stranko. V Thuno-vem ministrstvu je bil trgovinski minister. Državne podpore. Kakor znano, je KOr-berjeva vlada zahtevala 69 milijonov državnega posojila. Od te svote naj bi se bilo porabilo 15'5 milijona kron za državne podpore vsled raznih uim, 53'5 milijona pa je hotela porabiti v pokritje raznih izdatkov. Proračunski odsek je 9. decembra soglasno dovolil vladi posojilo 15'5 milijona za državne podpore, a z 29 proti 14 glasovom odklonil višje državno posojilo. Posledica je bila, da je dr. pl. Korber še isti večer 9. decembra razgnal državni zbor in si s .§ 14. podaljšal politično vreme. Nova vlada je takoj preskrbela, da državni zbor najprvo reši vprašanje glede državnih podpor. V petek je baron Gautsch med splošnim odobravanjem izjavil, da se strinja z označenim sklepom proračunskega odseka z dne 9. decembra. Vladi naj se torej za sedaj dovoli 15'5 milijona samo za državne podpore, drugo posojilo bode zahtevala v posebnem zakonu. S tem načinom so zadovoljne vse stranke in že bodoči teden dobi vlada na razpolago 15'5 milijonov, da jih razdeli po raznih deželah. — Nemiri na Ruskem. Nad Varšavo je proglašeno obsedno stanje. Boji na ulicah se nadaljujejo in umori se množe. Grozovit prizor je bil v nedeljo v Hlodnih ulicah. Delavci so ustavili voz s kruhom. Kozaki so prihiteli, da sestradane prehode. Razvil se je divji boj. Kozaki in orožniki so pobili dva delavca, neko ženo in neko lOletno deklico. Neka dama je gledala prizor z balkona svoje hiše. Šla je po revolver ter ustrelila med moreče vojake. Takoj sta stekla dva orožnika v hišo ter s kopiti svojih pušek pobila damo. Njen krik je opozoril množico, kije vsa besna čakala na oba orožnika, da sta se vrnila iz hiše. planila po njih ter ju v pravem pomenu besede na kosce raztrgala Po Varšavi je divjala te dni krvava rovolu-cija, ki deloma traja še. Živila so se silno podražila. En funt kruha velja uamestu 3 sedaj 15 kopek. Natančno število žrtev ni znano, a je veliko. Cele vrste delavcev so padle. Na vojaštvo so bile izdane ruske proklamacije, naj vojaštvo ne strelja na iz-grednike. Na univerzi je bil dijaški shod, ki je zahteval sklicanje poljskega deželnega zbora in vpeljavo poljskega jezika, Promet je ustavljen. V Varšavi so delavci razdrli želzniški tir. tako da je železniški promet nemogoč. Na šestih krajih mesta so bili spopadi. Stavkujoči so poizkušali razstreliti Aleksandrov spomenik in rusko cerkev. Množica je poizkušala izvršiti proti Kremlu dina-mitni atentat ter ga naskočiti v trenotku, ko je šel vanj veliki knez Sergij. Vojaki so množico z golimi sabljami razpodili. Iz Petrograda poročajo, da je pisatelj Maksim Gorki spusčen na svobodo. Narodu se obljubljajo reforme, voda tiskovne uprave, Iverev, ki je zatiral časopisje, je odpuščen. Notranji minister Mirsky je odstopil, mesto njega izvoljen Bulygin. V sredo je ear sprejel deputacijo ruskih delavcev; pozdravil jih je: „Dober dan, moji otroci!" V svojem govoru jih je svaril pred hujskači in uporniki, ki so ravno ob tem času začeli ščuvati zoper vlado in delati nemire, ko se Rusija bojuje s trdovratnim sovražnikom. Delavci so bili nato povabljeni h kosilu, eden od njih je napil carju in pil na njegovo zdravje. Angleži so izdali velike vsote za agitatorje, ki bi delali nemire v Petrogradu in ki so uprizorili stavko v ruhrskih premogokopih. Ker Rusi premog za baltiško brodovje jemljejo od Nemcev, hočejo po stavki prisiliti Angleži Ruse. da bi jemali njihov premog. Rusko-japonska vojna. Boji v Mandžuriji. Rusi še niso zasedli med Hunho in Šaho ležečega kraja Sandepu. Sandepu je ob cesti od Sinmintina proti Ljao-jann. od katerega je oddaljen le 25- kiloniiimiu ter je velevažen kraj za obrambo. Japonci bodo na vsak način hoteli ta kraj vzdržati in so že skoro gotovo dobili pojačenj. Iz Sahetuna poroča peterburški brzojavni urad dne 29. m. m.: Kolona, ki je dne 26. m. m. napadla Sandepu, se je zvečer polastila večjega dela vasi. Pri tem je izgubila 24 častnikov in 1600 mož mrtvih in ranjenih. Pokazalo pa se je. da najbolj utrjeni severovzhodni deli vasi vsled ruskega ognja nis,o trpeli ter da odtod lahko Japonci streljajo na Ruse. S1 e d n j i s o s e u m a k-n i 1 i iz Sandepu ter zopet p r i č e 1 i s t o p-n i š k i m ognjem. Kuropatkin poroča z dne 29. m. m.: Japonske izgube so zelo velike. Po doslej došlih poročilili znaša število ujetnikov 300. Včerajšnje izgube našega oddelka na fronti naše postojanke so znašale 5 častnikov in 50 vojakov. - Kuropatkin poroča z dne 30. m. m.: Čete na desnem krilu branijo v zadnjih bojih zasedeno vas. Japonci so že dvakrat poizkusili, vzeti Bajtajco. a so bili obakrat odbiti. Izgube na obeh straneh. V Tokiu se sodi, da znašajo japonske izgube v bojih pri Hen-hjepu in Hejkontaju 5000 mož in ruske ravnotako 5000 mož. Tretje in četrto rusko brodovje. Iz zanesljivega vira se poroča: Ko bo v februarju odplulo iz Libave pod poveljstvom admirala Ne-bogatova tretje rusko brodovje, bo v aprilu odšlo iz Kronstadta četrto brodovje. ,,Hamburg-Amerika Linie" bo preskrbljevala oba brodovja s premogom; v ta namen je najela že več parnikov. tudi danskih. Batiško brodovje. Iz Tokia poroča neka brzojavka, da admiral Togo ne namerava napasti ruskega brodovja ob obali Madagaskarja, ker je ukrenil že vse potrebno, da prepreči vsak poizkus baltiškega brodovja, priti v vzhodno Azijo. Listnica upravništva. Slovenec (Sodingen): Naslov je: J. A. Gasterstadt. Sclilossberg t>. Cilli. Men cHottom 21 let star in vojak želi vstopiti prihodnji mesec v službo. ,(45) i Naslov pove upravništvo ,,Domovine". / Zahvala. Tukajšnemu gospoda dr. Vitn Červinka, prakt. in distr. zdravniku izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo, da je rešil mojo ženo smrti v hudi plufni bolezni ter jo popolnoma ozdravil. PriporoCam ga vsakomur najtopleje. (49) 1 Braslovče-Preserje. 18. prosinca 1905. Jakob Čmak. Učenca (48) 3-1 z dobrimi šolskimi spričevali, zmožnega tudi nekoliko nemškega jezika, ne pod 14 let starega, sprejme J. Petrovčič, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno v Trebnjem, Kranjsko. •s kožo 1 gld., brez kože 95 kr.. brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr.. suho meso 78- kr., slanina 82 kr., prešičevi jeziki I gld., goveji 1 gld. 20 kr.. glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr., salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila. Velike klobase po 20 kr. Brinovec in slivovka pristna liter 1 gld. 20 kr. Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju. JANKO EV. SIRC v Kranju. •• (436) 12—9 Ameriko Kralj, belgijski poštni parnik. Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi York - - in Filaldelfijo. - - Koncesijovana od visoke ---- c. kr. vlade.---- Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV., Wiener-gurtel 20 ali pa Resman iifaai, giaVnl zastopnik v Ljubljani, Kolodv.ulica št. 41, druga hiša na levo. I Priporoča se p. n. gg. duhovnikom, slav. učiteljstvu, pisateljem In p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejSe oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, oziroma e'ektričnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini in v - - kratkem času okusno in ceno. - - Zahvala. Za blagodnšen dar v znesku 60 K. ki se je nabral po posredovanju velespoštovanega gospoda - župana in dežel, poslanca Ferd. Roša kot odkupnina novoletnih čestitk, kateri znesek je omenjeni gospod podaril kraj. šolskemu svetu v Hrastniku za uboge šolarje, se v imenu istih temu gospodu in vsem blagim darovalcem izreka najprisrfnejša zahvala. Kraj. šol. svet Hrastnik, 31. prosinca 1905. Fric Burger, naf. kraj. šol. sveta, Janko Sor.čan, šol. vodja. KtneljsHih drogov (47) 6-1 30 vagonov, od 7 metrov naprej, osnaženih in ospi-čenih, ima naprodaj črnetih H»H«tz, Žalec. MM P. J uri ši c, lekarnar Pozor! Bolnemu zdravje! Pozor! Slabemu moč! Vidmarič kaže '.kmetom moč „Pakraskih kapljic" in Slavonske zeli". Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice s Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjuje krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati y nobeni meščanski in kmečki hiši. - Nsj vsakdo naroči in naslovi: PETER JURIŠIC, lekarnar v Pakracu štv. 209, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je- sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (l ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih. Cena jje sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K40 h; 4 originalne steklenice 5 K 80 h; 6 originalnih steklenic 8 K 20 h. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: (501) 20-9 PETER JURIŠIC, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija. mm mm* i . uiifrv ... — u mmtmmm •9M Točna in solidna postrežba. mt*mmmm o N O Q_ CD S O o O) 08 >IM ■ mm S NI O N Ženini in neveste! Najlepši in najcenejši poročni prstani ter druga ženitovanska darila se dobivajo v prvi narodni in največji trgovini z nrami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti v »Narodnem domu" v Celju pri Rafael Salmiču. Bogato ilustrovane cenike razpošiljam na zahtevo brezplačno in 4 poštnine prosto. A sa y mojo stroko spadajoča dela, popravila itd. izvršujejo se točno in ceno. - - - Za dobro delo jamčim. - - - MM -o O c/> CD IM< O o< o CIX «-»■ CD SO I Svoji k svojim! (pO) *m Zvezna tiskarna Schillerjeve ulice št. 3 CELJE Schillerjeve ulice št. 3 JL 7 V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, balete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice hranilne in zadružne knjižice ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari. - - proda se. Proda se lepo vinogradno posestvo v najboljšem stanju. 15 min. od Celja katero meri 24 oralov in sicer: 2'/2 oralov rigolanega z žlahtnimi amerik. trtami zasajenega vinograda. 7'/2 oralov dobro zagnojenega sadnega vrta. 14 oralov dorašče-nega gozda. Redi se lahko 4 do 5 glav živine. Cena 9000 goldinarjev. Polovica lahko ostane vknjižena. — Ponudbe po ||N. 15" poste restante, Celje. (43) 3-3 Oddajatelj veliko visokosti. Oddajatelj vlč. duhovščine in samostanov. Iz prve roke, t. j. od pridelovalca torej popolno jamstvo za naravno nepopačeno kavo PO NAJNIŽJIH CENAH. Naša pridelitev kave in čaja na otoku Java se obdeluje jako umno- Naša kava in naš čaj sta zelo blagodišeča in okusna, pa jako izdatna. Javaflor imenuje se naša zavarovana znamka. JSLstvst: Požilja se 5 kg vrečica, colnine prosto in franko, brez stroškov na vsako pošto — Javaflor najfinejša gld. 6-65; Javaflor zelen, fln gld-6-65; Javabrazil fina družinska mešanica gld. 5'75. Čaj : (506) 12—6 1 kilo gld. 2 80, gld- 4—, gld- 5"50. - Cenik brezplačno in franko.- TURK & DRUG veleposestnik na Javi. — Pošiljatve in skladišča v luki. TEST, Tia deli acquedotto 62. jamaica Kutn Znanka: Janta Cloa' (31) 10-3 brez Vsakih umetnih, aromatičnlh alt par-ftttnnih dišal Naprodaj v Celju: Anton Ferjen, Josip Matič. Bra-slovče: A. Zotter. V r an sk o: J. Laurič. Konjice: H. Zottel. Poličane: A. Schwelz. Rogatec: Josip Berlisg. S p. Dravograd: F. Hattenberger. Slov. gradeč: brata Reitter. Zvezna knjigoveznica v Celju Schillerjeva ulica štev. 3 (-^ %-) r ^ © d • se priporoča slavnemu učiteljstvu -prečastiti duhovščini, slav. župnijskim in občinskim uradom, posojilnicam, šolskim svetom in p. n. občinstvu za vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor vezanje raznih liturgičnih in drugih knjig, zapisnikov, molitvenikov; v izdelovanje fascikljev, map itd. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna galan-.......terijska dela........ Ker je opremljena z najnovejšimi in najmodernejšimi stroji, okraski in drugim orodjem, izvršuje vsa dela kar najhitreje, ceno in solidno. Vse pošiljatve in naročila je naslavljati le: V i Zvezna knjigo-v Celju. "W veznica1 3 ki je dovršil ljudsko šolo in je poštenih staršev ter ima veselje do knjigoveztva sprejme takoj „Zvezna knjigoveznica" v Celju Schillerjeva ulica 3 Marska Mna 3 ali 4 osebe, se sprejme. Ista dobi v preživek 2 kravi, 1 njivo in prosto stanovanje, kakor tudi dnino. Zna naj tudi nemški. — Ponudbe pod (40) J. A. G. na upravništvo »Domovine"'. 3-3 Mala, dobro vpeljana gostilna se Vzame na račun med Celjsko in Spodnje-dravogradsko okolico. Ponudbe pod „M. M." na upravništvo „Domovine". (46) 2-2 C C i t i^^^^ 51oVenski trgoVci i« obrtniHi pozor! (42) 50-3 S prvim junijem letos se odda v Celju na Graški cesti št. 22 šest trgovinskih prostorov z ročnim skladiščem, pripravnih za vsako obrt. Kdor katerega želi. naj se oglasi pri lastniku hiše M. Kolenctt, trgoVcu V Celju. manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja R. A. SMEKAL-a iz Smichova. Podružnica Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na obroke. S spoštovanjem (497) -13 podružnica R. A. Smekal. Slavnemu občinstvu, zlasti gg. trgovcem vljudno naznanjam, da odslej izdelujem tudi vsake vrste tehtnice (Vaje) in jih sprejemam v popravilo. — Potrudil se bom. da zadovoljim vsem zahtevam v polni meri. — Priporočam se v obilno naročbo. I. REBEK, stavbeni in umetni ključar (465; Celje, Poljske ulice št. 14. 25-18 naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-sinca 1909 prtzemijlSMir-ptiMjjiHh od pet štiri in tričetrt odstope. Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na Štiri in pol odstotke. Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je — - bila dosedaj 4 %• -----------■ (14) 7 Kuhinjsko posodo in opravo, namizno orodje, umivalne garniture in železno pohištvo ter vse W druge k pohištvu potrebne stvari priporoča v v bogati zalogi za neVeste od tiajnaVadnejših do najfinejših Vrst po zelo nizkih cenah trgovina z železnino ,MERKUR1 P.Majdič, Celje. Zvonci za sani. Drsalice. Skrbna in točna postrežba^ m