Leto XIII., št. 229 E]ubQana, torek 12. oktobra 1943 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31- .2 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekomom zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 — Prezzo: cent. 80 Ishaja nik dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir 18.—. za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefon ker. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. lerrorbomber in drei Tagen abgeschossen 285 Psnzer in zwei Tagen vernichtet — 48 Sowjetflugzeuge am Sonntag abgeschossen — 8 Schilfe mit 40.200 BRT von U-Booten versenkt A us tlom Fiihrerhaupt Gotov o ne poznale položaja,« pravi musliman. »Ves ta kraj so zasedli nemški vojaki in tudi okoliške višine. Tovariši, to bi bili moraii mi preprečiti, sedaj pa je prepozno kcrakati s puško na rami v ta kraj.« Trije banditi si nato ogledujejo okolico. Zdaj vidijo spodaj med hišami može iz vrst orožja SS. Pred vhodom v vas so v zaščito postavljeni nekateri tanki, na drugi strani na višinah pa so zgrajena oporišča Tudi ne banditska. Musliman vidi kako to spoznanje nenadoma učinkuje na vse tri in pravi kar v eni sapi: »Da-tovariši, to je žalostno. Mi smo končali. Proti orožju SS ne moremo ničesar opra, viti Oni imajo težko topništvo, metalce ognja in tudi mnogo tankov. Proti vsemu temu smo mi s puškami brez moči. Ne preostaja nam torej drugega f3*0?" da položimo orožje in se vdamo, ker bomo sicer vsi izgubljeni« trije banditi : vojne proti bairditom Banditi so pobledeli. Besede muslimana so jih očitno potrle, pa je še pristavil premeteni musliman: »Kaj hočeš s to revno puško, tovariš?« In s temi besedami mu je odvzel morilno orožje, da bi si ga ogledal. »Ali misliš, da boš s tem zarjavelim železom kaj opravil proti orožju SS? Ne, moj dragi! Kar vrzi ga proč. več tudi vredno ni!« Tn že je v velikem loku prva puška odletela v bližnjo dolino. Potem je musliman dejal naslednjemu: »Tudi tvoja puška se mi ne zdi mnogo bolja. Kar poglejmo!« In s temi besedami ie vzel tudi puško iz rok drugega bandita. »Ta je vredna prav toliko. Z njo ne boš zad?l niti ohromelega psa. Kar proč z njo!« In tudi druga puška je zletela za prvo v dolino. Nato se je musliman obrnil do tretjega terorista: »Pokaži, ali imaš tudi ti tako roparsko puško.« Ko si jo musliman ogleduje, pravi: »Ni slaba, s to bi s« z-i dalo nekaj ljudi postreliti, če bi se hoteli premakniti.« Obenem je odskočil zi korak in s prstom na petelinu naperil puško n^ vse tri. »Roke kvišku!« je zakričal. »Vda.i te se. capini, jaz ne spadam med vašo so-drgo!« Tri bandite je vrglo vznak. Nekaj hipov so napravljali vtis, kakor da bi hoteli po-pasti svoje puške, toda po neumnosti so si jih dali iztrgati iz rok. morilna cev pa je že naperjena nanje. In sedaj dvignejo roke. hrabri musliman pa iih odvede s seboj v svojo vas, kjer jih izroči diviziji gorskih lovcev kot ujetnike. Tako ?e ie zgodilo poleti 1943 v borbah proti banditskim tolpam na jugovzhodu. SS vojni poročevalec G Domer-Geodor Srbski list o važncsti vloge Nemčije Beograd. 11. okt. R. Nemčija je hranitelj Evrope pred divjimi zahtevami Sovjetske zveze. piše beograjski list »Nov0 Vreme«. Naš kontinent, nadaljuje list. nima pričakovati od Angležev jn Američanov nobene podpore. Na angleškem otoku in v Ameriki vodijo vso politiko špekulanti, ki hočejo izročiti Evropo boljševikom. sami pa se bodo skušali odškodo-vati kje drugod. Izgredi v Palestini Bejrut, 9. 0kt. R. V Palestini so se nemi. ^ poostrili in so na dnevnem redu spopadi židi in Arabci. Angleži so morali oja- Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 11. okt. DNB. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja: Med Azovskim morjem in Zaporožjem so ojačile sovjetske čete svoje napade, podprte z močnimi topniškimi, oklopnimi in bojnimi letalskimi silami, ki pa so se izjalovili zaradi močne nemške obrambe. Tudi ob srednjem Dnjepru. na področju južno od Gomela in na bojišču zapadno od Smolenska so bili odbiti vsi sovjetski napadi. Hudi boji na vdernem področju južnozapadno od Velikih Luk trajajo neizpre-menjeno dalje. V zadnjih dveh dneh je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 285 oklopnikov, od tega večina na bojiščih pri Melitopolju in pri Zaporožju. Letalstvo je v srednjem in južnem odseku podpiralo z močnimi silami obrambne boje, napadalo je sovražnikov oskrbovalni promet in pri treh lastnih izgubah sestrelilo včeraj 48 sovjetskih letal. Pri težkih obrambnih bojih zapadno od Smolenska se je posebno odlikovala hesen-sko-sarsko-pfalška 197. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Boegeja. V južni Italiji je sovražnik napadel neko železniško oporišče v kampanjski ravnini* S krvavimi izgubami je bil odbit. Z ostalega bojišča javljajo o krajevnih bejih naših prednjih straž s slabimi sovražnikovimi oddelki. Nemški lovci in protiletalsko topništvo na suhem, na ladjah in pri mornarici je sestrelilo nad Sredozemljem 9, po večini štirimotornih bombnikov. Nemške podmornice so v hudih bojih na Karijskem morju, vzhodno od Novaje Zemlje, Severnem Atlantiku in na Sredozemskem morju potopile 8 ladij s skupno 40.200 tonami ter težko poškodovale s tor-pednimi zadetki dve nadaljnji ladji. Izmed zaščitnih edinic so potopile 3 rušilce in eno stražno ladjo. Jate severnoameriških bombnikov so včeraj popoldne napadle zapadno Nemčijo. Rušilne in zažigalne bombe so povzročile predvsem v Munstru na Westfalskem veliko škodo v stanovanjskih predelih. Stolnica in tri druge cerkve so bile poškodovane. Nemška obramba, zlasti oddelki lovskih letal, so uničili velik del napadujočih sovražnih sil. Do sedaj je bilo objavljeno uničenje 51. po večini štirimntornih bombnikov. S tem je izgubil sovražnik pri svojih terorističnih napadih na nemško državno ozemlje v zadnjih treh dneh skupno 208, po večini štirimotornih bombnikov. Veliki uspehi isesnlke^a fstalstva Berlin. 11. okt. R. Letala za bližnje polete, bojna letala in strmoglavna letala nemškega letalstva so včeraj z močnimi s:Iami pcseg'a v hude obrambne boje pri Velikih Lukih in prinesla nemškim divizijam občutno olajšanje Nemška letala so napadala z bombami in strojnicami sovjetske čtte. tanke in vozila. Noč poprej so hudo bombardirala sovražne oskrbovalne zveze. Pri tem jc bilo med drugim 14 prevoznih vlakov hudo poškodovanih, deloma pa zažganih. Nermk; lovci so se izkazali v številnih letalskih b:tkah Neka lahka protiletalska baterija je preovčerajš-njim v nekaj urah sestrelila 7 sovjetskih bojnih letal. Odl;kovancc s hrastovim listom, kapttan Hans Friedrich Rudi. poveljn:k skupine strmoglav-cev, jc izvršil svoj 1500 polet proti sovraž niku in je prvi nemški letalec, ki je dosegel tako visoko število poletov nad sovražnika. Sovjetska vojska prs^ težavnimi nal&gaani London. 11. okt. R. O r.dnuku nemške fronte na vzhodu ugotavlja angleški maršal Gordon: Nemške čete so odpeljale vse svoje zalege in orožje ter so ostale docela intaktne. Nemške operacije postavljajo sovjetsko vojno vodstvo pred težavne probleme. Največje težave pa imajo z dovozom, ker so Nemci uničili vse vojaške naprave pred izpraznitvijo. Ojačenje nemške protiletalske c hrambe London. 11. okt. R. Neki pilot angleških brzih letal poroča v londonski poročevalski 6lužbi, da se je nemška letalska obramba v t -m-m m M zadnjem času zelo ojačila Nemški nočni lovci napadajo angleška letala žc na do'etu. Ža reče krogle razsvetljujejo nebo. Tudi protiletalska obramba na zemlji se je zelo okrepila in je zlasti pro4i'etalsko topništvo zelo oja-čeno. Obnova prometnih zvez v srednji Italiji Rim, 11. okt. R. Maršal Graziani je kot minister za narodno obrambo odredil ustanovitev posebnih delovnih poveljništev. Ta po-veljništva bodo imela nalogo obnoviti ceste in prometne zveze v srednji Italiji, da se zagotovi preskrba z živili. Boljševiški zastopniki v Alžiru Tanger. 11. okt. R. V Alžiru je napovedan prihod 55 sovjetskih zastopnikov. Del teh boljševiških odposlancev bo pridcljen tako imenovani sredozemski komisiji, ostali pa bodo priključeni sovjetskemu poslaništvu v Alžiru. Malo laskavo za Roosevelta Buenos Aires, 9. okt. R. Severnoameriški nadškof Spielmann je izjavil, da nj sodeloval pri pogajanjih z Badogliem. Na ta način se hoče zavarovati pred Rooseveltovo in Chur-chillovo politko. ki je izzvala v Zedinjenih državah toliko razočaranja. Strahotne izgube angloameriškega letalstva Madrid, 9. okt. R. Španski general Jahue piše o terorističnih letalskih napaa h na Nemčijo. Angleškemu in ameriškemu letalstvu se obetajo spričo boljše nemške tehnike vedno večje izgube. Te izgube so že d0 sedaj strahotno visoke Kvantiteta Angležev in Američanov je na koncu koncev manj odločilna ka' kor kvaliteta in tehnična prednost, ki predstavljata moč Nemčije. Madrid, 9. okt. R. Vojaški sotrudnik lista »Ariba« piše. oia sc izgube ameriškega letalstva zelo visoke, da pa se bodo brez dvoma šc bolj povečale. Angleško barbarstvo Rim. 8. okt. DNB. »Corriere della Sera« poroča: V nekem predmestju Neaplja je britanska patrola zajela 17 letno dijakinjo ter jo mučila. Ko je dijakinja hotela uiti, so jo vojaki ustrelili s tremi streli iz revolverja. ¥ LmMh 3 Učinkovit propagandni obhod dela dzmcfaamluh presto-velfeev — Dva ognjevita in pomembna csgavsra Ljubljana, 11. oktobra. Včerajšnjo prvo domobransko oddajo v ljubljanskem radiu so prostovoljci, ki so se priglasili v Slovensko domobransko legijo, a še niso vpoklicani, porabili za propagandni obhod po Ljubljani. Prvič so pri njem nastopili s svojo zastavo, našo staro trcbojnico, ki jim je bila priznana in ki so jo ljudje povsod spoštljivo pozdravljali. Propagandni obhod se je razvil v mogočno manifestacijo in je bil pomemben zunanji izraz našega novega narodnega in političnega položaja. Malemu slovenskemu narodu je po zaslugi velike nemške države dana sedaj enkratna prilika, da v složni in enotni volji kuje svojo usodo in spdeluje pri cblikGvanju bodočega obraza Evrope. Mogočna Nemčija nudi slovenskemu ljudstvu vso potrebno varnost in vse potrebne pogoje, da si vsi Slovenci zagotovimo srečno bodočnost. Zato pa je naravna in samoumevna dolžnost vseh Slovencev, da se oddolže Nemčiji za njeno velikodušno dejanje z lojalnim in odkritim zadržanjem. Nemški vojak je znan kot najbolj pogumen in junaški na svetu. Po razvoju vojnih dogodkov je prišel tudi k nam, ne z napadalnimi nameni, temveč s čvrsto voljo, da s svojim močnim orožjem obračuna z vsemi banditi in razdiralci ter vzpostavi v naših krajih od vsega prebivalstva tako toplo zaželjeni mir in red. Slovenskemu domobrancu mora biti nemški vojak zgled neomajnega borca proti boljševizmu na eni in plutokraciji na drugi strani, kakor je tudi Nemčija danes edini resnični branik zoper bolj-ševike. Častna zadeva vsakega za borbo sposobnega Slovenca mora biti, da se uvrsti med slovenske domobrance in pod vodstvom svojih lastnih poveljnikov pomaga, podprt od nemškega vojaka, enkrat za vselej pomesti komunistično pošast iz svoje lepe domovine. Peh$d mladine »Narod naš umreti noče!« Ta mogočna življenjska izpoved slovenskih domobrancev in z njimi vseh pravih Slovencev je včeraj vedno na novo orila po ljubljanskih ulicah. Del prijavljenih, a še neuvrščenih prostovoljcev je priredil izpred začasne domobranske vojašnice v Srednji tehnični šoli propagandni cbhod po glavnih mestnih ulicah. V številčni moči približno enega bataljona so stiumno korakali mladi fantje ter s popevkami in vzklikanjem dajali izraza svoji železni volji, po nalogu in v službi zdravega slovenskega naroda narediti že enkrat konec blaznemu komunističnemu uničevanju na naših tleh. Z upravičenim ponosom so nosili svojo novo zastavo, našo staro belo-modro-rdečo troboj-nico. Kjer koli so šli, povsod so ljudje, ki so 9e zbirali na pločnikih, navdušeno pozdravljali zastavo in mlade borce. Obhod se je tako razvil v prepričevalno manifestacijo domobranske in splošno slovenske misli. Naredil je najgloblji vtis na vse, ki so mu bili priča, tako na domobrance same, kakor na ostalo občinstvo, med katerim je pridobil veliko število novih pristašev. Med navdušenim petjem slovenskih domoljubnih pes-mi in legionarskih popevk so prostovoljci krenili najprej čez šentjakobski most in mimo cerkve sv. Jakoba na Stari trg. Njih ognjevito petje je privabljalo na ulice vedno nove množice. Enako je bilo potem dalje po Mestnem in Marijinem trgu. pa po Miklošičevi in Blei-vveisovi cesti, dokler se sprevod ni ustavil, uvrščen v strumne kolone, na ponosni aveniji od pošte proti Tivoliju. Tudi tu so bile na pločnikih že zbrane go?te množice. Kar videlo se je, kako vedno bolj mogočno vpliva na nje domobranski nastop in kako utira odrešilni domobranski misli pot v vsa srca. Ko so fantje peli, so pele z njimi tudi vae množice in petje se je razlegalo iz mestnega osrčja daleč ven proti periferiji. Čista vest in čisti računi Z balkona »Emone« je domobrance nagovoril njihov tovariš, prostovoljec Ljer-ko Urbančič. V svojihegnjevitih in jedrnatih izvajanjih je naglašal. da je usoda določila domobrancem nalogo, da dvignejo zastavo in hodijo z njo vedno pred množico, n'koli pa ne za njo. Domobranci gledajo resnici in pravici naravnost v oči in ni jih strah ničesar in pred nikomur, saj so si svesti svoje moči in pravice. Nastopili so z vzvišenim namenom, da ustavijo prelivanje krvi, in ne, da bi jo prelivali. Zato je Bog z njimi. Domobranci so- stopili, je ob navdušenem pritrjevanju domobrancev in ostale množice nadaljeval govornik, v prve vrste in premagujejo vse zapreke. Dobro si bodo vtisnili v spomin vsakogar, ki hoče ves njihov boj gledati le od strani s prekriža-nimi rokami. V tem prizadevanju ne bodo nikoli klonili, kajti njihovo dnevno povelje jim ukazuje, pomesti dosedanje nezdravo javno mnenje in ustvariti novo. Ne boje se svojih rdečih sovražnikov, četudi imajo partizani za svoje zaveznike in vojne tovariše badoljevske izdajalce. Prišel je čas, ko je treba pomesti z vsem špekulantstvom in z vsako dvoličnostjo Nadaljevanje na 2. strani Massen der Landwehr-Freiwulige i und der Laibacher Bevolkerung vor der Hauptpost — Množice domobranskih prostovoljcev in ljubljanskega prebivalstva pred glavno pošto Nadaljevanje s 1. strani ter se jasno opredeliti. Imeti moramo čiste račune za bodočnost; kdor ni z nami je proti nam! Jasni in odločni stavki so bili sprejeti od vse množice poslušalcev s kipečim navdušenjem, ki si je naposled poiskalo duška v h;mni »Hej Slovenci«, ki se je iz tis:čev in tisočev grl razlegala po vsem osrčju mesta. ura Pmraalatišna Izvajanja pisatelja Stan!«a Kodpra Medtem je prišla pol dvanajsta ura, ko se je pričela prva domobranska oddaja v našem radiu. Iz radijskih zvočnikov se je mogočno cglasil idejni nagovor mladega pisatelja, domobranskega prostovoljca Stanka Kociora, ki je razvijal v glavnem naslednje misli: Gre za bit' ali ne biti slovenskega naroda. Slovenska javne st ne sme več pasivno stati ob strani spričo dogodkov, kajti to stiahotno stališče ji nalaga soodgovornost za vse nesreče, ki so jih komunistični izkoreninjenci navalili na pleča na-Semu težko preizkušenemu ljudstvu. Ako bi bili že v začetku vsi odklonili strupeni napoj komunistične podtalne propagande in pazno pregledali, kdo se je namenil, da r.as »osvobodi«, bi ne bilo nitj desetine tega gorja. Tega gorja so v polni meri sokrivi tudi prenasičeni vsevedneži, poulični in kavarniški vojskovodje, ogleduhi. zakotni modrijani, politika.nti ter strahopetni računani. Zdaj mora biti vsega tega konec. Nastopili so domobranci, ki niso in ne bodo nikomur zaščitnica, pač pa bodo slovenskemu narodu ščit. Odločitev je za vsakogar lahka. Na eni strani so domobranci in organiziran slovenski narod, na drugi strani pa nihilistični protinarodni zarotniki, ki izpovedujejo, da velja njihova borba vsakomur, ki ni komunist, pa naj bo te ali one narodnosti, te aH one stranke. Kljub vsemu temu pa so še ljudje, ki si delajo blazne utvare, še vedno se čuje, da »žrtve morajo biti«. V resnici pa to pomeni. da pri nas mora biti nered, ker le v neredu in kaosu morejo komunistični načrti uspevati. Nedavno so ti blazneži proglašali, da smo ravno mi ubogi Slovenci poklicani, da prevrnemo fašizem. Slovensko ljudstvo in njegovo imetje so hoteli žrtvovati tuji zaroti za tuje politične koristi. Po istem izdajalskem povelju bi morali sedaj vsi Slovenci, ki ne čutijo komunistično. nastopati proti nemški vojski ter izzivati še večje nesreče, kakor da gorja že ni dovolj. Nemška vojska ni prišla k nam z napadalnimi nameni, ampak po zahtevi položaja, da po predaji italijanske vojske na tem ozemlju vzdrži in vzpostavi red in varnost. Nemški vojak je dovolj močan, da se ne bo dal motiti pri izvajanju te naloge od peščice druhali. Partizanske borbe se ne more opravičevati z ničemer, prav z ničemer in komunistični poboji slovenskega ljudstva so strahovita zabloda. Naše ljudstvo stoji pred odločitvijo, da v boja za boljševizem zapravi vse tako temeljito, da bo za slovenskim narodom ostal le spomin. Temu nasproti pa stoji zahteva, da v edinosti in slogi rešimo, kar je še v naši močL Zgodovina nam kaže, da propade vse, kar ni v skladu z narodnimi interesi. Ne dovolimo, da bi skrunilci slovenskega imena v svoje osebne namene žrtvovali vse, v čemer smo videli in vidimo svojo srečo-!« Ob koncu svojega govora, ki je povsod naredil najgloblji vtis, je g. Kociper pozval domobrance, naj se ne plašijo ničesar. Nikogar ni na svetu, ki bi jih mogel zaradi njihovega nastopa obsojati. Tudi kdor morda še danes blati in pljuje nanje, bo nekoč spregledal in jih hitel blagoslavljati. Svet bo razumel veliko skrivnost žrtve domobrancev. Takrat bi vSi radi stopili v njihove vrste, pa ne bo več mogoče. Vsakdo bo dobil plačilo po zaslužen ju. * Po končanem govoru je bila manifestacija zaključena s prepevanjem domobranskih pesmi, nakar so se domobranci in občinstvo mirno razšli. Propagandni obhod je v celoti dcsegel svoj namen: naredil je največji in najboljši vtis na Ljubljano ter pridobil misli enotne narodne fronte, katere izraz so domobranci, množice novih privržencev. Opozorilo avtorjem Posredništvo za avtorske pravice gletl^ glasbenih in dramskih del, ki ima po odločbi šefa Pokrajinske uprave z dne 1. oktobra 1943 (Službeni list z dne 6. X. 1943, št. 80) zdaj pravico, pobirati v ljubljanski pokrajini avtorske nagrade, sporoča vsem prirediteljem, da se nahaja njegova poslovalnica začasno v Ljubljani, Resljeva cesta 13/1, ki ima do nadaljnjega uradne ure za stranke od 11. do 12. ure. * posredništvo za avtorske pravice glede glasbenih in dmmskih del vabi vse pii Societa Italiana degli Autori ecl Editori (SIAE) včlanjene pisatelje, pesnike in skladatelje iz Ljubljanske pokrajine, da mu najdalje do 31. X. 1943 pismeno javijo, katera njihova dela, kdaj in kje so bila izvajana v letu 1942, v letu 1943 pa do 30. IX. Te podatke potrebuje posredništvo, da bo lahko od centrale SIAE v Rimu zahtevalo izplačilo avtorskih nagrad. Tudi oni člani, ki so morda že prejeli nagrade, naj se temu vabilu odzovejo z navedbo izplačanega zneska. Od 1. okto-ra t. 1. dalje vodi posredništvo o vseh izvajanih delih strego evidenco in bo plačilu avtorskih nagrad posvečalo vso paž-njo. Zaradi popolne evidence prosi končno posredništvo, da se mu pismeno prijavijo vsi slovenski avtorji, ki so bili včlanjeni v SIAE, UJDA in UJMA, pa tudi oni, ki dozdaj niso bili včlanjeni in želijo, da bi posredništvo zanje pobiralo avtorske nagrade. Poslovalnica, ki posluje do nadalj-nega od 11. do 12. ure, je začasno na Resljevi cesti št. 13/1, tel. št. 20—74. u— Pisarna Vodnikove družbe posluje vsak dan od 10—12 in od 16—18 v Narodni tiskarni, Puccinijeva ul. 5, I. nadstropje, kjer lahko naročite letošnje Vodnikove knjige, ki izidejo konec novembra. Naročnike sprejemata tudi knjigarna Tiskovne zadruge, šelenburgcva 3, in knjigarna Učiteljske tiskarne, Frančiškanska 6. 1% Ljubljane u— Novi grobovi, v nedeljo zjutraj ob 7 je umrla na Mestnem trgu 17/fn. v 93. letu starosti gospa Alojzija Rakove. Pokojna je bila ena izmed najstarejših ljubljanskih meščank. Na mrtvaškem odru leži v svojem domu ter bo v torek prepeljana na Žale v kapelico sv. Nikolaja, cdkjer bo ob 16 pogreb na pokopališče pri Sv. Križu. — V Ljubljani je 10. t. m. preminula gospodična Ivanka Jereb, nadzornica čipkarskih del v p. Pogreb bo v torek ob 15.30 izpred kapelice sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. — V starosti 74 let je v soboto 9. okt. umrla v Ljubljani ga. Roza čeme, rej. Legiša, vdova po učitelju in hišna posestnica v Šiški. Pokojnica je bila vzorna žena, zavedna rojakinja, rodom iz Mavhinj na Krasu. Njen pokojni sopreg je dolgo vrsto let učiteljeval v kraškem Tomaju. že med svetovno vojno se je černetova družina preselila v Ljubljano, kjer si je po vojni postavila lastni dem v Pavšičevi ulici. Po smrti soproga se je ga. černetova posvetila družini, za katero je res materinsko skrbela. Rajnko so v ponedeljek popoldne poležilj k večnemu počitku na dravelj-skem pokopališču. — V častitljivi starosti 80 let, zadet od srčne kapi, se je minuli petek nenado-ma preselil iz doline solz v večnost gospod Franc Matičič, posestnik v Slivcah št. 7 pri Rakeku. Pokojnik je bil marljiv in delaven gospodar, vzoren soprog in skrben oče 9 otrok, co-lečne volje in trdnega značaja kot kraška skala, a obenem dober in ljubezniv nasproti vsakemu. — Pokojnim-naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Razdeljevanje olja. Trgovci in zadruge v Ljubljani naj dvignejo v uradu na Novem tigu štev. 4 II nadaljnja nakazila za olje in sicer: dne 12. oktobra s črkami A—M, dne 13. oktobra s črkami N—ž. Potrošniki bodo na živilske nakaznice izdane od mestnega poglavarstva v Ljubljani (zelene barve), odrezki za maščobe št. 9—16, prejeli po en deciliter olja. u— Oddaja fižola. Vsi trgovci in zadruge morajo ves fižol, ki jim je svojčas preostal na zalogi, vrniti v Prevodovo skladišče I. na mestni klavnici in to istočasno, ko bodo prevzemali moko in olje. u— Slovenski Rdeči križ poroča: Odpo-šiljatel.je paketov za Gonars, Padovc, Re-nicci, Treviso in Rab, ki bivajo v Ljubljani in okolici, smo pozvali, naj pridejo po pakete v Kotnikovo ulico 16, ker teh ni bilo mogoče odposlati naslovnikom v taborišča. Nekateri odpošiljatelji paketov se temu pozivu še niso odzvali. Zato jim sporočamo, naj pridejo po pakete do vštetega 20. oktobra t. 1., drugače bomo pakete komisijonelno odprli in porabili vsebino, ki se dieloma že kvari, za pomoč potrebnim povratnikom. Ta poziv in obvestilo velja tudi za one odpošiljatelje paketov iz Ljubljane in okolice, ki morda niso prejeli pismenega obvestila. u— Nedelja je bila živahna, čeprav nismo imeli sonca, smo bili tudi s preteklo nedeljo prav zadovoljni. Ozračje je bilo mirno, temperatura zmerna, 15.4 stop. C. že zgodaj dopoldne se je po ulicah razvijalo življenje. V središču mesta, koder so radijski zvočniki, so številni ljudje, kakor je zdaj že običajno, pričakovali novih poročil. Zlasti je bila mladina razgibana, saj se je približal pričetek šole in je bilo treba poslednjo prosto nedeljo še brž izkoristiti za promenado in za razvedrilo. Domobranci so hiteli na zbor v tehnično srednjo šolo, od koder so potem šli v spre-vedu po mestu. Popoldne si povsod sreča-val izletnike, občudujoče prirodo v jesenskem krasu. Kjer je bila kakšna majhna senzacija, kakor n. pr. vrtiljak na koncu Kodeljevega, povsod se je zbiralo pestro Zatemnitev od 18. do 6. oziram Jla naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 6. julija 1941, št 142 in z dne 29. avgusta 1943. št. 89, ter smatrajoč za potrebno, da se določi nov čas za zatemnitev. °drejam: CI. 1. Od torka 12. oktobra 1943 do nove odredbe se mcraJo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 18.^do 6. ure. CI. 2. Ostali predpisi, kj jih obsega naredba z dne 6. junija 1941. št. 142. se ne spremene. LJubljana, dne 11. oktobra 1943. Predsednik: Kupnik. m p. ljudstvo. In zvečer so spet bile mrnžice zbrane na trgih pred zvočniki, po policijski uri pa je zavladal ob čajni mir u— šejska vrata so se odprla. Včeraj zjutraj je naša šolska mladina spet v trumah polnila ljubljanske ulice. Po počitnicah, ki so bile tudi letos precej izdatne in zelo sončne, je prišel dan šolske maše in danes se bodo na široko odprla šolska vrata. Zaradi nekaterih sprememb v učnem nacitu letos ni bilo običajnega uvoda, tradicionalnega dijaškega sejma. Trgovanje s knjigami se je šele zadnje dni razvilo okrog šolskih zavodov in po medsebojnem poznanstvu. Z novim šolskim letom so uvedene nekatere spremembe, o katerih smo poročali. GILL je odpravljen, realka je vzpostavljena, odpravljena je delitev klasične in realne gimnazije ha triletni nižji in petletni višji tečaj. S tem je tudi odpravljena mala matura po tretjem razredu. Vse te reforme so v polni meri ustregle šolnikom, dijakom in staršem, želimo samo, da bi naša mladina tudi v petem letu vojne bodro napredovala nam vsem v veselje", sebi pa v korist srečne bodočnosti. u— Ročni obzornik nudi vsem znanja o vsem. Dob: se s Priročn kom slovenskc-ita-1'jansko-nemško-a'gleškega jezika v vseh knjigarnah in na Novem trgu 5 za 20 lir broš. u— Operna pevka profesor Jarmlla Lily Gerbičeva pr čne s pr.vatnim poukom dne 15. oktebra. Poučuje klavir, solo petje, teorijo in deklsmacije od prv.h začetkov do popolne izibrazbe. Vpisovanje in zadevna pojasnila v t:rek 12. in v sredo 13. oktobra cd pol 12. do pol 13. in od 16. do 17 v čevljarski ulici l-II. u— Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. Redno vpisovanje za šol. leto 1943-44 se vrši dnevno. Naknadne prijave se sprejemajo še do 20. oktobra. Ravnateljstvo. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče Je znanje knjigovodstva, korespondence modernih jezikov, strojepisja itd. Novi dnevni in večerni tečaji prično 15. oktobra. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zvaod«, Domobranska 15. u— Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. Pouk vseh tr-govskin predmetov. Predavanja bodo letos po želji obiskovalcev predvidoma v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrati počivajo. Vpisovanje dnevno. Pričetek 15. oktobra. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-, trimesečni dnevni in vcčerfii tečaji prično 15. oktobra. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica. Pouk po želji dopoldne, popoldne ali zvečer. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj ter vse ostale tečaje se vrši redno vsak dan. Informacije, nove prospekte daje ravnateljstvo. u— Višji trgovski tečaj sprejema slušatelje-Ice, ki so dovršili višje razrede srednje ali strokovne šole, oziroma enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje še ves teden. Na razpolago prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Opozorilo Na. včerajšnji prireditvi slovenskega do-mobranstva pred glavno pošto smo opazili žalostno dejstvo, da se naši ljudje Se sedaj niso naučili pozdravljati svoje za-stiive. Pred glavno poŠto jfc namreč stala četa domobrancev z veliko slovensko tro-bojnico na čelu, ki so ji izkazovali čast nemški in italijanski vojaki, dočim se naši ljudje te dolžnosti niso zavedali. Ni dvoma, da je dolžnost vsakega Slovenca, da svojo zastavo spoštuje in ji izkazuje čast, ki ji gre. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAM A Četrtek, 14. oktobra, ob 16.30: Cvetje v jeseni. Krstna predstava. Otvoritev dramske sezone. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Sobota. 16. oktobra, ob 16: Kovarstvo in ljubezen. Red Prvi. Nedelja, 17. oktobra, ob 14: V Ljubljano jo dajmo! Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ob 17: Cvetje v jeseni. Izven. Cene od 22 lir navzdol. OPERA Sreda. 13. oktobra, ob 16: Traviata. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Sobota. 16. oktobra, ob 16: Orfej in Evri-dika. Otvoritev operne sezone. Red Prvi. Nedelja, 17. oktobra, ob 16: Madame But-terfiy. Izven. Cene od 32 lir navzdol. RADIO LJUBLJANA TOREK, 12. OKTOBRA 1943 8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.15: PoročUa v nemščini in slovenščini. Prekinitev oddaje. 12.20—12.30: Uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini ln slovenščini. 12.45—14.00: Zabavni koncert. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15— 15.00: Popoldanska glasba. Prekinitev oddaje. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Zabavni koncert. Prekinitev oddaje. 19.00—19.30: Igra zabavni trio. 19.30—19.45: Poročila v nemščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v Italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—20.00: Mala medigra. 20 00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: »Priljubljene melodije. Igra Radijski orkester, vodi dirieent Dra. 17147-6 ŽENSKI PLAŠČ temnomoder, jesenski, predvojno blago, 'prodam. — Ogledi med 10. in 12. uro v Beethovnovi ulici 4-II., vrata 7. 17083-6 BREZOVE METLE držaje za lopate, omela itd. dobite pri Gospodarski zve zi — Bleiweisova 29 in Maistrova 10. 17071-6 ELEKTROMOTOR 5 in pol PS, znamke A. E. G., prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 17575-6 ELEK. LIKALNIK češke znamke, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17574-6 FOTOAPARATE za Leica film. Trieder 6 X, Kinoprojekcijski a-parat za 16 in 9 m/m, nevilicijski aparat in slično ugodno proda Fototehnlka. Tyrševa 15 17565-6 ZIMSKO SUKNJO črno, in blago za sukn'0 prodam. Krakovski nasip 26. pritličje, levo. 17572-6 BOE lisičje in dihuneve, nove in stare, stare in nove us-njate kovčege m aktovke, ter dobro ohranjene polhove čepice, dalje čebelni vosek, domačo šetino, zaj-čie kože. tudi letne polhove kože, surove in že stro-jene ter vse kože od divjačine in nogometne žoge in duše kupuje trgovina Zdravič. Ljubljana, Stari trg 30. 16638-7 PRAZNE STEKLENICE vseh vrst kupim in plačam po najvišji ceni. Guštin B., Vodnikov trg 2. 318-7 MANJŠO PREPROGO in bosanski tekač, cca 5 m, kupim. Kongresni trg 13/1. 17566-7 PRAZNE ŠKATLE od Mama mleka zopet kupujemo. B Guštin, Vodnikov trg 2. I-324-M-7 FOTOAPARATE, fotoprlbor — Radio ter slične predmete kupuje Fototehnika, Tyrševa 15 17564-7 SESALEC ZA PRAH »Elektro-lux« — novejši model, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sesalec«. 17569-7 VIŠINSKO SONCE, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Faeton«. 17568-7 ČEVLJE smučarske ali gojzerice št. 43 do 44 in zimske rokavice kupim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 17567-7 STROJE, šivalne in pisalne, kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 17314-7 ZMANKE, kupim ali zamenjam za gojzerice št. 43. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Manjša zbirka«. 17294-7 ŽELEZNE SODE kakršne koli, 200 1.vsebine, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 17453-7 PREPROGE rabljene ali nove, volnene ali polvolnene v približni velikosti 4.5x5 m, 2x11/2 m in 2x3 m. kupim takoj. Trgovina Zakrajšek, Miklošičeva 34. 17309-7 I.EICO ALI CONTAX kupim. Ponudbe na naslov : Miklavčič, Celovška c. 28a-I. 17456-7 SPALNICO in opravo za samsko sobo, trd les, moderno, ku pim. Ponudbe na o^las. odd. Jutra pod »Takoj koolm«. 175^1-7 JT najem > ■ KOŠKI VOZIČEK globok, iščem na posodo proti odškodnini. Naslov v vseh posl. Jutra. 17285-17 V NEPREMIČNINAH je dobra naložba denarja! Velika izbira nepremičnin vseh vrst in cen pri Jančar, Sv. Petra c. 27. 17600-20 NOVO HIŠO (enonadstropno) za Bežigradom, zamenjam za manjšo v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika 66«. 17599-20 PARCELO na lepi in sončni legi v Ljubljani ali njeni bližnji okolici do 200.000 lir kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Krasna lega«. 17485-20 PARCELO do 120.000 lir kupim kjer koli v Ljubljani Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Resen reflektant«. 17486-20 HIŠA zidana, štiristanovanj-ska, na Galjevici, naprodaj. Naslov v oglas, odd. Jutra. 17477-20 HIŠE, VILE ali parcele takoj kupim do 2,000.000 lir ali več. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pa tudi za večjo vsoto«. 17481-20 HIŠO V LJUBLJANI kjer koli, do 350.000 lir kupim. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Kupim takoi«. 17482-20 HIŠO ali VILO do 600.000 lir kupim v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Hiša ali vila«. 17*83-20 LEPO HIŠO ali VILO kupim kjer koli v Luib ljani in njeni bližnji okolici do 1,000.000 lir. Samo resne ponudba na oel. odd. Jutra pod »La-dis«. v 17484-20 KRASNO VII.O v središču mesta z velikim vrtom prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17533-20 HMHNIMsi ENOSOBNO stanovanje, išče mlajši zakonski par brez otrok. Plača tudi vnapre-j. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čim-preje 50«. 17295-21a STANOVANJE 1-sobno ali garsoniero — iščeta novoporočenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi 35«. 17591-21a PRAZNO SOBO čisto, preprosto s štedilnikom, event. enosobno stanovanje, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Št. 30«. 17578-21a TRISOBNO stanovanje, komfortno, vrt (bližina Stadiona), zamenjam za 2—4 sobno v središču ali v južnem delu mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Dam nagrado«. 17534-21 OPREMLJENO SOBO lepo. za 2 osebi, z uporabo kopalnice, takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17561-23 OPREMLJENO SOBO z eno ali dvema posteljama in s souporabo kopalnice, poseben vhod, oddam! — Medvedova 5a. 17312-23 SONČNO SOBO zračno, čisto, s posebnim vhodom, oddam eni ali dvema osebama.. Očko, Mar-montova ul. 40. 17308-23 LEPO SOBO s kopalnico, oddam. Tržaška c. 13-1. levo. 17306-23 PRAZNO SOBO ali opremljeno, s posebnim vhodom, oddam gospodu. Podiunska 25-1. 17292-23 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, oddam takoj. Bonač. Muzejska 7-V. 17455-23 OPREMLJENO SOBO lepo. s posebnim vhodom, oddam. Streliška 22-II. 17601-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam dvema ali trem osebam z možnostjo k\i-hanja Zg. šiška, Vodnikova 165-1. 17526-23 SOBO s posebnim vhodom oddani. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17530-23 tEZBSEBSS PRAZNO SOBO ari i delno opremljeno, s štedilnikom, iščem v šiški — Aleševčeva 33. 17571-23a OPREMLJENO SOBO s štedilnikom, iščem. Po-1 nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi«. 17298-23a | SKROMNO SOBICO iščem. Event. bi namesto | plačila poučeval klavir, klavirsko harmoniko, nemščino, angleščino ali italijanščino. Ponudbe na ogl. J odd. Jutra pod »Nezapo-1 slen glasbenik«. 17280-23a| OPKLMLJENO SOBO s souporabo kuhinje, iščeta mladoporočenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. nov.« 17454-23a VDOVO ali ločenko, mlajšo (resno), želim spoznati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubezen«. 17284-25 GOSPODIČNA srednje starosti z lastnim stanovanjem in gospodinjstvom, želi znanja s simpatičnim gospodom od 38 do 45 let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Resno«. 17283-25 Razno DOBRO NAGRADO dam tistemu, ki mi preskrbi 2—3sobno stanovanje s kopalnico, za takoj ali november. — Najemnino plačam za dalje časa v naprej. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Novoporočenca«. 17563-37 ŠIVILJA Leopoldina Strnad. Rožna uilca 41 II. se priporoča cen j. damam. — Sprejema tudi vsa popravila. 17560-37 POZOR PEKI! Vse vrste parne pekovske peči. hitro in solidno popravlja ali prestavi tvrdka Aleš Franc, ključavničarstvo — Ježica št. 12, pri Ljubljani. 17304-3'' SLOVENSKA MATICA naznanja žalostno vest, da je umrl član njenega nadzorstva, gospod MIHAEL ROŽANEC TISKARNIŠKI RAVNATELJ V POKOJU Za društvo zaslužnega člana ohranimo v prijaznem spominu. V Ljubljani, dne 11. oktobra 1943. ODBOR Naša iskreno ljubljena mama, stara mama, prastara mama bi tašča, gospa RAKOVC ALOJZIJA nas je danes za vedno zapustila v 93. letu starosti. Blaga pokojnica leži v svojem stanovanju, Mestni trg 17jTH. Pogreb bo v torek 12. t. m. ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 16. t. m. ob 10. nri v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana, dne 9. oktobra 1943. Žalujoče rodbine: RAKOVC, FRANTAR, MOSETIZH, PEHANI ,r ■ : ;; Zahvala . Ob težki izgubi naše nadvse ljubljene mamice, gospe Hribar Mijane roj. POLEGEG se tem potom vsem dobrotnikom za njihovo sočustvovanje, lepo cvetje ter gmotno podporo, najiskreneje zahvaljujemo. Dev. Marija v Polju, 11. X. 1943 žalujoči otroci: IVAN, TONČEK, JANA, ŠTEFKA Naznanjamo, da nas je dne 11. oktobra 1943 v 76. letu starosti za vedno zapustila naša mati, gospa JUDITA MEDVED roj. ŠUHA VDOVA PO TRGOVCU Pogreb bo v sredo 13. t. m. ob 15. uri iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. oktobra 1943. Žalujoči otroci: CIRILA, IVO, MIMI. JOŠKO in ostalo sorodstvo U consorzio »Jutro« quale editore: Stanko Viraut — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« TnseratenteU verantwortlicb — Za Inseratni oddelek odgovarja — Responsabile ♦