Razširjena proizvodnja ob uporabi majhnih sredstev
Ako ocenjujeimo dejarvnost de-lavskega sveta tovarne volneaih tkanin »Vuije« pri Leskovcu, te-daj moramo v prvi vrsti po-udariti izvršitev plana za leto 1955 tako po količini kakor tudi po vrednostl. »Vučje« je popol-noma izvršilo svoje obveznosti do družbe, po količinl s 102,6"/o, v bruto produktu pa s 100,28°/». Ta uspeh so dosegli v prvi vrsti zaradi pravllnih stallš* delav-skega sveta pri bistvenih vpra-šanjih praizvodnje. Doseženi re-zultati nam postanejo kaj razum-ljivi, če pogledamo, kakšna vprašanja je obravnaval In reševal delavski svet.
Polno izkoriščanje lastnih delavnic
Delavski svet je na svojih se-Stankih aajveč razpravljal o vprašanju prolzvodnje, o kvali-teti proizvodov, tzvrševanju pla-nov, o normah. produktivnosti dela, delovni disciplini, finanč-nem in komercialnem poslovanju, o naibavi surovin itd. Najvažnej-ša stvar, na kateri se je delav-ski svet često zadržal, je bila razširitev obstoječe kapacitete podjetja in njegova tehnološka ureditev ter »rganizacija procesa proizvodnje.
?odjetje je kupilo predilnico z 800 vreteni, ki bo bLstveno iz-boljšala stanje glede preskrbe tkalnice s predivorn. V »Vufjua pričakujejo, da bodo dobili tudi novo predilnico, o kateri so že toMko govorlli. Da bi razširili kaipactteto podjetja m ga tehno-loško uredtli, so na vzpodbudo delavskega sveta nabavili neka-tere  stroje   za   nalančnejšo   ob-
delavo prodzvodov. Delavski svet se je prav tako uspešno bavU tudi z naslednjim najvažnejšan vprašanjem podjetjs, z dogradit-vijo delovne dvoraiae.
Toda največji uspeh delavske-ga sveta »Vučja« je vseka<kor prihranek na stroških pri na-bavi strojev, s katerimj so do-; kaj razširidi asorttment proizvo-dov. Tu namreč ne gre za nakup, temveč za izdelavo strojev v saimi to-varni.
Ta problem je btf v podjetju že star. »Vučje« je lahko izdelo-valo volnene tkanlne samo za letno sezono. Ko so uvideli, da se s tako proizvodnjo ne morejo uapešno kosati z ostalimi part-nerji na tržišču, je delavski svet sklenil, da bo povečal število artiklov za vse sezone. Predvsem je bilo vpraSanje, fcako proizva-jati moško Ln žensko kamgarn blago, odeje, gabardene za pla-šče, velur in krombi blago. Toda za proizvodnjo vseb teh artbklov so bili potrebni novi strojl. »Vučje« pa ni imelo sredstev, da bi jih nabavilo.
Pomožni delavnici se je posre-čilo, da je napravila stroj za puljenje in stroj za striženje blaga. Stroj za puljenje tekstil-nega blaga Je stal pcxljetje samo 2,5 miliijona dinarjev, dočim b! ta stroj, če bi ga uvozlli, sta! v devizah 28 mi.li>jonov dinarjev. Stroa za striženje je stal podjetje 2 milijona namesto 8.5 milijonov, kolikor stanejo inožemsk: stroji. Talco »Vučje« zdaj latoko proiz-vaja vse vrste voloenega blaga in drugih artiklov za vse sezone.
Moramo ppiipomniti tud; to, da so te straje izdelali brez tuje pomoči  s  sredstvi  iz sklada  za
samostog.no razpolaganje. Prvl uspeh jim je omogočil, da so se lotil; novih pobud. Zdaj v svoj; delavnici dokončujejo stroj ia. odpiranje krombija.Toda ne samo to. Pomožna delavnica »Vučje« izdeluje tudi rezervne dele za te stroje. Prej so te rezervne dele uvažali. S tem so dosegli dve stvari- Po eni strani popol-nama izkoriščajo kapaciteto de-lavnice, po drugi strani pa so v zadnjih štirih letih zmanjšali uvoe rezervnjh delov za 4O°/o.
Metode delavskega sveta
Delavskl 9vet »Vučja« taa 37 članov. V letu 1955 je imel 14 sej. Seje so navadno sklicevaLi nekaj dni prej s skupnim pozivom na podpis. V »Vučju« nimajo nava-de. da bi vsakemu članu posebej poslali vabllo na sejo. O dnev-nem redu seje se član; sezna-nij<- takrat, ko dobijo povabilo Ker pa so ugotovilt, da imajo na ta način člani delavskega sveta premalo časa, da b; se pnpravili za diskusijo, zato v Z3dnjem času, zlasti takrat. kadar gre za važnejša vprašanja. pošiljajo članoin material za seje vnaprej.
Za vsakc sejo določa dnevni red predsednik delavskega sveta skupno z direktorjem in drugimi voditelji podjetja.
Na sejah so prisotni razen fla-nov delavskega sveta tud: po-sameznl voditelji oddelkov In sektorjev To je pozitivno vpH-valo na razmah razprav Toda kljub temu v »Vučju« niso nii kaj posebno zadovoljnf i udeiei-bo večine članov delavskega sveta v diskusijl. Pravijo. da je
glavnl   vzrok   temu   to,   ker   se
člani deLavskega sveta premalo zammajo za nažo gospodar?ko situacisjo iq za ukrepe. fc jib. na tem področju sprejemamo To velja prav tako tudi za člane Zveze komunLstov, ki jih je v delavskem jvetu 25
Da bi bilo bodoče delo dela"-skega sveta še bolj uspešno, je potrebno dvigniti predvsem !zo-brazbo članov. Sarao na ta nafin
bo delavskj organ lahko teme-Ijito \rodil podjetje im reževal vsa, pa tudi najtežja vprašanja. V tem pf>gledu je treba glavno skrb posvetiti predvsem gospo-darskemu izobraževanju Ce bodo tako delali. tedaj bo deiavskj svet »Vučjao zmogel abvladatj problematiko podjetja in pravil-no zastopati koristi svojega koiektiva v okviru naše družben« skupnosti.        Velimir Mitrovič