Zaklad na otoku. Iz aufilegkega prevedel Paulus, (Dalje.) Med tem pa sta si prišla grasfi.ak Ut kapilan Smollett hudo narazen. Brašcak svojega mnenja prav uič u" skrival, preziral je katilana, Kayilan pa z njxiri sploh ni govoril, razven či i* bil vfirašan, in tistikrat Je odgcvar ,al ostro. kratko in sulio ter nobeae liesede preved. Ce ga je graščak u gnal s švojimi dokazi, je sicet pci amal, da je napafino sodil moštvo, da sq nekateri zares brihtni in vporebni da si boljSih želeti ne more in d.a s Sim ne da niBesar očitati, In v naSc ia flrnioo ao je naravnost zaljubil. — ¦slAmpak", ie dejal, ,,vse kar morem re gi, je to, da še nisuio cloma in da mi Ko2n]a ne ugaja." Na take besede mu jo graščaK ofcrnil vsigdar hrbet, stopil po krov.uin iezno ler' zaniCljivo tišfial svojo brado K zrak". ''jJ<& ,,Se malo^ Je 'delal od tafclii pril* SaK, ,,pa se bom razletel!" Nokaj časa smo imoli slabo vretae, ki je pa le dokazalo dobre lastooeti «Hlspaniole." Moštvo je bilo vse = skozi zadovoljno, in če bi ne bilo, do yem, kaj bi jih naj zadovoljilo. Kajti odkar je plul Noe na vodah, mendA še ni kdo moštva tako iazvaial z danii, kakor naš graščak, Dvojni grog so dobili ob vsaki najmanjSi priliki in pijača je tekla ob eosebnih dneK, n. pr. Oe je grašcak izvedel, da zna katen izmed inoštva svoj rojstni dan, in sod ;abolk je stal na krovu odprt za v.:.a "kogar, ki se mu jih je zljubilo. MNi6 dobrega ne bo iz tega prišio!" je pravil kapitan zdravniku. — ,,Razvadi moštvo, pa boS imel vrai.fi na- krovu! .To je moje pr&priCanjc 1" T.oda to pot je prišlo nekaj dobr.ega iz jabolcnega soda, kakor bodot^ kmalu 6uli. Kajti da ni stal sod tu na krovu, nihče bi nas ne bil opozoril ao f-reteco nevarnost in slepo bi bUi poginili v izdajstvu ia uporu. To je pa prišlo takole. Zapustili smo običajno pot trgov skih' ladij ter se obrnili proti našemu oloku — nalanCneje ne smem povedati njegove lege —, bližali smo so mu in skrbno smo pazili, kedaj se prikaže na obzorju. iTisti dan je bil zadnji naš^ga \>ofovanja, tako smo približno ra^unali - Po no*5i ali pa najpozneje predpoldac drugega dne bomo zagledali otok, swo sodili. .Vozili smo južno proti lugoza &adu, imeli smo ugoden veter iii inirno morje Pod težo jader se 48 naša ..Hispaniola" krepko gugala in od časa dd časa je oškropil visok val jadro uh spreilajem jadrniku s svojimi peiiami. Moštvo \q bilo na nogah, Xtse ie LUo dobre volje, saj se je grvi del na-šega potovauja bližal koncu. Solnce je zašlo za neizmernim mcrjem, svoje delo sem opravil in skloail sem, da ležem spat. Pa zahotelo se mi je, da bi si Se vzel eno jabolko. Zlezel sem na krov. Mož, ki je slražil na sprednjem koncu ladj«, ]e g-edal po morju, kje bi se prikazai 0ick, krmar si -e potihoma žvi^gal '.iyazoval jadra, molk je vladal na wpy vu in po ladji, le valovl so nalahno pljuskalj ob ladjino steoe. Prišel sem do jaKolčnega soda, -• jkoraj Cisto prazen ]e bil. Zlezel sem vav\\ s oelim telesom, sodel na dno iu si privogfiil osvežujoši sadež. Pa tema in tihota iu uspavajoči raMi 5um Tftlov Je (aKa vplival na moje aliuleno telo, da sem zadremal, ali vs.aj bil na tera, da zadreraam. Nenadoma sem se zdramil« Nekdo ]o 3 težkim telesom Bedol pb fcod io nekaj je zaropotalo goleg njt* ga- 8od se je stresel, ko sa \o s svojo celo (ežo naslonil na njega. Semto tel skociti iz njega, ko mož začne gosoriti. Silverjev glas je bil ia io sem zaŁul prve njegove besede, bi se no bil |jQkazal iz soda za ves svet ne« iTibo sem fiepel, tresel sem se in poslušal &em poln strahu in obenem taflaveHLnost!, lcajti že kar iz prvih Silverjo vih besed som razumoljda zavisi sedaj od mene življenje vseH pošteniH l;adi na krovtu xr. ..Tistikrat", ]c pravil Silver, v]"o bil Flint kapitan, Jaz pa njego« aleward.* Na istih doskah sva služila _s starim Petrom, on Je izgaSU eroje o^i, jaz pa nogo. • Izgovori: stjnSrd — laffijski 0- bkrbnikV ^ . ..x. (Dalje pnhodniiC.)