P»9min<¡ plačana » fo;»»mi
LETO L ŠTEV. 40	Koper, petek 3. oktobra 1952	POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
KOMUNISTI POLAGAJO OBRAČUN SVOJEGA DELA PRID VI. KONGRESOM KPJ
PARTIJSKA KONFERENCA KOPRSKEGA OKRAJA
SAMO Ml BOMO ODLOČALI 0 SVOJI ZEMLJI
VZLIKA ¡»RELOMMCA
Z okrajne partijske konference v Postojni
V nedeljo se je zbralo v Izoli 287 delegatov, članov Partij." iz vseh koncev koprskega okraja na ili. partijsko konferen:o. Poleg dele-gaaov so bili prisotni vudi številni gostje-nečiani Par.:je iz vrst delavcev :n kriv: : v. -Med drugimi so bili navzoči vadi član CK KPJ Boris Ziherl, član CK KPS France Pe-rovšek. komandant VUJLA p:>lkov-bJc Mloš Stamatovde. svetovalec zvezne vlade pri Vojni upravi ing. Pavle Zavcer, člani mestnega komi-
teja KP iz Trsta tov. Bortolo Pe-tmnio, Mrak in Kenda in predstavniki Partije iz bujskega in seža.i-skega okraja.
Po otvoritvenih pozdravih in izvolitvi delovnega predsedtvu je sekretar okrajnega komiteja tov Julij Beltram porial por -čilo o cie-lu Partije v našem okrjau od zadnje konference do danes. Referent ;e r..-. jprei ne liro ko orisal sedanje p .-li-ičnc stanje v svetu in odnose med I.i'iio in Jugos'.-tvijo.
gibanja ali Partije, : ivnih Ijtuli. kfr vi izhod za -ilo, so v-i rešitve, ki jih (lik
iz govora tovariša Bettrama
tovariš referent podal izčrpen pregled svelovuo političnih dogodkov in se dalj ča-a zadržal na odnosih med Italijo in Jugoslavijo v zvezi / vprašanjem Trsta.
Krono \-<!ii iliploinatičnim inanCT-mm daje italijanski ti-k. ki med «e* boj tekmuje, kilo ho prvi v blatenju in di-skreditiranju Jugoslavije. Nobene razlik.- med deklarativno fašističnimi ali kominfonnističnimi in drugimi časopisi. Kaj je bolj podi«». kot očitati Jugoslaviji nc-olidnost s strani italijanskih urednikov. Boli jih vsaka pomoč, ki jo prejemamo od Zapada. 7. lasi i pa orožje, ki po gledanju t«-h in tudi vodilnih krogov
Tur. Julij Hellrnm
Italije ni \ dobrih rokah. Da ne omenjamo seveda obrekovanja na-prairi jugo-lovan-ki ljudski armadi, o njeni sposobnosti, udarni -ili itd. in iilo če-tokrat postavljajo pr,Ireno po nekem obrambnem pasu tu nek ji* \ \ /h (Kini Mpali.
•Sistematično -e v t Lsk u dela na tem. da hi zmanjšali vpliv Jugoslavije kot faktorja mini v «velu. In glej ironijo. Bolj kot Italija govori o svoji vlogi kot najbolj izpostavljen in od nepo^Tednega soseda ogroženi del Atlantskega pakta, vidimo, da je /. zldižanjein med Jugo-lavijo, Avstrijo, Grčijo in Turčijo ee/. noč prišla na dnigo, če ne na deseto metlo! In !'• balkanske države, ki >o na svojih prsih poizkusile, sosedo na drugi strani Jadrana, bodo budno rpivinljale poželjive poglede Rima čez Jadran na Balkan, pa četudi italijanski generali govore o »oh-ramlini-in zidu v \ zhodnih Alpah«.
\ ečjega udarea -e Italija ni mogla hali niti pričakovati. \ Italiji ne najdete isnega glasila, enega časopisa, ki ti pozdravil zliližanjc med Ju-goslavijo. Grčijo, Turčijo in Vvslrijo.
Končno, kdo more odločati o nečem. kar je na-e. Italijo «mo z nrož-jem /ap',dil »»d tod, kjer je pu-tila -amo krvave -ledove. Italije nihče noče, ne danes, ne včeraj, razen t¿ -tih. ki so prišli I/ Italije v Trst. Mi -mo -e in -e Iminn vedno borili za dokončno priključitev k Jugoslaviji, ne sinin Kopra in Buj. ampak vsega ozemlja, ki je etnično jugoslovansko. Mi ne zanikamo, da na oreinl ju od Novega grada do Tržiča živijo tudi
ljudje italijanske narodnosti. In to v mestih, ki ležijo kot oaze na strnjenem slovenskem ozemlju, ki so nastala skozi stoletja na način in z namenom, ki ne dela časli tistim, ki zahtevajo »kontinuirano" etnično črto in njihovim prednikom.	^
Nobenih težav ni in ne more hiti l > r i reševanju sožitja med Slovenci in Italijani, kjer -•> narodi enakovredni in drug drugega -poslujejo. \ Jugoslaviji je to vprašanje urejeno. Na Italiji je vrela, da pokaže dobro voljo in resi vprašanje slovenske manjšine v Gorici in Slovcn-ki Benečiji. ki še svojih narodnih šol nima.
In končno -e besedo o stališču ko. munislov do lega vprašanja. Tistim. k¡ vnašajo malome-čan-kc nazore in razne STT-jevske teorije v delavsko gibanje, kar lahko samo zavede gibanje na stranpota in hi po-talo ne rev olueionarnn-delavski pokret, ampak prive-ek av-I rijakant-ko nastro-jenega tržaškega, a zlasti I ržaško-slo-venskega malomeščanstva.
Naše partijske organizacije morajo imeli jasno izdelano stališče do STO. če nočejo zupadali v ponovile ili-ku--ije o tem vprašanju, diskusije, ki nam jih v-iljuje informbiro po -vo-jih agentih, ali pristaši raznih indi-pendilisličiiih koncepcij. Ne mislim istovetili informbiro z ostalimi, kajti informbiro Iloče STO le kot prehodno etapo na poti priključitve k Italiji, medlem ko drugi pošteno in iskreno mislijo in tudi povedo, da niso ne 7.a Italijo in ne za Jugoslavijo. četudi dajejo prednost drugi.
STO je plod nenaklonjenosti za-^ veznikov do Jugoslavije, ker hi dru-/ trače zelo enostavno potegnili meji| med Jugoslavijo in Italijo iu Tr-t bíN naravno pripadel Jugoslaviji. Niti sedanje stanje niti vse predvidene in predložene rešitve ne morejo hiti nek program našega delavskega revolu-
cionarnega težnja deli logi -o le
teritorialne rešitve, V.i jiti (lik sedanji mednarodni odnosi. STO more l>iti cilj nohenemu delav-kenn ikralskemu gibanju. Hešite i tržaškega vprašanja je socializmu, je v odpravi neenakoprav Ilosti med Iu živečimi narodnostnim skupinami, v odpravi slehernega cionaliz.ni.i in šovinizma, ki je g ni sovražnik delovnih ljudi v Trstu in odno-ov med Italijo in Jugoslavijo. Zato je osnovna naša naloga, a zlasti tržaškega proletariata, da se dan za dnem bori za socialistične razredne pozicije povsod v tovarni in javni upravi. Nasedati \ idalijeve-nin nacionalizmu, ki -e skriva pod lažnim inti rnaeiniializniom ali graditi g-haija na neki kompromisni Ivorin, pomnili ne videti razrednih interesov delavstva in perspektive delavskega razreda sploh, ki se na svetovni fronti giblje v socializmu^, Z zmago socializma v Trstu in z iz-/ gradnjo socializma pri nas bomo lo lahko uredili odnose in vlogo Trsta z zaledjem.
\ edeti je treba, da -toji na čelu protisiK-ialističncga gibanja r Trstu Sanlin, ki v ta namen izrablja verska čustva ljudi in je kot eksponent \ atikana glavni sieher neofnši/ina v Trstu. \ lioju proti združeni reakciji s koiiiliiformom vred imajo tržaški delavci eno -.min orožje: enotnost svojih borlienili vrst. To enotnost so izgubili zaradi izdajstva Ko-minforma. In enotnosti ni, če ni idejne enotnosti, če ni enotnih pn-ov na politična dogajanja. In končno teh ni, če ni vsakodnevne borbe za najmanjše pravice delavcev, ki jih huržuazija ne bo dala prostovoljno iz rok, če ni borbe, ki postavlja vsak dan na preizkušnjo posameznega delavca iti voditelja — cel raz,red. Na-a dolžnost je, da tržaškim ilemokral ičiiim množicam pomagamo, da prebrodijo težave, v kalen- jih je pahnil Informbiro iu huržuazija In da ustvarijo enotnost, ki je vedno (ličila tržaške delavce.
(Aminijerimjc itn .str.)
V nedeljo je v veliki dvorani Jamske restavracij« bila okrajna partijska konferenca, na kateri s > delegati — člani Partije postojnskega okraja sprejemali obračun dela K KPS Postojna v preteklem le-u, nato pa izvolili nov okrajni komite in dolegace za VI. k .nsres KPJ
Zagrebu. Konferenci so prisostvoval: tudi gostje iz Ljubljane z lanom Politbiroa CK KPS tov Ivan m Regentom na čelu.
Obračun dela na poU-.ičncm, gospodarskem in kulturn-prosvetnem področju v okraju je podal v izčrpnem referatu dosedanji sekretar OK t variš Jože Primožič-.Miklavž.
Poročilo se je odlikovalo z jasno opredeljenostjo do vseil vprašanj družbenega življenju v okraju. Točno analizirana situacija je prisotnim delegatom prikazala vse uspehe in p manjkljivosti dela na terenu	¿la--'.: - Partije, ker w v prvi vrs:i oni odgovorni za ia:en-zivno grad .te v na.e socialistične družbe
Tovariš Primožič je uvodoma spre e voiil o naši notranje-politični \ 6i.*.uaciji. o velikanski poti, ki jo je ) naša domovina svobodnih in neod-visnih ljudi prevalila v preteklem letu na poti izgradnje socializma. Utrjevanje naše socialistične demokracije je bila vel:ka in odgovorna naloga ravno članov Partije. Decentralizacija državne uprave je vnesla ogromno sprem mb «udi v našo državno ureditev. Struktura oblastvenih forumov se je bistveno spremne ni la in oblast je prišla še bolj neposredno v roke našim delovnim ljudem. Ti bodo v naši bodoči državni ureditvi p.tofrn Sveti v pit izvajalcev še bolj neposredni udeleženi pri celotnem upravljanju na.sega družbenega življenja m naš.e države na sploh. Ti ogromni usp' hi so naši domovini ustvarili velikanski ugled v svetu, uspešno razbijanje vseh napadov in blokad SZ z njenimi sateliti pa obenem vzbuja občudovanje vsega sveta.
Ko je govoril o zunanje političnim položaju, je posebno poudaril besede maršala Tita, ki jih je v Dolenjskih Toplicah izrekel na naslov italijanske vlade, ki si vsesko-
zi prizadeva, da do sporazuma po različnih problemih, ki zadevaj » naši državi, ne bi prišlo. Prijateljske vezi z ostalimi državami ter sodelovanje z njimi na gospodarskem in kulturnem ter športnem področju, posebno pa v obrambi miru v svetu, se vedno bolj utrjujejo. To pričajo obiski mnogih tujih posameznikov in delegacij pri nas. med katerimi je v zadnjem času najpomembnejša angleška z zunanjim ministrom Edenom na čelu.
Našo notranjo nn zunanjo politično situacijo pa moirajo vsi člani Partije do podrobnosti poznati, da jo lahko pravilno tolmačijo ljudem
Di'li'goti poslušajo poročilo
Tov. Primožič Jose-Miklavž
na terenu, ta lahko tolčejo in raz-krinkavajo rovarjenje ostankov klerikalne reakcije, obenem pa morajo biti pobudniki uspešnega dela na vasi in v podjetjih.
Nato je tovariš Miklavž govoril o delu Osvobodilne Fronte v zadnjem letu. Pred njo so stale velike naloge po vprašanju politične atki-vizacije na terenu. Zlasti je bilo t ri ba posebn i preko OF tolmačiti p men reorganizacije organov na-še ljudske oblasti in novo teritorialno razdelitev na mesta, okraje iu občine. Po izvršeni novi razdelitvi so bili takoj izvoljeni tudi občinski odbori OF. Najboljši so na Rakeku, Pivki, Katu. Hrastju iu Kleniku. V Dolanah in Premu pa do zdaj je nI bil izvoljen, kar kaže, da so se ravno člani Partije premalo zanimali za to. Osvobodilna Fronta v okraju je pomagala s pro-f.tooljnim del m p .scbno pri elek-rifikaciji okraja, pri postavitvi spomenikov v NOB padlim borcem, pri-popravilu cest in drugih delovnih akcijah v eikraju, nudila pa je svojo pomoč tudi drugim množičnim organizacijam, zlasti ženam.
Pri vsem frontnem delovanju pa so mnogo premalo napravili člani okrajnega odbora OF. Zlasti z nji-h> vlm večjim prizadevanjem bi bile Lahko odpravljene mnoge pomanjkljivosti v delu OF.
Delo organizacije Zveze borcev NOB je l*1 v nekaterih krajih potekalo zadovoljivo. Mnogi krajevni cdbori pa so delali še po starem in so čakali direktiv od Okrajnega odbora ZB ali pa so sploh bili popolnoma mrtvi. Vzrok za tako sta-(Natlaljevanje na 5. str.)
(Nadaljevanji' s I. strani)
Toda tako gledano tržaško vprašanj« zahteva od v-eh pristašev socializma v Trstu, od vseh delavcev, da hranijo pozicijo socializma, kjer koli so in tudi pri nas. Da hranijo socializem povsod, na vsakem koraku in vsak dan pred napadi reakcijo, ki mora napadali družbeni red, ki jo njeno nasprotje. Mi smatramo, da nima nihče pravice, najmanj pa delavci v Trstu zahtevati, da delovni ljudje pri nas odstopijo od pridobljenih pravic in pridobitev. Mi bomo delavcem v Trstu pomagali v njihovem boju za enotnosl, za socializem. hkrati hotno pridobitve socializma naprej razvijali in nikdar ne bomo odstopili od našega, od izgradnje socializma.
^ nadaljevanju je govornik dejal, da je bil pri nas v zadnjih letih zadan tudi odločilen udarec birokraciji in da je naša Partija odločno udarila po birokratski miselnosti. \ loga demokracije ¡11 posameznikov je prišla do izraza z odlokom o predaji gospodarskih podjetij delavskim svetom.
0 NALOGAH PARTIJE V GOSPODARSTVU Glavna naloga naših partijskih organizacij v podjetjih je usposobiti delav-ke svete v upravljanju njihovega podjetja. \ ta namen so naše partijske organizacije precej storile, toda še smo daleč od lega, da bi bili lahko zadovoljni. Upravljati podjet-jc ne pomeni gospodariti «po starem«. ne oziraje se na cono proizvodnih stroškov, na kvaliteto itd. Ta tendenca se uporno zadržuje v naših podjetjih, in jo je treba s silo izgnati. Po starem gospodariti pomeni razmetavali material, ne slediti z njim, slab odnos do dela in produktivnosti. ne paziti na stroje in pl-.lopja ter imeti do njih odnos, kot
NOVI ČLANI OK KP KOPER
Bel t ram Julij, Cehovin Rado, Pi-šot Rado-Sokol, Kralj Frane-Petek, Marki? ,anko, Gobbo Nerino-Gino, Cotar A Ihin-Jadok. Kovač Stane, Santin Marie-Waltcr. Knez Ivan, Pc-tronio A lil o. Furlani Stanko, Benčič Frane. Prijon Karlo. Bcnnssi Ersilin, Apollonio Giacomo, Beltram Živa. I lčnik Stanko. Vchar Katerina-Jura, Pohar Lado-Dami jan, Vatovee Er-nest. Jakomin Valerij, Sajn Joško, Dolenc Edo, Domio Jurij:
REVIZIJSKA KOMISIJA
\ atovce Ernesl. Caharija Leopold, Be.uus-i Romano. S trans Fani-Nataša. Pečarič Avgust.
DELEGATI ZA VI. KONGRES KPJ
Bellram Julij, Cehovin Frane. Benčič Franc, Gobbo Nerino-Gino, Spa-capan Anica, Lovrcnčič Kristina.
da so to »državna« v starem smislu besede. Stanje v naši proizvodnji vidimo šele takrat, ko sc z našimi produkti srečamo na notranjem in zu-.. nanjem tržišču. Tu gre predvsem za splošno jugoslovansko tržišče. Takoj je treba povedati!, da smo pred časom na trgu v marsičem konkurirali zlasti i kvaliteto. Danes že težko plasiramo naše blago. To je dokaz. da nas povsod prehitevajo, mi
V na zaostajamo. Produkcijski stroški T pri nas so zelo visoki, bodisi zaradi strukture organskega kapitala, kakor tudi zaradi produkt urnosti dela naših delovnih kolektivov ¡11 štednje. Potrebno je, da popolnoma odkrito in želo glasno povemo, da ne more-nto in ne smemo hiti zadovoljni z <Inha~njo proizvodnostjo ¡11 z nasci proizvodnjo. To ugotavljamo zlasti, "ko se z na-o robo srečamo na zunanjem trau. Razvite kapitalistične deželi- mečejo na trg ogromne količine najrazličnejših artiklov po zelo nizkih cenah, če hočejo trgovati s tujino. Nam ne preostaja drugega kot to, da zaradi naših višjih proizvodnih stroškov ali znižamo standard ali zmanjšamo akumulacijo, kar je v občutno škodo našemu nadaljnjemu gospodarskemu razvoju. Tu so potrebni sledeči ukrepi:
L temeljito proučiti možnosti razvoja poedinih industrijskih obratov, za danes in za jutri in te obrate opremiti z modernimi stroji:
2.	s pospešenim tempom delati na tem. da se v slehernem članu delavskega kolektiv« menja odnos do proizvodnje in do .sredstev, ki jih skupnost daje v upravljanje posameznim delovnim kolektivom. V la namen mora Partija preko sindikalne organizacije vzgajati delavce v duhu novih odnosov do dela in do proizvodnosti na delovnem mestu, da se zmanjšajo proizvodni stroški:
3,	uvesti vsestransko štednjo v go-
PARTIJSKA KONFERENCA KOPKSKEG^ OKRAJA
IZ REFERATA TOVARIŠA BELTRMM
spodarskih podjetjih z varčevanjem materiala, izkoriščanjem odpadkov in tako dalje;
I. zainteresirali vsakega delavca in delavko zu svoje podjetje, za po-tek proizvodnje, za upravo podjetja, za ime podjetja. T11 ne gre samo za gol interes, ki se izraža v mesečnih prejemkih, ampak tudi za interes skupnosti, ki ne sme bili zapostavljena.
Vzemimo samo on primer, kako ne Miitmn delati, od nosno kaj moramo odpravljati. \ naši ribji industriji, ki je najmočnejša na tem področju, imamo velike težave, ne samo za prodaji) izdelkov, ampak tudi za premagovanje težav konkurence. Znano je. da mora oblast dotirati ribjo industrijo pri njenem izvozu. To ni neobičajno, hujše je, če je premiranjc oblasti večje, kot bi sicer bilo, če bi resnejše pristopili k odpravljanju slabosti v tovarni, če bi resno postavili pred delovni kolektiv vprašanje. proizvodnosti, pravočasne nabave surovin in plasmana robe. Dotacije v sedanjem obsegu morajo nujno demobilizirati odnosno demo-ralizirati delavec, ki imajo razumljivo občutek, da so sicer delali in da so le za svoje delo prejeli zasluženo plačilo. Toda to tako enostavno postane drugače, ko se efekt dela našega kolektiva primerja z efektom dela nekega drugega in da se rc-zul-lati enega in drugega srečajo na svetovnem trgu. Tu ne pomaga razlagati, da nimamo dovolj modernih strojev ild. Takral postane šele jis-no. da 1 odisi iz katerihkoli vzrokov efekt enega in drugega nista enaka. Zato je potrebno, da o teh stvareh povsem jasno govorimo našim delavcem in delavskim svetom, d.i sc resno lotijo odprave, vseli listih ne-dostalkev. ki zmanjšujejo efekt dela in 7mar.jšujejo konkurenčnost na zunanjem Irgu.
Govorili smo o ribji industriji zato, ker je tu najtežja problematika. Vsa ostala industrija je v glavnem izšla' iz težav in pozitivno razvija svojo proizvodnjo s prodajo vred, io. kar sili naša podjetja, da izboljšujejo kvaliteto in večajo asorliman blaga in imajo v boju za plasinan uspehe tudi v kvaliteti proizvodov.
Povedati moramo tudi to, da nekatere partijske organizacije, a zlasti oblastne ustanove niso pretrgale
starim pojmovanjem o samoslojno-s'i gospodarskih podjetij in o pravicah delavskih svetov v podjet ju. Se vedno naletimo tu in tam na razna vmešavanja v podjetja, kar povzroča. da večkrat ni točno dol >čena odgovornost za nalogo v obratu in se krivda za neuspeh vali od direktorja na upravno oblast in narobe, ali celo na partijsko organizacijo. Treba je, da nehamo dajati recepte in diktirati podjetjem, kaj naj delajo in kako naj delajo. Partijske organizacije naj v delovnem kolektivu pomagajo delavskemu svetu reševali probleme in težave in skozi sindikate učiti delavce upravljanja. Seveda, ne tako kol v tovarni Arri-goni. kjer komunisti kritizirajo delavski svet, da se ne sestaja in podobno kot da gre tu le za formalno sklicevanje sej delavskega sveta, ne pa za rešovanje problematike v podjetju, ki bi terjala od delavskega sveta sestanek. Partija mora tako delali. da bodo delavci nujno morali odločati. Ne gre za pravico do obveščanja, aniapk za odločanje gre. V tem je bistvo decentralizacije ljudske oblasti in topogledne demokratizacije. Oblastni organi pa naj nadzorujejo v splošnem smislu besede in uravnavajo proizvodnjo preko družbenega plana z določanjem pro-porccv v izrabi kapacitete in stopnje akumulacije. Vsa ostala vprašanja: proces proizvodnje, vrste produktov, kvaliteta, prodaja blaga iskanje tržišč, izmenjave z. inozemstvom itd. jc stvar delavskih svetov ¡11 delovnih kolektivov v podjetjih. Ravno tako so vsa personalna in kadrovska vprašanja v podjetju stvar delavskih svetov in 11'kakor ne oblastnih organov, v kolikor isti ne kršijo predpisov oblasti. Mislim, da ne ho daleč čas, ko direktorjev ne bo več potrjeval oblastni organ, ampak si ga bodo zbirali delavski kolektivi sami. Razume se, da mora oblast kot predstavnik drližlie, ki je lastnik proizvodnih sred-tenv, hotelov, bolnic itd.
budno čuvati in bdeti nad imovino, ki jo upravljajo in s katero gospodarijo delavski sveti. Naša ljudska oblast mora paziti, da se imovina ne uničuje in da skupnost ne trpi na ugledu zaradi malomarnosti uprave podjetja. \ takem primeru ima oblast sredstva, s katerimi lahko poseže vmes. Vendar bo teh stvari vedno manj, čim večja bo zavest naših delovnih kolektivov, skrbi in brige oblasti in celotne skupnosti. S stanjem. kakršno obstoja danes \ našem gn-lin-tvii, z u.pravo. javnih zgradb, Pltdjelij ne moremo biti zadovoljni.
Tovariš Beltram jc govoril nadalje o vlogi občinskih ljudskih odborov v gospodarstvu. Po prvih izkušnjah dela že razpravljajo na občinskih odborih na iniciativo občinskih partijskih komitejev, pa tudi na zborih volivcev o nadaljnjem razvoju gospodarstva v občini, pri čemer se di-skuti,rajo plani gospodarstva za dobo nekaj let. To je povsem pravilno ¡11 potrebno, da iniciativo takih daljših gospodarskih planov vzamejo v roke občinski komiteji. Res je, da smo na raznih sejah občinskih komitejev že razpravljali o možnpsti gospodarskega razvoja posameznih občin in mest in da so se v glavnem povsod sprejeli preliminarni zaključki. Toda nismo še preštudirali in zajeli vseh možnosti gospodarskega razvoja. Resno bo treba začeti z obnavljanjem i 11 razširjanjem vinogradov in sadovnjakov. Tu bodo morale tudi oblasti poseči vmes, da se prepreči poedinim nazadnjaškim elementom, da hi zavirali moderno obnovo vinogradov in sadovnjakov, zlasti kar se tiče izbora vrst trt razsadnikov, matičnjakov ild., kjer vlada pravcata anarhija in nazadnjaštvo Ena izmed velikih napak je brez dvoma ta, da sc išče zaposlitev delovne sile predvsem v nekih državnih investicijahj ild. Medtem jc daleč premalo iska'-; nja zaposlitve v kmetijstvu, kjer ob-' ilojajo k/rasne možnosti povečanju zaodnje spomladanske in jesenske in gimske povrtnine, ki se bodisi v Jugoslaviji pa tudi v Avstriji in drugih severnih deželah prodaja za drag denar. Ne samo to, plani občinskih odborov naj zlasti vsebujejo: naprednejšo obdelavo zemlje, ki bo omogočila uporabo strojev in z manjšimi stroški dajala višji dohodek, ('.as je, da nehamo s temi razdrobljenimi . parcelami in z neko neumno sentimentalnostjo, ki samo ovira boljšo obdelavo in s tem večji donos. Parcele bo treba združiti v večje komplekse bodisi vinogradov ali sadovnjakov, ter moderno zasaditi in obdelali s si rii j i - Nikakor ne smemo/ mislili, (la smo mi pni. ki zilrn/u-jemo al! ki Imamo namen združeval! parcele, še manj pa. da je lb posebnost socialistične ekonomije. Že 1I0I20 pred nami so v kapitalističnih deželah začeli združevati parcele v oorromne komplekse ki jim dajejo danes velik hektarski donos in zato ceneno proizvodnjo. I11 ta proizvodnja nas tolče na tržišču in znižuje naš standard in gospodarsko moč. J Pod vtisom skrajno zaostalih elomen^ tov in zaostale mentalitete e.ineamo in prosjačimo okrog posameznikov v 1 splošno škodo vseh, medtem ko čas ) beži in sirom našega okraja se še"" naprej obnavljajo parcele po starem sistemu, ki ie v današnjih pogojih nemoiroč.
Mislim, da je čas. da bi še letos pristopili k prvemu poskusu obnove večjega kompleksa vinogradov ali sadovnjakov, pri čeme.r bi združili parcele in če je treba preko volje manjšine, zarezali čez mernike posameznih parcel in lastnikov. Ne gre tu za Ta zlasti lev, pač pa za združitev parcel, ki edino lahko omogoči moderno obdelavo s stroji.
O ZADRUGAH
Ko ic tovariš referent govoril o zadrugah, je dejal, da je vzrok raznih slabosti birokratsko upravljanje kmetijskih zadrug, T» napake so v gl a vnem:
1 Se vedno je izven -plošnih kmetijskih zadrug prrvi-ok procent kmetov zlasti v Izoli. Kopru in Škofijah, četudi zadrugi v Izoli in Kopru dobro ¡11 uspešno delata.
2. Nepravilno pristopanje k povečanju pristopnic in garancije, kar je za uspeh poslovanja nujno potrebno. Partija je tu pa tam prepu-tila iniciativo sovražniku, ki jc poskušal
ostrašiti krnele in jih odvrniti od svoje zadruge.
3. S(. vedno se naše kmetijske zadruge preveč enostransko razvijajo ¡11 ponekod iščejo predvsem dobička v trgovanju ¡11 prekupčevanju. Drugod s,, pojavlja tendenca monopola nad odkupom na področju kmetijske zadruge, kar skušajo uveljavljati z administrativnimi ukrepi in ne z zdravo konkurenco.
•Vse premalo je primerov, da bi zadruge razvijale tudi druge veje gospodarstva na zadružni osnovi: raz-sadnike, predelovalnice, melioracije, živinorejo, čebelarstvo itd.
I. Slaba kontrola zadružnikov nad upravnim odborom ¡11 tega nad poslovodji, ki so v marsikateri zadružni trgovini ali zaradi nesposobnosti ali namerno napravili občutne primanjkljaje. ki sc v letnih bilancah pokrivajo iz drugih zadružnih prihodov, kar ni pravilno. V tem se vidi odsotnost partijske organizacije, ki ne posvečajo dovolj pažnje političnemu delu med našimi zadružniki.
Te težave bodo zadruge odpravile, če bodo pri upravljanju sodelovali vsa člani in odločali o vseh važnejših stvareh.
Posebno skrb je treba posvečati tistim kmetijskim delovnim zadrugam, ki ostanejo po reorganizaciji kot kmetijske delovne zadruge ali kot samostojna moderna gospodarstvu v okviru splošnih kmetijskih zadrug. Tem zadrugam moramo pomagat! tudi s krediti, čc je treba, da se ravijajo v vzorna posestva. Z reorganizacijo ne moremo bili zadovoljni, ker 111 potekala skladno z našimi možnostmi proučitve vsake kmetijske delovne zadruge posebej, njeno gospodarsko sposobnost in bodoči slalus. Pri reorganizaciji smo imeli dve tendenci, obe napačni. Prva tendenca se je razvijala v smeri pritiska oblasti na reorganizacijo ali določenih kmetijskih delovnih zadrug ne glede na razpoloženje in odnose v zadrugi. Ta tendenca je naletela na odnor v posameznih kmetijskih delovnih zadrugah, vendar se je po seji okrajnega komiteja razčistilo pojme in stvar uredilo. Slabša in nevarnejša je bila druga, ki je šla za tem. da je treba reoraanizaciio vršiti anarhično. Ta tendenca je delo sovražnika naših zadma, ki je tu pa tam uspel napravili škodo, kot je to v Cezarjih-Pohegih. kjer je na delu Informbiro. Reoraanizaei jo jc treba delali premišljeno - kalkulacijami v roki. Nikomur ne bomo dovolili, da bi podiral, kar smo s težkim delom zgradili. Po kalkulacijah in pregledih 11:1 terenu smo ugotovili, da razen par naše kmetijske delovne zadruge nimajo gospodarske osnove: ne svoje zemlje, ne potrehneaa orodja za uspešno in moderno gosoodar-jenje in se zato reorganiziraio. Po večini so KDZ vzeli zemljo kmetom -— bivšim kohrnom in s tem napravil! dvojno škodo. Moralno-poli'lčno\ ker so odločbe oblasti o dodelitvi 1 zemlje kolonu praktično uničile in ker so zadružno gospodarstvo gradili" na tujem, kar seveda ni dajalo perspektive KDZ. Člani KDZ naj kot dozdaj postanejo najboljši člani splošnih kmetijskih zadrug kot politično najbolj razgledani in najbolj predani elementi v izgradnji socializma na vasi. Naloga naše Partije je, da vodi posebno briao in skrb za vsakeaa člana reorganizirane kmetijske delovne zadruge.
OGANIZACIJSKO-POLITIČNO POROČILO
Sledilo ie organizacijsko-politično poročilo. Ko je tovariš Beltram go-voril o nekaterih slabosti, je zlasti poudaril odprte partijske sestanke, ker nekatere OPO niso hotele odprto nastopati pred množico. To pa predvsem iz dveh razlogov: prvič zato, ker sc članom Partije zdi »za malo«, da morajo poročati množici o svojem »partijskem« delovanju, kar jih potemtakem ¡11 Io smatrajo za nepravilno in morda nepravično, izenačujejo z ostalimi nečlani. Dru-rie, ker se hoje kritike poštenih va-ščanov vsled nedelavnosti ali cclo nepravilne de javnosti. Tak primer smo imeli v Bahičih, kjer so kar na hitro odpravili z volitvami sekretarja ¡11 delegatov za konferenco. Povsod. kjer diši po takem »strahu«, bo seveda treba čimprej sklicati odprte partijske sestanke, slabosti t
OPO odpraviti ¡11 poučili člane, zakaj odprli -cslauki in kakšne 30 dolžno.-li člana Partije.
Naša Partija je vedno imela uspehe. ker jc bila povezana z ljudstvom ¡11 ker Io zvezo ni smatrala za for-milnost, ampak za nujni pogoj vsakega uspeha. To osnovno lastnost morajo komunisti čuvati in razvijati tudi v današnjih pogojih dela. Seveda. če se hočemo predstaviti kot resnična ljudska ¡11 narodna Partija, potem moramo tudi sami izpolnjevali dolinosli. ki našo Partijo odlikujejo v njeni vlogi borbe za pravice delovnih ljudi za svobodo in za izgradnjo socializma. Odlika komunista je predvsem v tem, d.i je član organizacije, ki nima več pravic kot nečlani, da pa ima več dolžnosti, in da te dolžnosti do skupnosti tudi vestno in zavestno izpolnjuje. Ker pa je naša Partija v splošnem vedno lako delala, potem so odprti partijski sestanki priznanje OPO za njeno politično in vzaoino delovanje. I11 prav zaradi ljudskosti naše Partije je pravilno, da se tudi sprejemanje in izključevanje članov vrši 11a odprtih sestankih.
Taka Partija očividno ne more trpeti v svoji sredi ljudi, ki so neizkušeni. nemoralni, nedelavni in ki kvarijo ugled celotni organizaciji. Imamo nekaj primerov zlorabe položaja ko so se člani tudi materialno okoriščali. Te primere smo imeli zlasti v zadrugah in tudi v podjetjih. 0 teh bo spregovorilo sodišče in sledila izključitev.
Primeri prikrivanja raznih cerkvenih porok in krstov ali izgovarjanja na druge: na ženo, na moža, starše itd. so prav tako neskladni z moralo komunistov in taki ne morejo hiti člani naše Partije.
Imamo tudi primere nedemokratičnosti ¡11 diktatorstva v partijskih organizacijah in to v odnosih na ne-partijce ali vaške skupnosti, kjer ne prihaja do izraza volja vsakega člana Partije, kjer vlada neopravičen -treali pred tem ali onim. tam nekaj ni v redu. I11 kjerkoli je tako stanje v OPO, tam so slabi odnosi tudi OPO do ostalih prebivalcev. \ sc to je navlaka. ki smo jo podedovali iz starih odnosov in ki jo moramo s sistematičnim vzgojnim delom izganjali iz naših vrst.
Dosedanji način pomoči okrajnega komiteta osnovnim partijskim organizacijam in občinskim komitetom ne ustreza današnjim potrebam in pogojem. Tudi občinski komiteji niso našli primernega načina za delo 7 o-novnimi partijskim organizacijami. Tu gre za način dela. ki velja tudi za masovne organizacije. o čemer ho govora kasneje.
•Naši požtrvovalni aktivisti zahajalo v vasi na sestanke zvečer po končanem delu, največkrat slabo pripravljeni, da hi lahko kaj več prispevali h konkretizaciji sklepov in nalog, ki se dnevno postavljajo pred osnovne organizacije, a zlasti pred občinske komiteje. To velja zlasti 7.1 skromne aktiviste. So pa tudi taki, sicer redki, ki so vedno pripravljeni za vsak sestanek, ob vsakem času in kraju. Ti delajo samo zmešnjavo po terenu in odražajo podcenjevanje do poslušalcev in du naše Partije.
Druga slabost, ki je hujša ¡11 ima slabše posledice, je, da sc vedno sklicuje le partijsko organizacijo ne slede zakatero delo ali nalogo are-Sestanck sledi sestanku, vedno so i-M i ljudje zraven, sklicuje jih mladinski aktivist, predstavnica žena ali Zveze borcev, Ljudske fronte ali izterjevalce davkov, statistik ali sanitejee. Stalno sc dosledno obračamo do enih in istih ljudi na vasi. ki morajo poleg druaega vendar skrbeti z 11 svojo in za eksistenco svoje družine.
Posledica takega načina dela je. da od časa do časa ugotavljamo, da se nam ta ali oni aktivist 11a vasi »pokvari«, ali »pasivizira« in podobno in, ko smo izgubili »edino« /usloiu-bo na vasi, zàspijo »v-e organizacije». Zaradi »pasivnosti« nastopi disciplin--k a kazen ¡11 večkrat izključitev iz Partije. To se večkrat doaaja in zato je potrebno menjati to v bistvu opor-t turistično prakso, ki ima tudi zelo škodljive posledice.
\ nadaljevan ju svojega poročila je dejal, da mora zelo stroao gledati na iskrenost člana Partije. Ti-li. ki pr"d Partijo skriva, da se jc poročil v cerkvi, ali da je krstil, hirnial in podobno otroke v cerkvi, dela predvsem zato, ker m>sli da hiti čim Partije pomeni imeti določene pr-viicaije, ker drugače nima nobenega smisla skrivati, niti biti v Part;j:. Ta trditev izhaja tudi ¡7. teaa primera: žena v nek ¡naši vasi prit ska (Nadaljevanje na 10. str.)
Si s
iïL
i r
Zadnije dni je bil v Dortmundu kongres nemške social-demokralskc stranke. Zaradi velike vlog'', ki jo je la stranka igrala v povojnem razvoju Zahodne Nemčije, zaradi njenega vpliva na delavske množice in njenega gledanja na najvažnejša vprašanja ,ki sc tičejo Nemčije in ki so bile po večini vedno v nasprotju z glediščem Adenaucrjcve vlade, je kongres v Dortmundu pritegnil ne sam o pozornost nemškega ljudstva, temveč tudi svetovne javnosti.
■ Za kongres nemških socialdemokratov jc vladalo veliko zanimanje •ludi zaradi tega, ker je prav pred nekaj tedni socialdemokratska stran-ga izgubila svojega najodločnejšega voditelja Kurta Schumahcrja in ker so sc številni opazovalci spraševali, ali nc bo morda social-demokratska stranka spremenila sedaj svojo politiko?
. S smrtjo Schumahcrja jc nemška socialdemokratska, stranka izjgubila vsekakor moža, ki je bil pri svojih zahtevah radikalen in nepopustljiv, to je bil mož, ki je s svojo autori-tc-.to ohranil enotnost v stranki. Sohr.mriičr jc bil Listi, ki jc videl v notranji politiki Adenaucrjcve vlade težnjo po vzpostavitvi starih odnosov v gospodarstvu in družbenem življenju, težnja, ki je diametralno nasiprotna njegovi koncepciji o demokratizaciji nemškega življenja in socializaciji nemškega gospodarstva. V Adenaucrjevi zunanji politiki pa je videl Schumalier predvsem linijo popuščanja zapadnim si-Itim pa račun resnične enakopravnosti Nemčije. Pol, po kateri bi zahodne sile in Adenauer želele priti do evropske integracije, bi privedla, po Schumaherjcivom mnenju do ustanovitve »male in okrnjene Evrope«, ki bi v bistvu bila konservativna in
v kateri bi Zahodna Nemčija imela neenakopraven položaj.
Tako različno gledanje na vprašanja nemške politike jc bil tudi eden izmed vzrokov, da so določeni krogi očitali Schumalierju, da ne more najti kontakta z Adenaucrjcm. In prav isti krogi so bili vse do kongresa soeial-ilemokratskc stranke mnenja, da sc bo sedaj, ko Schumahcrja mi več med živimi, menjala politika stranke.
Toda kongres v Dortmundu je dokazal. da se ničesar ni spremenilo, da ni prišlo do. »iznenadenj«, na katera so računali prej navedeni krogi.
Politično poročilo Schumaherjeve-ga naslednika E.rlha Olenliauerja in diskusije na kongresu dokazuje, da jc še dalie zagotovljena enotnost stranke in da bo njena osnovna politična koncepcija ostala ista kot doslej ko je stranko vodil Kurt Schu-maher.
Že naslov Olenhauerjevega poročila »Enotna Nemčija in Evropa sposobna za življenje kot .glavni cilj etranke« nam kaže, da bo nemška social-demokratska stranka ostala pri dosedanjih načelih.
»Social-demokratska stranka — je poudaril kongres — se bo še nadalje borila za združeno, svobodno, demokratsko in socialno Nemčijo. Vsako drugo politiko jc treba zavrniti. Kar dela Adenauer, poudarjajo nemški socnil-dcmokrali, jc samo rezultat trsa, da sedanja nemška vlada priznava sedanjo delitev Nemčije kot dejstvo. Prav zaradi tega je treba po mnenju social-demokratov težiti z vsemi sredstvi, da se doseže zedinjenje Nemčije. Kongres v Dort-muir.du je ponovno potrdil, da socialdemokrati odklanjajo vsakršne razgovore s predstavniki vzhotlno-ncm-ške vlade, vendar pa zahtevajo od vseh štirih okupacijskih sil, ki so odgovorno za današnjo razdelitev Nemčije, da se vsedejo za zeleno mizo in popravijo krivico, ki jc bila prizadejana nemškemu ljudstvu z razkosanjem njegove države.« Namesto neskončnih in neplodnih izmenjav not, jc poudaril Olenlrauer, je treba da sc poskuša sklicati št.iri-stiransko konferenco in prične z akcijo za nemško zedinjenje.
Glede na odnose z zapadnimi silami jc kongres v Dortmundu poudaril potrebo 1)0 sodelovanju, vendar so tudi prišla do izraza nasprotstva, posebno kar sc tiče nemške zunanje politike. Kongres je ostro napadel posebno sedanjo politiko zapadnih sil v odnosu na zedinjenje Nemčije, ki jo jc označil nevarno za svetovni mir.
Kongires je dalje odločno potrdil satlišče ido saarskoga vprašanja.
»Pripravljeni smo, da se pomirimo in sodelujemo s Francijo, toda ne na račun Nemčije,« jc poudaril predstavnik sorial-d emokratske stranke Posarja. »Naj dajo Nemcem v Po-sarju pravico, da skupno z ostalimi Nemci krenejo v smeri evropskega združevanja.«
Na kongresu v Dortmundu je bil predložen tudi obširen načrt o demokratizaciji nemškega življenja in o socializaciji gospodarstva. Socialdemokrati zahtevajo v prvi vrsti pravico dclavcov, da soodločajo v gospodarstvu, dalje agrarno reformo, pravičen zakon o izenačevanju vi,r nih bremen itd. S tega stališča sci govorniki, ki so se udeležili diskusije o načrtu stranke, ostro kritizirali Adenauerjcvo po'Uiko, ki ščiti korisLi veleposestnikov in kapitalistov.
To je v glavnem zunanje, in 110-tranje-politični politični akcijski program nemške social-demokraLske stranke, ki je bil sprejet na kongresu v Dortmundu. Treba jc poudariti, da je la kongrrts zadnji kongres siranke pred novimi parlamentarnimi volitvami v Zahodni Nemčiji. Bil je torej tudi neke vrste priprava za predvolilno borbo nemških socialdemokratov, ki bo vsekakor zelo ostra. Glede tega poudarjajo nemški soeial-elemokTati, da verujejo v uspeh, ker jc osnova njihove stranke čvrsto na širokih slojih' nemškega delavskega razreda. »Naša moč,« je poudaril Olenhauer, »je v dejstvu, da so politični, gospodarski, socialni in kulturni cilji socialdemokratske stranke obenem cilji, po katerih hrepeni nemški narod..<
Zdaj pred volitvami bo treba še bolj na limanice lovili.
NABREZINA. — .Razprava Trčon-Vižentin ali razprava, ki bi marala ¡biti v začetku lega tedna pred tržaškimi sodiščem na podlagi tožbe nallega 'župana Tirčona proti komin-žoimisii.ičrienui .veljaku pri nas Vi-žeraiinu izaradi obrekovavnja, se je zclključita is preklicani loiibe od strani župana, ker je Vižentin izdal iz-'jiivo, kjer pravi, da vse njegove obtožba proti Terčmu ne odgovarjajo resnici. Vižentin zaključuje svojo izjaivo z besedami: »Ugotavljam nadalje, da je moja ocena imela izključno politični >značaj«.
Za časa volilne kampanje meseca maja je kc|minifoimiis.lični kandidat v naši občini Vižentin izjavil v govoru na tržašikam radiu, da je Ter-čon', ki je bil v prejšnji občinski u-praivi svetovalec Slovenske demokratske zveze, zaslužil na rsčun občine nič manj kot 2 in ool milijona lir.	"
Naš sedanji župan, se je čutil zelo užaljanega in je Vižentina prijavil sudišču. Tcjia vse naenkrat pa sta se eiba »botra«, ki sta v naši občini takoj po vci'.tvah krsti'a novo »zvezo,;< imed Agneki.itc.vo SDZ in iccminformizmom, pobotala in zadostila pravici s tem, da toženec prekliče svoje izji.va, tožitelj pa u-makne tožbo. Zadeva, ki je obetala, d-a prstane za nas občane zelo zanimiva. se ,j*2 končala, kakor pripovedujejo nekateri dobro obveščeni dcrnačinii, v interesu »viájih« interesov c'veh »uglednih« mož.
Zanimiva je preldvsejn izjava Vižentina, ki sedaj pravi, da je bilo vse ikar js .govoril o TerSo.nu^zgolj •pcin.ičneiga značaja. Toda za komin-:formiiii:e je vse v političnem interesu. Tudi obtoževati ljudi, da kradejo, da sleparijo, da so nepošteni,
Za dobre štiri tedne bodo Američani izvolili svojega novega predsednika. Ta dogodek ne bo važen samo za Združene države Amerike, temveč tudi za ve«; ostali svet. Od izida ameriških volitev zavisi namreč nadaljnji razvoj ameriške zunanje politike, kar je seveda velikega pomena posebno v današnjem napetem mednarodnem položaju.
Volilna borba v Združenih državah Amerike, ki se je začela prve dni septembra, postaja, čim bližje so volitve, vsak dan bolj vroča. Po številnih ameriških mestih se dan za dnem vrstijo govorniki, predstavniki obeh največjih bojujočih se strank: demokratske in republikanske. Nikoli v zgodovini ni toliko milijonov Američanov poslušalo svojih kandidatov kot letos.
Volilci imajo na izbiro dva moža: Dwiiglila Eisen'howerja, ki kandidira na republikanski strani in Adlaia Stevcnsona, demokratskega kandidata. D .ve imeni — -dva popolnoma različna volilna programa!
Volilna borba ni lahka niti za enega, niti za drugega. V sami republikanski in dom okra teki stranki prihaja še dalje do izraza neenotno gledanje na številna notranja in zuna-nje-polilična vprašanja. Zelo vidna je. še .posebej neenotnost v republikanski stranki. Največje krilo republikanske stranke je namTeč v rokah predstavnikov Wallslreeta, velikih ameriških k one cm o v, to je ljudi. kakor so Taf.t, Maikarlii in drugi, ki zagovarjajo najbolj reakcionarno notranjo politiko ter nevarno pustolovsko politiko v odnosu do evropskih in azijskih vprašanj. Že na kongresu republikanske stranke v Chicago jc prišla do izraza velika razlika v glediščih Eisenhowerja in Taft-Makairtijevega tabora ,kj ni bil preveč navdušen nad izvolitvijo Eisenhowerja za predsedniškega kandidata na republikanski strani. Spor med ELsenhowerjem in Taft-Makarlijevim taborom pa se je še prod časom lako zaostiril, da je bil Eisenhower dolgo pred dilemo: ali s -Taftom in Makartijcm na volitve ali brez njiju? Seveda sc jc pri Icrn tudi postavljalo vprašanje, ali Eisenhower lahko zmaga brez njune pomoči. Če bi jih namreč odbil, ne bi imel podpore velikega dela republikanskega strankinega stroja; če bi šel z njima, pa hi izgubil glasove mnogih Američanov, ki obsojajo tako imenovani Taftov izo-lacionizcm, nevarni makarturizem in Taftovo prolidelavsko politiko.
Tafl in Makarti pa sla vsestransko izkoristila ta za Eisenhowerja ne ravno lahek položaj. Vršila sta stalni politični pritisk na starega generala ter zahtevala od njega vedno nove politične koncesije. Zahtevala sta predvsem, da mora Eisenhower v primeru zmage podpreti vse republikanske, voditelje, .da pridejo v senat in predstavniški dom. Seveda se je Eisenhower temu odločno upiral. Računal ic še vedno, da bo pridobil tako Tafta kot Makartija in <rla-so.ve milijonov Američanov, ki so proti njima. Toda pri tem ni uspel. Spričo napadov republikancev, ki so ga nazivali za »demokrata v republikanskih vrstah« in za »Tramano-vega človeka«, je bil prisiljen na koncesije. Zopet je postal pravi republikanec in dobil podporo najvidnejših republikanskih predstavnikov.
Kakšen vpliv bo imelo to na vo-lilce? — sC sprašujejo številni za-.padnoevropski listi. Zaenkrat se zdi, da odgovor ni .tako težak. Del ameriške javnosti je prepričan, da je na primer makairtizem naperjen proti osnovnim državljanskim pravicam. Sodijo namreč, da bo stališče do tega vprašanja bilo eden izmed odločilnih činitcljev na volitvah. Gre pri tem za .glasove nad 15 in pol milijona volilcev, ki so izven republikanske in demokratske stranke. Drugi del ameriške javnosti pa jc pred, •vsem proli Tafto.venm izolacioniz-nui. Proti lemu je bilo celo mnogo republikancev na strankinem kongresu v Chicaisu. Kakšno pa je stališče ameriških delavcev? Kongres ameriške zveze dela ,v katerem je včlanjenih- skoro milijon delavcev, je z ledenim molkom poslušal generala Eisenhioweirja, ko je la v svojih izvajanjih rekel, da ne bo odpravil Taft-IIa.rlleyevega zakona, ki prepoveduje stavkovna gibanja. To 'je bilo dovoli, da se jc Ameriška «veza dela, kakor tudi kasneje Zveza ameriških industrijskih organizacij izrekla za demokratskega kandidata Stevcnsona. Poleg vsesa lesa je Eisenhower jeva kampanja vrgla lia površje šc eno zelo protislovno temo — o osvoboditvi vzhodne Evrope. Eisenhowerjev zunanjepolitični svetovalec Foster Dalles je že izdelal obširen načrt, na podlagi katerega Amerika lahko organizira podtalno delovanje in sabotažo ;n pripomore »z mirnimi sredstvi«, da pride do p.rotisoviclskih revolucij v vzhodni Evropi. Eisenhower je gladko sprejel to Dullesovo tezo, kar je izzvalo številne kritike tudi v samih
republikanskih vrstah, da ne govorimo o demokratih, ki tako stališče republikancev odlično izkoriščajo zase. Eisenhower se v svojih govorih opravičuje, toda dejstvo je. da bo to imelo precejšen vpliv na volilce. Zanimivo je tudi, da celo nekateri republikanski listi zavzemajo zadnje čase hladnejše stališče do Eiscnlio-werja.
Vsa ta protislovja v republikanskih vrstah predstavljajo odlično sredstvo za volilno kampanjo demokratske stranke. Demokrati, ki nimajo na razpolago takega ogromnega aparata kot republikanci, se zavedajo, da je mogoče uspeti na volitvah samo, če bodo enotni. Zaradi tega ni v demokratski stranki take neenotnosti kot pri republikancih. Stališče Stevonsona je jasno in odločno. Združene države Amerike ne morejo imeli na zunanjepolitičnem področju druge politike kot tisto, ki je zasnovana v ustanovni listini Organizacije združenih narodov, in ki jo le-ta tudi izvaja. Prav tako se Stevenson zavzema za pametno in trezno politiko pri reševanju mednarodnih vprašanj, to je za tako politiko, ki bi zagotovila ohranitev svetovnega miru. Glede notranje ameriške politike pa poudarja Stevenson, da so v Združenih državah Amerike v nevarnosti osebne svoboščine. Tukaj se mora bati vsak tisti, ki ne misli tako, kot zahtevata Taft in Makarti ter odbor za protiameriško dejavnost. V svojih govorih Stevenson razkrinkoje republikanske voditelje, ki jih imc.nuje laži-palriotc, ker se za njihovim patriotizmom skriva težnja po ustvaritvi režima strahovanja in diktature v državi. Od vseh republikanskih parol je najuspešnejša parola o korupciji v državnem aparatu, o potrebi čiščenja in v zvezi s leni. da je prišel čas za »spremembo vlade«. Stevenson spretno pobija te republikanske trditve. Pri t'cin odlično izkorišča tako imenovano afero Nixon, v katero je za. pleten podpredsedniški kandidat republikanske stranke, ki je prejel 1.8 tisoč dolarjev od nekaterih poslovnih ljudi v Kaliforniji in jih ni prijavil oblastem. Stevenson je šel tako daleč ,da jc začel celo kritično ocenjevati sedanjo Trumanovo vlado. češ da ni dovolj napravila za pobijanje korupcije. Vsekakor se zdi, cla je to le volilni trik spričo nenehnih napadov republikancev. Poleg podpore ameriških delavcev uživa Stevenson tudi nodporo ameriških črncev, ki se borijo proti rasni diskriminaciji.
vse to se lahko dsla iz »višjih« političnih interesov, 'Zato smo nabre-Siintai hvaležni Vižentinu, da nam je osebno, kot komiinformiistični prvak, povedat kaj veljatjo vse njihove besede. Da je vse to kar danes
govovrijo o drugih laž in po t vara resnice. Hvala za samoizpved. ki o-iznačuje politično moralo komin-fcinmistov pri nais.
Tudi naš župan ni bil preveč mož beseda. Pred razpravo je rra eni o'd občinskih sej in v tisku izjavil, da ne bo nikoli preklical obtožbe proti Viženlin.u in da bo prepustil sodišču, da zadosti pravici. Sedaj Smo s,i Nabre.žinci tudi o njemu u-stvarili gotovo mnenje.
TRST. — Vsaka prilika služi tr-žrišk.Vm iredenitiiatom za politične špekulacije.
Na kongresu Zavodov za gradnjo ljudskih stanovavnjskih hiš, ki ,je bil ite dni v Trs.u in ki so se ga u-deležili tudi" predstavniki raznih mest iitalijamske republike, so v poročilih referentov večkrat omenili, da j s bil prvi Zavod v Italiji ustanovljen v Trstu pred 50 leti. Ne verno kako se apo,znajo z zgodovino razni italijanski gospodje. Toda pred 50 leti T.rst ni bil pnd I'.alijo marveč pod Avstrijo. Vemo pa, da za italijanske iredentiste velja samo eno pravilo, in siLcer, da j s treba na vsak način napraviti ' Trst bolj italijanski kot kairerikoli italijansko mesto, iskoriščaj.rč v,se možne lciai in zgodovinske prevare.
Na kongresu mi manjkal tudi tržaški župan Ba.rtcli, :ki je pridno, kol; načelnik meista. nsigovcril koa-g.refes,:s, V /govoru pa se n.i župan ni'i dotaknil vprašanja, da je v Tr-Eiu okrog 8000 družin, brez stanovanja in da j s ihreba dati predvsem Tržačanom potirebno streho. Hlipa-joč od iginjenosi".!!, .kakor je to nje-gcva nvvEida, ko .gavo-.ii o Trstu, se je Bairi'.'oli takoj pcigreznil v politični govor o pripadnosti Trsta in prišel seveda do zaključka, da mo-.Tajo .vsi Italijani braniti italijan-tstvo 'Trsta in cone B, kar predstavlja za Bai.talija, glavno vprašanje tudi kongresa Zavoda za gradnje ljudskih stanovanjskih hiš.
Zaključnega dela kongresa se je udeležili frndi italijanski minister za javna dela Aldilr.io, katerega prisotnost naj bi dala še večji pečat »iiaiijsm&ivas vsej stvari. Toda tudi Aldisio, kakor vsi njegovi kolegi, ki od časa do časa pridejo na »obiito? v Trst. ni ibil skop z obljubami in je na Uradu za javna dela zagotovil, da bo rimska .vlada dala Trstu »veliko« petnoč za gradnjo stanovanj. Teh obljub so Tržačani sicer že navajeni in jim več ne verjamejo. Toda italijanski minister je hotel potrditi stvarnost italijanske »pomoči« Trža.čanom s tem, da je cbiakal stanovanjske hloke, ki so Sih v Trstu zgradili za ezUle in italijanski prišlece. da je obiskal ri-.biško nscelje pri Stiivanu, kjer so "na slovenski obali, z tržaškim denarjem izgradi'i novo naselje za ribiče, 'ki so jih pripeljali iz Italije. V Tr-Etu pa ostaja še vedno 8000 tržaških družin, ki zaman čakajo na stanovanje.
TRST, — Legalni urad Zavezniške vojaške uprave preučuje možnost raztsgnitve na Trst dveh italijanskih zakonov, ki predvidevajo nevo davčno obremeniev 4r/0 na rsčun malega trgovra na skupno plačo v::.kega ns.mrščrr.ca in tro-šanlnski di.vek na r.redano blago rd strani mrlega trgovca. Tržaški mali trgovci so potom svojega združenja oprz-rMi Zavezniško vojaško upravo na negativne posledice raz-tegnitve teh dveh itslijaskih zako-nr.v na Trst. kar bi dovedlo do po-višrnja cen b'aga. R. ztegnitev omenjenih zakonov bo dovedla tržaške .male trgovce, da zvišajo ceno blagu, kar bo seveda .prizadelo predvsem široke pcirošnike, to je delavce, ki živijo cd dnevne mezde iii tako znižalo kupno moč sedanje delavske pleče. Tega mnenja pa niso italijanski iredsntšs.fci v Trstu, ki smatrajo, da je v- »italijanskem nacionalnem interesu« raztegnitev vseh italijrn.skih zakonov na Trst, čeprav nasprotuje Interesom prebivalstva.
PoSko^Biïik Stamatovic © noSožaju w ccni B
Agencija »Tanjug« je v torek objavila cbšir.en intervju svcjaga dopisnika v jugoslovanski coni s komandantom JVU jugoslovanske cone STO polk. Milošem Stamatovi-leem. Dopisnik mu je stavil več vpiraštnj o položaju v coni po petih iletih, odkar je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo. Iz intervjuja cbjavjamo nekatere podrobnosti:
Na vprašenje, kakšno je danes politično s t carje v jugoslovanski coni je polk. Stamatciviič v začetku (prikazal zgodovinski razvoj političnih razmer v cor.i B od le a 1941, ko se je prebivalstvo teh krajev (\k';uč:lo v .narodnoosvobodilno btr-bo. pa do 'uveljavitve mirovne po-tgcdtoe z Italijo, ko je bila ustanovljena Vojna uprava JLA za jugoslovansko cono STO. Vojna uprava je vedno zastopala načelo, da se ne vmešava v že formirano in organizirano ljudsko oblast, temveč da se tej omogoči nemoteni nadalj-rji razvoj v smeni demokratizacije, Razvoj ljudske oblasti ima od konca vojne do danes neprekinje-no linijo napredka in uživa polno avtonomijo c.b sodelovanju in pr.d-pc.ri ogromne večine ljudstva ter ima v.so p t moč jugoslovanske v J ne ¡uprave.
NARODNOSTNA EN AiKOPR A VNOST
V jugoslovanski ccai s-delujejo prebivalci italijanske narodnosti e-nakopravino s Sover.ei in Hrvati v vse.h cdbouih, v svetih, v upravnih odborih podjetij, v množičnih orga-tnizacijEh /ter pri drugih manifestacij: h javnega življenja. Italijani -nemoteno upoirabijo svoj jezik v javnem in privatnem življenju ter imajo enrkopravr.e pogoje za svoj nacionalni in socialni razvoj,
Položaj Slovencev in Hrvatov na it eni ozemlju m p ivilegiran, trda i reden tii." t i v T.nstu in v Rimu sodijo, da je zajc-mienje einakopravneeti vseh treh narodnosti ogrožanje položaja Italijanov. V resnici so si Slovenci in Hrvatje, ki žive na tem Ozemlju, prvikrat priborili pogoje Ea svojo enakopravnost in za svoj narodni k;:.!tuiovi in g spodarski razvoj.
Večina prebivalcev italijanske narodnosti ima pogoje enakopravnosti z ostalimi prebivalci za naravne.
ter se zgraža nad položajem, v ka-te.ivVn žive Slovenci v Italiji.
V	nadaljevanju je p lk. Stama-tovič rekel, da se ljudrtvo jugoslovanske cone za.vcda, da si je priborilo vse demokratične pridobitve, in sicer v prvi vrsti ljudsko oblast Iteir narodnostno enakopravnost z neposredno pomočjo Ju?-slavi je ter znto z r.ejevolijo zavrača vsak poskus eneetranske rešitve vprašanja STO.
DELOVANJE IREDENTE
Na vprašanje, kako ocenjuje d Ir.v.nosl iredente proti jugoslovanski coni STO, je polk. ^'amatovič cdgíwor.il, da so glavni nosilci íre-deni'iistiiinega delovanja bivši fašistični fun.k.icinarji -ter veleposesi-niki, ki so zapustnli to ozemlje in se ne morejo pomiriti z zgodovinskimi sprem: mbai.ni, ki so nastale imed vojno ter po vojni. Dejavnost iredente je ena glavnih motenj za uresničilcv povoljnejšega ozračja v ednesih med Jugoslavijo in Italijo ter za reševanje tržaškega vprašanja v celoti. To, razumljivo, ne koristi ureditvi razmer na tem področju.
POLOŽAJ DUHOVŠČINE
Na vprašanje, kakšen je položaj dinhcvnikov v jugoslovanski coni, je po k. Stamotovič dejal, da ima duhovščina vsa jomstva za nemoteno izvrševanje svojih verskh funkcij. •Vse v m- i o nekem preganjanju cerkve so tendenciozine, toda na žalost obstaja težnja, da bi se cerkev iz-kor.h--.ila v iredentistične in šov-ini-s'č:ie cilje, tako kot za časa fašizma. • Ti nameni povzročajo odpor ne samo pri prebivalstvu in to ne glede na narodnost, temveč tudi pri duhovščini. ki ni zadovoljna s politiko tržaškega škofa mogr, Santina. Do terma prihaja tendenca večine župnikov, da bi prilagodili svoje delo razpoloženju vernikov. Ti župniki so mnunja. da bi jih bilo treba o-svobedi'.ii jurisi'kc'.je škc-fa Santina, ki s svojimi -odredbami kali normalen odnos med cerkvijo in ljudsko oblastjo, Iz istega vzroka je opaziti pri teh duhovnikih tudi tendenco za ločeno cerkveno upravo, ki je že tudi prej obstajala, v Kcp.ru.
V	nadaljevanju intervjuja polk. Stamatovič govoril še o razvoju gospodarstva ter o rezultatih, ki so bili doseženi v kulturne dvigu vseh nar: dnosti v jugoslovanski coni.
V BoršSu, Glemo in Labora tekmujejo na casî ¥1. kongresa KPJ
Tekmovalni plan, ki so ga spre jeli v Bonstu na čast VI, kongresa KPJ. že kar pridno izpolnjujejo. V vasi in v okoliei vasi je več cest, ki jih ,že več let niso popravljali, prav tako pa je bilo zeio potrebno očistiti vodnjake in urediti razne komunalne neprave. V tekmovalnem plar.u je mtd drugim tudi poživitev prosvetnega dela, utrditev * frontne organizacije in druge 'naloge.
Frontni cdbor je skupaj s člani Fronte prediskuiiral tekmovalni plan. Front ovci so se zavezali, da bodo opravili med tel-dmovavnjem cd
4 do 12 delovnih dni. to je do 96
delovnih ur. Več članov je ob tej
priložnosti sklenila, da bodo opravili tudi 'tiste ure. za katere so se lani zavezali, pa jih niso opravili. Juirinčič Jožef je v tem tekmovanju opravil že 11 delovnih dni, hkrati
pa tudi 3 delovne dni. ki jih je la-
ni zamudil.
Naj.bo'ijše rezultate sta do sedaj ■pokazala Andreja Radomir in La-izar Zeižan, ki sta napravila že 12 delovnih dni in se odlikovala tudi pri organizaciji dela. Povprečno so napravili vsi front ovci, ki so sposobni za delo, po 8 delovnih dni. kar znaša skuprlj 4864 delovnih ur. Med fronovei je samo ena izjema — Pe-fer Jurir.člč — ki mu delo ne prija in ki z mrmranjem spremlja akcijo drugih. Do zdr.j so ficmlovci popravili cesto iz Vale v Boršt in iz Starinske v Boršt ter očisti'! vaška vodnjaka. Sedaj prprav vj: j > cesto pr .1 šolo.
Da bi dvignili splošno izobrazbo ljudstva so organizirali v vasi strokovno kmetiji ko predavanje. Ime-
li so tudi že dva zbora volilcev, 2 množična sestanka in več organizacijskih sestankov. Prosvetno društvo je že napravilo prošnjo za nabavo glasbenih instrumentov in za druge predmete, ki so potrebni za razvoj društva. Ker so v prosvet-
no društvo v Borštu vključeni tudi prebivalci Glema in Labora. pride večkrat do trenja in sicer zato, ker hočejo nekateri v Borštu, da bi bili sami. Take tendence so vsekakor nezdraive, kajti skupno delo in medsebojna pomoč besta temu okolišu vsekakor v korist.
Kakor v Banštu tako je predkongresno tekmovanje razgibalo tudi prebivaltsvo v Glemu. Na množičnem sestanku so sklenili, da bodo Glemčani napravili po 8 do 14 delovnih dni pri popravilu cest, ki so v precej slabem stanju. Svojih obveznosti so se lotili zelo resno, 6aj so do zdaj opravili povprečno po 9 delovnih dni. kar znaša skupaj 2492 delovnih ur, V itej vasli ni nikogar, ki ne bi opravil svojih obveznosti.
Med 'tekmovanjem so organizirali tudi kmetijska predavanja, zbore volilcev. množične sestanke in organizacijske sestanke.
V Laboru so prav tako organizirali prostovoljno delo pri popravilu cest v c.kviru tekmovanja iia ča6t VI. kongresa KPJ. Večina frontovcev v redu izpolnjuje svoje obveznosti, nekateri pa, kakor n. •pr. Kciejančič Ana, pa nočejo o njih nič isliišati. Zlasti v slabem stanju je cesta v Lebor in bo zr.htevalo delo v zvezi s popravili precej truda.
Kakor v Borštu in Glemu so tudi v Laboru organizirali med tekmovanjem kmetijsko strokovn-> predavanje, z'cyc volilcev in množični sestanek.	.1.
ml^sSmB
V Piranu in ■okolici jo splošno znano, do imajo »očetje salezijanci« prisebno stavbo, k jer v. popoldanskih urah zbirajo šolsko, pa tudi starejšo mladino, seveda izključno s »člove-
koljubnim« namenom, da to mladino 'ure ~in pripravljajo na triku življenje v tej »solzni dolini«.
Verjetno pa se je malokdo od staršev, ki dopuščajo svojim otrokom, da se te »vzgojen udeležil jejo. ali jih rilo sami tja pošiljajo, vprašal, kaj s trmi otroci, ki jih tako lalikoumno zaupajo, pustiti očetje počenjajo.
¡\imam namena pisati o stvareh, ki so bile že tolikokrat ponavljane.
0	cerkvi in kleru, o ekspozituri fašista Sautilla, o tem kako si vsi ti apostoli prizadevajo že j>ri naših najmlajših vsadili sovraštvo do ljudske oblasti itd, itd. To drugače niti hiti ne more po vsem trm. l;ar je hier v preteklosti, daljnji in bližnji storil in gleda na vlogo, ki jo je cerkev imela.
Gre za nekaj drugega: za način. Zn metode, ki jih omenjeni « vzgojitelji« uporabljajo, da bi pridobili mladino. I erkrat smo že slišali, kako v raznih krajih »dušni pastirji igrajo z mladeniči nogomet, odbojko, košarko in se marsikaj drugega. A ekje prirejajo plesne vaje in tako dalje.
1	oda izgleda, da za Piran to ni dovolj. Tudi tu imajo nogomet in ostalo. ali to muli naši mladini tudi njena organizacija. In iznajdljivi očetje so jirišli na hvalevredno misel: Iz farovža so napravili kvartašnico. neke vrste Monte Carlo v miniaturi, kjer se vsako /Jopoldne. seveda po primernih skupnih molitvah (gotovo prirejeni mi posebno v to sirilo!) mečejo karte v čast in slavo božjo.
Cilji take vzgoje so jasni. Ni dovolj torej zastrupljati otroka z vsemi mogočimi škodljivimi idejami, potrebno je pri njih poleg tega nuditi in razvijali strasti, da ne bodo našli časa za razmišljanje o življenju in stvarnosti. In jutri naj ljudska oblast gradi socializem s kvartari in bazarder ji, duševno propadlimi ljudmi, brez lastne volje in ponosa. To ie zločin. Zločin do skupnosti, do družine in seveda' še najbolj do otrok samih.
Kaj pravijo na to starši teh otrok? Menim, da jim ni vseeno, kuj bo nastalo iz njihovih sinov. Toda to ni samo vprašanje staršev. Res da so oni predvsem odgovorni pred svojimi otroci in pred skupnostjo in dolžni dati svojim sinovom in hčeram primerno vzgojo. Ali prav tako je naloga ljudske oblasti, da vodi računu o tej stvari, kajti njena pravica in sveta dolžnost je. da takemu stanju napravi konec.
K. C.
DEKANI
Tudi v naši vasi smo pred kratkim odkrili »dokaz poštenosti« in o>-krbi za bližnjega« »dušnih pastirjev«. Ko so delavci kopali kanal pri farovžn, so nepričakovano naleteli na betonsko ploščo, pod katero so našli dva zaboja starega kovanega denarja v skupni teži 27 kg. S tem denarjem bi pred vojno lahko kupili 15 krav. Darovali so ga Dekančani kot miloščino cerkvi, presiti duhovni očetje pa so ga zakopali v zemljo in je sedaj seveda brez vrednosti.
V. T.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiitiimiiiMiimiiimiiimm
»Je renski zbor« Agneletovih pri-.st: šev je šel .jes -nsko hladno mimo nas; r.ekaj Opencev je šlo tja prodajat zijala. Vse bolj toplo je bilo naslednji vei-er v epenski kinodvo-irani. V p: nedelj ok so nas obiskali mladi ha.lmonikoši M K U D Ka~ j'.t'.i iz Ljubljane To ni bil le večer
Openci se ne dajo vleči za nos
Naše Cpčine so postale v zadnjih letih prav.i Babilon, Greš po cesti, pa čuješ najrazličnejše gov •• riee: p.It g slovenščine še italijanščino, angleško, madžarsko, rusko, srb >-hrvf.it.vko pa še kak drugi vzh dni a i srednjeevropski jezik po vrhu. Na Opcinati se namreč vse b"lj in bolj naseljujejo Italijani, tu imamo v bližnjih vojašnicah ameriške v -.-jake; njihove družine pa so naseljene v novih hišah pod borovim gozdičem nedaleč cd obeliska in vzdolž nove avtomobilske ceste. Na Opeinah pa imamo tudi begunsko taborišče, kjer životarijo begunci iz najrazličnejših vzhodno in srednjeevropskih držav, in čakajo, da se odpeljejo čez ocean negotovi usodi nasproti.
Tujec, ki pride na Opčine, bi dobil v prvem trenutku vti3, da je naš živel j v tej babilonski zmešnjavi zamrl in da hira. Toda to je le zunanji videz. Res je. da so nam .notranje razmere in nerazumevanja v naši lastni skupnosti mnogo škodovale.: kerninformislična kriza ¡je sp.če.ka ustvarila globok rrzdor in kominiermisiti so šteli Opčine za eno svojih trdnjav. Dejansko pa s 3 Eadnje 'volitve pokazale, da nimajo tkominformisti !m: :1 openškimi Slovenci večine .in njihov vpliv dan za dnevom pada.
S sporom v naših vrstah pn so se nekoliko okoristili pristaši dr. A-¡gneletta, ki je s svojimi fraz: mi o »edini slovenski stranki« in v »borbi za satmostojnosl« omrežil nekaj petitenih ljudi. Toda tudi dr. Agne-iletto se je uštel, če je računal, da stojijo Openci za njim. Pred kratkim je sklical prav na Opeinah »Jesenski izbor«, ki ga je preglasil kar za »vseslovenski tabor.« Ge.ovo je .mislil, da irju bomo Opetiei napravili število. Toda epenokih nvr, ,/.ič ni bilo. Tudi dovčerajšnji njegovi pristaši so zočeli ep' znavati i"dajal-Gko vlogo dr. Agnelet.ta, posebno odkar se je v nate .¿V; , kom obein-tkem svetu Kdi uiil s kc.fr.inifoimieti in skupaj z njimi podpira prodiranje italijanskih šovinistov v to našo slovensko občino. Se jasnejše ¡vidijo Openci brezgilr.ivost Agnelet-tove politike, ko se megalomansko itrka po prsih, češ da se mi sami lahko otresemo italijanskega cbje-.tna. ki nas že sedaj dejansko vse bolj in .bolj stiska. V Dolenjtkih Toplicah je bilo 120 Opencev, ki so na svoja lastna 'ušesa slišali preproste a odločne besede tovariša Tita o Trstu. Vsi Openci smo prepričani, da se bomo le s podporo Jugoslavije ubranili Italije: to .je pra.v po domače v nede'jo povedal Agneite-tu naš domačin, uslužbenec open-skega tramvavtja.

šli-

■ J|
■■■ ■ .....V.-.W.....................-
S... .. :

silili
eíKÍ'x'.....
ÍÍÍSÍÍÍSÍ ši^iig

■.¡M®
t(ÊB m
m
• ''. ' :
g,
IB
B

vi
gP^
fv
MM
ï
Mi®-.


>T* ie - t >■
' • - / .i !'1 •
I iir
... iy-
• ' ..--..'O. te' o'-:-.,.;	..-
V :^,;-	. - . .. , : v ti -
■ ■ •	•■'■ ■ •	■ v'-V'.. .. .1



. . v:î
w-
'. Mi
V'
ul.-jvcrjr.ke glasbe, nego bratski večer, Pripolr.ema polna dvorana je i izredno .teplo •.:-•. ,-jr-'.a goste iz sv-..-fcr.lne domovie.e. Taki večeri z.iru-ižij) vse Qper.ce ne glede na 'razli-k"- v mišljenj i, ttiki večeri p. nov-no in ponovno dokazujejo da — ■kri ni voda.
TRST. - r>00 delavcev in delavk imeriike tovarne čevljev v Trstu )>Li::iky Shoe* je prejelo obvestilo, da vsi cdp.u-i- :.i z dela zaradi zapore tovarn?. Te.varna ni obratovala že več tednov in so delavci v tem času prejemali podporo Inte-gretivne blai.ajne. Po posredovanju sindikalnih crgonizacij b do delavci sedt.j. ko so dokončno odpuščeni rloti i predpis::.-, likvidacijo. 18.000 brezposelnih v Tisbu se je sedaj pridi ožilo še novih 500.
Z Goriške v SSgŽ!^
GORICA. — Z novo davčno obremenitvijo 4r/< malih trgovcev ia obrtnikov, fcotlo likupno davčni prispevki v vsej goriški pokrajini narasli na 2 milijardi 300 milijonov lir letno. To predstavlja za goriško pokrajino, ki je >sp dar-ko pasivna in ki ima največje število brezposelnih v Italiji, nevzdržno davčno breme za vse prebivalstvo.
GORICA. — Posebna delegacija rlovevnskih krnelo-/ dvolastnikov, ki imajo svoja p se.-.va v Jug slaviji, je bila v Sollo nu, kjer se je scs'a-la s p.edi't:vniki ljudskih oblasti. Razpravljali so o vprašanjih, ki zadevajo dvolastirško delo in obmejni pr met. Obenem so dvolastniki zvedeli, da so jugoslovanske ljudske oblasti v Solkanu, po p.-.sredo-devanju DFS v Italiji, znižale za dvolo-stnilce Lz Italije davčne dajatve.
Pogle.l na Koper s škocjanske šole
Fizkuliurni dan v Sežani
Dne 12. oktobra t. Ij. priredijo Ifizkulurne organizacije v Sežani velik fizkuilurni dan. Ta dan bodo v Sežani nastopale itudi fizkulturne organizacije iz Ilirske Bh.trice in Pivke.
Nogometaši se bodo ponlviLi v skajšanom času igre v nogometnem turinirju. Prav tako se todo p-ne-ridi cdbojkaši na raznih igriščih v Sežani. Zanimive bodo udi balin-carske .tekme, ki so na Primorskem zelo priljubljene.
Istočasno bo tudi šahovvski turnir in kolesarski kriterji. Pripravj-ajo Ciudi jesenski kros s tekmami čez d.rn in strn. Ob 10. uri zjutraj je napovedana motoci'dia;ična hi-trontna dirka na .progi Sežana - Du-tovlje - Veliki dol - Goriansko - Komen - Stenjcl - Ponike - Debravlje - Kazlje Storje - Sežana. Motoci-kliiti.ičr.ie diike se bodo udeležili tudi pozami dirkači iz Ljubljane bratje Mrak. motoclklisti iz Postojne, Sežane. K.pra in še drugih krajevv. Zmag valei bodo prejeli lepa darila.
Mladinci iz Sežane, Pivke in Ilirske Bristrice bodo popoldne nastopili <z lalhkoatletskim mitingom.
Možje zdobrimi mišicami pa se bodo pomerili z vvlačenje.m vrvi. Mladi flzkuhurniki iz Sežane se vpeto pripravljajo na ta veliki fiz-kulturniki iz Sežene se vneto pripravljajo na ta vveliki fizkulturni dan. saj bo to prvi take vrste, kjer bedo fizkulturni sežanskega okraja iz Pivke in Ilirske Bistrice lahko nuožanto na--.'optil.i in poknz-li spo-s booeii irazili fizkulturnih pen g.
Prebivs'stv-1 i: sežanok ,:i okraja, iz Iliij o.- B -.iee n Pivvke va-b nit), da se v tlmvsčjtm število udeleži teh velikih iger svojih mla-d'h i-izku'tur.iik .v.
Zvečer po k .nčanLh tekmah bo sledilo razdeljevanje nagrad in obilo prc. ste zabave.
f rlentinčič Janko
iiiiiiiNiiiiniiiiiiiniiiNiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiniNiiiiiiiiim
Ičega Ikriiža £si to cd ¡posameznikov fin od podjetij,. Članov Rdečega k-ri-iža je isoramsizrno zelo malo in šs ti (redno ,ne plačujejo članarine. Gostinska, itngioviska in ostala podjetja pa ne prikažejo zadostnega razumevanja ni; i za razprodajo blokov HK. Tudi članstvo PD se je precej skrčilo.
Glede igcispodarsliva so 'Ugotovili, da ni med trgovskimi, gostinskimi in ostalimi prodajnimi in posredovalnimi podjetji isikoraj nikakršne konkurence, izaradi česar ostajajo lcene iza dolga obdobja neizp.-ems-njene.	,	,
Na teh sestankih so sprejeli tudi nelkslj novih članov v Partijo ter Izvolili delegate za ckrajno partijsko konferenco in nove biroje.
SRPENICA 21, sept. snv> odkrili spomenik
TakčGi odIprSilhi sesSankev sa še Še35m®
Posebno pozornost sta vzbudila odprta partijska sestanka prosvetnih delavcev in mestnih trgovskih in delavskih podjetij mesta Tolmin, ki s,'.a bila pred kratkim v kino-dvc.rani, Obeh se je udeležilo lepo število ljudi,	,
Prosvetna osnc.vna partijska organizacija je razpravljala preivsem o kullurno-prosvetnem delu. Ugotovili so razne ,pomanjkljivosti, ki jih bedo morali vsekakor odpraviti, posebno pažnjo pa bo treba posvetiti [mladini; vzgoji mladine, ki je že ¡crnecej zapadla vplivu klera. Usta-moviiev »Svobode« bi mladino gotovo zainteresirala. jo pritegnila k delu in jo s tem odvračala od vseh IšBtcdlivjvuh vplivov. Delo v društvu pa bi mladino obvarovalo tudi go-feliln in poncčnjašt.va, kar bi bil Velik priripevek k moralni vzgojeno-sti, prispevek k vsestranski izg-.ad-r.ji sociali:,ličnega človeka. Tudi te-lavadino in planinsko društvo mora-"ta 1'akaj po svojih močeh pomagati.
Poročilo in diskusija osnovne lpeiH',i;,5ke ongrnizaoije mestnih tr-igovdkih podjetij in produktivnih tke^ kivev je prikazala . precejšnje' (pomanjkljTivGsti v delu partijskih tvuip v pirisameznih podjetjih. Glavna pomanjkljiv-,;', je ,nezadostno i-ideoioško-politično delo med dela.v-ci-ičlani raznih kolektivov, Delavski tve'.i so prišli premalo do izraza 'in je še vedno čutiti nekako direktorsko (linijo. V em pogledu se je Idnbro izkazal delavski svet Avto-Dpodjetja, ki je najboljši v okraju pri izvrševantju svojih .nalog.. Tudi klela med mladino ni bilo v zadostni imeri; fcu/.luiono-pr.c.svstno delo pa iri prišlo do izra:za. Nadalje so ugotovili ntcKdovaljiv odnos do ide-
paidlim borcem v M OB. Odkritja so se udeleži li zastopniki množičnih organizacij in velika množica pre-bivalSitava. O junaštvu padlih tovarišev je govoril tov, Žagar, prav tako pa je njihov spomin počastil s V:.r&/.fcim nagovorom predsednik okrajnega odbora ZB Tolmin tov. Mavzer. Mimohedo ob spomeniat so se udeležili člani prostovoljnih gasilskih društev Bovec, Kobarid in in Srpenioa, članica LMS pa je izvedla dve deklamsciji.
Ob .tej priložnosti so tudi podelili »odlikovanja trem tovarišem. V spomin padfilm borcem iz NOB je enota JLA izstrelila trikratno salvo.
O-N
Okrajna partijska konferenca v iMovi Gorici
Tudi v Solk.mu je hila v nedeljo okrajna partijska korifcrenca. Poročilo o delu v preteklem letu je v imenu OK KPS Nova Gorica podal"
1
3k>
M--. J
\ ¡"V1 ■ .
hI '.iV-lji-
R Í
(konec)
»Bo kmalu,konec?« smo se spraševal'!, ko smo se pomikali po brezkončnih stopnicah največjega mi-muret-a (sjolfp pni džamiji) v Skop-ij.u. Pošteno smo se upehali, preden s.mo prišli do vrha in po pravici povedano, ni nam bilo žal. Odprl ss m'!.n je prekrasen pogled na Skoplje. Topoli, ki so se dvigali nad parkom, so bili skoraj tako visoki kakor manjši minareti. Skoplje je privlačno mesto, zanimivo po svoji legi in s svojimi številnimi kulturnimi spomeniki in umetninami.
V etnografskem muzeju smo si ogledali raizvoj prebivališč v raznih krajih Makedonije-, orožje, orodje, obleko in drago. Arheološki muzej nas je presenetil z bogato zbirko raznih kipolv in vaz iz rimske dobe. Posebno plačam vtis pa je napravila na nas csrkev s.v, Sipasa s svojimi umetniškimi lesorezi.
Iz Skoiplja nas je vodila pot proti Ohridu. Dnevi, -ki smo jih preživeli ob prelepem Ohridskem jezeru, .nam bodo ostali vedno v spominu. V ko-pantjrj, sprehodih in razgledovanju starih znamenitosti s-cr nam minuli trije dnevi z neverjetno naglico. Tretji večer smo se odpeljali.
Na povraitku proti Skoplju smo se vozili z -ozkotirno železnico, ki ji pravijo tukij čina. Mnogo raznovrstnih pripomb smo slišali na ra-ču čire. Vozi počasi in previdno. Ce ne prispe danes, te lahko svojci pričakujejo jutri ali pojutrišnjem. Zlasti po stijrninah jo ¡¡odlikuje« brzina. Mirne duše jo -lahko spremljaš peš. Po dvajsetih u-rah vožnje, smo živi in zdravi prišli v Skoplje.
Drugi dan smo odšli v Peč, da si ogledamo znamenito pečko patriar--hijo. Sestavlja jo več cerkva, ki so jih v stoletjih dozidavah drugo poleg druge. Non.Vranjosi je rezd-e-ljena v več prostorov, medtem ko daj.e zunanjost po zaslugi Dušana Silnega enoten videz. V ču-d-ovitih fraskah smo občudovali razvoj u-moinosii na Balkanu ter razvoj moči ircdtine Nernaničev, Prvi vladar te rodbine sloji ponižen pred bo-
Tasica Vreme v Brkinih
zbranim delegatom sekretar tovariš Mirko Homec. Diskusija je še dopolnila referat, tako da so prisotni imeli jasno sliko dela v zadnjem letu, opozorjeni so bili na vse napake in pomanjkljivosti.
Novogoriški okraj jc gospodarsko najmočnejši na Primorskem in ima tudi vse pogoje, da se šc. bolj industrijsko razvije. Iz tega izhajajo poselilo za člane Partije velike naloge, razen tcga pa je potrebno ojačiti delo tudi na političnem in kulturno-prosvetnem polju, pri čemer bo treba posebno skrb posvetili širši akti-vizar-iji množičnih organizacij. Izredno važno za dvig splošnega gospodarskega stanja je tudi vprašanje zadružništva.
Zbrani dclccali so izmed sebe izvolili nov okrajni komite Partije z novim sekretarjem, tovarišem Martinom Grehom na čelu. ter predstavnike, ki jih bodo zastopali na VI. koneresu Krj v Zagrebu.
VIPAVA
V soboto 4. t. m. ob 8..uri zvečer gostuje v dvorani Zadružnega doma ■"•e za Slovensko Primorjc s ) dramo »Kralj na Betaj-Istava je uvod v proslavo pomenika padlim borcem naslednji dan.
Olcdalrč Canka novi«. . odkritja NOB. ki
goni. Dušan Silni pa že visoko zravnan, ko mu poklanja cerkev. Freske, ki so s'are okrog 900 let, so skoraj vse nepokvarjene. Pečka pa-triarhija je .glavni -dokaz novih u-gotovitev, da se je renesansa rodila na Balkanu, zaradi prihoda Trnkov pa j,e morala že mlada umreti in se preselili v Italijo, kjer je ob ugodnih -pogojih dosegla svoj vrhunec.
Pot cd Peči -do Cetiinja nas je vodila skozi prelepo sotesko Pečke Bistrice. Pod previsi smo zrli v ogromne ska';e v reki, ki so se nekdaj utrgale is strmih gora. V nekdanji prestolii.ci Črne gor.e — Cetinju srno občudovalJi do današnjih dni ohranjena dvorca kralja Ni-kole in! vladike Njegoša Bogate zbirke knjig, noš in orožja so d.olg-o zaposlile naše misli lin poglede. Ogledali smo si tudi grobnico kralja Ni-kole, medtem ko je nam za Lovčen-— kjer počiva pesnik Njegoš — zmanjkalo časa.
Od Cetinja smo se čez strme prelaze in globoke doline spustili k Jadranu. Na- skalah, ki se dvigajo iz čiste, modre glsidin-e in na njegovih valovih smo preživeli ču^ doivlte dnav.e. Spom ni na Budvo, He-rcegnovi, Kot-o-r, Dubrovnik in Split so med najlepšimi! Zdaj smo šele dobro ra-ziumeli cd kod in zakaj toliko prelepih dalmatinskih pesmi o morju in ljudeh, ki žive ob njem! njem!-
V	Dubrovniku smo si ogledali palače, cerkve, grobnice in -samostane. V malo katerem mestiu 6mo. nalete'! na toliko umetniških kipov, na toliko številnih doka.zcv Gtare ku'ilure, 'Mogočno obzidje, ki obdaja Dubrovnik, še .danes priča o mogioičrici&li nekdanje dubrovniške republike.
V	Splitu sta napravili na nas največji vtis Diokleriaciiova palača in raesitava ob Dnevu [mornarice. Tako lepo urejene razstave še nismo videli. Do najinanjših podrobnosti s-mo se lahko seznanili z raz-, vetjem n-ače vojne in trgovske mornarice. Razumljivo je. da je našo pozornost pritegnila zlasti podmor-nioa, ki smo jo videli prvič.
Kako radi bi ostali v Spliu še nekaj dni. Toda naš čas je bil omejen in pred nami je bila še dolga pot. Na poti proti Pli.vicam smo komaj čakali, da ugledamo te, tolikokrat opevane naravne lepote. Bili smo nekoliko razočarani, -Megla in dež sta nam pobrala skoraj vsako upanje. Toda drugo jutro se je naše čj.nerao razpoloženje hit.ro spremenilo. Skozi okna švicarske koče kjer smo stanovi v ali, so se z vseh strani vsi.pali senčni žarki. Sonce, sonce! Stekli ,smo k jezenu in od presenečenja cibstali. Pred nami je ležalo največtj-e jeize-ro v vsej svoji lepoti, obrobljeno z gosto zaraščenimi gozdovi. In za njim jezero pri jezeru — eno se preliva rv drugo* Slap pri slapu — prerivanje brzic, šumenje in penjenje. Hc.dili smo mimo teh krasot in s petjem hoteli prevpiti divje šumenje vode.
Se zadnji postaji našega izleta — Zagreb, Ljublljana in nato konec. Spoznali bit» našo domovivno .in1 naša ljube-zen do m je se je povečala-. Tcda te ljubeani '- ne bomo ohranili issimi za se. Ponesli jo bo-|mo med istrsko ljudaVvo, predstavili našo domovino isiLckim oiro-k:.m, da jo bodo .spoznaCi in jo ljubili kakor mi.	E, K.
V nedeljo 5, oktobra 1952 bo za Cerknico velik praznik, ko bo slovesno odkritje najlepšega spomenika padlim borcem v NOV na Notranjskem. Cerknica je trg s ltiOO prebivalci, pretežno kmečko delovno ljudstvo, k; se bari z delom na polju. Po vojni c jc razvila precejšnja lesna iudu.-.lrija, ki ZKiiinduje vso previsno delovno silo. Med volno je bila Cerknica 93-odslot-no na strani NOV, zato jo je okupator hotel izbrisali z zemljevida. Interniranih je bilo 225 ljudi, zaprtih 25 ljudi. Požganih po-
slopij jc bilo 150. V NOV jc padlo ali unulo 126 oseh, katerim sc bomo v nedeljo 5. oktobra dostojno oddolžili.
Po vojni Cerknica hitro napreduje. Novo zgrajenih hiš jc 35, popravljenih in obnovljenih poslopij pa 120. Povečal se je vodovod. Električna napeljava, ki je bila med vojno uničena. je seduj obnovljena. Most čez Cerkniški potok je nov. Šolsko poslopje je bilo poipravljeno že 1. 1916. Obnovljen je tudi kulturni dom, ki je sedaj eden najlepših na Notranjskem. Nova tovarna in strojnica lesne industrije jc dolga 100 m in higi-enično urejena. V Cerknici je tudi kmetijska delovna zadruga, ki je med prvimi na Notranjskem.
V nedeljo 5. oktobra ho za vso Notranjsko slovesen dan. Dopoldne bo odkritje spomenika, popoldne pa velika javna tombola s 300 krasnimi dobitki. Preskrbljeno bo za prevoz potnikov od vseh vlakov z Rakeka. Izkoristi te nedeljsko karto. L.G. SLA VIN A KI D Slav in a jc preteklo nedeljo z velikim uspehom prikazal veseloigro »Pričarani ženin«.
Ker Slavina sama ne premore primernega prostora, je predstava bila v veliki dvorani v Prestranku. POSTOJN \ Klub za konjski šport »Heroj Vojku. prireja v čast \ I. kongresa KPJ velike konjsk,- dirke, ki 1 odo prihodnjo nedeljo 12. t. m. na hipodromu v Rakiln-iku.
GOSPODINJSKI TEČAJI P. VH I - ' 1 Vaju • :iniLci.
Organizacije so .pr čianiee AF2. ki brazbo naših bodočih gospodinj.
em i. v. :■ o: '..-a v našem v Grahovem in v Cer-Trajala bista en mesec.
zele nsše žene, "srbijo za izo-
& partijske konference postojnskega okraja
Ob starem vodnjaku v Dubrovniku
(Nadaljevanje s 1. strani)
nje je iskati tudi v tem. da se posamezni člani OOZB niso niti sej u-deleževali. zaradi česar je ležalo vse delo.le na posomszr.ikih, ki niso seveda mogli ooraiviti vsear dela.
Kljub vsem pomanjkljivostim pa je delo organizacije ZB v preteklem letu .mnogo napredovavlo. D seženi so bili veliki uspehi zlasti pri iaven-armadni vzgoji ljudstva.
Pred organizacijo ZB stojijo velike naloge. Povezava z organizacijami rezervnih oficirjev, gasfcev, PAZ-a, Partizana, Ljudske tehnike. Rdečega križa in drugimi bo omogočila izvršiti ZB vse postavljene na-lc-ge. Več skrbi pa mora ta pokazati za svoje članstvo, zlasii še za invalide, ki so še mnogokje zapostavljeni.
Obnova podeželja je zelo napredovala, ver.dair bi postojnski okraj rabil za njeno dovršitev še. kakih 15 in pol milijona dinarjev.
Mladinska organizacija v okraju ni povsem izpolnila svojo na'ogo, saj je še več kot polovico vse mladine v okraju neorganizirane. Najslabše je na Blokah in v Jelšanah, kjer ni.'.i obči.nki ko.m-i-eji LMS niso bili izvoljeni in kjer je delo mladine popo'noma zamrlo. Najboljša je mladinska organizacija v Dola-nah. V bodoče bodo mora'e posebno partijske organizacije nuditi mladini .mnogo več pomoči pri njenem delu in se zlasti bor-itii za čim širše vključevanje mladine v organizacije LMS, Partizan, Ljudsko tehniko
Dobro so v preteklem letu delali v okraju gasilci. Obvarovali so skoraj za d«sat milijonov ljudskega ¿-i t\naženua. Potrebno pa je. da se-še čimveč ljudi vključi v to organizacijo. ki jim posreduje tudi politično- in kulturno izobrazbo.
Poročilo je nadalje obravnavalo stanje v sindikalnih organizacijah v okraj-u, kii imajo okrog 7000 čla-ni:>v. Dalo ni povsem zadovoljivo, ker še ni povsod prišel do izraza pomen, ki ga ravno sindika'i imajo v naši družbeni ureditvi,
O delu množičnih organizacij js bilo precej gavoira prav zato, ker so odprti partijski -sestanki po vsem (•kraju pokazali premajhno zanimanje zlasti članov Partija za njihovo delo. Ana'iiza situacije naj bo couk vsem pariijcum, k; naj mnogo bolj p oprime j o za delo v tr.en pogledu, da se dvigne na primerno višino politično stanje na vasi in v podjetjih.
Referent je nato govoril o zadružnem vprašanju v okraju. Ker ie postojnski okraj pretežno nevezan na poljedelstvo, kar bo še bolj prišio do izraza prihodnje leto, ko
bo tudi lesna i-ndus ri;a zaradi okr-čeni-h gozdnih rezerv' pr.cfj -.^zadevala. je zadi;užniš'.vo najvažnejši gospodarski problem okra,;.o. Zato nikakor ne (moremo bi:i zadovoljni g trenutnim stanjem. Manjkajo "so-elalEllčni proizvodni cdnr.di na vasi, so pa še mnoge chuge pomanjkljivosti, ki za zda.i še preprečujejo razmah ia uspešno delo zadiužni-šva, čemur bodo m rali zlarti člani Partije posvetiti ;.vo'o največir» skrb.
Poročilo je govorilo n;to ša o delu Okrajnega 1 jmiskega odbora, bivših KLO-jev i.n sedanjih -občinskih ljudskih odborov.
KuMurno prosvetno delo v okraju jc poročilojudi posebno pudrobna predočilo zbranim d olegatcm. Iz njega so tile razvidne vse pomanjkljivosti, pa tudi uspehi, doseženi, v preteklem letu. Knjižnice, Ljudska univerza, razni izobraževalni tečaji in kulturno-umetniška društva imajo veliko vlogo pri dviganju splošne izobrazbe prebivalstva. Kritizirano pa je bilo slabo -stanje na terenu v poigkdu rao širjenj a našega časopisja, za kar so krivi tudi partijci.
Tovariš Primožič je zak"juči! ovoje poročilo z vzklikanjem tovarišu Titu, CK KPJ in OK KPS z tovarišem Marinkcm na čelu.
Svoje poročilo je .podal še organizacijski sekretar OK KPS tovariš Zakra.jšek Milan, ki je cbdelal stanje po partijskih organizac:jih, njihovo delo, -uspehe in pomanjkljivosti, govoril pa je tudi o novem predlogu statuta KPJ. Po referatu se je razvila izredno plodna diskusija, ki so se je v glavnem udeleževali delegati s terena, iz vasi in podjetij. Iznesli so mnege nepravilnosti -na terenu, pa tudi uispshe in So se reis pogovorili o vsem. kar jih je tiščalo morda že tudi -dolga le:a. pa do zdaj še ni bi-
lo take prilike za obravnavo..
Konferenoo je v imenu CK KPS •pozidrav.il član Poli t biro a tov. Ivan Regent, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad njenim u-rpešnim delom.
Med razpravo so bile izvedeno von-lve doilegalov za VI. Kongres KPJ in «a člane novega OK. Za sekretarja je bil izvolj:!i tovariš Matevž Hsoe, naš stari part zanski ioc:e; in tovariš, organiz"cijski se-kroiar pa je csi al tovariš Milan Za-krajšek. Iz -starega OK-ja so izpad-ri t.rije člsni.
Konferenca je trajala ves dan iru so se z\rečer vsi udeleženo: razšii jaonih o';.rszov in v živi zavesti, ■da ;e pomenila vsem članom Par-"j? v okraju, pa tudi mnogim ne-rartijce-m resničen preokret v nj,i-Hovsm delu.	Brko
OOilO
oo o
o
oo
i		\			3		1
			1 J	00		„	
		00	1 !				00
		0					
			J U			L	
_J
tESSE
-zr—^^-^i-Eisz^ELi^L^	aaiMB^E ¡Bgi^miMsaBaiBaBasEfflSi jBssaaB^SMBBiHSgaa
V dušku je izpraznil polno Sašo kri vet leg a ¡mošta. Obraiz se mu je raz-lazel v zadovoljne gube. oči so za hip zagorele, iraz.irano čelo se je zjasnilo in ko si je z dlanjo obrisal nekaj kapljic, ki so mu ob visela na bradi je dejal:
»Ja. takole se pa pije, takole!«
•Besede so zvenela trdo, možato, čeorav jih je spremijs.l že malce star hrlpaiv .glas in kolikor je istrski slovenski dijsf.ekt tu in tem težko rsBumlj.iv, smo vendarle vede'!. kaj nam pripovedka stari cčka, najstarejši član Kmetijske obdelovalne iz ad.ru g e v Pučsh pri Šmarjah.
»Le pijte .tudi vi, kar prcbajte, boste videli, ida je ,takole pravkar rojstno viince, lahko bi rekel, takle novorojenček — mnogo boljši cd vede!«
Široko se je zasmejal svoji duhovitosti in nam .nalil kozarce. Ko smo rte izpraznili je spet nagnil o-.?'-. c.mno plister.iko, fc: kat se mi j s ¿delo, sploh r.i imela dna. Iz njeine-iga vratu je lil neusahljiv vrelec še tkadeič-ega t"ia grozdnega mošta in mi, trije novinarji smo .bili, in zadružniki, smo .živahno Irka 1 i s ko-izarci in poskušali, paskuša'1'i . . .
> No, saj it o vino res ni nevarno. Pravzaprav to še sploh vino ni, to ibo šele sčasoma; zato pa, kar nas .je zdravih in zadovoljnih: na mnoga le;: a!«
In spel, je krcžilia pletrnka nad praznimi kozarci.
»KOviko? Pe.t.najiTit kvinralov ga De bilo!« precej hrupno so bile povedana le-te beseda. Pozorni smo pos:ali, o čem neki gre pomen ek!?
»Tcčr.o deset kvintatav in še pet. Težo hreni sem že odštel. Tako. dragi tovariš, tu je denar, kar lep kupček 'tisočakov. Prestej^ potem pa k;.r pehiti in zavij v prvo gostilna!« Tako je, malce hudomušno, prvedal predsednik zadruge P!or-tiitittiitttiiniiiiitiaititiiiiititiiiiiuiiiiiitiiiiiiiitiiiiitiiiiMttttiiiiitiiiiii
Dušan Kralj
iiiiiiiiiiiHiHiimiuiimmiiiiiiiHiiiiitiiiuiiiiiiiuiuiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiii
¡jan Prilbac hi je meti splošnim smehom okoli stoječih zadružnikov, izrccil denar Ivanlu, ki ja pripeljal grozdje. Ivan, tudi zadružnik, je res' denar pcištel in ga spravi':
»Seveda, zdaj v gostilno, ko imam •vina doma, da se lahko kopom v njem!«
»Da, saj letos je ibila letina še kar dobra. Se čudno, itfeita suša, ki nas ja gnjavila celo poletje res ni obetala dobrega, A kljub temu se je vse cbrnilo in ne v našo škodo!«
»Zadnji dež je napel grozdje in m'u dal pravo barvo. Zadnji dež in r.ič drugega, pravo srečo smo .ime-ii!«
»In če pomisliš, da bi nas toča iz-henadila, kaj .bi le potem stiskali? iG.itcradija .gotovo ne, pač pa pe-.ti in izebe!«
Kmetje so so pogovarjali, menjavali besede in mnenja, misli enega so bile lastne drugemu. Ta je razlagal čimoje, eni z resnim obrazom .o letini, o pridelku, kaj bo sam napravil in kaj bodo skupaj napravili.
Zdaj se je pricijazil na dvorišče, kjer so bili zadružniki poln voz čr-pega grozdja. Dva volička sta se upirala v jarem in očitno sta se oddahnila, ko je voznik izustil svoj
— smo ša dodobra zrigolali, tem bcnio še letos posadili žlahtno trto, pet let-, da se usade in utrudi in prealičan sem. da bomo imeli zakladnico, lili nam jo bo marsikdo zavidal. Vidite, t.a hrib. je onstran rečice Dragonje. Zato smo morali izgraditi betonski most preko nje, da lahko pridemo s konji in voli do novega polja. Mimogrede vam povem, da so nam ta most obljubljali že vsi narodni poslanci, kar jih
ms« §¡1 m s IIÂË®
Slišiš 11
Od vsepovsod vozijo sladko grozdje v vinsko klet
— aha! Na dvorišču je bilo še več voz z že praizni.mi sedi. Na robu, ob živi meji iso stala 'tri debelušna kadi, do roba napolnjene z dragocenim sadežem. Otmc.ci, ki so pohajkovali okoli, iso se s prstem v ustih bližali tem kadem. Bali so se os, ki so v velikem roju brenčale okoli ter posedale po penijih in srkale sladko tekočino. A kadar je prirpel nov voz, so se ctroci hitro zbrali okoli nijctga lin vse iste najlepše jagode, ki iso se smehljale prav na vrhu, so čudovito naglo izginile v njihovih želedčkih. Seveda se je jezila mati, ki je stala na pragu, češ. ža cel teden, odkar je trgatev, sipioh nič ne jedo razen -grozdja, kar naprej so siti. Za kosilo in večerjo se še zmenijo ne.
»Ah, stara, nič se ne boj, le na i jedo, dokler ije. Saj jesen je le enkrat v Ds'fu in grozdja je letos dovoli}.« Jo j*2 hitel tolažiti očka, csem-desotlaitni kmet. ki naim je nalival mošt. Obrnil se ja na nas: »Ja dragi toavriši, povem vam, da je letos ras dobra, lellina. Res, da imamo tudi mnogo vinogradnikov, ki smo jih zrigolali, a vendar toliko grozdja!« In je vesel clšinil z očmi polne kadi.
Tedaj je prisopil k nam predsednik zadruge, Florijan in nam začel razlagati;
»Očka ima prav! Mnogo še neizkoriščene .zemlje smo spremenili v vinograde".. Tisti-le hrib tam le — z
roko je pokazal vzpetino za vasjo \
V Koprski vinski kleti
je bilo pod Avstrijo in Italijo, pa so vsi skupaj enio figo naredili. Mi pa, itakoj ko smo pred petimi leti .prva misel — most. No, in danes ga i ms.m o, Toraj, tisti vinograd bo •mnogo doprinesel k našemu gospodarstvu,'«
Priibac Flcmijan se je ra.zgovoril. Pripovedoval nom je o zadrugi, v katero je vključenih 40% vseh kmetov, o njihovih uspehih, o načrtih in udi nagrado, ki so jo prejeli prav v eh dneh od okrajnega gospodarskega sveta za uspešno delo, ni pozabil omeniti.
»Letošnja jesen je dokaj bogata. Za .izkupiček si bomo nabavili še kosilne stroje.«
»In druge stroje, že imate?« Smo ga radovedno vprašali.
»O. seveda! Traktorje, stroje za rahljanje zemlje, škropilna in setvena stroje, vse te smo že nabavili. P r.i nas je r.almreč tako: vsak zadružnik dela cd jutra do mraka, uradnih ur seveda ni, V začetku sezone dobi akontacijo, na koncu pa razliko. Cim boljša je Letina, več pade v žep posameznega zadružnika. Vsi imajo .lepe .hiše in njihovi otroci brezskrbno hodijo v šolo. No, in estali denar, ki je last zadruge, uporabimo za nabavo strojev in najnujnejšega orodja, ki ga potrebujemo v gospodarstvu.«
Zanimal nais je_.še odho;s zadruge do kmetov liaven nje in Florijari nam je ipovevdal, da zadruga često-krat priskoči na pomoč nezadružni-kom s stroji ali pa z delovno silo. Meld seboj se vsi dclbro razumejo.
'»Poglejte samo ta primer — je nadaljeval predsednik — zdaj smo v čaist VI. kongresa KPJ sprejeli nekaj obveznosti, ki smo ijiih mi, zadružniki skupno z ostalimi kmeti izven zadruge že izvršili: popravili smo ceste. uredili stranske poti in dva vodnjaka. Tako nam teče čas in lahko rečem, da je v naši vasi prav le po j«
•»Daj, Flori jam, stehtaj moje grozdje, če ¡imaš seveda dovolj uteži. Tega mi boš pošteno plačal, je tako', d'à bi si še ainigeljčki oiblizali vseh deset pustov, če bi j.im ga dal!« Tako glasno je povedal ta stavek prileten možak, ki je pravkar pripeljal s konji voz grozdja, da so vsi navzoči za hip umolknili, p Dilem pa so ga živahno cbisitotpili in besed ni ciiiio ne konca na kraja.
To je bila zgolj majhna sličica iz življenja zadružnikov v Pueah-Ko*-¿.taboni, sličica izrezana iz teh jesenskih dni, ko je trgatev predmet razgovorov iv vseh krajih in. vaseh vinorodne Istire.
Potuješ .po cestah Istrskega o-krotlja. Da te se vijjeo med grički, i.u ise vzpenjajo stnmo navkreber, tam se spet spuščajo.; vse vijugave se zalotijo v tropo oglatih hišic, ki
čepe kot golebje na pobočju, in ec meld njimi zrinejo ter spet zdrvijo v lepo pokrajino. iKcn.ec septembra, začetek oktobra, Listje na drevesih že lahno udi lin rumeni, barv.e se prelivajo druga v .drugo in počasi, počasi grizejo zelene liste okoli sebe — zdaj iln bo vise rdeče ter vijoličasto —- jesen tjie ftu v vsej svoji . lepoti — bomo dejalli.
Vinogradi. Le kjer se hribček bo-či in obrača svoj hrbet aii trebušček protii soncu — tam so. V ravnih vrstah, lepo negovana, čiste, zgibančene, a veiidar vitke sa vzpenjajo -viniske trte. Golia stebla pokrivajo prostrane, kuštrave glave, veliki liati Motajo v'vetru in šušljajo. Zdi se, kcit bi z občudovanjem zrli na velfke in težke grozde, ki nekako ■Evečia.no, ¡tlitho bingljajo v prazno in vabijo1: utrgaj me, vem, da te nebom razočaral. In marsikateri samotni popotnik, ki metri korak po tem zE^TieVjiskem raju se skloni in si utrga šop združenih jagod. Vse-da ise kraj celsite in nič ga ne premoti v mirneim uživanju. In če ne utrga, misleč, ne isini&m, to- ni moje, ga takoj pobara prijazni sosed, kmet:
(»Hej, vi1, site že poskusili naše grozdje? (Ne? Dajte no, kar takoj ga probajte!«
Enakomeren, ¡počasen in klen je njihov korak. Hiteti, upognjeni pod težkimi ibrer.itami se ibočijo in vije-jo, zlomijo se ne. Obiralci trt stopajo navkreber proti vasi, zadrugi ali zidanilci. Kljub teži ni na njihovem obrazu sledu napora. Več veselja se jim zrcali v očali kot ob nedeljskih praznikih. Grozdje — ta beseda jih .polnii z radostjo in sreča, ki jim sije z obrazov, j a vidna slo korakov daleč.
Nekje peselm, drugje smeh — povsed razpoloženje, ki je opazno "le ob velikih praznikih. Saj pa je tiifgatov tudi praznik, in še edem)

or v mostu merijo
najtežje pričakovanih. Seveda, saj nam je sam sltari očka v Pučah dejal: »Ja, ja, trgatev, to |je naša ie-sta!«
■t
Vino. Kateri jezik na pozna tega ¡'izraza.? Ni človeka, ki ne popije z eseljem kozarček dobre kapljice, tak«, ki se peni in iskri v kozarcu, da nehote podvomiš ali se pretaka zlato a'ii srebro. Narodne pesmi, od ust do ,Ust so krožile, opevajo nujno pijačo in jo vpletajo v svoje najlepše melodije. Ko se otro;c rodi — mu nazdravljajo z vimm. Ko mladenič dopolni svojo polno!eU neot, miu nazdravijo z vinom, ko gre fanit k vojakom — na mnoga leta! mu kličejo tovariši in čaše polne siladke črnine mu zvene v po-Sdrav. Ne moremo si misliti sva vtke br.ez zdraivic o.b vinu, niti ne svečanih obletnic, rojstnih dnevov in praznikov.
Kako preprosta je resnica^, da vino, po katerem rada glava boli ni dobro. In ta rasmiica ja znana po vsem svetu, zlasti jo poznajo istrski vinogradniki. Istrsko vino. njegove vrele n. pr. -refešk. malvazija, teran, merlcit, pinot, kabarnet in druge, slovi daleč po svetu. Poleg žlahtnih trt, ki jih je mnrgo, gojijo, istirekli, vinogradniki v največjem obsegu trto, ki daje belo in črno vino, ki pa se po svojem okusu lahko meri z vini liz drugih vinorodnih krajev Slovenije.
BoI]Br gospodar ine zavrže starega blaga, dober literat tudi na. Dober ilíitenalt zbira iskupaj ža pozabljeno zgodbe, jih malo preštepa, prišije jim t£(m pa tam novo krpo in ijini zarobi raiacefirane škrice. Potem jih povš.lje nedolžnim urednikom. da -ti postrežejo s tako žalta-vo poslastico naivinim ljubiteljem starin. Vzemimo kcit kričeč primer tole pravljico:
Tam niekje od Marezig prižene kompare Vanek osla v Koper, da ga proda. Denar ja potreboval Vanek; saj veste, keko je to. In ¡se je vsedel kompare .Vanek v senco Na-za.rja Brontcsavra in je na vse mi-lcne viže pcmiujal osla mimoidočim. Hvalil ga je, da je močan kakor fašisli in paimeiterr celo bolj c;d D'AnnrunZ.ia ter da .ima lep tenor kakor -sam gci-ipod Vidall. Vse zaman je Iblilo — osla s takimi vrlinami ni hcttel niihče kupiti! Ko je bi-
bssbabffvgauvsc
lo že pozno popoldne, je lačni Vanek sklenit, da žene sivčka domov.
Pohlevna živalca je lepo droben-caž'.a mimo hiš .to E\e nčii zmenila za oljčno palico, s katero ji je Vanek telovadili po hnfobu. Takrat pride iz stranske ulice predsednik za zaščito bolh in naiuruli Vaneka;
»Zve rima L« je izavpil. »Zakaj ga ta?<o mlatiiš?«
'»Ce pa tako počasi drobenca, Lačna Siva oba in daleč imava do doma.«
u.iPa hi fltcipil, bedak, talmlie v drciger.ijo in 'kupil za liro terpenti-na. Ce iga ;s tam .namažeš pod repom. jo bo mleil hitreje.«
Vanek je scd'11, da ,fci utegnil biti hasvat pameSen. Skočil je v dro-gerijo in kupil stekleničko terpen-■tina. Zunaj mesta ja privzdignil oslu .rep in mu s terpetinom zmočil auspiuf,
OisViček je najprej malo postal in začel razmišljati o naznanili rečeh. Kmalu tj'e pa začel migati z uhlji in s.e začel ozirati, .da vidi, kaj je zadaj. .Mahoma pa zapoje i-a in jo uievtre proiti donnu z brzino gazele. . Vanek je ibil v začetku zadovoljen z luspehcjbi in je sopihal marljivo za sivčkom. Poltem je pa začel zaostajati. Osel je bil veliko hitrejši. Takrat se ipa spomni Vanek. ki ja svoj čas posečal laške šole in ¿e bili že zaradi tega zelo brihten, da bi utegnil terpentin tudi njemu itako koriGitat.i. Malo se ja ozrl okoli in izginil v trstikovo goščavo ob cesti.
»Ca je oslu pomagalo, ki je neumen,« ja rekel skoro na glas, »bo še bolj meni!« Itn si je s toupsati-nom namočil ,tam, kjer se vse neha.
Mord a bi S udi on zaniigal z uhlji, če bi mogel, ker pa ni tnogel, je le planil neustrašeno na cesto, kakor .da bi iga ¡bil neikido izstrelil iz pištole. V dobrih dveh ali treh sekundah je že drni.l za oslom, da se je kadilo za njim.
V dctniači vaisi, kamor sta despe-la hitreje cd brzajava, ¡je Vanek zagledal na cesti prti Miši svojo ženo, ki jia držala .roke križem,
»Zeina!« je zavpit ,med dirom. »De-ni osla v stalo, ker jaz bom še pol
ure naprej itiekal!«
*
Tam 'daleč na visokih črnogorskih skalah je čika Ivo paisel koze. Od-' kar si je bili sani brez majkine po-, moči cbul epanke. .je zmeraj pasel kciza. Ni poznal sveita in ni poznal napredka v njem. Danes jih ima že petdeset na križu in pase kaze še vedno.
Ondan j a sedel na vršičku strme ps'čine in gledal daleč it|ja na sinji Jadran. Neznane so nam njegove misli. Zdajci se mu zazdi, da vidi nekaj nenavadnega v špranji pred seboj. Skloni se in pobere čudno reč.
Da vam takoj povetm, našel je majhno ekrciglo oigledalce, ki ga. je bil izgubil neznani turist. Cika Ivo hi videl ogledala še nikoli. Koma.j pogleda siviailo šipo, ža plane od silnega začudenja pokonci.
»Oj. trate takovo čudo!« zavpije ves radocl-ein. »To je molj pokojni dtac! Kao da bi bil ¿iv! Ima. oči i samo mene gleda i srni je se meni i
ve liku brado ima i niešlo govori, a se me čuje! Bogms, to je m-,j pravi i živi otac, koji je postao nam! Mili moj otac, kolika radost!«
In poskakoval je čika Ivo od veselja, ker je po dolgih leitili smrti spet videl svojega pokojnega, ota" ca živega pred seboj. Kako naj bi neuki čika Ivo mogel vedeti, da vidi v ogledalu le odsev svojega lastnega obraza!
Do večera jle čika Ivo pasel ko* ze i,:i do večera se je rarzgovarjal z nojtnišlljeniim očetom in mu pripovedoval dogodke v salu in ikiud:. Zvečer je ignal črledo 'deimov.
Ogledalce je skrbno skril in ženi nI o čudežnem porvralku otca ni-č«ssr povedal. Le gledat ga je hodil dan na dan. Zena, ki je imela bistre ženska oči, je kaj kmalu zapazila, da ji Ivo nekaj skriva in to jo je vznemirjalo. Skrbno je pazila lin res se ji je kmalu posrečilo, da je zasačila moža, ko je ves za;-rr.aknjen gledal svojega dobrega ol-ca v ogledalu.
»Daj', Ivo, da vidim, šta imaš.«
»Ne, žalna: to nliije za tebe. To je moj pokojni otac, ki je još živ i na kojega si :se ti uvijek srldila.«
»Tvoij otac je u .zemlji i -ti si glup. Daj mi, da vidim, što te vara.«
Po kra)'jkeni prerekanju se je Ivo uklonil.
Kclmaj .žena dobro pogleda v o.gle-dilce, 'že 'Udari v strašen vik.
■»To da je tvoj otac, vairailica! To is grda istara baba, to nije nikak cl.ac! Kaži mi odkrito, varalica, da iraaš magdje drugu babu! Oj. Tuila n.i majka, šito sam dočekala! O! O! Oj!«
Cika Ivo se je Ij.ulto razsrdil.
»Kako da mctžeiš, žena, kazati milemu oitou, da je stara ibaba. Da bi ti vrag v pakao otijerao, to nije stara baba, to je moj .pravi i živi oac!
In sita 'vpila drug na drugega ter
ipogralbila -za lase, do rešitve pa nista pulila. Zaman je Ivo klel in žtna plakala. Treiba je tbilo, da odi-'chiia k popu, ki je moder mož in je iinsl veliko balo 'brado, Qn naj po-v», kdo' je v ogledalu.
Ko je modri svečenik slišal tožba absih, je segel po ogledaku, da vidi in modro razsodi. Ze ob pr.vem Psgledlu' v šipo iso pcipu zagorela oii v svetem c-gntju. V gl:p:ki za-naknjenositi je dvignil roko in se o ikri 1.
»Poklekni, djecal« je reksl svača-no. »Pcklekni, glupa dj.eca! To nije t>oj otac., Ivo, in-nije to nikakova stara baba. To ja sam sveti Sava! Ejaca pokleknil!«
Z igralsko skupino
I MM ''»v.läl
I Bi
Med številnimi nekdanjimi partizani, ki so prišli «a deseto obletnico prvih slovenskih bil,ga:l v Dolenjske Toplice, smo stiisnili roko tudi skupini dvajsetih članov nekdanje igralske skupine IX Korpusa.
Ze nekaj dni pred praznikom so se nekdanji člani te skupine zbrali v L.iublja.rJi, da obnovijo star program. Prišli so z v.seh vetrov, kakor nekdaj iz raznih brigad in odredov. Ta skupina je v svojem kratkotrajnem obstoju v partizanih v polni meri izpolnila svoje poslanstvo. O,d prve predstave v Cerknem 15. januarja 1944 ipa do poslednje dne 9. junija 1945 v Trstu, so ti fantje in dekleta prehodili na stotine in stciifine kilometrov in priredili blizu 400 imitiiirugov po vseh delih Slo.-verJskega Primorja, Benečije, Rezije, Iislre in Gorenr.rke in se celo predstavi''! beli Ljuhljs.ni. Iz skromne .grupe sedmih članov, je narasla na koncu v 2» člansko skupino. ki je jeoeni 1944 dala v svoji veliki novozgrajeni .dvorani v Cerknem Finžgarjevo »Razvalino življenja«, kd je .bila prva slovenska drama jE/vno igrana na Primorskem po 25 letih.
Prvič ise j a avtobus v tej turneji ustavil v fS.rou prelepe Vipavske doline. .Lepo .so isiprejeli Ajdovci priljubljeno igralsko skupino. Pa ne samo Ajdovci, v nabito čolni dvo-
Guy de Maupassant
dani skupine med horbo. S točko »Venček slovenskih narodnih«, so nastopili na več kot 200 partizanskih mitingih. Obleke so izdelali partizanski šivalnici v Cerknem iz blaga padal,
Okle1 pevske skupine lA. Korpu-a v Ajdovščini 7. decembra 1944
rani so bili ljudje iz bližnjih in daljnjih vipaiskih vasi. Čeprav je ■deževalo, so nekateri prišli celo iz dveh ur oddaljenih Gc.č. Partizanske pesmi in 'recitacije, "venček slovenskih narodnih pei-rni, stoeči »Hi tler in Muissolini;«, - »Pokret« in drugi ;so iželi ogromno priznanje, 2e kratek nagovor »nekdanjega komisarja« te skupine tov. Iva pred začetkom, nato pa' že.nekaj prvih točk ni3'ainga je ustvarilo tako Majiušj-e, da iso sa oči poslušalcev, kakor tu:! nr.sto.pajcčih orosile.
Ta usipeh in to doživetje je narekovalo skupini, da mora napraviti več, kakor ji je določeno. Na programu je bil miting šel2 drugi večer v Sežarli. Ali more skupina milmo Cerkna, kjer je bil takor.kač njen dem? Ne! .'Načrt je biti na-pravljein: še v Cerkno. Toda med Ajdovščino in Cerknem je Idrija, kjeir je prve dni po osvoboditvi dala skupina tako urpel miting, A časa ni. Zato se je avtobus v Idriji ustavil le toliko, da so fantje in dekleta zapeli nekaj partizanskih pesmi. Avtobus je sipet zabnnel in nedolgo za t&m, je skupina pozdravilo svoj nekdanji dom — Cerkno.
Čeprav je enajsta ura dopoldne zelo neprimerna, je ¡biia dvorana vseeno premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli še enkrat pozdraviti »svoje ianlte in deikileta/i Po mi-
IVAN REN KO
¡m im "m
iim mWk
To jc traijiilo nekoliko dni zapovrstjo. Zmanjkalo nam je tudi hrane. Poslali smo patruljo v dolino, ali se ni vrnila. Tovariši so padli nekje v zasedo. Mi smo se pa medtem premaknili in tako smo se zgrešili, ker 11150 pravočasno prišli na javko.
Kljub slabemu vremenu Italijani niso popustili. Držali so zasede na vs?h glavnih točkah, po cestah je bilo stalno slišati njihove kamione.
Izvršili smo premik proti Otlici, kjer smo sc pod Sinjim vrhom začasno utaborili, da izvršimo novi razpored. Od tu je na .povelje štaba bata jona naša čela krenila"ria svoj sekto:- Črni vrh—Idrija—Konomlja.
Po poročilu n položaju na tem področju, ki ga jc Vojko podal štabu, je. I.i prišel do zaključka, da je potrebno na to stran poslali eno naših enot. ^ t-ndar pa ni bila poslana naša četa v svojem prvotnem sestavu, ampak nekoliko zmanjšana po 'številu. Od-Šl« nas jc okrog 22. Čela jc dobila naziv »Trnovska«. Komandir je bil Vojko, komisar pa Strica.
Prišli smo nn mcslo okoli 20. septembra. Ker je bilo v načrtu, da se vse do pomladi zadržujemo in operiramo na tem sektorju, smo takoj pričeli s pripravami, da čim udobneje uredimo naše taborišče. S pomočjo tovarišev s teren» smo poiskali primemo mesto, kakšne pol ure hoda od vasice Prcdgriže pri Črnem vrhu, in pričeli graditi barako.
Naša prva naloga je bila, da čimbolj razširimo in utrdimo našo organizacijo na terenu. Zalo smo redno vsak večer v skupinah po dva, tr je odhajali v bližnje vasi Prcdgriže, Idrijski Log, Zalog, Idrijska Bela, Koševnik, pa tudi v Lcmo in okolico Godoviča. Pozneje smo razširili naš delokrog- vse do Veliaršč,
Ledin, Idrije, Konomlje ¡11 Vojskega.
V pičlem mesecu dni smo vzpostavili solidno organizacijo in zajeli vse poštene družine, vsakega, ki je bil pripravljen, da podpira naše gibanje. Vzpostavili smo tudi zvezo s tovariši, ki so delali med idrijskimi rudarji že od prej in tako zagotovili ne samo splošno pomoč prebivalstva v pogledu prehrane in obleke, ampak tudi. kar je bilo še važnejše, številčni porast oboroženih borcev.
Tako smo v razmeroma kratkem času ustvarili vse potrebne pogoje za uspešno borbo proti fašizmu. Naša četa je pričela z napadi .na sovražne patrulje in posadke in z vedno večjim poletom tolkla po njih vso zimo. .dokler ni bila v marcu 19-13 odpoklicana s tega sektorja.
—o—
Vse do druge .polovice oktobra leta 1912 smo vzdrževali zvezo le s štabom bataljona in pa z Gornjo vipavsko četo, ki sc je držala okrog Braniee, Podrage, Erelja. Slapa in Lož. Pn-ko stare italijansko-jugoslo-vamake moje, v okolici Horjula. Pod-lipe in Žažarja, pa se je tedaj nahajal Dolomitski odred in, ker smo o položaju »tam čez videli malo ali nic, smo se namenili, .da s temi tovariši vzpostavimo zvezo.
Mislim, da je bilo okrog 23. oktobra. ko pmo krenili na pot. Vojko je .predal četo svojemu uamo.-tmiku Borisu in prevzel vodstvo maše patrulje. Poleg njega smo šli še Srnjak, jaz in tovariš Lojze, terenski vodic iz Lom. Njega smo vzeli s seboj, ker se jc do začetka vojne preccj ibavil s tihotapstvom živine čez mejo in zato poznal vse steze tam okrog.
Mejo smo prešli nekje v bližini Hotedrščice, kjer je bila sovražna posadka. To nam jc bilo znano in zato
fino .-e izognili vasi. Toda tu jc bila izčrpana naša poslednja informacija. Prav ničesar nam ni bilo znano o tamkajšnjih razmerah med prebivalstvom. niti nismo vedeli, kam naj sc orbinc.mo za zvezo z odredom.
Zvečer smo se oglasili v nekaterih hišah na Žiberšah. Videli smo, da nam ljudje zelo neradi odpirajo in nas sumljivo ogledujejo.
tiragu takoj na avtobus in naprej. Postavljanja ni bilo konec. Se zadnji pozdrav: »Na svidenje v Dolenjskih" Toplicah.!«
■Joao, Polde, Irnia, Ivo in drugi eo takoj videli, da bo prvetini načrt po.i treiba še mekajtarat spremeniti, Sk.uipiaa s'e mora ustaviti še v Kanalski dolilnli, na. Krasu in drugod ... Pa tud.i če ne .bi hotela, je to morala storiti. Navdušeni Kanal-čar.i 1:0, ko so izvedeli, da se skupina pelje v Sežano, iso jo peljali oder pred dvorano, ki je bila napolnjena že pol ui-e pred prihode 111 skupine. Seveda s.tno napravili le leteč miting, kakor so- ga imenoval nekateri. In takih letečih mitingov je bilo več. Partizanska pesem je navdušila še vaščane požga-.nciga Kcimna in D.iatovelj na Krasu. Nekatere vasi so prctertirala, da skupš.ia pni njih ne napravi mitinga, toda časa ni bilo .in težko je bilo dopovedati Kraševcem, da je treba napraj, ker ima skupina že na-p.vedahi miltimg v Sežani,
V Sežani spat nabito polna dvorana kcit maja masaca 1945, ko so ifamt j s zadnjikrat obiskali ta kraj. .Naviuieno občinstvo je bogato nagradilo uisipel program. Na konou so poslušalci p.rooili skupino, naj i,z Se;žane ponese topel pozdrav borcem ipcih štirih brigad na Dolenjskem.
Drugi dan je avtobus že vozil na Dolenjsko. Se dvakrat iso se morati vrtovi'.! m a. Primorskem: v Storjah :n v balniei v Senožečah. Tako je skupina namesto »plain.vanilh« treh, dala 1 na. P.rimoreflcem kar devet mi-tr.igov v dveh dneh.
Na Dolenjskem .se ja skupina u-stavila. v SelteskJ, naslledirl)'. dani pa je dala uspel zadnji miting v Drier.jTikiiih Toplicah pri treh smrekah. Ogreimno število nekdanjih borceiv in drugih udeležencev tega velikeiga slovenskega p.raianiika je z dolgo trajnim ploskanjem dalo priznanje tej dvajsctčla.nski igralski skupini IX. KonpUsa, ki je .na koncu povabila vse prisotne, da prihodnje leto sigurno pridejo v Cerkno, kjer bo slovenska Primorska praznovala obletnico ustanovitve IX. Ko.rp.usa NOV Jugoslavije.
slovenska beseda
40.
JEZIK OČISTITE PEG ...
Tisk je, pravijo, velesila. Kot velesila pa je sposoben močno koristili ali iia tudi zelo škodovati. Zalo moramo bili previdni pri njegovi uporabi. Tako delajo kulturni narodi.
Ne tako vedno in po.vsod pri na;. Pod tiskom razumemo poleg drugega ludi razne letake in lepaki'. Tuidi ta proizvod grafične industrije ima svoj ipomeir in vpliv, s:ij je namenjen široki javnosti. Mi .pa si tega očiiito ne zavedamo v zadostni meri; ne pazimo, mrcl drugim, na pravilnost jezika, v katerem so razni letaki sestavljeni. Znani so nam mnogi kar monslrti-ozni vzorci. Te dni na primer Iah-hko eilate pi> Kopru vabilo, ki ga je izdal nekakšen »pripravljeni od-•hor« za nekak »nadomestit,veni« občni zbor dveh športnih »draštvev«. Da pripravljalni odbor sklicuje uota.no vil i občni zbor, ti potve šele italijansko besedilo, če ga razumeš. Tiskarna pa se je previd-
no zavarovala pred morebitnim ceitkom: aia lepaku jii navedeno, kje jc bil natisnjen la umotvor.
Take napake — čc že res niso hoten«! — me kot.Slovenca dražijo in žalijo. Kaj res ni mogoče preprečiti takega in podobnega — oprostite — posiljevanja našega jezika? Ce že ni več'Oibla.t.iega nadzorstva nad tiskarnami; ki je šc lani odpravljalo v rokopisih vsaj največje nnpake, potem je po mojem mnenju res nujno, da tiskarne same pod primerno sankcijo — poskrbijo za slovnično in jezikovno neoporečno vsclviao svojih izdelkov. Saj si pač lahko najdejo korektorja za taka malenkostna •dela. iMenda -je res že čas, da tudi v tem pogledu dvignemo svojo kulturno raven.
Isto velja z« razine slovenske napise po mestih, pa tuidi za razne obrazce, tiskovine itd. Številni so primeri, da ne veš, ali bi se. smejal ali jokal. Eno pa je nujno: to irnora ¡¡zginit'!. — Videan.t consuletf 1
Dr. Z.
Zares, v t-eij .zadeivi .je bila neka tajnost, ki si je niso iznafii tolmačili ni'li 'porotniki, niti predsednik, pa ■niti državni tožilec n.a.
■Dekle Prudent (Rosalie) služkinja pri zakoncih Va-/rambot, iz Manitesa, je svojemu gospodarju tajila, da je zanosila in. ponoči v (podstrešju rodila, svojega otroka na>-tj .ubila in pokopala na vrtu.
To je običajna zgodba o detomoru. kakršne delajo služkinje. Toda neka'.stvar je bila t.u nerazumljiva. Pri preiskavi njjiene sobe iso našli 'popolno opremo za novorojenčka, ki jo je Rosalie v nočnih urah šivala tri mesece. To je potrdil trgovec, pri katerem je v tem času kupovala sveče. Poleg tega j:e bilo potrjeno, da ji je (mestna babica, Katfero je o .svojem .stanju obvestila, dala navodila in praktične -nasvete v slučaju, če bi se porod začel v časiu, ko ji ne (bi mogel niihče priti na pomoč. Poteg tega ¡je iskala ■ babica za njo isl-užbo v Poissyju; ipredvid&vala fle namreč, da jo bedo Vara.mbotovi odpustili, kar v vprašanju morale- niso poznali šala.
Varamiboloivi, mali rentniki iz province, so prisostvovali sodni razpratvi in bili ogorčeni nad »capo«, ki jim je osramotila hišo: Hcteli so, da !bi ji brez kakršnegakoli sojenja na giljotini odsekali glavo, in jo dolžili z .glasom polnim mržnje, ki je v njihovih ustih postal prava obsodba.
Obl0.2e.nka — lepo, visoko dekle i.z Spodnje Nor-Jmanidilje, za evoj poklic še kair izobražena — je neprestano jeikala in na vprašanje ni odgovarjala.
To je dalo slutili, da je dekle izvršilo svoije ziver-stvo v trenutkih cfcupa, kajitli .vise je kazalo, da- se je svojega otr.okà'X'eselila. ■
Predsednik je še -enkrat poskušal izviti ji priznanje; govoril je iz naij.večjo blagostjo .in ji dal vedeti, da ji vsi ti ljudje, ki so se zbrali, da ji sodijo, nikakor ne želijo t'pscditi na smrt; mogli :bi se je celo usmiliti. ■Tedolj se ona odloči. On jo vpraša:
»Povejte nam najprej, kdo je otrokov oče!« Doslej je to uporno prikrivala.
Gledala je svoje gospodarje, ki so jo malo prej besno blatili .in 'iznenada odgovorila:
»Gcapod Joseph, sin gospoda Varambota.« Gospod in gospa Vairanmbot sta poskočila in istočasno kriknila:
»To ni .res! Laže! Da je ni sram!« Predsednik ju je pomiril in se clbrnil k obtoženki: »iNaidalOuj.te, prosim in povejte nam, kako se je to dogodilo.«
Rosalie de začela govoriti in si olajšala svoje zaprto •srce, svoje ubogo, strto srce. Dala je duška svoji bolečini pred temi strogimi ljudmi, ki jih je doslej imela za n ep ris topne sodnike, za svoje sovražnike.
»Da, gospod Joseph, ko ja prišel lansko leto na dopust.«
»Kakšen poklic pa ima gospod Joseph Varambot?«
- »Topniški oficir je, gospod sodnik. Dama je bil dva meseca, dva poletna meseca. Jaz nisem nič mislila, ko ma je začel gledati, se mi lackati in sa mi dobrika.ti po ves božji dan, Pravil mi ije, da sem lepa deklica, da sem mila. . . da sem po njegovem cikusu In on mi je bil všeč, .zares . , . Kaj .hočete? Kadar je sama, posluša dekle take stvari . . Sama . . . popolnoma sama, kakor sem jaz. Cisto sama sem na svetu, gospod sodnik . . . nikogar nimam, da bi se z njim razgavarjala , . . nikogar, kemur bi zaupala svoje -težave! Niti očeta nimam več, niti matere, niti brata, niiti sestre, nobenega! Ko mi je •začel govoriti, -mi ja bil kot brat. Potem Ine je zaprosil, da bi šla z njim Ikak večer na breg reke, da bi tam poklepetala. In jaz sem šln , . . Pa ka.j vem? Kaj vem, kaj je bilo paitam? . . . Držal me je čez pas . . . Jaz itega prav za prav nisem hotela ... ne ... ne ... ni-si^m mogla . . . bilo mi je. .da za jočem, 'Itako je bil zrak-prijeten . . . mesečina ja bila. Niisem mogla . . . Nisem, pri meji veri . . . nisem mogla ... on je naredil, kar je tictel ... To se je ponavljalo skozi ¡tri f-sdne .vsak dan, dokler ni odšel ... In jaz bi ¡šla z njim >na konec sveta .. . Odšel je . . . Nisem vedela, da -sem zanosila . ... ITo sem opazila šele čez mesac dni . . .«
Zajokala je; pustili so jo da je prišla zopet k sabi. Predsednik jo je nato vzpodbudil z glasom, s kakršnim govori duhovnik v spoved niai: .»No, nadaljujte!«
»Ko sem videla da. sem nosna, sem povedala to gospe Boudin, babici, kii je tukaj i.n lahko to Ou.di potrdi. Zaprosila sem jc. kaj naj storim, če bi rodila in da nje ne bi bilo. Potem sc|m noč za nočjo, do ena ure zjutraj šivala plenice in druge sOvari, ki jih potrebuje dojenček'; ■iskala sem .(udi noivo službo, ker sem dobro vedela, da me bodo odpustili. Ostali sem pa 'hotela pri tej hiši čim dlje, da bi si prihranila kako .paro. danrnja sem imela malo 111 sem ga potrebovala za malega « »Potem takem ga niste hoteli ubiti?« »Prav za prav ne, gdspod scldinik.« »Pa zakaj s,te ga ubili?«
»Glejte zakaj, To se je zgodilo preje kot sem mislila. Bolečine so me popadle v kuhinji, iko sam konča-vala s pomivanjem posode.
Gospod in gospa Varambot sla že .spala. Z •veliko težavo sem se. opiraje na stopniščno cgrajo, privlekla v svojo sobo. Bala sem se da. ne zamažem postelje, zato sam se v.legla na pod. ki je tlakovan s kamenitimi ploščicami. Tako se,m fezs.la kailco '.uro, morda dve. lahko pa ludi tri; tega vam .ne vem ¡tečno povedati, ker sem imela grozne bolečine. Nato sem zbrala vse .m;či in začutila kako gre van.
O, kako ,sem bila srečna, in š'a kako srečna! Naredita sem vse, kar ml je rekla geopa Boudin, vse! Položila sem otroka v posteljo. Ce?. čas sern začutf.a -zopet stašno bolečino, tako bolečino, da bi človek izdihnil. Padla sem na kolena., nato na ihrbot in na itla; ;rpai tiale strašne bolečine, morda so trajale eno uro, morda dve, monda tudi več , . . potem -prida drugo dete . . . moško dete . . . 'dVoje ... se ipra.vi . , . Vzela sem ga kot prvo in ga •položila v posteljo, enega poleg drugega . . , Kaj ja to
(Nadaljevanje na 8.'str$
(#'))+*+'*'%+)% $%&%**(**$*)&'%$+*+(%+'+)$*'#*)$'**#*&(')%" %! "!"  "+!"   )  &%!*(&#$&$% +('(!)+()%%)+%)(% '#)*%)*#)'#'+$++$++(%$(+$+)#+*(#*!""!  !"!))$*#&#(!)$(+&(%%)&+'$&'!#*)$! "*$'+#&% )$)
Arheološka izkopavanja
Kdo je prebival v zaselku Kotlina ■"pri Sv. Antonu in njegovi okolici v zadnjih trc.h tisočletjih?
Na to vprašanje bi nam z lahkoto odgovorili razni zgodovinski viri, nanašajoči se na Slovensko Istro kot celoto. Da bi pa zvedeli za nekatere detaije iz. tega življenja borno poklicali na pomoč arheologijo z njeno pomočnico topografijo.
Tudi geografsko je moral ta kraj precej drugače izgledati pred dvemi tisočletji. Morje je segalo do pod sam Kotlinski hrib, paralelno ležeči Veliki hrib pa je bil najbrž polotok. V drugi polovici drugega tisočletja pred novim štetjem je tod gospodarila velika denudaska sila, ki je sedlo med Kotlino in Dvori povišala z talogom, debelim okoli osem metrov. Veliki nalivi so verjetno s pobočja hriba, na katerih se nahajajo Dvori oprali zemljo in jo odnesli v sedlo.
S svojim izboruim strateškim položajem. bogato zalogo studenčne vode in go-ipodarsko solidnim zaledjem ni čudno, dv je kotlina predstavljala mikavno točko za naselitev tedanjega človeka.
Dovolimo, da nam da prve podatke in nam razkaže teren Kavrečič Anton (hiša št. 103). lastnik hiše v sedlu. Skozi »porinil« nas bo peljal »za h;Jo« na njivo, ki je bila letos posejana z deteljo. »Tukaj po sredi, skoraj po vsej dolžini njive smo pri oranju skoraj vedno našli kovance, tam levo proti škaTpi pa osti sulic, zaponke, nože itd. V desnem zgornjem kotu njive ob trti je moj o?c pri riffolanju odkopa! človeški skelel. Jaz pa sem malo dalje pred nekaj leti pri delu na gornji meji njive v prosrlu videl človeški kosti. Ob zahodnem delu njive, sva z očetom tudi odkopahi tri skelele. Spodnji t. j. severni zid je ves na človeških ¡11 živalskih kosteh. Ko je lanskega leta posod oral njivo, ki meji na to mojo parcelo je iz meje tudi izoral človeški skelrl.« Po vsem tem razglabljanju vas ho- Tone povabil v hišo, pogostil in nadaljeval z izsledki na dvorišču same hiše. »Ko so moji kopali tale vodnjak so v globini osmih metrov našli srrb. Vseh teli osem metrov ie srnna či t.i zemlja. Poleg hiše pa srno skopali dolnji dol neke amfore. 0.pr.:'.i!i rte. da voda iz našega studcnca teče v kameno korito, to je dolnji del rimskega sarkofaga. Tisti vrh kartin kega hriba tudi ni brez najdb. Ko ic moj oče kopaj jame za sajenje mladik, je našel dva ščita. Pri sosedu Sordiču žival ni nikdar rada šla v Stalo, nekdo je svetoval naj kepliejo pod pragom. Kopali so in peri eno ploščo je bila žara s pepelom in kc••''.mi. Ko so pa pri sosedu Kaivrcčič Jožetu kopali temelje zn razšlirtev rebe rn našli cel ske-Jetni urob, pri popravljanju poli za Pečke sino na ekrli 100 metrov pod vasjo našli v desnem bregu napol uničeni žara:ti grob.«
Če izvršimo analizo Antonovih naj,d in izjav ugotovimo tole: sulice, roži, zaponke so iz časa preseljevanja narodov, ker so pa skeleti v isti višini in ple-li z prej navedenimi najdbami predpostavljamo tudi isto starort. Kovanici, ki so ležali niže, so rimski in više ležeči benečanski. Žare na hribu, v sedlu in na poti za Prčke so prahistorične. Korito pod Studencem, to je sarkofag in ostanek amfore so pa rimski.
PRHEOlOŠKfl Kfl(?Tft SV flUTOUfl
175COO
Z vsem tem je jasno nakazana kontinuiteta od prahistorične — ilirske — dobe, preko Rima v čas preseljevanja narodov in srednji vek. Prav zaradi tega se je letos v aprilu Narodni muzej v Ljubljani odločil in naredil sohdažna dela, o katerih je že poročal dr. Kaslclie .lože. Gornji sklep o kontinuitetah ne samo, da je s tem delom dokazan, temveč mu je dodan šc en novi člen: dokazana je prisotnost Slovanov v času prve naselitve. Toliko zanikana prisotnost Slovanov na obalah tedanje zahodne Islre je našla v arheologiji mogočnega zagovornika. Ker, če se pisani zgodovinski viri lahko krivo tolmačijo, pristno izkopane staroslovanske kulture se ne da zanikati.
.Sonde, izkopane za hišo Kavrečič,
Izkopavanje pri Korlini
: lučaj,mirni razmetanimi grobovi in ornžjcm. Znalo bi to bili pozorišče boja med Lati in kakšnim narodom iz časa pre;cljcvanja narodov.
\ -po,rodno 7, grebenom Dvori .Korli na \tiekaj scverneje >od grebena Ve-
so pokazale, da na njegovi njivi nimam» 'Opraviti z nekropolo, leniveč s ¡like,ga hriba krožijo čudovite govorice o krajih Skrgadiovcu in Crubll-cali (na rebri). V Skrgadovcu na njivi Kavrečič Jožeta so našli skelet moškega, poleg katerega je ležalo razno orožje, v neposredni bližini pa tlak iz oipeke itd. In ko so domačini slikali dalje, po zemlji za zakladom, jih je nekaj prestrašilo, da se niso upali -naprej. Na Grublieah pa je bila baje naselbina, ki so jo uničili Turki.
Kaj jc resnica o teh Izročilih? Sonda, narejena na Kavrcčičcvi njivi je dala prahistorično keramiko, dele rimskih posod, dno amfore dn komad„ rimskega gradbenega materiala, to je strešna in zidna opeka ter keramika, ki je tipična za zgodnji srednji vek.
Grubljice hranijo v sebi temelje, •zložene iz obdelanega kamna, Temelji zavzemajo površino pol hektarja. Vmes se najde zgora j že omenjeni rimski gradbeni material in keramika. ki jo srečamo po 10. stoletju in verjetno je tudi ta naselbina iz i-tega ča=a. Sicer ta raziskovanja niso do-voljna, da hi nam dala končno podobo teh Jokal!tet.
V vinogradih neposredno nad vasjo Pcoke so pri rigolanju našli v globini enega metra velike rimske zidne opeke.
Pred kakšnimi 20 leti je Kavrečič iz Peck v svojem vinogradu zahodno od vasi odkril večjo količino bronastega denarja.
Iz teh nepopolnih ugotovitev je zrasla pred nami slika naseljenosti skozi davna stoletja na tem majhnem koščku slovenske zemlje. To nam priča, koliko moči in kulture jc bilo treba, postati naslednik tako mogočnih narodov, ki so pred nami po,-sedovali to zemljo.
Srihar Vinko
Po uspešni prvi sezoni pričenja Slcvcri ko gledališče svojo drugo seže. 110 in sicer z Gogoljcvo komedijo »Ženi,lev«. Gledališče je to Gogoljcvo komedijo vneslo v repertoar zato, da počasti spomin ruskega klasika ob stoletnici njegove smrti.
Premiera navedenega dela bo 9. oktobra ob 20. uri. Gledališki kolektiv se marljivo pripravlja na otvoritev sezone z redni,mi vajami, v času med vajami na sam izdeluje sceno.
V počastitev VI. Kongresa KPJ bo kolektiv priredil eno predstavo za člane delavskih svetov ler za najboljše delavce naših podjetij. Vstopnice za lo predstavo bodo razdeljene preko sindikalnih podružnic.
Poleg tega ho dalo gledališče še eno pred-,lavo našim bolnikom.
Da se zagotovi mir in disciplina pri večernih prireditvah opozarjamo občin tvo. da je vstop mladini pod I t. leti zabiranjen. Od vseh šestih del, ki jih imamo na repertoarju, bo po ena popoldanska predstava namenjena prvenstveno mladini. Zato jc prva repiiza preje omenjene komedije dne 10. oktobra oh 17. uri.
S. P.
LJUDSKO GLEDALIŠČE KOPER
Sezona 1952.53 NEDELJA. 5. akt. ob 21. Koncert
Komornega zbora Radia Zagreb. ČETRTEK. 9. okt. ob 20, Gojrolj:
»Zenitov«, komedija. Premiera. PETEK, 10. okt. ob 17. Gogol j: »Ženit e-v« za mladino.
K večernim prireditvam vstop mladini izpod 11 let ni dovoljen.
Uprava SNGvTrstu zahteva souporabo gledališča Verdi
Trst. — Uprava SNG je poslal* vihovnenuu poveljniku ZVO gen. Wliiniteirtoniu pisno v odgovor na zadnje generalovo pisno, ki odklanja vivsako priracilo škode povzročene po fašizmu slovenskim kulturnim ustanovam v Trslu. V pismu j.e rečemo ms:! drugim, da je Italija uničila Slovencem v Trstu od leta -918 do leta 1945 vse njih kulturne i.n gospodarske ustanovej Slovenci ipa niso 'uničili Itaiijnr-m nobene ustanove, 1
Pismo nato zahteva, da se da SNG možnost iskoristiu občinsko gledališče Verdi, do katerega imajo Slcvenioi kot davkoplačevalci .sle pravice kot Italijani. ZVU je kot državna oblast dolžna skretoeti, kakor 'Z.a italijansko prebivvalstvo tudi za slovensko iz državnih sredstev, '
V nedeljo, dne 0. oktobra bo ob 21. uri koncentriral v koprskem Ljudskem igkdališčiu Komami zbor Radia Zagreb. To je vokalni ansambel, ki v kakovostni lestvici to-vrlstnih pouativarjailnOh itelps sodi bi ez dvoma med najboljše pevske zbore iv Jugoslaviji. V svojem sedemletne! n dedovanju je zbor postal uglašena, v glasovih povsem uravnovešena pevska celota. Člani zbora so večji del šolani .na zagrebškem konseirvaitor.iju, kar daje izboru še prav poseben pečat.
Največji del dokaj gibljivega repertoarja zavzema jugoslovanska pred in povojna Zborovska literatura cd prcidklasike (Ivan Lukačič — 1574) preko umetnostnega preporoda z Lisinskim pa do najmlajših jugoslovanskih skladateljev. Čeprav je torej težišče na domačem repertoarju, je 'Zbor posegel tudi v boga-
to zakladnico tuje literature, zopet cd prcidklasike z Mcmteendijem na čelu pa do modernistov Hindemitha in K.odalyja.
Zbor vodi znani hrvatski skladatelj, fcfiski rojak Slavko Zlatic, ki je na iistnske folklorne motive ustvaril lepo število tehtnih zbo-iv.vskdih del. Kot dirigent zagr.eb-tkoga Komornega zbora je dosegel mnoga priznanja in bil z zborom povabljen ma ¡mednarodni umetnostni festival v Bdlniburghu,
Spored nedeljskega koncerta ima dva dela: v pnv.em so zastopani predstavniki vokalne glasbe od del pa obsegajo skladbe jugoslovanskih skladateljev iz predvojne ustvarjalne dc.be.
Koncert pavskeiga zbora Radia Zagreto predstavlja za Koper veliko doživetje, zato ga obiskovalcem toplo priporočamo.
Z voni ameriški režiser Fred Zimmermann, ki ga poznamo že iz filma »Sedmi križ«, je na lanskem filmskem festivalu v Bmetkah presenetil občinstvo z filmom »Tereza«, ki je bil ocenjen med najboljšimi filmi leta.
'Največja vrednicr.lt filma., poleg seveda phsltreiga in življenjskega pi ikazoamja življenjskih razmer v ZDA, česar se je prav Zimmermann
Otvoritev sezone v ljudskem gledališču Koper
¿11 ari a Pierangeli v filmu Tereza
kot prvi ,'.o:il. S tem filmom je on raelbil t':to ameriško tradicijo, ki hoče, da se morajo vse neugodne stvarnosti prikazati vedno v napačni in bleščeli luči, nikdar pa realistično.
Veliko zaslugo pri uspehu filma ima še mlada, a že dobro poznana Alaria Pierangeli, ki se nam je kot 'jt-sill'jamska ¿illmiska igralka Anna predstavila z filmom »Jutri je prepozno.« Poleg nje nasltopa v glavni vlogi John Eiikson, ki je dovršeno izoblikoval lik slabiča Filipa, •čeprav je tctkirat ib.il prvič postavljen pred 'filmsko kamero.
Snov filma je .¡¿brana iz stvarne-Inedoirasla mladeniča se peročita ga življenja mladine naše dobe. Se med vojno v Italiji. On ameriški
UC-EUDA
<2- UasetUna
( $ - sOtoška* -(p -- pKiJislO/ičtvzi
e Owel CCL	( S.p i
,_, Kan, oteb (> S l, p/
ČJ	<j'o6
a U aja&i.
CG— Skt'cL ■ (c Som s k i J
'-X-s» •' //
¿loa t¿. r
ROSALIE PRUDENT
(nadaljevanje s 7. strani) •mogoče, kaj? Dva otroka! Jaz zaslužiti! pa 20 frankov na mesec. Povejte . . . kaj je to mogoče? Enega otroka, dobro, nekako se že izhaja, če isi človek odtrguje cd svojih ust , . . a.mpak dva! V iglavii se mi je zavrtelo. Pa kaj sem mogla? Kaj sem mogla izbirati?
Kaj sem hotela? Videla sem, da je zadnji čas! Cez n.ju sem vrglia .blaizino, in me da bi vedela . . , Oba nisem .mogla imeti ... pa isem na vith legla še ja.z. Poteim •se'm se valjala in jokala, v.se dokler nisem v oknu vide-ila da se svita; otroka pod iblaaino sita bila mrtva. Dala isem ju ipcid .paizdtiho, šla sem na vrt, vzela vr.tnarjevo ilepato in ju zakopala. Cim igloblje isem mogla, enega (lu, druigiega tam, ine isikuipaj; da se ;ne ibi pogovarjala o svoji mami, če mrtvi »malčki sploh .govorijo. Kaj sem pa drugega hotela?
V postelji mi ije bilo po vsem tem tako težko, da nisem mogla vstati. Poklicali so izdravni.ka in on je videl pri čem sem. To je resnica, gospod sodnik. Naredite z menoj kar hočete, na vse. sem pripravljena.«
Polovica dvorane se je joka komaj vzdrževala. Ženske z robci v rokah so smrka'le.
Predsednik jo. vpraša: i»I<je .ste izakopa.li drugega otroka?« »Katerega ste pa našli.?«
»Tistega , . . it istega ... .ki je bil v artičokah« »Ah, tako! Drugi je pai >v jagodah, poleg vodnjaka..« In zaihKela je silnim, 'Slice tniga^očim jok,-'m. Sodišče je Resale Prudent oprostilo.
vojak, ona mlado vaško dekle. Konec vojne. On se vrne v Ameriko, kjer starši, oče. ker je slabič, mati pa ljubosumna, nočeta slišati ničesar o sinovi poroki. Tereza. ki je pcaneje sledila možu, ga je zapu-s:ila, ker se on v svoji slabosti ni E.nal uveljaviti nad starši. Sele, ko-mu žena rodi, se Filip zave svoje moškega nevredne vloge in se pridruži ženi v borbi za vsakdanji kruh.
Film je izdelalo leta 1951 znano ameriško podjetje Metro Gol.rhvyn Mayer.
Barvni film »Plamen in puščici«
Vratolomni podvigi Darda Puščice v ,r,;meriškem barvnem filmu wPlamen ,in puščica« bodo prav gotovo navdušili vsakega gtedalca. Film ne zaostaja v vničemsr za naj-Iboljšim cirkusom. Vsebinsko pa ni 'jemati filma resno, ker filmska erf-ka, kot Homer in pssnik o Kraljeviču Marku, v pesnitvah, je polna prerivanj in prikrojeivanj pri prikazovanju podvigov davnih junakov. V kinu bo vsakdo užival, oni pa. ki bo hotel ¡spoznati üilricha Hessenskega, naj se rajši pouči iz dobre 3gcdoivinska knjige.
Glavni junak filma so znani ameriški igralci Bur; Lancaster, Virginia Mayo. Robert Douglas in A-lice Mac Mohon. Film je režira.l Jacques Tcurneur. Produkcij. : Warner Bros.
. . . in še . . . dvakrat Tarzana
Ta teden bodo prišli na svoj račun tudi tm'adi obiskovalci kina, .željni avantur, pretresljivih in vra-tolcimni.'i, iboitfo. Za to se bodo nro-í.-a.'i zahvaliti znanemu bivšemu olimp.'jükcimu zmagovalcu v plavanju Jonny Weismuelferiju. kateri nas bo z.ba.va.l v e'ivehlvv h,'.mart nas bo zabaval, kol svetovno znani lin še neprekosl.jiv.i »Tarzan« v dveh filmih: »Tarzan msd lovci« in '»Razpršeno pleme«.
Na filmskem platnu ne bo manjkala niti opica Oita, Tarzanava zvesta pnijateljica v vseh njegovih borbah z avenmi in z monskljtni psi.
JiBALJMA BETAJN0VI" na postojnskem odru
'Danets bo vPcsto.jni prenjiera Oar.kar.jeive drame »Kralj na, Betaj-novi«, s katero gladališče za -Slo-•V£tni3iklo ip.rmionje začenja nqvo sezono. Zasediba je prav dobra. Domača ansamtol, ki ,je t'UtM prerpel precej, iapremsmb, je še izpopolnjen ž gositi iz Ljubljane, Tako na-stepa v vlogi Be.;:na'a Slane Poto-,ke.r (SNG), v vlogah Maksa in Francke pa Jane'z Rahoček in Alenka Svetelova iz Mssimega gledališča.
Za predistavo je veliko zanimanje, kaf.co je uapclo, pa bomo po-rcičali v naši prihodnji številki. _____________Brko
Ljudsko gledališče v Kopru priredi v nedeljo 5. oktobra oh 21. uri
KOMORNEGA ZBORA RADIA ZAGREBA
pod vodstvom Slavka Zlatica
No sporedu so ehladhc iialijanihib, hrvatskih in slovenskih pcedblasihov ter sodobnih jugoslovanskih skladateljev
Mladini izpod 14. leta vsiop ni dovoljen
S
(srbska narodna pripovedka) Zirv.eil .je kralj, ki je imel dva sitna. Prvi je bil «vijačen in krivičen, drugi pa dciber in pravičen. Ko jima cče umre, reče krivični pravičnemu:
»Pojdi od imene, dalje r.e bova skupaj živela. Na, taisto zlatnikov in konja, ito ihl je de.l vsega, kar je nama po očetu ostalo, več nimava.«
Pravični vzc^ne tri silo zlatnikov fin konja ter idide govoreč:
»Hvala bogu, koliko ,mi je pripadlo cd vsega kraljestva!«
Kmalu potem se srečala ta dva brata na poti, jezdeč oba na konjih. Pravični reče krivičnemu: »Pmagatj .ti iboig, brate!« Orni pa >mu odgovori: »Gorje naj ti bog da! Kaj vedno c ¡menjaš bega! Da.nies je boljša krivica nego pravica.« Tedaj mu reče dobri: »Hajdi, da staviva, da ni boljša kiOviea cd pravi.ee.«
In Itako sla stavila vsak po sto zlatnikov in se zmenila, da jima •razsodi o tem tisti, ki ga najprej srečata.
Ko gresta malo dalje, srečata na 'konju vraga, ki se je bil spremenil v menihe, .ter .ga poprosita, naj jima pove, ali je boljša pravica ali krivica. Vrag vreče: »Krivica!«
In tako zgubi dobri sto zlatnikov. Ali zopet stavita vsak še po sto zlatnikov in tudi tretjič in po sodbi vraga, ki ¡se je različno pretvarjal in hcdil pred njil.ua, .izgubi dobri vseh tristo zlatnikov in nazadnje tudi konja. Tedaj reče:
»Hvala begu! Nimam več zlatnikov, ali ima.m svoje oči. Zastavim še svoje oči.«
Tako je zastavil svcije cčii, da je boljša pravica od krivice. Ali njegov brat ni čakat več druge sodbe, potegnil je nož, izitaknil mu cbe cčesi in rekel:
»Zdaj naj ,ti pomaga .pravica, ko si brez cčil«
»Je.z nimam oči, za .božjo pravico, prosim pa ¡te, brat moj, da mi daš vode v posodo, da zmočim usta in «zmajem rame, ter da me edvedeš in pustiš pod jelko nad izvirom.«
Brait mu .usitreže in mu da vode v posodi ter ga odvede in pusti pod jelko nad izvirom.
Ta stoji ves žalosten. Ponoči pa zasliši, da so prišle k iejviru vile. Ko .so se kopale, je rekla ena iz-
med njih:
»Veste :li, družice, da je cgobela kraljeva (hčerka? Kralj je sklical vse izdravnike. a',i nabeden je ne more ozdraviti. A da on ve .ter da zdaj vzame de vode, kjer se me kopljemo, in da jo z njo okopljc, v
Mk t ft
<f ■ a V
dan in noč bi ozdravela, Prav tako bi se poiceMl s .to vodo, kdor je gluh, slep ali hrom.«
V tem so zapeli petelini in vile so odišile:
Tedaj se splazi siromak .izpod jelke po nogalh in po rokah c'io vode. Najprej si umije oči in pri tej priči
£,ri eg.oola. Potem zaijaime vode v posodo in odhiti .h kralju, ki mu j,e hčerka bila gcibava, ter mu reče:
»Prišel sem, ida II! ozdravim hčerko, ako ¡mi dovoliš. V dan in noč bo zdrava.«
Ko kralj to sliši, ga puisl.i v sobo k delklici. On pa. (ukaže, da jo oko.plijejo is do vodo. Ko mine dan in noč, je bila deklica čisla in o-zdravljena. .Kralj se .zelo .razveseli tcir mu da pol kraljestva in hčerko za ûeno. Tek i je poisital kraljev zet in pnvi za kraljem.
To se .razve po v sean kraljestvu. Zve .tudi njegov brat, ki je govoril, da je krivica boljša nego pravnica.
Spomni se, da je našel brat srečo pod jelko, zato jo gre itudi on iskri. Najpnvo vzame v posodo vode 1er odide pod jelko in si iztak-ne z nožem cčii.
Pe.ncči so se prišle kepat vile in so začele govoriti, kako je ozdravela kraljeva .hčerka. »Prejkcme,« —-so rekle — »je kdo prisluškoval, ko smo se pogovarjale, da bi ozdravela s to vodo. Tud.i zdaj nas utegne kdo poslušati. Pojdimo gledat!«
Ko pridejo ped jelko najdejo tistega, ki je bil prišel iskat srečo in je govovril, da je bolijša krivica od pravice. Zgrabijo ga za reke in noge in raztrgajo.
Tako je nesrečniku pomagala krivica.
e. ev
Perzijski .učenjak Mirza Tahi-r" se je peljal nekoč p mladim, preprostim mornarjem po morju.
Med vožnjo je vprašal mornarja, koliko molitvic iz Korana zna na pe.msit.
»Da vam povem po pravici, nobene,« je odkritosrčno cdgovor.il mla.di mornar.
»Nu, potem si četrtino 'življenja zamudil,« je .menil učenjak.
Nekaj trenutkov pozneje je vprašal učenjak:
»Ali mi veš kaj povedati o z v ozdozn anst v.u ? «
»Nič,« je rekel preprosti mornar, nakar je vzkliknil učenjak:
»Nu, potem si tudi diugo četrtino življenja zapravil!«
»Ce.z nekaj trenutkov je spet
vprašal .učenjak:
»Ali si se kdaj učil računstva?« »Ne, gospod. Nikoli nisem imel priložnosti, da bi se učil!« je žalostno odvrnil mladi mornar.
»Nu, potem si tudi .tretjo če.trti-mo življenja zapravil!« je« razlagal učenjak.
Komaj je bil izpregevori! te besede, je .zadel čoln ob skalo 1'n se je 1 potapljali!. Mer.nsr je skočil po-koncu .in vprašal učenjaka: »Častitljivi, aH znaš plavali?« »Ne znam.« je zaječal učenjak in smrtna groza ga je obšla. Tedaj je vzkliknil .mladi mornar:
»Nu, ipcitom se okleni mojega vratu. da .te p on: 13 cm na suho, drugače boš izgubil vse štiri četrtine svojega življenja!«
V
Branko gre z mamico v živalski vrt. Ko prideta do zebre, presenečen vzklikne:
.»Jej, mamica, zakaj so oblekli temu konjičku kopalno obleko?«
»Nu, Pavle,k,« reče oče, »povej mi, zakaj sem te pretepel?«
Pavlak bridko zatuli: o>Vidiš, očka, inaj.prej me preil-epaš, potem pa sam ne veš, zakaj si me.«
Mihec: »Ka.j meniš, Janezek, zakaj so vse siike v okvirjih?«
Janezek: »Da slikarji vedo, kje naj nehajo!«
Rešitev križanke iz 38 številke Vodoravno: 1. Kobarid, 2. opeka, 3. levo, in 1. Krk, Iva, 3. ia. prav, 6. slana, 7. balon, 8. omot, 110, 'J. len, lah, 10. 1111, kepa, 11. Koper, 12. koprive.
■Navpično: A) kolki, bolnik, B) opeka, amen, C) Bevk, slon, KP, D) ako, plot, kor, E) re, Iran, lepi, F) Ivan, napev, G) Donava, obare. *
LESNIEÍ6
71)	OljesiH so ga, po njeyn bi jo,
a kaj mu mar — on poje vam glasno.
72)	Solze požene v oči, trese, duši, lomi, zvija, vse nas od nj?ga boli, toda vsem godi in prija.
73. B'.este vse bolj kot bisen', a vidiš jih saino v temi.
74) Biserne hrez kril čebele snnči stiha priletele, noč na trati prenočile, 'lavi v soncu se poskrile.
j A	A	C	Č
E	E	L	M
M	0	0	0
i0	S	0	T
Ra.zv.rs'i čtke v kvadratu tako, da iboš bral vodoravno in navpično besede naslednjega pomena:
1. slovenska reka, 2. zdarsko blato, 3. del glave, 4. .najmanjši delec snovi.
2. Številčnica
Cicibani ¿fo PÂOMifi
stric Miha čaka na vaša pisma!
Cri-čri, čri-čri, čriček v lepi črni suknjiči, v soncu je ves griček,. in pa spava v luknjici.
»Čr.-Či i, čri-č i, čriček, kdo te v spa' ju straži?« vpraša ga faniček, s slamico ga draži,
Dreza ga fantiček okrog nosa s slamica, čri-čri, čri-čri čriček že zapušča jamico.
In: čri, . xi i. .. č<r; griček čriček peti skuša; skril se je fantiček, pesmico posluša.
11	2	3
h	5	6
•t?	0	e j
Rnzimtisti št.iv.Mke od 1 d 1 9 v vodcirc/vrvih in navpičnih vrstah ter kvadratu tako,. ci a boš bral v vseh v obeh diagonalah vsoto 15!
REŠITEV »LEŠNIKOV« IZ 3S ŠTEVILKE SLOVENSKEGA JADRANA
63) Muha na okenskem steklu, (19) Sine g, 70) živo srebro.
Dragi stric Miha!
Ze dolgo Ti imam namen pisati, pa nisem imela pogzima. Bala sem se, da boš vrgel moje pismo v koš. Rada prebiram »Slovenski Jadran«, posebno mi ugaja Tvoj kotiček. Kmalu bo konec počitnic in pričeli bomo novo šolsko leto. Jaz bom hodila v četrti razred. Ze v naprej se tega veselim. Stric Miha, vabili Te, da nas prideš obiskati v Narin, pa bova šla z ostalimi pionirji in pionirkami na hrib nad vasjo po imenu Tabor, kjer je bil nekoč mogočni grad Silentabcr. Sedaj ga ni Več, le nekaj razvalin je osalo od njega. Od lam je lep razgled po vsej okolici. Iskreno Te pozdravlja
Majda Sušelj, uč. IV: razr. osn. šele Narin pri Pivki na Krasu
Dragi stric Miha!
Lelo-"nje 'počitnice so mi prav lopo minile. Pri nas doma imamo dve kravi in jančka. Vsak dan sem hodila na pašo z živino. Na paši nas je bilo mnogo -punčk. Tam smo se igrale, plesale kolo, šivale in čitalc same le,pc povesti. Moja dva jančka pa sla vedno hodila za menoj. Pobirala sem jima travico in cvetlice. Jančko-ma, ki sta bila vedno za menoj, so se v i smejali. Kadar sc je mračilo, sem šla domov. Doma sem nestrpno pričakovala, kdaj ho dan, da zopet ženem past. V počitnicah sem šla tudi z mamo in očetom na izlet v Maribor. Po poli sem videla mnogo lepega. Ko smo prišli v Postojno, smo
ogledali Postojnsko jamo. V jami jc Lilo krasno. Najbolj so mi ugajale človeške ribice. Videla sem tudi reko Pivko, ki poinikne in spet pride um dan kot Unec. Nato smo odpotovali dalje do Ljubljane. V Ljubljani pa sem videla šc nekaj bolj
imenitnega. Najprej -smo šli v nebotičnik in si ogledali mesto. Videli smo Litostroj, reko Ljubljanico, ljubljanski grad in mnogo tovarn. Potem smo šli na Ljubljanski grad. V gradu smo videli šc dva slara obzidja, kamor so zapirali ljudi. Sedaj pa v gradu stanujejo ljudje. Ker je grad na hribu, je lep razgled na .mesto. Oh enajsti uri dopoldne Fino odpotovali proti Mariboru. V Celju sem videla tovarno emajlirane posode in reko Savinjo, ki teče prav v sredini mesta. V Mariboru smo šli na neki hrib, ki je bil na vrhu obzidan. Tam je pokopan neznan junak. Z visočine smo si ogledali mesto. Videli eni o tovarno avtomobilov Maribor in nešteto drugih tovarn. Drugi dan pa smo se odpeljali 7. brzovlakom do Divače. Od tam pa naprej z avtobusom in tako smo srečno in veselo prispeli domov. Dragi stric Miha, še to Ti povem, da imamo pri nas novo šolo. Zgoraj je razred, pisarna, kuhinja in soba to-varišiee učiteljice. Spodaj .pa je velika dvorana za ples. Če Ti jc drago, lahko prideš pogledal. Pa Te bomo prav lepo pogostili in z novim vincem Te napili! Lepo Te po-dravlja
J odopivec Jolanda, uč. VI. razr. osnovne šole — Os p.
Dragi stric Miha!
Zopet se Ti oglašam, pa tudi želim, da ne hi moj dopis priromal v koš. Veš, sedaj se je začel pouk in se moram učiti. Hodim v četrti razred gimnazije v Ilirski Bistrici. Koncc šol-kega lc.ta ho tudi mala matura, zato se moram res pridno, učiti. Rešila sem križanko in Lešnike in upam, da sem pravilno rešila. Lepo Te pozdravlja
Celigoj Sonja. uč. IV. razr. gimn.
Ilirska Bistrica
PIONIRSKE UGANKE
1. Čarobni kvadrat
Ljuba Majda' Z vesoljem sem prebral Tvoje pisemce, Ma'jda in s še večjim veseljem sem Te sprejel med svoje Qna''.e dpiisihillks! Boš videla, kako dobro se boš počutila, med niomi, saj smo sami veseli -in zadovoljni ljucije! Ce mi pa ne verjameš, pa vprašaj naše male kotičkairje! Prav .gotovo Ti bodo odgovorili, pa še to Ti bodo povedali, da se Ti ni treba prav nič bati požražnoga koša. Za pisma /takih pridnih deklic kot je naša Majda, .se koš miti ne zmotni! Praviš. Majda, naj vas pridem enkrat obiskat? Prav rad bobi (o storil! Pa jo ibctmo mahnili na Tabor, pa še kakšno veselo bo.mo zaokroži'!! Vci'ja, Meijda? Do tedaj, pa b--di prav pn-isrčino pozdravljena, Ti in vsi nariniski pionirji!
Draga Jolanda!
Zelo lepo si opisala, Jolanda, svoja .potovanja med počitnicami! Vidim, da Ti zelo ugaja in da si navdušena nad našo lepo domovino. Tako jo prav! Vsi pravi .pionirji morajo ljubiti svojo domovino. Ljubiti in spoznavati jo morajo, pa .tudi njeno ljudstvo, ki po tovarnah, ¡po vaseh in po mestih dela požrtvovalno in pripravlja nam vsem lepo in srečno življenje v naši ljubljeni domovini!
—	Ve5. Jolanda, še tole Ti moram povedati za zaključek! Prav pošteno me mika. da l>i sii prišel ogledat vašo novo šolo! Najprej zavoljo tega, da hi .-poznal Tebe poleni, da bi si ogledal vašo lepo šolsko stavbo, in končno. - kur .po pravici bom povedal
—	tudi zaradi obljubljenega novega vinca! Pa ne zameri, Jolanda! Veš, saj stric Miha ni pijaiičck, včasih ga pa le rad zvrne kak kozarček! Prisrčno pozdravljena, Jolanda. .pa spomni se me še kaj s kakim lepim spisom!
Ljuba Sonja!
Kot vidiš, ni romal Tvoj dopis v koš, temveč v naš kotiček! Veš, kar pogledal sem, ko sem prebral Tvojo pošto. »Oho,« sem dejal. »Kaj je naša Sonja že v četrtem razredu ?-i Kaj hočemo, čas teče — nič ne reče! No, lc lepo pridna hodi Secija .tudi letos in marljivo sc uči, da boš ob koncu šolskega leta 3 ponosom prinesla ma-turitetno spričevalo domov! Kljub temu pa se šc kdaj spomni na strica
Miho!
Pionirsko križanko in Lešnike" iz
38. številke Slovenskega Jadrana so pravilno rešili Čcligoj Sonja iz Ilirske Bistrice, Zadel Anica iz Ilirske Bistrico in Blažek Mihaela iz llru-št-vja pri Postojni. Torej smo danes žrebali med temi tremi reševalci! Samo 'rešitev križanke nam je poslala Šlrosar Milena iz Štanjela, naša eežarska dvojčka Milan in Radko Bordon pa sta rešila pravilno en Lešnik ir pionirsko križanko, In veste, ¡kdo je .bil izžreban? Zadel Anica iz Ilirske Bistrice. V najkrajšem času dobi po pošti lepo darilce.
Tako. dragi moji ugankarji, danes je stric Miha spet pripravil nekaj za vaše modre .in h i.-"tre glavice. Ste si že ogledali današnje uganke in še posebno današnje Lešnike? Precej trdi so, kaji.e? No, kdor jih ho topot rešil, pred tem pa res »klobuk z i-Jnve« 1 Zelo sem že radoveden, kdo ho tisti in potihem se mi kar zdi, da ne I10 nikogar! Morda pa sc motim? No, čez štirinajst dni bomo videli! Za vsakega izžrebanega reševalca ugank smo pripravili eel kup lepih daril! Torej, mladi ugankarji — nn delo! Vse skupaj vas prav lepo pozdravlja
stric Miha.

na moža, da lio krstila otroka. Mož čian Partije in v državni služb, pa vztraja na svojem, da bo namreč ona, žena. kriva, če ga zato vržejo iz Partije in seveda potem iz drž. službe. Zato je treba enkrat za vselej zabiti.
v	glavo vsem članom Partije, da biti cían" Partije ne pomeni 'nobenih privilegijev, večje so samo dolžnosti. 'Zato tudi nima nobenega smisla skrivati pred Partijo nerazčiščenih pojmov in predsodkov. Tudi izven Par-tiie so lahko prav dobri državljani m graditelji socializma. Mi jih zato iie bomo »razkrinko vali« ali sovražili, razen če gre za liccmcrstvo in namerno neiskrenost. Čim bodo razčistili z religijo, potem pa jih bomo spet sprejeli y Partijo.
O DELOVANJU KLERA
Nekateri duhovniki razširjajo po vaseh in mestih razne vesti, češ da ljudska oblast vse bolj pritiska na duhovnike in da gre očividmo za preganjanje vere in cerkve. Omenjajo, da jih oblast obdavčuje, da insceni-ra napade na duhovnike zato, da bi pobegnili, da je nesposobna upravljati in podobno.
Mislim, da ie prav, da o teh stvareh tudi tukaj spregovorimo. Ljudska oblast zahteva od duhovnikov nc več in ne manj kot od vsakega našega državljana, da nc dela na rušenju oblasti in našega družbenega reda. da zaradi verouka ne ogroža zdravja otrok, ker padejo na breme rikrporoti, da spoštuje zakone, plačuje davke, da ne razpihuje rasne in vor-ke nvržnje (v to vrsto spadajo taci nmKc'i na keimraniste, č'eš da so brc sveroi. ale.ii ti itd. in da so krivi voe-a zla, kar pomeni nespoštovanje osebnega prepričanja in nazorov drugih ter izkoriščanje religioznosti v svrho klevelanja komunistov), da ostane v mejah zakona njihovo potuhnjeno škodljivo delovanje.
Vsa duhovščina prav dobro ve. da oblast nc preganja vere, ne cerkve i;i ne duhovnikov, ki spoštujejo navedeno. Vedo pa tudi to. da se mi dosledno in se vedno bolj dosledno borno borili za odvzem slehernega privilegija, ki si ga je prisvojila v lenih časih inkvizicija v srednjem viku. Nihče nima ničesar proti duhovniku. ki ie stalno na razpolago vercik-.i. da mu opravi verski ali cerkveni obred, ko ga pokliče ali zahteva. V te stvari se nc spušča in { rfkdar ne bo vtikala ljudska oblast. " joda ne !£re zato. Kot je pri nas ;ort, igrišča, zabava, kulturna de-:>■■*. sredi itivo ne cilj, za politizacijo množic, tako je opravljanje obredov pri njih sredstvo za dosego .conomskih in političnih privilcgi-/ícv,.JLjudska oblast podpira in bo •^se" p odpiral a tiste duhovnike ki niso sovražniki ljr.itova in njegove obla-rti in ki nimajo sredstev in fizične možnosti za preživljanje. Takih primerov ie več pri nas. Toda ali veste
vi	za en primer, da bi upravitelji župnij, ki imajo krasne dohodke, delili te z ubrati« (tako se Formalno kličejo!) iste župnije! Ne! Eni gi-nejo in tc podpira ljudska oblast, drugi pa se pasejo pri koritu. Kar se obdavčitve tiče, je popolnoma jasno in razumljivo. Davek mora pri
~ nas plačati vsak državljan.
Radi bi, da bi mimo gledali tudi take prekrške. Duhovščina zlasti pritiska na starše, žene, otroke komunistov. da bi ti izvrševali, pa četudi skrivaj, verske obrede. To je razumljivo, kajti oni išicjo garjevo ovco! Da pa ne bi člani Partije izgubili članstva, sc skuša zakriti na vse načine. V zadnjem času je Vatikan pooblastil duhovnike, da lahko skrivaj krstijo, birmajo itd. in da tega niti ne vpisujejo v knjige ali pa da vpisujejo pod tujim imenom, ali v posebne skrite knjige. Vidite, tako daleč gre pritisk kiera in Vatikana in takih sredstev se poslužujejo, da bi ohranili svojo oblast, lin j t i za oblast gre, za oblast nad vcrnikiL Zato* pji _ m o r á ji>" kom uriistT odpi-Co "i žp o ved a ti, da sčTprciiij vsaki religijT, ker njihov svetovni nazor sloni na 'znanstvenih ntemeljitivah in nc abstraktnih metafizičnih kombinacijah. To svoje gledanje morajo propagirati povsod in vsak dan. Pri tem pa paziti, da ne sektaši.mo, da ne žalimo verska premrle sinja drugih, ki jih mi hočemo le z dokaei in prepričanjem pridu-Hl i za svoje gledanje. • Govorijo, da preganjamo duhovnike .da bežijo itd. Noben pošten človek ne beži od nas. Kdor beži, ima slabo vest. O tem smo z dokazi mar-siko,ga prepričali. Za vsakega, ki hoče pošteno delali in pošteno živeti,
je pri nas prostora in dela dovolj.
Nadalje sc naši ljudje na terenu cOrahovito razburjajo in to dokazujejo snrcjcite res.ohr.ijc in neštete delegacije, da duhovščina našega okraja vtlzržiiije slike s škofom Santhiom, .-,l.i jc r.nan fašistični prvak in simr-U.i sovražnik Slovencev. To lahko '.. :-;-.r.'.imenvo, kajti nemogoče je poza-bili tn'ilba zločinov Santina nad na-■V:u narodom prr.il vojno, v vojni in po vr>*'.ii. Mislim da sc naša konfe-•reoca otiinja z mišljenjem naših ljudi, da bi pri nas lahko živeli tudi lirez Sanliiia in tudi tukajšnja duhovščina bi bolje izhajala. Trdikn o ■tem vprašanju za ..c-nkrat. Naša Ijud-"'¿•ka'"oblast je razčistila pojme o odnosih s cerkvijo in njenih zadevah pri nas. na duhovščini je, da razmisli
0	tem.	*. : m
O MLADINI IN ŽENAH
V zadnjem delu poročila je. biIo_ govora najprej o mladini. Stairši so prvi vzgojitelji in noben oče in nobena mati se te dolžnosti ne more izogniti. Starši so' dolžni, dajati sknp-^ mneti telesno zdrave in karakterno mcêne nove ljudi. Torej starši nimajo pravice kvariti otrok, tem manj pa smejo to nekaznovano delati dru-1 si. Taki, v glavnem plačani hujskači
I hočejo nadaljevali to, kair jc, fašiic-m i 2(1 le! pnčel : zabri'al'i, že otroku en o , f-aied vr.ž.rih potez značaja, brez ka-lere 7: težko " pré;! iavljarno «vobod-In^SS*" i-i^šiiniožavc. tne.ga .človeka —
1	umoril i pono-s. Odpadniki so v z.go-. "V.ovir.-i človeštva vedno skižil-i le toni-Jlin načrtom. Politično kolebljčvi
* starsi ro izpostavljeni bol j takemu scvrr.iL-iemn huje-kanju kol prepričevalni bcsriM naših aktivistov, ki s'' le prevečkrat omejujejo na adeninii-slrat'-.oe ukrepe. Kot že rečeno, nihče. rima pravice očitno kvariti otroke. Zato je prav, da organi oblasti .posežejo tiidii pni vpisu v šolo vmes. Gre namreč za odpravljanje ene morila izmed. najtežjih posledic fašizma in za dosledno. .¡rova j a n je načela enakopravnosti — za otroke staršev. ki so Slovenci in -ki še znajo slovensko. V primerili mešanih zakonov naj imajo le starši odločitev po svobodni presoji.
Naštete in vrsto drugih problemov v zvezi z vzgojo najmlajših Ki morali proučevali organi pionirske or-Cisnizaeije ali odbor.i prijateljev mladine. Nc tega. ne onega pri nas še ni. Le lam, kjer imamo najboljše učitelje - Sv. Peter, Šmarje, letos tal i Marczigc, — imajo starši pri vzgoji otrok dobro oporo v pionirski organizaciji. Zato spada med zaključke te konference, na.j se nekaj ljudi, ki imajo za to potrebno znanje. izkušnje in veselje, posvete, delu s pionirji.
Prav tako potrebuje močnejših priletno v v vodstvu tudi delo z mladino. Že nckr.i časa ponavljamo, da pozab-Ijriitjo, da so bili ljudje, .ki so danes nilr.;'i. med NOB še otroci, da torej cd -n Vi h ne moremo pričakovati tega, kar je nami dala pot skozi revolucijo- Sicer res, da sc aktivnost mladine v širokem smislu besede širi, zlasl.i sc pozna lo na športnih (društvih. Toda zndovoljiiili se s toni, hi .pomenilo pripraviti teren za politično delo z mhidino, vlagali v -to materialna sred tvn, nato pa prepustiti sovražniku iiai politično z njo tlela, mi gremo pa nr.prei na pripravljanje igrišč, naibsivljanje instrumcmto.v itd.
ZsCo .k-h a jam» sc ustavljati z oceno položaja mladi.îie s številkair.ii mladisiee.v, ki sin se lotos februarja udclcčili volitev v svoje odbore. Tudi upr.drnje številk organizirane mladine cd Irci do lclo.3 samo na sebi še nc nr.ve mnogo f.u, pr. v Kopru je bilo lami na stati-itikii *W0 članov ZAM. letos pa jih jc prejelo članske legitimacije le 300. kar jc vsekakor r.nr.čilno.) Petre'. u.:emo politično inl.tMlinnko organizacijo z močnim vc.d..!vcr.n, če tudi n-:> ha zajela 97% 'vse mladine, Član! inllaiiV:-niike organizacije nai bodo akti-vmii, zavedni .mladinci. Njihova prisotnost v raznih športnih, prometnih in idringili organizacijah, v delavnici in v šoli se mora p-oonait-L - nič za to. če bo min-diimelka ccganizn.:! ja, l kakršno sedaj potrebujem o o'žia, manjištevilčna,.toda vplivna, politično Irdina in aktivna 'kcl dmašrrja raizplimicna, široka, polh'ono p rc.rri : r! 1 a ZAM.
Po-d-oh.no je tudi .-'.trnje ž carske or-g8.tii.3n.eije. Beležimo sicer vrsto uspelih člove,koliuibni 11 akcij — od novoletne jrl'ike, kolonij, do pomoči bolnicam in podobno, kar sicer zasluži [:,::: ;iu an j c ia jc pozitivno — napre-
dek v tem kažela zlasti Izola in Piran. ni ipa dovolj.
Če pogledamo, kako so «e uveljavile ženske akcije, pri odborih fronte, bodo rezultati zelo pičli. Pogrešamo analize političnega dcila med ženami in resnih .poskusov, da sc lo delo izboljša. Da stanje ni zadovoljivi, kažejo o.il-tetki ženskih zastopnic v raznih 'organih od Partije, dclav-
f-'.oVi svelioiv do ljudskih odborov in rsiTnih organov Ijuubke oblasti. Ce
■ r.rr.v ta -pri <
t e m in,-, ni a-mo
toliko
praivka z žensko aipolitiičniostjo, ko-V likor z inepraviliiuim, zastarelim ./„meščanskim gledanjem na ženo. Navadili	sg upoštevati., pri sestavljanju -vseli odborov le-tistc. žone. ki da piri-praivlljene posvetinl.i „vCs svoj čas javnemu življenju. Takih pa je ni al o" medtem ko jc izbira med žena-Tiii. ki" bi lahko koristno delale v enem odboru, nc da bi zaradi tega • popolnoma opustile -gosipodinstvo in druge dolžnosti, p-rav velika. Orijcn-lirati se moramo na te žene in se otresti ozkega sebičnega gledanja, da :*je le zaposlena žena dobra za poli-lličfno delo.
Da ne bi ostali le pri ugotovitvah in da se '.L"a v teh in ostalih množičnih organizacijah popravile delo se moramo vrniti k vprašanju sistema parlij-ikeaa vodstva: okrajni komite bo moral utrdili okrajne odbore teli organizacij :n urediti, da člani Partije zlc.Vii' mladiin-rii svoje partijske-po-IVččne nct'"»se izvršuj njo v množičnih rn-j^nr^zacijah, kot najbolj aktivni del tčh onganizaeij.
Pole,g mino žični h okrajnih odborov bo zla-jti treba poovetiti pažnjio ob-čirinkim frccii'nim odborom, kjer je težišče vsega dela. Prav gotovo je, da bi z malo več,-o skrbjo in .uktiv-nco/jo laliko imeli bikliše politično in organizacijsko situacijo na .terenu. Tud.i tu imamo opravka z birokra-trzmiom.
V poročilu okrajnega komiteja se zdaleč *n.i zajeta v-a aktivnost naše Partije ia zlasti niso prikazani re-zullai',i njenega uspešnega delovanja. O tc.m nimamo navade m-n.ogo govoriti, ker o leni govore dejanja. Vsako leto naštevamo večkrat tudi ponavljamo ilailo-sti, odkrivamio nove in vsako loto opažamo, pa tudi .občutimo uidinii naip.rodek na vsej fronli. In tudi preteklo leto je polno vzpod-hudinih niopehov zlasti na področju dr.rmokr.aitizaiiijc, kii sc izraža predvsem v vse boljšem gospodarjenju in upravljanju delavskih svetov in občinskih odborov.
.In prav la zavest, da skozi slabosii, pre.ma.gaijn? -dan za dnem težave vseh vrst prodiramo z .vedno večjimi uspehi naprej, da postaja v zavesti delovnih ljudi izgradnja socializma živlijciirj-ska potreba in nujnost, nam daje zadoščenje za izvršene naloge v 'preteklosti im možnosti, pravico i.n dolžnost da sruujemio nove načrte, nove naloge za bodočnost. I.n to nalo- j go bo naša Partija tudi v bodoče | častno izvrševala.
Naj živi naša partijska konfcrenca! .Naj živi KPJ! Naj živ', FI.RJ-
■Na-j živi naš učiteli in voditelj tov.
Tito!
Po končanem govoru tov. Deltra-ma se je v dvorani vnel burni ap-
lavz in v,si .prisotni so dolgo vzklike.!! Partiji in Titu.
Kljub temu, da je bil referat zelo izčrpen je bilo v diskusiji med delegati veliko zanemarijo -za vse probleme naše družbene dejavnosti.. Težko je povedati, kar so vse delegati disku.iraii :.n 'S tem obogatili paniij-sko konferenco. O nači-r.a vzgoje naših najmlajših je tov. A.'..si'.:a Bar-U-:i;i pattdarila, da je tre.:i že -o.i tih najmlajših kovati brat1!,'ivo med Sfovenei in Italijani. Tov. Firar.c Cshovin, org. sekretar OK, je med drugim podčrtal to, da naj član Pair.ije pokaže svojo 'rktivrjoc; v F.ionti, mladinski organizaciji, v zadrugi, v ¡prosvetnih društvih, delavskih svetih itd, Ne bo odveč, če povemo kaj je tov. Živa Beltram povedala o odnosn do žene. Med drugim je deja'a, da s e naši člani Partije zelo malo zanimajo za ideološko politični razvoj Svoje žene'. Predvsem se ženska mic-oino zelo malo izanima za svoj stalni poklic, ampak se največ orientira na laka priložnostne zaslužke kakor n. pr. zaihajanje v Trs: itld. Všlsd taga. ko žena stopi v zakon, je v mnc.gih primerih navezana c:.mo na hišno .de"o in s tem postane popolnoma edvisna od moža. Tov. Kovzlovič je podčrtal pomen r.a-štga t.' ka, še posebej Kmetijskega vesitnika za naše kmetijstvo.- Nadalje je tov. Kozlo.vič Celestin opozoril na to, da se bliža zima, ko imamo na razpolago za študij in razna predavanja, ki jih bomo morah organizira:! povsod.
Poleg še nešteto govornikov-di-skutaotov je govoril tudi član C K KPS tov. France Pcrovšek, ki je med drugim poudaril da moramo nenehno obveščati naše ljudi o stališču Jugoslavije v odnosu do tržaškega vprašanja, kajti edmo le na ta način bomo onemogočili ireden-tiste-m, kominfo.rmistom in vsej črni reakciji, da ustvarja zmedo med našimi ljudmi. Dejal je nadalje tov. Perovšek, da tripartitna izjava in z njo upi italijanske reakcije, je morala pasti v vodo prav zaradi odloči:: vo'je vseh jugoslovanskih narodov in prebivalstva tega ozemlja.
Naši per.iijski konferenci je nekaj besed povedal tudi Bortolo P.e-tror.io, predstavnik Partije iz Trsta. Dejal je, da si je na tisoče tržaških delavcev eg'edalo Jugoslavijo in se na dej.oUvih prepričalo, da je to, kar trobijo ko.minfc.rmisti ena sama velika laž.
Z velikim aplavzom so pozdravili člana CK KPJ tov. Borisa Zi-herla. ko je stopil pred množico govoril o pomenu VI. kongro.sar KPJ. Govoril je 'udi o odnosih mo-d Jugoslavijo in Italijo in poudaril, da moramo strogo ločiti italijansko ljudctvo od italijanske reakcije. Nadalje je dejal, da sta Moskva in Vatikan gioaini slii p.hiška na Ju-
Sgoslavijo. Dejal je. da «re za dve ¡cerkvi enako Srni in enako" reakeii-. liar.ni."
Ob zaključku konference so delegati izvolili nov okrajni komite z 25 člani, revizijsko komisijo in šest delegatov za VI. kongres KPJ. Ob tej priliki so iz konference poslali tudi pnzdravno resolucijo Vi. kongresu KPJ in pozdravna p--sma CK KPS. CK KPJ in tov Ti'u
peartijjskca v foSenioM
V	nedeljo je bila v Tolminu okrajna partijska konferenca, na kateri jc OK KPS Tolmin podal «branim delegatom obračun svojega dela v preteklem letu. Konferenci sla prisostvovala kot gosta tudi člana CK KPS -tovariša Albert Jakopič - Kajtimir in Tomo Brejc.
Poročilo o delu in političnem, gospodarskem ler kulturnem stanju v okraju je podal sekretar OK KPS Teknini ioivariš Albin Duje. V izčrp-aic.m referatu je orisal uspehe in težave pri delu ler odgovornost članov Partije za čim boljšo izpolnitev nalog, k-i stojijo pred celotnim okrajem na vseh področjih družbenega življenja. Posebno ho treba posvetiti veliko pažnjo okrepitvi množičnih organizacij. zlasti mladine, kjer je stanje najslabše.
V	gospodarskem pogledu predsto-I i jo prav tako velike naloge. Treba bo še bolj intenzivno na socialistični podlagi rajo-nizirati posamezne go-[ipicdarske praioge po zanje najbolj
odgovarjajočih predelih. Za Tolminsko pride predvsem v poštev živinoreja z mlekarsko industrijo in pa sadjar« ivo. Storjeno jc že veliko, je pa tudi mnogo pomanjkljivosti, ki jih ho Ircbu odpraviti.
V di;ku-?iji so delegati obravnavni! naj vrč .n.n:-pii:l;;-rske probleme, vendar ta ni bila tako živahna, kakor bi bilo želeli.
Delegati so iz svoje srede izvolili mov okrajni komite s tovarišem Albin iirn Dujccm kot sekretarjem na čelu ter delegate za VI. kongres KPJ, ki ho dne 2. novembra v Zagrebu,
Brko
iinsm
Sioper . okolica
vsemu problvolstvu občino v xvoil s pripravami 2a VI. Icongroi KPJ i|m voč delovnih ujpobov v Izgradnji aacl Mzrna
JUGOSLOVANSKE CONE" TRSTA
Najvažnejši sporedi od 4. oktobra do 10. oktobra 1952
SOBOTA 4. okt. : 13.45 Od včeraj do danes — 13.50 Domači zvoki — 14.20 Od Triglava do Jadrana — 18.30 Morja široka cesta — 18.50 Ura komorne glasbe — 21.00 Vir-tu-cune skladbe - 21.30 Od sobote do sobote — 21.45 Za dobro voljo
NEDELJA 5. okt.: 8.30 Za naše kmetovalce — 9.00 Mladinska oddaja: M. Twain: Pustolovščine T. Saivyera ter pogovor s pionirji — 13.00 Ura oddiha — spored pestre glasbe za vsakogar nekaj — 13.45 Glasba po željah — 14.30 »Prijatelji, obrodile so trte vince nam sladko ... spored veselih in šega-vih narodnih pesmi —- 16.45 Slušna igra: Rostand »Vest« — 18.20 Narodne pesmi — 18.30 Z mikrofonom med našim ljudstvom: Koper včeraj in danes — P. I. Čajkovski: Baletna suita iz opere »Hrestač«.
PONEDELJEK 6. okt.: 13.45 Od včeraj do danes — 13.50 Domači zvoki — 14-20 Ob Soči in Žili — 18.30 Popoldan priljubljeiih melodij — 21.00 Mlado in staro, bodite na-red. poslušajte pester spored — 22.00 Nočni koncert: magnetofonski posnetek koncerta zagrebškega simfoničnega orkestra p. v. Fri.dri-cha Zauma iz postojnske jame.
TOREK 7. okt.: 13.45 Od včeraj do danes — 14.20 Kulturni razgledi — 18.30 Literarna oddaja: Najmlajši predstavniki pesniškega rodu — -20.00 R. Wagner »Tannhau-. ser«, epora v 3. dejanjih.
SREDA 8. okt.: 13.45 Od včeraj do danes — 11.30 Šolska -ura — 13.45
' Od včeraj do danes — 13.50 Domači zvoki — 14.20 Od Triglava do Jadrana — Koncert komornega zbora iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca — 21.30 Glasbeni portreti skozi svet in čas.
ČETRTEK 9. okt.: 13.45 Od včeraj do danes — 13.50 Domači zvoki —-14.20 Po svetu okrog — 18.30 Iz naše ljudske revolucije — 18.40 Lepe melodije in veseli ritmi.
OGLASI IN OBJAVE
Ravnateljstvo gimnazije v Kopru obvešča vse one tovariše in tovariši-ce, ki se želijo vpisati v ^ ečerno pninajLjo, da se prijave za vpis še vedno sprejemajo v ravnateljstvu gimnazije. Čim sc bo prijavilo zadostno število obiskovalcev, se bo pričel pouk. Zato pohitite z vpiso-.
vanjem. »
Nerina Slepanči", roj. 17. IV. 1838 v Tribanu, stanujoča isto tam št, 16, je izgubila svoj rojstni lisi na cesli med Koprom in Tribanom. Dokument razglaša za neveljaven.
Zadnik Emil, rojen 1. XI. 1929 v Koštahoni, stanu joč istetam št. 73, je izgubil osebno izkaznico, izdano od KLO Koštabona in jo razglaša za neveljavno.
Viler roj. Zadnik Angela, roj. 18. XII. 1916 v Koštahoni, je izgubila svojo osebno izkaznico in jo razglaša za neveljavno.
ŽE VESTE ? da je v založbi »Savinjskega \ cslnika« v Celju izšla knjiga »ŽIVI ZID«. — Knjiga opisuje pohod 14. proletarske divizije na Štajersko. Knjigo je napisal udeleženec pohoda Šercerjevea Stane Terčak. To jc pomembno dokumentarno gradivo, ki je pisano zelo živahno in ncipeto. Na koncu je pisatelj dodal še kronološki pregled pohoda in nekatere dokumente. \ rednost knjige pa povečujejo jedkanice akademika Božidarja Jakca, ki je knjigo tudii oplremil.
Cena v platno vezani knjigi je 320 vliri. na belem (finem) papirju pa ■100 din. — Knjigo lahko naročite pri Upravi »Savinjskega Veshrika«, Celje pošt. p.redail 123.
Udeleženci pohoda, bivši borci in njihovi sorodniki, organizacije "Zveze borcev, knjižnice, šole in množične organizacije, naročite knjigo pravočasno, kor je večji del razprodan že c prednaročili!
w o
Nekaj misli o slogi in neslogi v zakonu
M migi sodniki, ki limajo opravku s sodnimi ločitvami zakonov, so mnenja. da se mladi zakonci danes ločujejo predvsem tudi zaradi toga, ker je že oh poroki v njih prevladovalo prepričanje, da je zakon nekaj začasnega. Naj ho temu tako ali ne. dejstvo je, da odkrivajo ločitve žalostna nasprotja on spopade, ki se odigravajo v mnogih družinah. Dejstvo pa je tudi, da je še več takih. ki i/, teh ali onih razlogov ne storijo odločilnega koraka in ne stopijo ¡»red sodnika, temveč iz dneva v dan prenašajo težko breme nesrečnega in nehannoiilčilega zakona v svojo in svojih otrok nesrečo.
Pred poroko se mladi ljudje skoraj nikoli ne vprašajo, katere lastnosti so potrebne za takoimemovani srečen zakon. Doslej ni bil objavljen še noben recept, ki hi mu ne bilo kaj oporekati. čeprav se v tem vprašanju na Motu mnogo piše, še več pa govori. Tudi pri nas neredko slišimo: »Bil hi srečen zakon, če hi on(-a)...«. Zatorej danes nekoliko besed v zakonu in zakoncih, ali bolje rečeno v tem. kaj je za takohnenovani srečen zako.ii poatrebnejša in nujnejša od ljubezni in lepote, čeprav tudi teh besed ni treba razumeli kot recept, temveč le kot ugotovitve vsakogar iznred nas, ki živi z odprtimi očmi m se vsaj nekoliko zamisli oh vprašanju ločitev zakonov, kakor tudi oh nerazveseljivih in mnogokrat škodljivih posledicah nesrečnih in neliar-liioniOnlh zakonov za družino in družbo.
Lepote seveda ne bomo šteli med la stnosti. ki so za dober zakon potrebne in nujne, čeprav njene vloge nikakor ni omalovaževati. Znano pa nam je, da šteje lepota med vse, kar je na -vetu minljivo. Nek mislec je primerjal muza, ki se je poročil samo zaradi lepote svoje izvoljenkc. s človekoma, ki je kupil kmetijo zalo. ker je oh vhodu na dvorišču rastel lep, cvetoč grm. »Toda« — je liudo-Tnuaio pristavil mislec — »kupec je Lil celo pametnejši od omenjenega ženina, kajti grm cvete, vsako leto.«
Ker smo že zavrgli lepolo kot odločilen kriterij za dober in trden zakon* in se dotaknili razuma, se ustavimo vsaj nekoliko še oh njem. Pre-nekaleri se bodo strinjali s trditvijo.
da tudi razum ne osreči zakona, kajti £ua.uo je, da so prav razumni ljudje laku kritični in zahtevni, da njihova inteligenca več škoduje kot koristi, Za kaj se bomo torej odločili ?
Ce se ozremo nekoliko okrog sebe, ne da hi upoštevali to ali ono teorijo »zakonskih ideologov« in se ponudimo oh zakonih naših prijateljev, prijateljic, znancev in znak, bomo kaj kmalu ugotovili, da so za dober in trden zakon najpotrebnejše lastnosti kot: potrpežljivost, obzirnost, medsebojno spoštovanje, premagovanje samega sebe, iskrenost, odkritost, ved.rosi, telesno in duševno zdravje in podobno. Zato je zakon priporočljiv za tiste, ki j.im teh lastnosti ne primanjkuje. Brezhrižneži. sehičneži. zamaknjene!, zagrenjenei in podobni, pa če jih je narava še tako obdarila z lepoto, naj si rajši izberejo samski slan!
Kot smo dejali za lepoto, da šteje k vsemu minljivemu na svetu, bomo dejali Judi za ljubezen, če ne še v večji meri. Tudi njena usoda ni nič boljša, zato vrednotimo harmonično tovarištvo mnogo višje od lega, kar v življenju nazivamo ljubezen. Kajlii ljubezen se — napogosteje zaradi nasprotujočih si značajev in erotične neskladnosti E kaj rada sprevrže v sovraštvo, magnetična moč novega pa pri zakonu, ki nima trdne osnove v lastnostih, ki smo jih našteli v prejšnjem odstavku, zelo rada privede do lu. Moški se namreč pogosto oklenejo žene, ki ima v primerili z lastno ženo le eno prednost — da ni lastna zakonska žena. Pri ženah pa je nasprotno razočaranje vzrok nezvestobe.
Oglejmo si, kaj pravi v ljubezni znani švedski zdravnik A. Munlhe. ki je imel v svoji zdravniški praksi zelo mnogo priložnosti, da si je ustvaril o njej .tako mnenje: »Ljubezen pomeni ženski neizmerno več kol moškemujnjej pomeni vse. Vendar pa g.re pri njej mnogo manj za čutnost. kakor moški po navadi mislijo. Ženska se lahko zaljubi v grdega moža. eelo v starega moža. če more vzbuditi njeno domišljijo. Moški pa se ne more zaljubiti v žensko, če ne vzbudi njecoveca spolnega nagona,ki proti namenu narave v sodobnem
ZÄ DOBRO VOLJO
Pride mož precej v rožicah domov. Ko stopi v soibo udari- ura v zvoniku eno. Pa se oglasi žena: »Ali se zdaj pfll.de?«
In mož ji odgovori: »I, seveda, ko panič le ne more udariti!«
Mož v-es trepetajoč: »Saj je pravkar deseta odbila!«
Žena pa pokoncu; »Kaj deseta!
Bna je odbila, ena!
*
Gresta .dva pijančka po cesti. Zagledata luno,
»Kay je to?« vpraša prvi.
»Luna!« odgovori drugi.
»Ne, mesec!« vzrase pivi.
»Jok. luna!« se razhudi drugi.
»Kiuš, mesec!« zakriči pivi.
In sta se prepirala, da se je vse prašilo. Pa pride tretji. Ustavita ga in ga vprašata, kaj neki bi bilo to. kar kroži po nebu. In tretji, tudi ia ?e ga je nekod malce nalezel, nerodno zajeclja:
»Oprostila. ne vem, nisem iz te-^a kraja drtma!«
VLOMILČEVA SMOLA

... in zda j, ko sva premagala vse mire sem ugotovil, da sem pozabil domu ključe ud kovčka
Neki mladenič je bil s svojo iz-voilijenko tako zelo .zaljubljen, da ji j? pos'al vsak teden najmanj dve p;smi, ki sta kan- goreli od ljubezni. Preden je .preteklo šest mesecev se
je punca .poročila — s pismonošo! *
ISTRSKA ČRNINA IN KAČA
Bepo in Toni sta nekega dne zgodaj vstala z namenom, da v morju nalovita nekaj rib. Ko sla prišla do obale, sta ugotovila, da sta pozabila doma posodo z vabami — črvi in podobnim. Toni se jc popraskal po glav i in zamrmral: »Kdor nima v glavi, ima pa v petah!«, ko opazi Bepo kačo, ki se je pravkar priprav-ljala, da požre za zajtrk ogromno žabo. Toni ne. bodi Ion. vzame hitro nož, ureze v bližnjem grmu palico, naredi procep in ujame vanj kačo, Oopo pa ji je medtem takorekoč iz ust snel žabo, ki sla jo nato uporabila za vabo.
Zvečer sta Bepo in Toni v »ošta-riji .pripovedovala: »Ko je kača opazila, da je oh zajtrk, naju je tako žalostno pogledala, da sva vzela iz torbice steklenico z istrsko črnino in ji v tolažbo nalila nekaj kapljic v požrešno žrelo. Kača je nato izginila med kamenjem in vrgla sva svoje trnke. Ni minilo deset minut, ko je Toni občutil, da ga nekaj žgečka po nogi. Ozrl sc je jn opazil kačo, kako ga s svojimi zelenimi očrni proseče gleda. V gobcu je imela novo žabo.«
TONI O KOMARJIH Naš znanec Toni je bil pred vojno tudi v južni Italiji. O svojem tam-kajšiijcim bivanju ve povedati tudi naslednje: »Lepi travniki tamkaj, krasna molzna živina, toda tudi ogromno komarjev. Kmet pri katerem sem bival, je pustil čez noč svojo kravo s teletom na travniku. Sredi noči ga je zbudilo zvonenje kravje-ga zvoncu. Stekel je na plan in kaj jo vidni? Komarji so požrli kravo in zvonili, da hi privabili še teleta .. M
moškem preživi njegovo spolno Kinožnosi, Zalo ni starostne meje za ljubezen: Riehelien je bil silno privlačen. se pri svojih osemdesetih letih, ko jc komaj mogel stati na nogah, in Goethe je. imel sedemdeset let, ko rit ti je Lirika von Levetzow zmešala glavo.
Ljubezen sama živi le kratko, kakor cvetlica. Pri možu umre. naravne smrti v zakonu, pri ženski pa pogosto živi do zadnjega, spremenjena v čisto materinsko nežnost na padlega junaka njenih sanj.«
Mladi ljudje sklepajo zakone običajno s prevelikim in nourcsničilji-mi pričakovanji, po razočaranju pa se trhli gradovi v oblakih podro, nakar ne pomaga nobena lepota in nobena ljubezen, ki sta kakor plamen, ki ugasne, če mu zmanjka goriva. Zdravniki pravijo, da je erotična privlačnost sposobna za življenje le. če je spojena z globljimi in trajnimi vezmi značaja ali skupnega dela.
Napačna pa hi seveda bila trditev, češ da je naravna privlačnost med izvoljenca v zakonu brez vsakega pomena in vloge. Nobena tajnost ni. da so zakoni, kjer se naravna privlačnost ujema z ubranostjo značajev, trajni in trdni.
S tem, ko smo v začetku trdili, da tudi razum ne osreči zakona, razuma vseeno nismo popolnoma zavrgli. Nasprotno! Zakoni, kjer zakonca zavestno omalovažujeta ali eelo zanikata značaj drug drugega, nimaj« dolge življenjske dobe. Lim manjše gradove sla v tem primeru zidala pred poroko v oblake, tem bolje za njiju, čim večje, tem večje bo tudi razočaranje, in — ke-anje.
Te skromne in dobronamerne vrstice pa nikakor n| treba jemati preveč črnogledo. Povedati hočejo le to, da je tudi za zakon treba vzgajati.
(te hi namreč pot do zakona bila porasla tudi s trnjem in hi narekovala večjo previdnost (sicer bi se bodoči zakonci že pred poroko »opekli«). hi verjetno le majhno število varno prispelo v zakonski pristan, ki pa žal tudi ni kot znano posut samo s cvetlicami. Žal in k sreči! Vsekakor pa velja: po toči zvoniti je
Dva najnovejša modela jesenske obleke ...........................................................................................................................................................................
prepozno :
jan
Lestve ne .bodo drsele, če na površine doljnih krajev pribiješ ko-madič gume (n. pr. od starih gumijastih pe/t ali podplatov).
Neprijeten duh, ki se pogosto občuti po ribanju poda, lahko preprečiš, če vodi, s katero ribaš, dodaš nekaj kapljic terpentina. Od ter-pentina dobiš prijeten duh svežine.
Neprijeten duh ¡bolniške sobe se izgubi, če narežeš malo čebule in jo daš v krožniku na pod. V neverjetno kratkem času se duh izgubi, čebulo pa moraš menjati vsakih 6 ur.
Pe.trolejka ti bo mnogo lepše svetila, če novi stenj najprej namočiš v kisu. potem ga .pa dobro osušiš na peči. Vsak stersj, .predno ga daš v svoti.ljko, dobro osuši, ker tkanina vsrkava vlago.
Žepe v otroških hlačaš zašij iz tkanine, skoji jih pa tako, da jih pritrdiš na hlače z gumbi ter jih na ta način lahko menjaš kadar se za-mazejo.
Ce potopiš svečo za neko'iko ur v slano vodo, pa jo posušiš brez brisanja, ne bo od nje kapljalo.
Okna .in og'edala dobijo lep si-
jaj. če jih očistiš s slano vodo.
Za čiščenje .perja v pernicah in blazinah ti niso potrebni nikaki aparati. Potreben ti je samo kotel v katerem kuhaš perilo. Perje iziresi najprej na sito, kjer ga dobro premešaj, da odpade prah, potem ga pa daj v kotel, .ped kotlom pa narahlo zakuri. Perje Imoraš ves čas dobro mešali (pol do trlčetrt ure), potem ogenj odstrani, perje pa mešaj naprej toliko časa, dokler se popolnoma ne ohladi. Presenečen bcš, kako ti pernice in blazine .narastejo.
Iz starega klobuka izreži krpice in jih pribij na noge stolov. Ropo-tanje s stoli bo takoj manjše.
Da ti .ne bi perje izpadalo iz blazine ali pernice, raztopi malo voska in nastrganega belega mila. Dokler je mešanica mlačna premaži inlet po notranji strani.
Ce se ti lepilni gumi strdi, ga najlažje zmehčaš z nekaj kapljicami vode in špirita.
|P©1TMI ZANIMIVOSTI
Strelska tekmovanja med Koprčani in Celjani
Koprski in Celjski sitrelci so v zadnjih letih spletli tesno vez med obema mestoma. Celjani, člani strelskih družin iz Celja in Stor, so bili pred kratkim že drugič gost koprskih srelcev. Prišli so pretprcitek-li pelte-k in si ogledali razen koprskih znamenitosti tudi Portorož in Izolo. Čeprav je bilo razmeroma hladno, &:> se predali tudi objem mi morskih volov.
V nedelji dopoldne je bilo na vojaškem strelišču (na bivši železniški postaji Koper) prijateljsko srečanje v streljanju z vojaško puško »niauser« na .razdaljo 300 metrov. Tekmovali so člani, članice, mladincu in pionirji. Koprčani so nastopi-
li v voslabljeni postavi, pa tudi gostom so manjkali nekateri »aduti«.
Namen srečanja ni bil v tekmo-vavnju za prvenstvo obeh mest, temveč le v utrjevanju prijateljskih vezi med cibema mestoma. Skupaj smo hoteli dokazati, da smo sposobni braniti našo zemljo pred komurkoli. To .sta povedala v uvodnih besedah udi kapetana obeh moštev Nedeljko Maricežič (Koper) in Drago Catar (Celje).
V najkrajšem času bodo koprski srelci vrnili obisk Celjanom. Udeležili se bodo strelskega .tekmovanja v okviru .proslav ob 500-lotni-oi Celja. Seveda se bodo morali koprski tekmovalci za to pomembno srečanje čim bolje pripraviti.
6ki. Rolminski se ne .poslužuje pri streljanju nobenih oblik varanja, temveč strelja naravnost in to s tako silo, da še noien vratar ni u-branil njegovega strela. Ako se kdo po naključju dotakne žoge, mu ta izvije prste, ali pa je nevarnost, da dobi pretres možgan. O m .e. njegovega udarca se je kmalu raznesel glas po vsej Franciji in vratarji s stnihom gledajo v belo očke» pred goleni, kadar strelja desna noga Romunskega. To je menda hkrati tudi edini vratar na svetu, ki se ga boje o,tal i vratarji
Cthoslovaki so bili pred vojno med naj napredni jšlimi športnimi naredi v Evropi. Sedanja in i jtrnibiro-jc-v.ska vlada pa po direktivah Moskve .sistematično ovira ra.zvoj češkoslovaških športnikov, jim preprečuje stiike z linozemstvdm, jih zapira in briše s seznamim. Kljub vtsemu pa je na Češkoslovaškem še vedno piecej dobrih športnikov, ki se ne strinjajo s suženjsko politiko svoje 'vlado- in iščejo vse mogoče polti, da bi pobegni i iz lega »raja«. Med zadnjimi begunci se nahaja tudi znani češkoslovaški nogometaš Trp'šavsky, katerega je nadzorovala češkosl ovavška ajna policija, pa mu je kljub temu nispelo p begniti v Anglijo, •
*
Znatni i'alijanski nogometaš Gina CapelBo je bil pred k.ra kem kr.znovan cd italijanske nogometne zveze z doživljenjsko diskvalifikacijo, ker je na neki nog meini tek-titi fizično napadel sodnika. Pred
dnevi je bi'a tudi civilna razprava pied sodiščem v Bologni. Na tej razpravi je sodnik Palmier izjavil, da ga Ctvpello verjetno »ni hotel p>-škodovvati« in na osnovi te izjav.-: je sodišč» oprostilo Capella vsake krivivde. Navdušeni pristaši so odnesli CaippeLa na ramah iz dvorane, sodnika ipa sta za vsak primer spremljala dva stražnika. V italijanskih lis ih se je začela ostra kampanja, da bi nogometna zveza Italije obnovTa poetopek proti Cap-ipe'!u in preklicala svoj) prvetno odločitev.
*
Vsak nogometaš ima svoj način izvajanja enajstmetrovke — -najtežje kazni v nog vnetni igri. Eni poskušajo prevarati vratarja s kretnjami telesa, drugi se že v naprej odločijo, v kateri kot bodo streljali, i-d. V Evr pi je stmn ede-n strelec. ki ima svojstven način izvajanja enajstmetrovke. To je vratar francesk gi kluba »Nic:« R •min-
Milakov — državni prvak ».' skoku s palico (4.21 m )


ižtiiSSSSSHZ ¡LSJilSSi 3
H.
Toniš je prežiVel v svoji rojstni hiši nekaj nepozabnih dni; nepozabnih zaradi tega. ker so se^imi vtisnili globoko v dušo zaradi njih bridkosti in veselja, i	j
Poslušal je zgodbo o smrti svoje matere in je jokal. Ko sc je izjokal, je povedal bratu, kako je živel. Spomnil se je Izbora in mu je bilo neznrfnsko dolgčas po njem. da se mu je stisnilo srce. Radosten je mislil
na prostost. Ko rnu^je^ejal bra klonil.
>Ostani pri meni!« je ponudbo od-
^ Štefan se je tožil na gastalda Feliksa in dejal :• »Blagor nam, dokler je za kapitana Bojan. Če pride kdo drug, gorje nam; ta človek se mu bo priliznil in zavihtel bič.«
»Ali nima lisičjega pogleda?« je vprašal Toniš.
»Ima,« je odgovoril Štefani
'»Videl sem ga,« je dejal'soniš. «Pri Villaltu.«
"Štefan je Feliksa preklel in ga poslal k vsem vragom.
vidiš Živko?« je pokazal Štefan na deklico, ki je ujčkala oba otroka in se sukala okrog njiju, kakor da bi bila njuna mati. »Kadar doraste. jo moram izročiti.«	j.
. .
Toniš je opazoval deklic^ in poslušal pesem uspavanko, ki je prihajala iz njenega grla. Ta uspavanka pa je bila^nenavadna.
Pride in )wpraga jih angele zlati:
*	»Krvavi t,m.oijff kam se vam mudi?«
In vsi zapored mu odgovore: ».P0? na« je poslal vse hiše požgati, v|5e stare ljudi pomoriti, vse mlade ljudi poloviti. in 'ijili v tuje dežele poslati .«
»Kaj poješ?« je vzkliknil Štefan. i»Ne kliči mater iz groba!«
»Pusti jo, naj pfije v njen spomin!« je dejal Toniš.
»Mene ta pesem prenese dV> mozga.« je ugovarjal Štefan.
»Mene tudi, zato pa je lepa.«
Ir^ deklica je dalje uspavala:
»Prišlo bo hujše kot hudo, sonce in zrak bosta morila . . .« ^^
»Saj je hudega že zadosti,« je dejal Toniš. »Povej, Zivka z otrokoma? Ali čej^ ne joče prešibko1? Ali pije mleko?«
»Mleko je izbruhala,« je odgovorila Živka, ijMaj obrača oči in se trese po vsem telesu.«	^^
Dete je bilo bc^o, kmalu tem je umrlo. Toniš ni jokal za njim. bil je že preveč otopel od hudega. Mrl/ča so položili na okno, ga pogrnili z belim prtom in postavili poleg njega luč, ki je brlela ves dan m vso naslednjo noč. Nato so ga deli v krsto; eden izmed sosedov jo Je naložil na ramo. da
kako je
jo ponese na pokopališče.
Štefan je vprašal Toniša. kazaje na dečka: otrokom?«
»Kaj boš
pa s tem
»Moj bo.« je ta odgovoril. »Krstiti ga moramo.«
Vzela ga je soseda in ga nesla za krsto. Tako je potoval en otrok v zemljo, a drugi v življenje.«
Vikar je vprašal': »Kakšno ime naj mu damo?«
»Izbor.« je rekel Toniš.
»Pogansko ime?« se je začudil vikar. »Ne vem, kdo je toliko ajdovske ljuljike zasejal med vas. Kakšen svetnik pa je bil Izbor? Kdaj je prelil kri za Kristusovo vero?«
In Toniš je povesil pogled in zašepetal^ »Prelivamo kri, da, vsi prelivamo kri.« Nato je dvignil obraz in releji: »Pa naj bo Pavle.«
»Pavel izpreobrnjenec,« je vikar zadovoljno pokimal'. »Njegov oče?«
»Grof Friderik Villalta.«
Vikar ga je pogledal in razumel.
»Njegova mati?« je vprašal,
»Pokojna Anica,« je odgovoril Toniš skoraj liho in iz bridkosti pogledal v tla. Pred svojimi duševnimi očmi je videl okrvavljeno truplo, izseljeno v grajski kapelici.
»Pavle, jaz te krstim . . .«
Tako je bil krščen Pavle, sin Anice, ki je imel poslej Toniša za očeta in Živko, ki mu jo je dal Štefan za varuhinjo otroka, za mater in se je v njiju dveh izpolnilo, kar je pela Agata:
»Le ena mati, ki bo nosila, bo ubežala na deveto goro.«
Naslednji dan se je Toniš odpravil 7. Živko in Pavletom ' greznil v senco baške doline, ki ga je požrla.
ni se po-


i
Tretji del 1.
Ko je Toniš s svojim posinovljencem Pavletom in Živko prišel do koče, je od ganjenosti padel na kolena. Zdelo se nmi je, da je že neznano dolgo, odkar je zapustil ta košček zemlje in da se je v dogodivščinah, ki so ga srevačale, in v bridkostih, ki so ga zapisale,, hudo postaral. Iztegnil je roko in od veselja vzkliknil drevju, ki je bilo golo in je skozi veje prosevalo modro nebo.
Koze so meketaje hitele k njemu, ko so ga spoznale. Iskale so zadnjega listja na nizkih grmičih in ga obirale, se zaletavale v kopo sena. ki je bila pripravljena za zimo, in butale obenj z glavami, kakor buta mladič v doječo samico.
Prikazal se je Izbor. Zdel se je žalosten"in zamišljen ; ko pa je zagledal dete in deklico, se je zasmejal. Živka pa je kriknila in bi bila skoraj spustila otroka iz rok: »O, joj! Kdo pa je ta mož?«
»Dober človek je.« je odgovoril Toniš, »moj sosed in prijatelj. Ne boj se ga!«
Izbor je izginil. Toniš pa je stopil v kočo in za njim Živka. Položila sta dete na ležišče, ki je bilo pripravljeno za drugega otroka. Kmalu je zaplapolal ogenj na ognjišču.
Tako se je začelo novo življenje . . .
Zapihal je veter, ki je šumel v golih drevesih, kakor v velikanskih strunah. Neka lepota je bila v teh glasovih. Padel je sneg, zatulili so volkovi v divji, neutešni lakoti, zameketale ovce v smrtnem strahu. Za ognjiščem je bilo toplo in Pavle je pil mleko in spal, se kobacal na vse štiri, Živka pa se je smejala in ga varovala. Potoki so narastli, nosili listje in kamenje, dolbli struge, preplavljali senožeti in njive. Začelo je deževati, nastala je povodenj. Nato Je povodenj uplahnila. nebo se je zjasnilo in se znova pooblačilo. Ko se je vreme ustalilo, so začeli zeleneti travniki in listje je šlo na drevje. Izbor je zapel čudno pesem, ki jo je zapel vsako pomlad in je nihče ni razumel. Tako je prišlo poletje in vročina, modrasi, kuščarice, kačji pastirji, čebele in čmrlji, kresnice in muhe; nato jesensko sadje in drugi plodovi, prvi mrzel veter in leden dež. Nova zima.
Po vsakem dnevu je bila noč; včasih jasna, včasih z oblakiJfckrita. po vsaki radosti žalost. Iz snega so priklile spomladanske evetiee^orenje poletju in jesenski sadeži. .Obrazi ljudi so se starali, otroci so^rasli in Pavle je že letal okrog koče iii klical TouiŠevo in Živkino ime.
Prišlo je leto trinajststoŠestnajsto. Na novega leta dan se je volčan-ski vikar obrnil proti vernikom in dejal: »Novo leto je — kaj nam bo prineslo?«
Ljudje so gledali v vikarjev obraz; niso mogli vedeti, kaj jim bo prineslo novo leto; dobrega niso pričakovali, bali so se hudega.
Prineslo jim je beneško vojsko, strašno nadlogo, hujšo kot ru^rfb-in kobilice, vojščake na konjih in pešce, požigalee in roparje, skrunilcc-in nasilneže.
awaawiiMn»»Bia»Mnai
"""'T7TT
S3E