Politični ogled. — Cesar je kljub svoji visoki starosti vedno zdrav in 6il. Predsednik ogrskega državnega zbora je po sprejemu dne 23. t. m. izjavil, da cesar izborno izgleda. — Dne 22. t. m. zvecer je cesar pogostil v Šenbrunu odposlance grškega kralja, ki so prišli cesarju naznanit nastop vlade kralja Konštantina. Cesar je bil pri obedu zelo dobro razpoložen. — Slovensko--Hrvaško. V ponedeljek, dne 23. junija, so se vršile v tržaški okolici volitve za deželni zbor. Siovenci so zmagali z vsemi svojimi kandidati. Italijani so propadli, akoravno so se zvezali z Nemci. V tržaškeni deželnem zboru bo sedaj 61 Italijanov, 12 Slovencevin7 socialnih demokratov.— V Reki, nekdanjem važnem brvaško-slovenskem mestu, katero pa so si proti pravici prisvojili Ogri, gazijo Madžari vse narodne in politične pravice Slovencem in Hrvatom. Dne 19. junija je razpustila ogrska vlada ,,Slovensko društvo" na Reki. Ko je predsednik ,,Slovenskega društva" zahteval pojasnilo glede razpusta, se mu je na policiji odgovorilo, da se mora društvo najpozneje v 24. urah brez vsakega odgovora raziti. Ogrska vlada je tudi razpustila občinski zastop vReki, ker isti ni liotel tako plesati, kot so piskali Madžari. V občinskem zastopu imajo ve8ino Italij^ni, ki pa se no6ejo pokoriti v vsem nasilnim Madžarom. Reka, ki je za Trstom najvažnejše trgovsko pristaniš6e naše države, ima 50.000 prebivalcev, med temi je 12.000 Italijanov, 12.000 Slovencev in Hrvatov in komaj 6500 Madžarov. L. 1880 je bilo v Reki še komaj 300 Madžarov, a ogrska vlada jih vsako leto pošilja na stotine v Reko, samo, da bi mesto pomadžarila. Tako gazijo Madžari last in pravice drugib narodov, posebno Slovanov. — Ogrsko. Košutova in Justova stranka sta imeli dne 14. junija v Budimpešti sestanek, kjer se je sklenilo ustanoviti skupno stranko, ki se bo zvala: ,,Združena neodvisna stranka". Izvolil se je odbor, ki bo dolo8il pravila novi stranki. Katoliška ljudska &tranka no6e vstopiti v novo stranko, ker so na 6elu iste ljudje, ki so strastni nasprotniki katoliške cerkve. — Novi predsednik ogrskega državnega zbora, Beothy, je bil dne 23. junija sprejet od cesarja. — Madžari se delajo na videz zelo udane cesarju. Sklenili so v državnem zboru, da se postavne določbe radi kazni glede razžaljenja veli8anstva poostrijo. Ob enem so pa tudi sprejeli dolo8be, ki prepovedujejo vsako gibanje za ljudovlado. — Grof Tisa, sedanji ministrski predsednik, je že od svoje mladosti nestrpen sovražnik katolifianov. Katoliški škofje se radi tega niso udeležili seje ogrske gosposke zbornice, v kateri se je Tisa predstavil s svojim ministrstvom. — Nemčija. 251etnica cesarja Viljema se je slavila po vsej Nem8iji zelo slovesno. Tudi Nemci v inozemstvu, posebno naši avstrijski, so hoteli ob tej priliki pokazati svoje nemško srce. Avstrijski nemški listi so prinašali na ve8 straneh obširne popise cesarskih slavnosti v Nem8iji. Zanimivo je kak duh vlada ^ Nemčlji proti katoli8anom. Na dan cesarskih slavnosti je imelo katoliško prebivalstvo v kraju Ahaus na Vestlalskem. duhovne vaje, katere so vodili jezuiti. Ko so prišli verniki dne 15. junija v cerkev, se jim je naznanilo, da je vlada izgnala jezuite in tudi prepovedala cerkvene govore. V tem kraju živijo skoro sami katoličani, zato je ta odredba izzvala med prebivalci veliko ogor6enje. In to se je zgodilo na dan slavnosti 251etnice vladanja cesarja Viljema II. Pri nas v Avstriji pa se dovoli, da protestantski govorniki na javnih shodih smešijo resnice sv. katoliške vere in kličejo k odpadu od Rima. — Cesar Viljem in cesarica bosta obiskala letos meseca novembra v Londonu angleškega kralja. — Italija. Italijanski kralj in kraljica nameravata odpotovati na Svedsko, in sicer skozi Kiel, od koder bosta dalje potovala po morju na laškem kraljevem parniku ,,Trinaria". Pri povratku bosta obiskaia nemškega cesarja Viljema. — Zid Nathan, ki je na poziv kralja Viktorja Emanuela vendar obdržal rimsko župansko 6ast, je res nevarno bolan. Listi poročajo, da ima raka. — Katoli8ani severne Italije so na zaupnem sliodu v Milanu sklenili, da se bodo odslej udeleževali vseh volitev v javne zastope kot ,,ljudska stranka" ter bodo pri ožjih volitvah podpirali vse stranke, katere se bodo kazale napram katoli8anom pravi8ne. — Francosko. Pri zadnjih vajah mornarice v Sredozemskem morju so dognai', damanjkapovpre6no 100 mož za vsako oklopnico. Mornarica bi morala imeti nainre6 58.205 mož posadke. v resnici pa jih ima le 55.000. Mornariška uprava je vsled tega sklenila, da izpopolni mornariško moštvo iz rekrutov pebotnega vojaštva. — Francoski listi poro8a.jo, da se je po posredovanju španskega ministrskega predsednika Romanonesa.sklenilo, da francosko in špansko vojaštvo nastopi skupno proti upornim prebivalcem v Maroku. — Francoski državni zbor je odklonil vse predloge, ki so merili na to, da se vojaška službena doba zniža. A sprejela se je resolucija, da se naj uvede na Francoskem splošna in enaka volilna pravica. Državni zbor sedaj nadaljuje razpravo o uvedbi 31etne vojaške službe. — Vojno sodiš8e je od 13 vojakov, ki so bili obsojeni radi udeležbe pri zadnjih vojaških uporih, obsodilo 2 na 51etno trdnjavsko je8o, vse ostale pa na zapor od 4 mesecev do 5 let. — Pred kratkim sta se morala zagovarjati pred sodnijo 2 irancoska škofa. Škof v Poitiers je bil obtožen, da je protipostavno razobesil papeževo zastavo. Pri obravnavi, pri kateri je bilo navzočega veliko število občinstva, se je zagovarjal škof sam tako dobro, da mu niso mogli priti do živega. Nadškof v Cambrai pa je bil obtožen, da je brez dovoljenja posvetnih oblasti izdal neko javno naznanilo. V resnici je bilo tako-le: Nadškof se je pripeljal v neki kraj svoje škofije, da podeli sv. birmo. Možje in inladeni6i dotičnega kraja so mu prišli nasproti ter ga na konjih spremili v cerkev. Ker se je to zgodilo brez dovoljenja posvetne oblasti, bi se moi al nadškof zagovarjati pred sodiš6em. Nadškof pa ni niti prišel k obravnavi. Na podlagi izjave njegovega zagovornika, da nadškoi ni zakrivil ni6esar kaznjivega, je sodiš8e nadškofa oprostilo. — Belglja je dobila novo šoisko postavo, po kateri se dolo8ila z ozirom na ljudskošolski obisk šoloobveznih otrok poostrijo. Obenem pa je državni zbor sklenil tudi postavo glede upeljave nadaljevalnih (nedeljskih.) šol za mladeniee in gospodinjskih šol za dekleta. Te šole bo vzdrževala država. Bi bilo tudi za Avstrijo! — Holandsko. Izid zadnjih volitev na Holandskem je sledeSi: V desni stranki je bilo izvoljenib 24 katoli8anov in 17 poslancev, ki zavzemajo stališ8e proti prekuciji; v levi stranki pa je bilo izvoljenih 9 liberalcev, 2 demokrata in il socialist. V ožjih volitvah je 5 katoliSanov, 23 ,,protiprekucubov", 11 starokatolikov, 24 liberalcev, 10 demokratov in 21 socialistov. Pri ožjih volitvah se bodo podpirali liberalci in socialni demokratje. — Norveško. Državni zbor na Norveškem. je z 99 proti 11 glasovom sklenil, da stopi odslej vsaka postava, ki jo sklene državni zbor, v veljavo, 6e jo tudi kralj ne potrdi. S tem se je odvzela kralju stara pravica, odlo6evati o postavan, ki jih sklene državni zbor. — Spansko. Ve6krat smo že govorili o gnilih razmerah, ki vladajo v španski državi, ki je veljala nekdaj za katoliško deželo. Po umoru ministrskega predsednika Canalejasa je prišel na vlado Romanones, ki je breznaSelen liberalec, orodje v rokah prekucuhov. Njegova vlada ni storila za deželo ničesar, nasprotno pa žene & svojo brezversko politiko deželo v prekucijo. Dabistrmoglavil to vlado, je nastopil proti njej voditelj katoliSanov, Maura, in je v krasnem govoru, v katerem je dokazal ničvrednost Romanonesa, dosegel, da je ta odstopil. Toda kralj Alfonz je sam toliko liberalen, da je izrazil Romanonesu zaupanje. Sedaj bo ta 81ovek vodil naprej deželo s svojim prekucuškira ministrstvom v anarhijo (brezvladje). — Spanski katoličani zro z žalostjo, kako kralj sam sebi izpodkopuje tla in si pripravlja pregnanstvo, a ne morejo se dvigniti iz neke nedelavnosti. Dasi je dežela še po veeini dobra, jej vendar gospodarijo brezveroi. Bati se je, da se katoli6ani, kakor marsikje, zbude še-le, ko je nesreSa na višku. — V soboto, dne 21. t. m. so se vršili v mestu Barcelona, kjer je veliko gnezdo anarhistov, veliki nemiri. Prekucuhi so sklicali feliod proti vojski v Maroku. Streljala je policija in tudi prekucuhi. Ranjenih je ve6 oseb. — V kraljevi rodbini se je dogodil vesel dogodek. Kraljica je povila princa. — Irsko. Kakor smo "zadnji6 poro6ali, je angleška državna zbornica sprejela zakon, po katerem bodo dobili katoliški Irci svojo samostojnost. Ker gosposka zbornioa v tretje nima ve8 pravice zavreBi kako postavo, ki je bila sprejeta po državnem zboru, bo moral kralj postavo o irski samostojnosti potrditi. Irski protestanti pa silovito nasprotujejo samostojnosti svoje domovine. Protestantski bogataši pripravljajo pravcati upor proti katoli8anom in vladi. Oborožujejo svoje ljudi, prirejajo hu.jskajo6a zborovanja in kri6ijo na vse pretege, da se ne sme dati irskim katoli8anom zaželjenih pravic. To delajo z namenom, da bi preplašili kralja in vlado. Kakor stvari stoje, bodo Irci skoro gotovo dobili zaželjeno svobodo kljub liberalnim in protestantskim hujskarijam. Vlada ie dala zapleniti mnogo orožja, ki so ga razdelili protestanti med svoje« pristaše. — Amerika. V mestu Manaos v Braziliji se je 16. t. m. spuntala mestna policija, ker ni soglašala z neko ostro odredbo policijskega prs^st?j<%.:štva. Policaji so divjali po mestu in so streljali na svoje predstojnike in 8astnike. Mestno prebivalstvo je na strani policije. Policaji so ustrelili 4 osebe, ranjenih pa je 12 oseb. — Severoameriške Združene države gradijo 4 nove velike bojne ladje. Ves svet se oborožuje. — Japonsko. Japonski državnikl veljajo od rusko-japonske vojske sem kot izvrstni politiki in dobri gospodarji. Preustrojili niso samo arroado tako, da se labko kosa z vsako drugo, ampak preuredili so tudi ves državni ustroj. Zadnji 8as so preustrojili stanje uradništva tako, da odpade od 1. januarja 1914 800 višjih in 4000 srednjih uradnikov od službe. S tem si prihrani država na leto 150 milijonov jenov (700 milijonov kron). Taka sprememba menda tudi v Avstriji ne bi škodovala. — Japonska se skrbno oborožuje. Sedaj se izdelujejo 4 ogromne bojne ladje (dreadnougti). Vse vojne priprave veljajo pred vsem proti Kitajski. Ko se bo Japonska 8utila dovolj mo8no, bo udarila nad Kitajsko in ji odvzela obmejne pokrajine.