Posamezna številka 14 vinarjev. Slev. 9. v unMiam, v petek, dne it. januarji isu, Leio XLVL 5 Velja po pošti: = n oelo leto naprej.. K 36-za en mesec „ .. „ 3-50 u Nemčijo celoletno. „ iti- — za ostalo inozemstvo. „ 46- V LJubljani na dom? Za oelo leto naprejK 32-~ za en meseo „ .. K 2-70 V spravi prejemati nettino,, 2-50 s Sobotna izdaja: =_ Za oelo leto.....U 8-.. sa Nemčijo oelolofno. „ 10 -sa ostalo inozemstvo. „ i3 — Uredništvo je v Kopitarjevi u'lol štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne —> sprejemajo. — Urednice8 teletonr - v. 74. = Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat .... po 50 v za dva-in večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora. 01) sobotah dvojni tartt ' Poslano: Enostolpna petitvrsta K 1-—, Izhaja vsak dan izvzemši nedelje ln praznike, ob 3. nrl pop. Red m letna priloga vozni rad .' _i Političen list za slovenski mwl Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravolškegi telelona št 188. Kfisializacila. In vendar se stvar razvija! Do takega Zaključka prihaja človek kljub vsem negotovim poskusom v Brestu Litovskem, kljub bojevitim in ostrim govorom Clemenceauja, Lloyd Georgesa in sedaj še predsednika Združenih držav Wilsona. Ideja miru sc kristalizira, napreduje. Ruska revolucija je privedla vprašanje miru pred tribunal v Brestu Litovskem. In iz negotovega poskusa za dosego separatnega miru z boljševiki vodijo sedaj niti do vprašanja splošnega miru. Prvi hip konsterni-rajo človeka ta ostra izvajanja državnikov entente. In človek misli: daleč, vedno dalje smo od miru. A v resnici ni več med vo-jujočimi strankami tako velikanske nepremostljive prepasti. Wilson in Lloyd Geor-ge sta poudarjala, da ne mislita uničiti Nemčije in Avstrije, hočeta pa garancij glede miru. In te garancije so v prvi vrsti, kot jih je sedaj \Vilson formuliral: raz-orožba, zveza narodov, ki bo ščitila interese malih narodov in pa samoodločba narodov. Knez Lichnovvski naglasa v Berliner Tageblattu«, da sc moramo po vojni nasloniti v gospodarskem in političnem oziru na Rusijo. Glede tega smo s knezom Lichnowskim vsi edini. Toda Rusija jc postala skozi in skozi demokratična država, ki se ne upira več svobodnemu razvoju ljudstva in narodov Rusije. In če se bomo hoteli opreti na Rusiio, bomo morali tudi sami reforpiirati naše notranje življenje čisto v demokratičnem duhu. Treba bo enkrat za vselej iztrgati iz naše srede kal absolutističnega in policijskega sistema, ki se pojavlja od časa do časa z večjo ali manjšo silo in bije v obraz modernemu pojmovanju človeške družbe. Treba bo streti madžarsko-nemško nadvlado in dati narodom enake pravice. Lichnowski pravi: »Je pač verjetno, da se Rusija iz sedanje anarhije razvije v demokratično, zvezno republiko, v kateri bodo podlaga skupne vezi gospodarski interesi in ruski jezik, kot jezik pretežne večine prebivalcev ruske države. Toda pri tem se ne bo izvajal na druge narode nikak pritisk. Najbrže smemo računati z Združenimi državami Rusije po vzorcu Združenih držav Kitajske, Brazilije ali Comona \Ve-altza Avstralije.« Torej Rusija se je federalizirala; sprejela je ne samo na papirju, ampak tudi v dejstvu načelo samoodločevanja narodov in sicer nikakor ne v ozkosrčnem oziru. Finska, Ukrajina ijnata že samostojnost kot državi ruske države. In če je federali-zacija mogoča v Rusiji, zakaj bi se ne izvedla tudi v naši državi. In kar čez noč bi bila odstranjena največja ovira miru: sa-moodločevanje narodov, o katerem nočejo z ozirom na našo državo avstrijski in no-^ški državniki še ničesar slišati. Iz te velikanske blodnje človeštva mora vstati popolnoma nov prerojen svet, ki bo korenito p^metel s starimi tradicijami nasilstva in krivic. »Kri je posebne vrste sok.« In narodi, ki so toliko žrtvovali na bojišču in v zaledju, hočejo svobode, hočejo garancij svobodnega razvoja za vso daljno bodočnost. In če ne dobe sedaj teh garancij, bomo v najkrajšem času zopet zapleteni v novo svetovno vojno. To bodo morali pričeti pojmovati in vpošte-vati državniki in sicer ne samo sovražni, ampak tudi naši. Wilson ni nič manj izrazito razvil mirovni program entente, kakor Lloyd Ge-orge. Govoril je samozavestno kot človek, ki ve kaj hoče. Povedal je mirovne pogoje naših sovražnikov in v gotovih slučajih jc šel celo do podrobnosti. Izvajal je, da je želja Amerike, da se pogajanja — že enkrat pričeta — nadaljujejo in sicer popolnoma javno nadaljujejo. Voditeljem Rusije je zagotavljal, da je odkritosrčna želja njenih zaveznikov, da pomagajo ruskemu narodu in mu pripon\orejo do izpolnitve njegovih dalekosežnih nad po svobodi in trajnem miru. Nadalje je proglasil kot osnovni temelj miru »načelo pravičnosti za vsa ljudstva in narode, ter pravico, da žive pod enakimi pogoji svobodni in varni med seboj, naj bodo močni ali šibki. V štirinajstih točkah našteva konkretne pogoje. Ti so: Odprava tajne diplomacije, svoboda morja, pravične trgovske in gospodarske pogodbe med posameznimi državami, splošno razoroženje. Dalje varstvo interesov domačinov v kolonijah, izpraznitev ruskega ier francoskega ozemlja, obnovile^' Belgije, Rumuniie, Črnegore in Srbije. Srbiji prost dohod do morja. Ustanovitev poljske države s prostim dohodom do morja. Vrnitev Alzacije in Lorene Franciji, otvoritev Drirdanel za mednarodno plovbo, samouprava narodov Turčije. In končno zveza narodov za varstvo interesov malih narodov in nedotakljivosti medsebojnih pogodb. Najbolj zanimivi sta točki 9. in 10. Deveta točka se glasi: Uravnava mej Italije naj se izvede na podlagi jasno vidnih narodnih črt. To se pravi, Wilson je nastopil odločno proti imperialističnim težnjam Italije, ki sc hoče polastiti Dalmacije, Reke, Istre, Trsta ter slovenskih goriških pokrajin. Wilson priznava tako Italiji samo ono ozemlje, kjer so Italijani kompaktno naseljeni. To je sedaj korak naprej v razvoju mirovne ideje, Glede Avstrije pa pravi v točki 10. Wilson: »Narodom Avstrije, katerih mesto hočemo videti med narodi zavarovano in zagotovljeno, naj se da prilika a v t o n o m n e ga razvoja.« To ni nič drugega, kakor federalizem Av- strije, ki bo izšla iz te vojne prenovljena, če bo dala narodom svoje pravice. Samo pogled na ustroj Združenih držav in pa Švice bi moral odpreti našim državnikom oči, da izvedejo sami, kar drugi od njih zahtevajo in kar bi morali že davno storiti. Kakor rečeno: Wilsonov govor je ponoven dokaz, da takozvana nepremostljiva nasprotja padajo, da se mirovna ideja kristalizira in napreduje in da ni več daleč do splošnega miru med narodi, zgrajenega na načelu samoodločbe narodov in splošne razorožbe. »Severna mela Haiile" — in še Vsenemci, ki pod božjim solncem nimajo za seboj treznega človeka, se v potu svojega obraza trudijo svetu dopovedati, da je severna Italija pravzaprav po velikem delu — nemška. Te dni čitamo v glasilu koroških »rajhovcev« — »Freie Stimmen« članek »Italiens Nordgrcnze« izpod peresa nekega monakovskega vse-nemškega pismouka dr. Viljema Rohni e d c r j a, ki ga celovški listič proglaša »za najboljšega poznavalca političnih in narodnih razmer v južnih Tirolah«. Iz njegovega članka tega pri najboljši volji nismo mogli ugotoviti. Posrečilo pa sc nam je v člančiču najti troje Rohmederjevih gonilnih misli. In te so. 1. Avstrija je dedič pravic in dolžnosti starega nemško-rimskega cesarstva. Ta točka spada v naročje zgodovinarju, ki naj se ž njo bavi. Nas to ne zanima v času, ko je geslo celega sveta: samoodločba narodov. Zgodovino sedaj delajo narodi, ki jih privilegiji in fakozvane zgodovinske pravice ne brigajo. 2. Vsenemška zemljepisna veda po dr. Rohmederju dokazuje, da so meje avstrijske države napram Italiji premalo zavarovane. Lah povsod lahko vdere v našo državo, medtem ko se moramo mi umakniti daleč nazaj, če se hočemo braniti. O tej točki naj razsodijo naši in laški strategi. Dejstvo je, da so se Lahi sklicevali na nezavarovane strategične meje Italije, ko so zagovarjali laški aneksijonizem po jugoslovanskih deželah. 3. V severni Italiji prebiva pravzaprav nemško ljudstvo. Dokaz nemška imena (ki jih je dobri gospod Rohmeder deloma sam koval) krajev, rek in gora. Ta dokaz pa naj ne velja le za severno Italijo, marveč tudi za avstrijsko Primorje, predvsem za Goriško. Soča je reka v F u r 1 a n i j i, ki pa sc pravilno imenuje po nemško I s -n i t z. Staroslavna A q u i 1 e a (slovensko Oglej) jc nemško mesto A g 1 e y. Gard-sko jezero na Tirolskem je — Gartsee. LISTEK. Žaloigra aa Južnem letajo. Ko smo pred par leti čitali pretresljivo zgodbo o smrti Scotta tam doli na jugu, o junaštvu Oatesa, o neizmernem gorju, ki ga je prestala angleška ekspedicija, smo mislili, sedaj bo pa enkrat konec. Prišlo je drugače, kabel nam je pretečene dni poročal, da je poginila tudi Shackletonova ekspedicija. Splošno bodo obžalovali usodo onih 22 mož, ki so šli koncem leta 1914. na jug, hoteč raziskovati ondotno morje in dospeti na južni tečaj. Noč in led sta jih zaprla v Wedelovem morju na negostoljubnern otoku slonov. Z velikim trudom so jih rešili, nastopili so pot v domovino in — so utonili. Dolgoletno trpljenje v večni noči antarktičnega ledu jim je črpalo moč in pogum, zasvetila jc zvezda odrešenja, zato-nila je. Od začetka ekspedicije se je moral boriti Shackleton z najneugodnejšimi razmerami; led in voda sta se zarotila proti-njemu. Kakor čudež se nam je zdelo, ko je z nekaterimi spremljevalci vendarle se rešil iz ledene puščave, pustivši druge tam. Šele leta 1916. mainika so mogli tudi te oprostiti. Shackleton je pripravil dve ladji za ekspedicijo na jug, »Endurance« in »Avro-ro«. S prvo ladjo je odplul sam proti tečaju avgusta 1914, druga ladja je odšla iz Buenos Aires sredi septembra istega leta, 6. decembra 1914 jc zapustil Shackleton Južno Georgijo in dospel do otokov Sand-wich. Zadel je na led, izkrcati bi se bili morali in poslati ladjo nazaj. Ni sc zgodilo ne eno ne drugo, niso mogli pristati. Mraz jc bil velik, povprečno 45" C pod ničlo; ladja je popolnoma zamrznila v ledu, led je pritiskal na stene z ono grozno silo, ki nam jo Nansen tako lepo opisuje. Tako jc ladja trpela, da so jo morali oktobra leta 1915. zapustili. Na plavajoči ledeni plošči so se ušatorili; ko je prišla pomlad, se je plošča tako zmanjšala, da so bili komaj 50 metrov oddaljeni od odprtega morja; nevarnost velika. 6. aprila sc je začela plošča potapljati; zapustiti so jo morali in v čolnih odpluti v strahovite viharje južno-tečajnega morja. Viharji so tam grozni in neprestani, veter brije včasih po cele mesece s hitrostjo 80 km, termometer pade do 60" pod ničlo. Mi si tega seveda niti oddaleč ne moremo predstavljati. Namenili so se dospeti do južno-šet- landskih otokov; ni se jim posrečilo. Karkoli so hoteli, vse je splavalo po vodi, nobenega cilja niso mogli doseči, potrpežljivost je morala prestati najhujše preskuš-nje. Slednjič so 15. aprila 1916 prišli do »otokov slonov«, a prazni so in ncobljudc-ni in ne pomenijo še končne rešitve. Zato je pustil Shackleton 22 mož na enem od otokov, domovali so v ledeni jami; sam pa je s štirimi spremljevalci odplul na čolnu proti Južni Georgiji, oddaljeni 1300 km! Po tritedenski vožnji skozi same viharje se mu je res posrečilo priti do tja; čez 1200 m visoke ledenike so še morali korakati in so prišli na njeno severno obalo, do Wolfgangove štacije. Rešeni so. Hotel je sedaj priti ostalim tovarišem j na pomoč. Poskus za poskusom, vse za- ; stonj. Imeli so pa oni 22 hrane samo za | en mesec. Šele po štirih mesecih sc mu je posrečilo priti do njih, imeli so hrane še za tri dni; prej so jedli polže in morski mah, semintja tudi kakega tulnja, Alkohola sploh ni bilo več. Marsikomu so morali odrezati zmrznjene prste. Rešila jih jc japonska ladja »Jcllio«; prestopili so na »Avroro«, ki je morala neprostovoljno pre-zimovati^v RoGovem morju. Ta naj bi jih prepeljala nazaj v domovino. Pa usoda jc hotela drugače, potopila sc je na odprtem morju. Žaloigra. ki ii ni zleoa enake,. Furlanski Videm-Udine je prastaro nemško mesto W e i d e n. Reka P i a v e je pristno nemškega izvora in se zove B 1 a u e. Ti dokazi tedaj drže! Priznani sicer še niso, pa recimo, da jih sprejmo aneksi-jonisti celega sveta. Tedaj se bo zgodilo, da bodo naši zavezniki Turki imeli pravico zasesti zopet Bolgarijo, Srbijo, Mace-donijo, Bosno in Hercegovino, ker se v teh deželah nahaja tupatam še kak turški Vakuf ali Kopriili ali kaj podobnega. Na tej podlagi bo bodoča Jugoslavija anekti-rala z isto pravico vso Furlanijo do Li-venze ali še dalje do Piave. Kajti nobe- v nega dvoma ne more biti, da jc laška reka Livenza . le slovenska L i v n i c a, da je tam polno krajev, rek in gora s slovensko donečimi imeni, n. pr. Grapa, Fara, Rovte itd. Pa ne le to! Jugoslavija bo imela pravico anektirati — sicer ne na podlagi samoodločbe narodov — velik del sedaj že nemške Koroške in del Tirolov; kajti Pustrska dolina je slovensko ime in tam polno krajev s slovenskimi imeni. Lesach so Leše, Luggau je Lokev, Toblach — Duplje, Kartitsch — Krtičje,--dokazov, kolikor si jih poželi srce vsenemškega aneksijonista. Ker to geslo velja za Italijo in Tirole, zakaj ne bi veljalo tudi za severne dežele. Scmmcring jc očividno slovanskega izvora. Na Zgornjem Štajerskem je n. pr. okrog Judenburga polno slovenskih krajevnih imen. Anektirajmo tedaj tudi celo Štajersko in Spodnjo Avstrijo do Semmeringa. Ni dolgo tega, ko mi je slučajno prišla v roke zanimiva nemška knjiga, ki opisuje zgodovino nižjeav-strijskih graščin in gradov okrog Payer-bacha in Gloggnitz (!). Knjiga je izšla okrog leta 1850. Tam sem bral, da se v ondotnih rovtah nahaja tudi dolinica, ki sc zove »D o b r o p o 1 e«. Pred 150 leti so se v zapuščeni h dolinah tam okrog naselili nemški drvarji, ki so še danes edini prebivalci tistih dolin in hribov. Pa to nič ne de. ^Dobropole« s svojimi drvarskimi bajtami nam veleva, da vse to anektiramo. Nedoglednc posledice bi praktično udej-stvovanjc tega načela imelo, ko bi se ga oprijeli Francozi. Ti bodo namreč mirno-dušno anektirali ves nemški t r e n, vso nemško kavalerijo in a r t i 1 j e r i j o, vse nemške oficirje od lajtnanta do generalov — ker vse to francoskc označbe. Vse to seveda strogo po — vse-nemškem receptu. Pa pustimo satiro. Dejstvo je, da še danes prebiva jugoslovanski narod nepretrgano tja gori do Donave. Ostanek Hrvatov domuje že od davnih časov ob Donavi na Nižje-Avstrijskem in na\Ogrskem, kjer sc stikajo s Slovaki in Čehi. Blatno jezero jc bilo nekoč središče našega političnega in kulturnega življenja. Nam ni treba brskati po staroveških urbarjih za svojo pravico. Naša pravica je pisana v naravi, v našem ljudstvu in vstaja z njim. In to ljudstvo je tista trda in neizprosna resničnost, pod katero vse-nemcem ne bodo pomagala nobena na oslovski koži pisana imena Zgodovini in preteklosti smo morali žrtvovati toliko svoje zemlje in svoje rodne krvi. Učimo sc sicer iž nje, a delamo si bodočnost in gremo naprej ter pomilujemo vsakogar, ki jc duševno in telesno toliko beden, da mora gledati le nazaj in si nc upa ter nc more naprej. Da med tc spadajo vsenemški anc-ksij.on:sti — nam dokazujejo vsenemški članki. Politične norice. 4- Jugoslovanski list na Dunaju. Poroča se nam, da se jugoslovanski poslanci ukvarjajo z mislijo, da bi začeli izdajati na Dunaju svoj list v nemškem jeziku. Namera se nam zdi zelo srečna. Nemška javnost je največkrat napačno poučena o dogodkih na jugu in o tendcncah kluba, zlasti kar potrjujejo lažniva ali tendenčna poročila velenemške in mažarske žurna-listike še klubu in deklaraciji sovražni dopisi iz jugoslovanskega ozemlja samega. Financiranje lista, ki bi ga izdajal »Jugoslovanski klub«, bi v času tako krepko razvite narodne zavesti ne bilo prete-žavno. 4- Nemški načrt Jugoslavije. Nemci vedo, da mora biti jugoslovansko vprašanje na ta ali oni način rešeno. Boje se pa, da bi prišlo do združenja Slovencev, Srbov in Hrvatov. Zato se navdušujejo za veliko Hrvatsko, seveda brez Slovencev, Trsta in Reke, zato s tako vnemo pozdravljajo skrito in javno rovanje proti deklaraciji, naj si bo od strani slovenskih ali hrvatskih frankovcev. Knez Lichnovvski pravi v -Berliner Tagblattu«: Najtežji problem glede koristi naših zaveznikov tvori gotovo srbsko vprašanje. Mislim, da vzbuja trialistična oblika, na katero mislijo Jugo-slavni — seveda brez Trsta in Slovencev — z Reko kot ogrskim pristaniščem, najmanj pomislekov. Brez dvoma bi bila ta trias za nas bolj sprejemljiva kot pa poliska.« Odgovorite na te nemške načrte, s katerimi hočejo Slovence odtrgati od drugih Jugoslovanov in jih izročiti na milost in nemilost Nemcem, da se vsi — ki še niste tega storili — izjavite za deklaracijo. -f-»Reichspostin« popravek, »Reichs-post« objavlja dne 10. januarja naslednji dopis iz Ljubljane: »Začetek razdora v S. L. S. sega več let nazaj. Vsled absolutizma in prikritega delovanja dr. Šusteršiča kot načelnika S. L. S., vsled njegovih zaupnih zvez z ministrom Stiirgkhom in njegovega prezirljivega postopanja nasproti akademič-nim seniorjem, je razdor polagoma napredoval ter se je v stranki osnovala opozicija. Tekom leta 1916. je dr. šusteršič ope-tovano sklical v Ljubljano zaupne osebe, posebno duhovnike, jih v svojem smislu informiral o političnem položaju in si dal od njih izreči brezpogojno, neomejeno zaupanje. S tem je skušal dr. Šusteršič vse svoje dejanje in nehanje kriti z avtoriteto , duhovščine ter jo je tako odtujil akademič-nim seniorjem in tudi katoliškim delavcem. Spričo tega položaja je škof dr. Jeglič koncem leta 1916. dr. šusterš:ču izjavil, da hoče pos'ej kot škof stati nad obema skupinama in paziti le na njuno krščansko prepričanje. Leta 1917. se je razpor povečal. Gospod dr. šusteršič je vedel, da je s svojim čudnim nastopom zapravil zaupanje državnih poslancev in da zato ne bo več izvoljen v delegacije. A hotel je na vsak način biti delegat. Zato je zopet sklical zaupnike S. L. S., lajikc in duhovnike, in si dal od njih izreči poziv na državne poslance, naj v delegacije volijo njega. Vsled popolnega pomanjkanja zaupanja do njega pa ni bil izvoljen za delegata. In njegove konsekvence? Izstopil je iz Jugoslovanskega kluba in sklical zbor S. L. S. V poročilu na »Laibacher Zeitung« in »Slovenca« je naznanil: na zboru je izrekel, da je S. L. S. prenehala biti ter je obenem ustanovil novo Kmetsko stranko. Poziv na pristopanje v to stranko je bil zelo strasten, žalil je naše stanove in je bil sposoben, da razneti vso strast kmetskega ljudstva. To postopanje je škofa zelo užalostilo: S. L. S., za katero so lajiki in duhovniki toliko delali in trpeli, naj bi se radi tega, ker je bil dr. Šusteršič enkrat osebno zapostavljen, razdrla; ustanovilo naj bi se novo kmetsko društvo s hujskajočo smerjo proti drugim stanovom, čeprav se je v S. L. S. skrbelo tudi za koristi kmetskega prebivalstva; dosedanja edinost naj bi se razbila, ljudstvo in duhovščina naj bi se razcepila v dva sovražna si tabora. V pismu na duhovščino z dne 24. novembra 1917 je izrazil škof svojo bolest in dal obenem duhovščini naslednja navodila (slede dotične štiri točke škofovega pisma). V smislu teh navodil je prelat Kalan v sporazumu z drugimi zvestimi člani S. L. S. dne 27. decembra 1917 sklical shod v Ljubljano. Kljub sedanjim prometnim oviram je prišlo 800 do 1000 mož iz vseh krajev Kranjske. Sklenilo se je: S. L. S. ostane; nova Kmetska stranka ni potrebna, ker se bo v S. L. S. skrbelo za vse stanove; pravila naj se času primerno izpopolnijo; izvolil se je začasni odbor. Ker sedaj tudi dr. Šusteršič in njegovi pristaši zelo agitirajo ter izdajajo zelo zlobno pisan tednik »Resnica«, vre po celi deželi. Radi jugoslovanske deklaracije dolže škofa in vse, ki so zanjo, takorekoč veleizdajstva. Zakaj je škof podpisal deklaracijo? Sam je v pismu z dne 24. novembra navedel naslednje razloge (sledi dotični citat iz škofovega pisma). Tako, v tem zmislu pojmuje ljudstvo deklaracijo ter se radostno izjavlja zanjo.« Uredništvo pristavlja, da objavlja ta dopis ne Ie zaradi odličnosti dopisnika, ampak tudi resnici na ljubo in v vsestransko pojasnilo. -f- Duhovščina, med njo tudi škofov tajnik in meščanstvo mesta Banja Luka v Bosni se je izjavila za jugoslovansko deklaracijo. — Varaždinski viso-košolci (28) so se tudi izjavili za jugoslovansko deklaracijo. -)- Protsst češke duhovščine proti opr.tu Hplmerju, ki se izroči v češkem izvirniku in italijanskem prevodu nunciaturi na Dunaju, da ga pošlje sv. Očetu, izvaja v glavnem: Češki narod živi spričo svojega težavnega zemljepisnega položaja v tako mučnih narodnih in političnih razmerah, da se mora v lastni domačiji neprestano boriti za svojo enakopravnost. Zato ni čudno, da vneto brani svoje pravice in vsako nevarnost krivice bolestno občuti. Dvakrat pa boli, ako tako krivico stori katoliški dostojanstvenik od katerega sc pač opravičeno pričakuje pravica in pravičnost, ako že ne dobrotne pomoči in podpore. Tak slučaj, proti kateremu katoliška duhovščina vlaga pritožbo in išče varstva se je pripetil 27. oktobra 1917. v seji gosposke zbornice po dr. Golbcrtu Helmerju, opatu v Teplu, ki je v parlamentarnem govoru z neresnico in obrekovanjem ter zavijanjem dejstev nastopil proti celemu češkemu narodu. Opat Hel-mer je 1. označil Čehe za veleizdajalce; 2. je izjavil, da so v zvezi s sovražniki in govoril tudi o nekem vohunstvu; 3. jih je dcl-žil, da hočejo avstrijsko državo raztrgati; 4. je hujskal proti Čehom, češ, da je vsled njihove krivde pad'o v vojni nešteto Nemcev; 5. je dolžil Čelie, da to povzročili stisko v nemških krajih, sami pa žive v izobilju; 6. očital je Čekom nemarnost v izvrševanju dolžnosti vojnih do^av; 7. dol-i žil je Čehe, da hujskajo proti zavezniku Avstrije, nemški državi; 8. očital jim jc zavlačevanje v oddaji žita in življenjskih potrebščin; 9. dolžil jc češke poslance nelojalnosti in govoril o organizaciji proti vojni na Češkem; 10. cinično je dolžil poslance in češko ljudstvo, kakor bi imelo v zvezi z entento namen, da uniči nemško prebivalstvo na Češkem ali pa ga v deželi politično in jezikovno podjarmi. — Vsaki izmed teh točk je pridejan po steno-grafičnem zapisniku citat dotičnih Helmer-jevih besed. V zaključnih izvajanjih pravi pritožba, da je vzbudil ta govor močno reakcijo proti češkim katoličanom, jim zelo otežil stališče in povzročil direktne napade na cerkev, njene pravice in dobrine. Zato prosi češka katoliška duhovščina sv. očeta, naj obsodi in zavrže stališče opata Helmerja, izreče svojo grajo in tako da češkemu narodu zadoščenje. -f Nemški radikalci proti Čehom in Jugoslovanom. V sredo so zborovali v Pragi nemški radikalci. Nastopili so ostro proti »državi sovražnemu zadržanju« Čehov in Jugoslovanov. Sklenili so porabiti v parlamentu proti Čehom in Jugoslovanom vsa porabljiva sredstva. Stranka poziva tudi druge nemške stranke, naj napovedo boj Jugoslovanom in Čehom. Dalje so sklenili, naj se osnuje enotna nemško-avstrijska domovinska stranka in naj se ustvari nemški blok, ki bo nastopil z vsemi silami proti državnopravmm deklaracijam Čehov in Jugoslovanov. -f Mažarska ljubezen do Hrvatov in Srbov. Iz Novega Sada poročajo, da so mažarske oblasti prepovedale vse javne prireditve, ki bi jih prirejali Hrvati ali Srbi, brez ozira na to, če so prirejene v dobrodelne namene ali ne. + WoL'owa avstrijsko-nemška domovinska stranka. Posl. Wolf je poslal na nemške-nacionalne stranke pismo, v katerem jih poživlja v imenu nemških radi-kalcev, da ustanove avstrijsko-nemško domovinsko stranko in da pripravljajo skupni nemški blok. Vse po vzorcu Vse-nemcev iz Nemčije. + Cesar obljubil Mažarom lastno armado? — Budimpešta, 10. januarja. — Dr. Wekerle je prispe! danes z Dunaja semkaj. Govori se, da ima s seboj cesarjevo lastnoročno pismo, ki povdarja potrebo narodne reorganizacije ogrske armade za dobo po vojni. Pojavlja se zopet misel o koncentracijskem kabinetu. + Alternativni predlog Poljakom. »Ilustrowany Kuryer Codzienny« prinaša vest iz političnih varšavskih krogov, da se bavi Nemčija z novim načrtom kako rešiti poljsko vprašanje. Nemčijo hoče namreč postaviti Poljake pred alternativo: ali se naj litvinske pokrajine vštevši Vilno pridruži kraljevini Poljski in v tem slučaju bi morala biti poljska država pod nemškim uplivom, ali naj se pa Galicija združi s kraljevino Poljsko, kar bi bila avstropoljska rešitev poljskega vprašanja. + Slovaški mučenik. Toliko da se je vnela sedanja svetovna vojska, že je sedel slovaški katoliški župnik in odličen pisatelj Jožef Kačka v — ječi, ker je baje v družbi donovalskega župana in pred drugimi uridniki neprijazno govoril o mažar-ski politiki ter tolažil ljudi, naj se tako strašno ne boje ruskih vojakov, ki so neki tudi kristjani. Kačka je bil obsojen na 13 let težke ječe, dasi se je dovolj dokazalo, da niso priče proti njemu povsem resnice govorile, ker so ga sovražile kakor »pan-slavista«, t. j. zavednega Slovaka. Karel Medveclrani smo razkropili nasproti Ballasone sov-'ažne delavce; bombe smo z uspehom metali na sovražne čete pri Noventi. Slabo irreme na celi bojni črti 10. januarja. Včeraj splošni topovski joj ni bil besen, le vzhodno od Brente so od časa do časa živahno streljali. Sovražne možnarje pri San Dona so prisilile naše baterije, da so morali utihniti. , Živahno politično življenje v Italiji. Lugano, 10. V rimskih političnih kro-I fih se opaža veliko vrvenje. Ministri ve-■no zborujejo in se posvetujejo. V Rim i«o povabljeni socialisti in Giolitti. fi Nova ofenziva proti Italiji. Milan, 8. Vojni poročevalec »Secola« napoveduje novo veliko ofenzivo proti Italiji, ki se prične morebiti še ta mesec. Na italijanskem bojišču padel francoski general. Pariz, 8. (Agence Havas.) Na italijan-iki bojni črti je padel francoski general .iye. Gonja proti katoličanom v Italiji. Curih, 8. jan. Švicarski listi so javili: ^evičarji intervencionisti v Italiji zahtevajo, naj nastopijo sodišča proti katoliča-lom, posebno proti predsedniku katoliške-|j[a ljudskega društva grofu della Torre. ■Secolo« jc objavil hujskajoči članek proti [rofu della Torre, češ, da sabotira vojsko. ieneral Sarrail kaznovan, — Solunsko ■ podjetje bodo nadaljevali ; Generala Sarraila so odstavili, ker je morjeni časnikar Almereyda s Sarrailovo ednostjo poročal o slabem stanju solun-ke armade. — Clemenceau je v ponede-jek naznanil voditeljem strank, da bodo olunsko podjetje nadaljevali. Solunsko podjetje se bo nadaljevalo. Ženeva, 9. jan. »Matin« poroča: Cle-nenceau je v ponedeljek sporočil vodite-iem strank, da sc bo solunsko podjetje adaljevalo. General Diaz o položaju italijanske armade. Rotterdam, 10. jan. General Diaz je rjavil: Italijani so se pozimi razvrstili v 'ripravni obrambni črti. V primernem tresku bodo zopet pričeli z ofenzivo. Indija zahteva samoupravo. Rotterdam, 9. jan. (Kor. u.) Nieuwe tatterdamsehe Courant: V Kalkutti so 'tvorili 26. p. m. indijski narodni zbor. «J«tfUa ga je miss Besant, ki jc predlagala, naj angleški parlament takoj sprejme postavo, ki naj dovoli Indiji samoupravo po avstralskem vzorcu. Odkrita zarota proti Wilsonu in Viktorju Emanuelu. Berlin, 9. jan. Vossische Zeitung iz Bazlja: V državi Washington so zaprli nad 100 anarhistov članov zveze, v katero je vpisanih nad 200.000 delavcev. Nameravali so izžrebati prostovoljce, ki naj bi umorili Wilsona in kralja Viktorja Ema-nuela. čiščenje Estonije od ruskih čet. Stockholm, 9. jan. (K. u.) Stockholm-ski estonski urad poroča zastopniku Wolf-fovega urada: Ker sistematično pustošenje Estonije od strani čet regularne ruske armade kljub številnim ugovorom pri ruskih oblastih ni prenehalo in so bile vse civilne odredbe estonskih oblasti, prebivalstva, kakor tudi oficijelni poziv estonskega deželnega zbora na zavezniške vlade v Angliji, Franciji, Ameriki in Belgiji brez uspeha, je bilo estonsko armadno vodstvo prisiljeno, da je odposlalo kazensko ekspedi-cijo. Nato so deli estonskih čet, ki so nastopili od Revala v smeri proti Narvi, napadli ruske čete in jih porazili. Estonske izgube so male. Čiščenje Estonije od ruskih čet se nadaljuje. Monarhistični pokret v Rus»». — Ultimat Kitajske Rusiji. — Zadeve Finske. »Temps« iz Petrograda: Tu se sodi, da se monarhija kmalu ponovi. Car postane carjevič Aleksejev; veliki knez Pavel pa regent. Boljševiki so baje s tem zadovoljni in bodo odpotovali na Švedsko, ko se to zgodi. — »Narth China Mail« je poročal iz Tjencina, da je Kitajska vročila ruski vladi ultimat, naj v 48 urah razoroži ruske čete v Harbinu in v sosednih ozemljih — Na Finskem so ustanovili revolu-cijsko sodišče. Danska in švedska vlada ste priznali Finsko. Dekoracija, Jugoslovanski kSob in S. L S. Izjavo za deklaracijo je podpisalo 289 žena in deklet Begunjske fare. * * # Žene in dekleta iz Nakelske župnije izpovedajo slovesno, da jim ni za Bogom nobena druga misel tako pri srcu, kakor jugoslovanska država pod našim presvit-lim cesarjem. Ob dvestoletnici pragma-tiške sankcije so nam pravili naši učitelji, smo slišali od naših zdodovinarjev, da Hrvati in Srbi nočejo drugega vladarja kakor tistega, ki vlada obenem tudi Slovencem. Petdesetletni dualizem, ki pozna samo nadvlado Nemcev in Mažarov nad nami, ni za nas, me hočemo biti ravno-pravne z Nemkami in Mažarkami, kri naših fantov in mož ni tekla v ti vojni za vsenemško nadvlado in žulji na naših rokah niso rasli za mažarske mogotce, pač pa za avstrijsko in jugoslovansko misel, za habsburški rod in zjedinjeno Jugoslavijo. Pozdravljamo z veseljem in s hvaležnostjo našega presvetlega kneza in vladiko, ki nam je pokazal pravo pot s svojo modro besedo in lepim vzgledom ter se pridružujemo mirovnemu prizadevanju sv. Očeta. Naj se uresniči trud naših poslancev, ki zastavljajo moško besedo za našo »staro pravdo«, Jugoslavija je zenica našega očesa, majniška deklaracija je naša zvezda jutranjica, za katero gremo resno in neomajano, dokler nam ne zašije solnce svobode in pravice na jugoslovanski lepi zemlji. — (Sledi 382 podpisov.) Dne^ne n®wic<§a — Iz Gorij na Gorenjskem nam pišejo: V Gorjah se je zadnji čas začelo čudno agitirati za dr. Šusteršičevo »Resnico«. Svetovali bi uredništvu »Domoljuba«, da nam ne bi pošiljalo z »Domoljubom« vred tudi tega lista, drugače odklonimo tudi »Domoljuba«. Sedaj smo namreč prejemali v vsaki številki »Domoljuba« po eno »Resnico«. Mi ne potrebujemo takega lista, ki ima edino namen, z lažmi rešiti dr. Šusteršiča, ki je pri nas opravil, ker ga sedaj že dovolj poznamo. Poznamo tudi naše vrle poslance v Jugoslovanskem klubu, katerim zaupamo in jim kličemo: Naprej do končne zmage! Hočemo tudi ostati zvesti našemu prevzvišenemu knezoškofu in mu slediti. To povemo vsem enkrat za vselej! — Gorjanec, (Da dobivate z »Domoljubom« vred tudi dr. Šusteršičev list, nc more biti krivo ne uredništvo, nc up-ravništvo »Domoljuba«, ampak samo »Domoljubov« poverjenik v vašem kraju. Če bi tudi v prihodnje tako naredd, nam blagovolite sporočiti. — Op. uredn.) — Odlikovanje hrvatskega generale. Prvi izmed generalov naše monarhije ic dobil zlato hrabrostno svetinjo Hrvat general Antc Plivelič. — Poveljnik zrakoplovnib. čet Hrvat, polkovnik Emil Uzeiac jc odlikovan z vojaškim zaslužnim križem 2. vrste z meči. — Prestavljena sta stotnika 17. pp. Josip Mlakar in Emerik Cvahte k orož-ništvu. — Odlikovanja. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo in meči je dobil rez. poročnik Martin Pavlič, bos. hcrc. pp. 2; drugič ponovno najvišje po- »hvalno priznanje s podelitvijo mečev je bilo izrečeno višjemu zdravniku dr. Francetu Virant in nadporočniku Josipu Kos (lovski bat. 7, pri zrakoplovcih). — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik pp. 27 Maks Čampa, nadporočnik Norbert Pečak (lov. bat. 7), poročnik dr, Branko Arko (pp. 53). — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 84. pp. Karel Pesek. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil rač. vodja Mihael Prelog pri skupini major. pl. Schulz-Dopfncr. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil nadporočnik 2. bos. herc. pp. Lovrenc Žun. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je prejel vojaški intendant neke divizije Rudolf Intihar. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil topničar 6. polj. havb. p. Ulaga Josip. — Častniški sluga Anton Bla-žič (7. lov. bat.) je odlikovan z železnim križcem na traku hrabrostne svetinje. — črnovojnik Fortunat Vrhunec je dobil bronasto hrabrostno svetinjo. — Umrla je v Konjicah na Štajerskem dne 5. januarja svetla kneginja Matilda Windisch-Graetz, rojena princezinja Rad-ziwill. Pokojnica, ki je dosegla lepo starost 81 let, je bila prepeljana v Planino pri Rakeku in bila položena k večnemu počitku v lastni grobni kapeli v sredo, dne 9. januarja ob 10. uri dopoldne. Prej se je ^a visoko pokojnico opravila sv. maša tako v grajski kapeli kakor v grobni kapeli. Pogreba se je udeležila pod vodstvom učiteljstva tudi šolska mladina, ker je bila umrla knjeginja njena velika dobrotnica. Ni bilo božičnih praznikov, ko ne bi svetla pokojnica bogato obdarovala potrebnih planinskih šolarjev — pa tudi sicer so imeli reveži v njej izredno podpornico. Med ljudstvom si je ohranila časten in hvaležen spomin, pri Bogu pa zaslužila večno plačilo. Zgledno, pobožno je živela celo življenje. Pokoj dvakrat plemeniti duši! — Poroka. Dne 15. januarja se poroči na Dunaju princezinja Gabrijela Windisch-Graetz, hčerka graščaka Hugona Win-disch-Graetz, s knezom H. Ratibor, sedaj pri vojaškem poveljstvu v Lublinu na Poljskem. Leta 1916 sta se pa poročili princezinji Olga in Vilhelmina z baronom Andrejem pl. Morsey in baronom Leonom Economo. Naj jih spremlja blagoslov in varstvo božje! — Na kolodvoru v Kranju smo 7. t. m. doživeli, da je železniški uradnik pri vlaku štev. 1713 obsipal potnike s surovostmi in jih podil od vlaka z besedami: »P.......h ... ., saj sc vam ni treba voziti!« i. t. d. Prometne težkoče so izredno velike in uradnikom nič manj nadležne kakor občinstvu. Vendar jim to še ne daje pravice, da na tak način ravnajo. Občinstvu svetujemo, naj si v vseh takih slučajih poišče zakonite pomoči; tako ravnanje je kaznjivo in postava velja tudi za uradniško uniformo. — Po smrti odlikovan, V avgustu padli poročnik v res. Alojzij lic I. Reg. "47, iz Donje vasi, je odlikovan z zaslužnim križcem III. razr. in redom železne krone III. razr. z vojno dekoracijo z meči. Pismo materi, ki ga je poslalo poveljništvo polka, je polno hvale in priznanja padlemu junaku. — Vojni kurat Jožef Vrečko je zopet pozvan v vojno službo in odhaja na italijansko bojišče. — Družinske pristojbine državnih železničarjev. Temeljem neke konkretne pritožbe je upravno sodišče na Dunaju dne 10. t. m. razsodilo, da imajo družine vojaško vpoklicanih uslužbencev državnih železnic pravico do vojaških družinskih prispevkov. Razsodba pravi, da sc uslužbenci državnih železnic ne morejo vzpo-rejati z državnimi uradniki, ker jc smatrati železniške uslužbence po njihovem imo-vinskopravnem stališču kot civilne uslužbence. — S pozivnim razglasom »V« zaukazano prebiranje v Iciu 1900 rojenih erno-vejnikov se vrši na Kranjskem: Dne 14,, 15. in 16. januarja 1918 v Ljubljani za sodna okraja Ljubljana (izvzemši meslo Ljubljana) in Vrhnika; dne 17. januarja v Viš-njigori za sodni okraj Višnjagora; dne 19. januarja v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika; dne 20. in 21. januarja v Rudolfovem za sodna okraja Rudol-fovo in Žužemberk; dne 22. januarja v Trebnjem za sodni okraj Trebnje; dne 23. januarja v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; dne 25. in 26. januarja v Kiškem za sodne okraje Krško, Rateče in Kostanjevica; dr. - 58. januarja v Litiji za sodni okraj Liti;: rine 14. januarja v Kočevju i za sodni okraj Kočevje; dne 15. januarja v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; dne 17. in 18. januarja v Kam- j niku za sodna okraja Kamnik in Brdo; I dne 19. in 20. januarja v Ljubljani za mesto Ljubljana; dne 21. januarja v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka; dne 22. in 23. januarja v Kranju za sodna okraja Kranj, in Tržič ;dne 24. januarja v Radovljici za sodni okraj Radovljica; dne 25. januarja na Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora; dne 17. januarja v Vipavi za sodni okraj Vipava; dne 19. januarja v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče; dne 21. januarja v Logatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cerknica; dne 23. januarja v Idriji za sodni okraj Idrija. — Meslo Beljak izkazuje v svojem proračunu nad pol milijona primanjkljaja. — Beg iz jeiništva. Narednika strojnih pušk 97. pešpolka Dominik Marušič in Peter Lipovšček sta ušla iz 15meseč-nega ruskega ujetništva. — Umrla je te dni v Nepajedlih gospa Ad. Klevetova roj. Bohmova, bivša vrla učiteljica na češki zavodni šoli »na Hubi-ni« v Moravski Ostravi. Rajna je bila vzorna učiteljska moč; njen spom.ai blagoslavljajo cele vrste učencev in učenk, ki jih je v krščanskem duhu z neobičaino skrbjo in ljubeznijo skozi 40 let vzgajala. Znatno premoženje, ki ga je s pridnostjo in štedljivostjo pridobila, je rabifa v podporo revnih študentov in študentk. Med nje je razdelila še pred smrtjo svioto 30 tisoč kron in ves inventar na svojem stanovanju. Volila je tudi precejšnje svote v razne dobrodelne namene. Sicer močno in zdravo gospo je zlomila nagla moževa smrt. Odšla je za njim v večnost čez nekaj dni. Plemenita rajnka si je postavila z dobrodelnimi volili najlepši spomenik. — Iščejo se. Jakob Čeboklsi, k. u. k. Mun. Fass. Stelle, Kranjska gora^ išče svojega brata Antona Čebokli iz Potokov na Kobariškem, ki je služil pri 7. pešpolku. — Katarina Pičulin, vas Brdariica št. 24, p. Dragatuš pri Črnomlju, Dolenjsko, išče svoia brata Lcooolda in Andreja Brezov-šček, oba pri vojakih. — Dve ubožni deklici ki nimate staršev, se sprejmete za svoje v dobtre poštene hiše. Oglasiti se je pri »Županstvo Orehovo vasi, p. Slivnica pri Mariboru«. Niroma pogalamja. Siališče ukrajinske delegacije v Brestu Litovskem. Dunaj, 10. jan. C. kr. korc^spondcnčni urad iz Bresta Litovskega: Plenarno sejo, ki so jo včeraj prekinili, so clanes nadaljevali. Predsedoval je dr. pl. Kiihlmann. Prvi je govoril predsednik ukrajinske delegacije, tajnik za trgovino in industrijo Holubowicz, ki je opozarjal, da je kopr-nenje po miru povzročilo, da so zastopniki demokracije cele Rusije negledo na napade dela ruske družbe in časopisja drzno prekoračili strelske jarke vojskujočih se velesil z namenom doseči potom prijateljskega sporazuma med narodi celega sveta zaže-ljcni, splošni mir. Naša država, ukrajinska ljudska republika, je prva odgovorila pozivu poverjenikov in udeležbo pri mirovnih pogajanjih. Ukrajinska ljudska republika po več kakor 250 letih, ko je izgubila svojo samostojnost, zopet obstoja. Generalno tajništvo, vlada ukrajinske ljudske republike izroča zavzemajoč pri sedanjih mirovnih pogajanjih samostojno stališče, sledečo noto: Vlada ukrajinske ljudske republike naznanja vsem vojskujočim in nevtralnim državam: Ukrajinska ljudska republika vzdržuje, dokler se ne ustanovi skupna zvezna vlada v Rusiji in dokler se ne urede vprašanja o mednarodnem zastopstvu, samostojno mednarodne zveze. Generalno tajništvo sodi, da pomenja vojska vsem državam, posebno pa dejavnim slojem vsake države najtežje zlo; vse vojskujoče države naj se odpovejo morebitnim osvojilnim namenom, če jih zasledujejo in takoj uvedejo mirovna pogajanja. Ukrajinska osrednja rada, parlament ukrajinske republike je smatral, da jc neobhodno potrebno takoj po razglasitvi ukrajinske republike uvesti aktivno politiko glede na vprašanje miru. Ukrajinska osrednja rada jc takoj, ko jc v svoji tretji okrožnici opozorila na potrebo, naj se takoj sklene mir, stremila za neobhodno potrebno, da se sklene premirje. V ta namen so poslali zastopnike osrednjega tajništva na jugozahodno, kakor tudi na rumunsko fronto, ki sta zdaj združeni v edino ukrajinsko fronto pod vodstvom vlade ukrajinske ljudske republiko Ukrajinska osrednja rada je istočasno r.rročila glavnemu tajništvu, naj zvezne velesile obvesti o teh po^ajanj;h, kar je generalno tajništvo tudi izvedlo. Ko je svet ljudskih konrsarjev soorazumno z vladami, ki sc z Rusijo vojskujejo, prevzel zadevo premirja na vsc'i frontah, jc poslal generalni sekretariat svoje zastopnike v Brest Litovsk v svrho kontrole in informacije. Generalni sekretariat smatra za potrebno opozarjali, da so zastopniki vseh ljudskih komisarjev nogledc na to, di so bili o prihodu delegatov ukrajinske v'v'c na pogajanja obveščeni, Dod;v:ali sp'o"m premirje, bi sc nc bili snerazumeli z ukrajinsko ljudsko republiko. Zdaj, ko jc pričel svet ljudskih komisarjev v smislu zadnje točke pogojev splošnega premirja mirovna pogajanja z vladami Nemčije, Avstrije, Turčije in Bologarije v Brestu Litovskem, izjavlja generalno tajništvo za ukrajinsko ljudsko republiko: Demokracija ukrajinske države dela na to, da bi ne končala vojska na celem svetu in da sklenejo mir vse države. Mir, ki naj ga sklenejo vse velesile, mora biti le demokratičen in mora vsakemu, tudi najmanjšemu narodu v vsaki državi zagotoviti popolno, neomejeno narodno samoodločbo. Ustvariti se morajo primerna jamstva, da se omogoči resnično izražanje volje narodov. Vsaka aneksija je brez sporazuma prebivalstva nedopustna. Ravno tako ni dopustna vojna odškodnina v kakršnikoli obliki. Malim narodom držav, ki so vsled vojske bile oškodovane ali opu-stošene, morajo materielno pomagati po načelih, ki jih izdelaj mirovni kongres. Ukrajinski ljudski republiki naj se omogoči, da se bo enako, kakor ostale velesile, lahko udeleževala vseh mirovnih pogajanj in posvetov. Mir temeljem pogajanj more postati za Ukrajino le obvezen, če pogoje miru vlada ukrajinske ljudske republike sprejme in podpiše. Generalno tajništvo dela na to, da se kolikor mogoče hitro doseže splošen mir in upa, da kon-čnoveljavno reši zadevo miru mednarodni kongres, nanj poziva vlada ukrajinske republike vse države, ki se vojskujejo. Predsednik dr. pl. Kiihlmann je sprejel izvajanja predsednika ukrajinske delegacije l največjim zanimanjem v vednost in je izjavil, da pozdravljajo zastopniki zveznih držav došle ukrajinske zastopnike. Pridržuje si svoje stališče glede podrobnosti o izjavi ukrajinskih delegatov. Dr. pl. Kuhlmann je stavil nato • na predsednika ruskega odposlanstva vprašanje, ali on in njegovo odposlanstvo še nadalje zastopati tu diplomatične zadeve celokupne Rusije. Trorkij je odgovoril, da izjavlja ruska delegacija v smislu poslancev generalnega tajništva ukrajinske ljudske republike, da ne stavi v popolnem soglasju z načelnim priznanjem samoodločevanja narodov ukrajinski delegaciji do popolne odcepitve nikake ovire za udeležbo pri mirovnih pogajanjih. Z ozlrom na to izjavo se je vršila daljša debata, ki je obstojala v vprašanju, ali tvori ukrajinska delegacija pododdelek ruskega odposlanstva ali pa naj se smatra v diplomatičnem oziru kot zastopstvo samostojne države. Trockij je izjavil, da smatra to vprašanje za rešeno, ker nastopa ukrajinsko odposlanstvo tukaj samostojno in ker njegovo odposlanstvo ukrajinsko delegacijo priznava in ni od nobene strani stavljen drug predlog. Predsednik ukrajinskega odposlanstva sc je zahvalil Trockiju za to izjavo, ki ugotavlja, da sta ukrajinska in ruska delegacija dve ločeni, samostojni delegaciji iste stranke. • • * Pripetljaj v Brestu Litovskem končan. Korespondenčni urad je poročal dne 10. t. m. iz Bresta Litovskega: Na seji danes dopoldne je ruska delegacija izjavila, da hoče v Brestu Litovskem nadaljevati mirovna pogajanja. Predsednik ruske delegacije je dalje pribil, da je poročilo, ki ga je razširil brzojavni korespondenčni urad o seji 28. decembra, opisalo dejanski položaj. Z ruske strani se je reklo, da poročilo ruske brzojavne agenture o tej seji ni bilo točno. Pogajanja bodo nadaljevali v spomlad. Iz Petrograda; Boljševiki sodijo, da se bodo o miru pogajali do marca ali celo do aprila. Pred ra.xorožbo v Rusiji. Havas iz Petrograda: Zbral se je armadni odsek, da prouči vprašanje, kako naj se ruska armada razoroži. Odsek je v prvi vrsti izjavil, da načelno pritrjuje miru brez osvojitev in odškodnin. Veleposlaniške palače osrednjih velesil v Petro;*radu popravljajo; na ukaz ruske vlade so morali delo pospešiti. Komisija nemških industrijcev bo odpotovala v Brest Litovsk, da sodeluje, ko bodo reševali gospodarska vprašanja. Perzi v Brestu Litovskem. Reuter: V Brest Litovsk so odpotovali trije člani perzijske vlade. Rodzianko proti miru. Bivši predsednik gosudarstvene dume je izjavil nekemu časnikarju, da sc boljševikom njih delo ne bo posrečilo. Rusija mora proti mirovnim pogojem protestirati. Nemčija ne sme zmagati. Zahodne velesile bodo premagale Nemčijo in revidirale mirovne pogodbe. Posvet Kindenburga s kanclerjem. Hindenburg bo prišel te dni v Berlin, da sc s kanclerjem osebno dogovori o stra-tegičnih vprašanjih. Saški kralj o bodočem miru. Kralj Friderik Avgust je odgovoril na protest nekega shoda proti odpovedovalnemu miru, da zahteva večina nemškega naroda tak mir, ki bo zavaroval Nemčijo. Cesar Viljem bo pritrdil le takemu miru, ki zagotovi miren napredek Nemčije proti vsem nadaljnjim napadom. Sporazum se doseže že do 18. januarja? »Pravda«, glasilo Trockega, je pisala, da sc zopet upa, da ugodno zaključijo mirovna pogajanja. Trockij je popolnoma pooblaščen, da sklene mir z osrednjimi velesilami. Dne 18. januarja, ko se zbere konstituanta, se bo že najbrž poročalo o dogovorih glede na mir in se bodo takrat vlade najbrž že pogodile. Francozi se pogajajo z Ukrajinci. 10. jan. Francoski general v glavnem stanu v Jašu je pooblaščen, da se pogaja z Ukrajinci. Povratek vojnih ujetnikov iz Rusije. V Petrograd in v Moskvo jc prišlo z dežele veliko vojnih ujetnikov, ki čakajo, kdaj jih pošljejo domov. Svet ljudskih komisarjev je brzojavil sovjetu, naj ta pokret konča in vojnim ujetnikom naznani, da se morejo vojni ujetniki vrniti domov šele po končanih pogajanjih- Ententa in mirovna pogajanja. Curih, 9. jan. »Daily News« in »Dai!y Telegraph« z dne 5. jan. pišeta o nasprot-stvih med zavezniki zaradi mirovne konference v Brestu Litovskem, ki so onemogočile skupno izjavo nasproti ruskim mirovnim predlogom. Haag, 9. jan. »Morningpost« poroča iz \Vashingtona: Prebivalstvo Združenih držav sedaj jasno uvidi, da so zavezniške vlade edine v tem, da se more doseči mir le z orožjem, izvzemši če bi nastala nenadna izprememba v Nemčiji. Zato je Lloyd George vnovič poslal Ameriki poziv zaradi vojaškega oboroževanja. — New-yorški dooisnik lista »Daily Telegraph« poroča: Kljub paroplovnemu vprašanju so s skupnim delovanjem angleških, francoskih in ameriških čet izdelali načrt, da se bo letos prepeljalo v Evropo dvakrat toliko čet, kot so prvotno nameravali. —• »Matin« se norčuje iz zastopnikov boljše-vikov v inozemstvu. Pripoveduje, da je za poslanika v Londonu izbran Litvinov, ki se pravzaprav piše Morduch Aibulah, pri angleški vladi že več mesecev zapisan kot sumljiv Kot kurirja k Litvinovu je Trockij poslal nekega Holzmanna, ki jc bil krojač v londonskem židovskem delu. »Osservatore Romano« o Lloyd Georgeje-vem govoru. Rim, 7. jan. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« piše o Lloyd George-jevem govoru: Še nikoli doslej nismo slišali oficielne in svečane izjave o tem, kaj hočeta Anglija in ententa, da bi podpisali mir. Anglija je vojne cilje entente v nekaterih točkah omilila, tako da so za nasprotnika sprejemljivi. Program angleškega premierja se je tako približal predlogom grofa Czernina, da se skoraj zdi, da jc do-šel trenotek, ko sc morejo točke, v katerih so si mnenja še nasprotna, precizirati in izpopolniti. Sedaj je vrsta na Nemčiji in Avstro-Ogrski, da govorita in povesta svoje mnenje. Upajmo, da to storita, bodisi javno ali, kar bi bilo še boljše, v tajnih pogovorih z zastopniki entente. Če bo v teh pogovorih na obeh straneh najti primerno popustljivost, more postati morda žarek, ki je izšel iz Londona in Bresta Litovskega, jutranja zarja miru. Wilsonova poslanica. Amsterdam, 10. jan. »Allgemeen Han-delsblad« je pisal o Wilsonovi poslanici kongresu: Hvaležni moramo biti Wilsonu, ker je objavil po Lloyd Georgejevem govoru program o vojnih smotrih. O A'zaciji Loreni sta se tako Lloyd George kakor \Vilson temno izrazila. Glede na točko 9. izvaja list, da bi nastalo na avstrijski zemlji veliko jezikovnih otokov. — »Maasbo-de« je pisal, da v praktičnem oziru poslanica ne bo nič več dosegla, kakor govor Lloyda Georgeja. Berlin, 10. jan. (K. u.) »Nordd. Allg. Ztg.« Wilsonove točke ne obsegajo programa svetovnega miru, marveč izražajo mogočno voljo proti miru. Skliceval se je na samoodločbo narodov in si prilastil pravico, da se jc vmešaval v notranje razmere Avstrije; proglasil jc nasilstvo proti narodom in se ni oziral na zgodovinska narodna dejstva. Ravno tako brezskrbno sodi o delitvi Turčije in jc nastopil kot mož, ki dela na to, da izigrava tiste narode enega proti drugemu, ki spadajo skupaj in vedo, da spadajo skupaj. Izpremembe na angleških poslaništvih. Lugano, 9. jan. (K. u.) Kakor piše »Se-colo«, se poslanik Buchanan ne bo več vrnil v Petrograd. Namera, da bi poslali Hendersona kot poslanika v Petrograd, zadeva na težkoče, ker je Henderson v sedanjem kritičnem trenutku v delavski stranki kot njen voditelj neobhodno potreben. Kot naslednik pariškega poslanika Lorda Bertie se imenuje bivši minister Lord Creve. LSuhBianske novice. lj člani ljubljanske Marijne družbe gospodov v Alojzevišču se vabijo na važen posvet, ki sc vrši v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 7. uri zvečer v posvetovalnici katoliškega tiskovnega društva. lj Zavrnjena pritožba. Neka tukajšnja stranka se je pritožila na deželni odbor proti odloku mestnega magistrata zaradi predpisa plačikt pasje- takse, češ, da ima1 svojega lovskega psa večinoma na svojem posestvu na deželi, le semtertja ga vzame s seboj v Ljubljano, kadar ga potrebuje za lov. Kranjski deželni odbor je pritožbi ugodil ter odlok mestnega magistrata razveljavil. Ker jc pa zadeva splošnega in načelnega pomena, se je občinski svet mesta Ljubljane proti sklepu deželnega odbora pritožil na upravno sodišče, katero je pritožbi mestnega magistrata v polnem obsegu ugodilo in naglaša, da imajo vse mestne in kmečke občine na Kranjskem pravico vpeljati pasji davek ter da so izvzeti od tega davka le psi-čuvaji. Zakon določno pravi, da ima lastnik psa davek plačati v občini, v kateri stanuje. lj Kader II. gorskega polka (prej 27. domobranski pešpolk) pride, kakor je sedaj definitivno določeno, v Ljubljano že začetkom prihodnjega meseca. lj Privatni uradniki in uradnice! Dospela je zopet manjša pošiljatev čevljev. Kdor je čevlje naročil, naj jih pride iskat v Zvezo slovenskih zadrug. lj Obrtno gibanje meseca decembra 1917 v Ljubljani. Meseca decembra p. 1. je dobilo pri mestnem magistratu 11 strank svoje obrtne liste, 5 strank je obrti pa od-glasilo. Priglasili so: Anton Koritnik, Frančiškanska ulica 3, kopališče. Ana Šraj, Sv. Jakoba nabrežje 31, starinarski obrt. Jakob Gril, Karlovska cesta 30, pekovski obrt. Ana Kramar, Radeckega ccsta 1, žensko krojaštvo. Frančiška Volta, Dunajska cesta 29, trgovina z mešanim blagom na debelo. Ivana Stare, Škofja ulica 3, prodaja sadja, zeleniave, slaščič, drobnega in galanterijskega blaga. Ivan Premclč, Slomškova ulica 4, trgovina s svilenim in modnim blagom ter trgovska agentura in komisijska trgovina. Fran Breskvar, Rimska cesta, trgovska agentura. Frančiška Ci-glič, Spodnja Šiška 11, prodaja sadja in Be-no Seliger, Sv. Petra cesta 17, trgovska agentura. Odglašili so: Frančiška Veho-vcc, Resljeva cesta 7, mala trgovina z mešanim blagom. Fran Hopf, Šelenburgova ulica 6, trgovina z glasbili. Josipina Schu-mi, Gradišče 9 ,mala trgovina z žganimi opojnimi pijačami, izdelovanje kanditov itd. ter Ivana Gerstncr, Frančiškanska ulica 3, kopališče. . lj Umrli so v Ljubljani: Ladislav Pe-čanlca, 'sin nadravnatelja Ljubljanske kreditne banke, 3 leta. — Fran Barlič, posestnik, 54 let. — Katarina Mihalič, soproga umirovljenega magistratnega komisarja, 72 let. — Neža Filipič, tovarniška delavka v pok., 68 let. — Marija Sever, žena sedlarja, 41 let. — Marija Vičič, posestnikova žena, 37 let. — Marija Doln, gostja, 68 let. — Julijana Vrus, strežnica, 52 let. — Suzana Zima, hiralka, 87 let. — Uršula Kušar, delavka, 78 let. lj Družina, katere deček je v ponedeljek dne 7. jan. opoldne odpeljal izpred skladišča južnega kolodvora sanke, naj jih nemudoma vrne, da se izogne sitnostim pred sodnijo. Deček je znan. Sanke naj se oddajo na Hranilniški cesti št. 11. J. L. lj Tatvina. Včeraj, 9. t. m. se je v Marmontovi ulici št. 18 v kratkem že tretjič oglasil tat v vojaški obleki, izpil pol litra mleka in odnesel 12 koscev mila v vrednosti 22 K. Tat je vojaško oblečen, brez orožja, srednje velik, močan, širokega obraza, rujavih brk in srednje starosti. Kdor bi opazil, da tak človek prodaja posušeno milo, naj ga naznani prvemu stražniku. Treba je pa pripomniti, da t a k e tatvine dovolj jasno osvetljujejo sedanjo bedo. Kdaj so prej hodili tatje mleko pit? lj Sladkor za doječe in noseče matere ter za otroke do 5 leta (četrt kg za osebo) se bode dobil v trgovini g. Perdana po vrstnem redu, ki se šele objavi. Vsled razpisa vlade se sme oddati ta sladkor radi evidence le v eni trgovini. lj Prodaja pšeničnega zdroba za otroke do 3. leta. Pšenični zdrob za otroke do tretjega leta se bo oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica na rdeče izkaznice za otroke do 3. leta, katere imajo stranke že v rokah. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: št. 1 do 300 dne 14. jan., št. 300 do 600 dne 15. jan., št. 600 do 900 dne 16. jan., št. 900 do 1200 17. jan., št. 1200 do 150 dne 18. jan., št. 1500 do 1800 dne 19. jan št. 1800 do konca dne 21. jan. Za vsakeg otroka, ki je izkazan na izkaznici, se dol 1 kg pšeničnega zdroba, kilogram po 1 I lj Goveje meso na rdeče izkaznic brez A. Stranke z rdečimi izkaznican brez A prejmejo goveje meso v sobot( dne 12, t. m. popoldne v cerkvi sv, Jc žefa. Določen je tale red: od pol 2. d 2. ure štev. 1 do 200, od 2. do pol ; ure štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. ur štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. ure š 401 do 600, od 3. do po! 4. ure štev. 60 do 800, od pol 4. do 4. ure štev. 801 d konca. Ena oseba dobi četrt kilogram: dve osebi pol kilograma, tri in štiri ose be tričetrt kilograma, 5 in 6 oseb 1 kile gram, 7 in 8 oseb 1 in četrt kilogram^ več kot osem oseb 1 in pol kilograma. Ki logram stane 2 kroni. Ij Sladkor na izkaznice št. 107, 13 in 139 se dobiva v naslednjih trgovinal Na izKaznice štev. 107 v trgovini Štefani Mencingarja, Udmat; na izkaznice št. 131 v trgovini Stacul, Šelenburgova ulica; n| izkaznice št. 139 v trgovini Juliusa Mein/J Šelenburgova ulica. Primorske novice. p Smrt begunke. Dne 5. t. m. je bil v Brežicah pokppana Alojzija Duic, 24 1< stara, ki ji ni bilo. usojeno več svojo d< movino, ljubljeno Gorico videti. Zapušč malega otročička in žalujočega moža. Boi ji žemljica lahka v tujini. p Županstvo Prvačina naproša, vojaki gospodarje roj. 1. 1867.—1880., da mu čin preje naznanijo svoje naslove, kje se nt; Jiajajo v vojni službi, kdaj so bili na preb ranju, kateremu polku, bataljonu in ste niji so prideljeni, ali so sposobni za fror no službo.. Kakor hitro dobi županstvo podatke, vloži prošnjo za daljše dopus zaradi obdelovanja in poprav pri povrni vi delavnih moči domov. p Delegati v Gorici. Te dni so si a strijski delegati ogledali Gorico in nje ok lico. Vodil jih je podmaršal Kuchinka. Danile za dr. Krekov sponi Določbe o dohodninskem davku f zakonu o osebnih davkih z dne 25. oktobJ 1896, drž. zak. št. 220, in po osebno da\M ni noveli z dne 23. januarja 1914, drž. zag Št! 137 Sestavil Valentin Žun. Cena 1 H 90 vin. s poštnino vred. Za sestavo nap« vedi o dohodnini, katero je treba mesci januarja vložiti, jc ta knjiga neobhodno p trebna. Lahko umljiva in s praktičnir vzorci opremljena knjiga bo vsem izborr služila, olajšala bo delo in prihranila ma sikaj na davčnih izdatkih. Malokomu i namreč znane določbe glede dovoljen odbitkov, katere mora v napovedi uvelj viti, da se mu dovolijo olajšave in znii davčni postavek. Dobi se v Katoliški B kvarni v Ljubljani. Več lisicah kož v ima naprodaj FR. DOLGAN, Košana f Št. Petru na Krasu. Izšel je krasno opremljen slovenski vojaški koledar naslovom Slovenski vojal ki se dobiva po vseh knjigarnah v Ljubljani, raznih trgovinah na deželi in pri založni JANKU NEP. JEGLIČU, šolskemu vodji Ljubljani. — Cena vezanemu izvodu lk50 Kodr vzame 25 izvodov pri založniku, 1-30 K, za trgovce poseben popust. Naroča najceneje po nakaznici, sicer se pošilja (sai vezan) proti povzetju, ki stane 50 vin. za : voj. Na vojno pošto se ne sprejema povzel zato naj se denar pošilja naprej. 3! Vsem ki so nam ob priliki smrti naše preljubljene mamice oziroma soproge Terezije Srebernič kakorkoli pokazali sočutno sožalje; vsem, ki so se udeležili pogreba predrage pokojnice, in šc posebe vsem onim, ki so za premilo pokojnico molili in zanio Bogu darovali dobra dela. izreka podpisani imenom očeta in vseh članov družine svojo preiskreno zahvalo. — Iskren Bog piati« v tem oziru še posebe Njeg. Eksc. prevzv. gosp. knezonadškofu goriškemu, ki biva sedaj v Zatičini, milost, g. opatu in vsem p. n. proč. gg. patrom zatiškega samostana, p. n. vlč. gg. profesorjem bogoslovnega učilišča ter gg. bogoslovccm v Zatičini, dalje vsem beguncem in begunkam iz Solkana, ki so od vseh mogočih, eclo prav oddaljenih krajev prihiteli k pogrebu svoje predrage sorojakinjc, konečno tudi preč. g. župniku L. Schiffrerju v Zalini in iaranom ter dekliški Marijini družbi pravtam, ki so z molitvijo in dobrimi deli v dušni blagor pokojnico tako ljubo podpisanemu izkazali svoje sočustvovanje. V Zatičini. dne 10 prosinca 1918 Dr. Jožef Srebernič, profesor bogoslovju. Knjige »Nve založbe«. Onim, ki so na-očili vse tri knjige »Nove založbe«, torej udi dr. Debevčeve »Vzori in boji«, na-nanja Katoliška Bukvama, da bo poslala .njige, ko izidejo tudi »Vzori in boji« v eni lošiljatvi. Treba je skrajno štediti s ča-om, ovojnim materijalom itd.; pomanjka- nje na delavnih močeh, ovojnem papirju, motvozom itd. je zelo veliko in nikakor ne kaže deliti naročilo v dve pošiljatvi. Reklamacije naj torej izostanejo, ker se sicer lahko primeri, da dobi kdo dve pošiljatvi, za kar nc prevzamemo pri teh razmerah nobene odgovornosti. »SLOVENEC«, dne 11. januarja 1918. & m Nikakih strganih nogavic več i Dobili boste iz: 6 parov raztrganih nogavic 4 pare nogavic; 6 parov raztrganih moških nogavic 3 pare n?ošk;h nogavic, prirejenih po našem zakonito varovanem načinu kot nove, da sc lahko nosijo tudi v nizkih čevljih. Cena K 1.60 za par. Sprejmo se samo oprane nogavice. I Velika popravljalnica nogavic MAKS STERN, PRAGA II,, Kom^va ulica štev, 14. — Telefon 1342. SPREJEMALNICE V LJUBLJANI se oddajo izurjenim zastopnikom, ki razDolačaio z neka! kanila!*. s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi LorelejsUiml lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino .sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev laslšča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjemdo naj višjestarosti. Lonček po G, SO in 15 kron. Po pošti se pošilja vsak dan po ^em svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naroČila. (AV Obče priljubljena gostilna W „Pri Majarončku" STARA POT ŠTEV. 1, nasproti Leonišču se v nedelj©; dne 13, januarja zopet odpre. — Na razpolago so izborna, pristna vina. Za mnogobrojen obisk se priporoča MARIJA JELENIČ. 2500 novih delnic „Prve hrvatske štedionice" v Zagrebu. Izredni občni zbor delničarjev »Prve hrvatske štedionice« v Zagrebu, ki se je vršil dne 3. januarja t. 1., je sklenil povišanje delniške glavnice zavoda za nadaljnjih K 5,000.000 — z izdajo 2500 kosov novih delnic po K 2000 — nominale, koje s tem stav-ljamo na subskripcijo po sledečih pogojih: 1. Delničarjem pripada na nove delnice izključna pravica opcijp, in sicer: na vsaki dve stari delnici po ena nova ravnotako na dve četrtini starih delnic jedna nova četrtina ter na dve ^desetini starih delnic jedna nova desetina po tečaju K 6000-— za vsako delnico, K 1500-— za vsako četrtino delnice, K 600-— za vsako desetino delnice, prištevši 5 °/0 obresti od emisijskega zneska od 1. januarja 1918 do dneva vplačila. 2. Pravica opcije in zadevna vplačila se zamerejo izvršiti počenši z 10. januarjem 1918 ter najkasneje do 10. februarja t. 1. ob uradnih urah osebno ali po pošti pri blagajnah centrale in njenih menjalnic v Zagrebu ter podružnic v Bjelovaru, Brodu na Savi, Crikvenici, Delnicah, Djakovem, Karlovcu, Kraljeviči, Novem Osjeku, Požegi, Reki, Senju, Sisku, Sv. Ivanu Zelina, Varažclinu, Vel. Gorici, Vinkovcih, Virovitici, Vukovaru, Zemunu in ekspozitu v Osjeku, dolnji grad ter Vinici. Poleg tega se more opcijska pravica izvrševati ter vplačevati, pri Jadranski banki v Trstu in njenih podružnicah na Dunaju, v Ljubljani, Zadru, Spljitu, Šibeniku, Dubrovniku, Metkoviču, Kotorju in Opatiji, dalje pri Hrvatski centralni banki za Bosno in Hercegovino, Sarajevo, in pri njenih podružnicah v Mostarju in Tuzli. 3. V svrho izvršitve opcijske pravice je prinesti stare delnice brez kuponskih pol na blagajno zavoda ali vplačilnega mesta ter podpisati prijavo. Pri tej priliki se mora položiti prvi obrok zajedno z 5r/P obrestmi od tega iznosa od 1. januarja 1918 do dneva, ko se opcija izvrši. Stare delnice, na katere je bila pravica opcije izvršena, sc bodo opremile s štampiljo »Pravica opcije na emisijo 1918 izvršena« ter takoj vrnile stranki. Subskribenti zamorejo ob priliki izvršitve opcijske pravice vplačati celi iznos optiranih delnic naenkrat z 5% obrestmi od 1. januarja 1918 do dneva vplačila. Zagreb, dne 4. januarja 1918. 4. Pri vplačilu prvega obroka izroči subskribentu blagajna zavoda, oziroma preje navedenih subskripcijskih mest potrdilo, koje sc mora pri vplačilu drugega obroka prinesti seboj. 5. Protivrednost podpisanih delnic je poravnati, ako se 'ne vplača celi iznos naenkrat, v dveh obrokih: a) prvi obrok ob priliki izvršitve opcijske pravice, torej najkasneje do 10. februarja, in sicer: za vsako celo delnico ... K 3000-—, za vsako četrtino delnice . . K 750-—, za vsako desetino delnice . . K 300-— z 5%' obrestmi na to vsoto od 1. januarja 1918 do dneva vplačila; b) drugi obrok najkasneje do 30. aprila tekočega leta, in sicer: zd vsako celo delnico ... K 3000-—, za vsako četrtino delnice . . K 750-—, za vsako desetino delnice . . K 300-— z 5% obrestmi na to vsoto od 1. januarja 1918 do dneva vplačila. Ako subskribent ob določenem terminu ne plača drugega obroka, ga zavod s priporočenim pismom pozove na plačilo; ako nc poravna nato najkasneje tekom 30 dni od datuma gornjega pisma dolžni obrok z obrestmi vred, zapadejo njegova vplačila v korist rezervnega zaklada, glede dodeljenih mu delnic pa si pridržuje ravnateljstvo »Prve hrvatske štedionice« pravico, jih poljubno prodati. V tem slučaju izgubi potrdilo o vplačilu svojo veljavo. 7. Nove delnice participirajo na čistem dobičku poslovnega leta 1918. / . 8. Cele nove delnice se bodo v smislu pravil glasile na ime četrtine in desetine pa na prinosca ter bodo opremljene s kuponskim! polarni, kojih prvi kupon bode za leto 1918. 9. Nove delnice sc bodo izdajale proti izročitvi originalnega potrdila o vplačilu v času, ki bode naknadno objavljen. Subskribenti, ki so vplačali iznos pri prej navedenih subskripcijskih mestih, morajo istim potom vročiti potrdila v svrho izročitve delnic. 10. »Prva hrvatska štedionica«, njene podružnice in vsa subskrip-cijska mesta bodo sprejemali prijave in zamenjavali potrdila proti delnicam brez vsakih stroškov za stranke. 11. Nove delnice, na katere delničarji ne bodo izvršili opcijske pravice, bode ravnateljstvo prodalo, vendar ne pod navedenim emisijskim kurzom s pripadajočimi 5% obrestmi. Raifeljstvi! „Prve He štedionice". w V sredo zvečer sc jc izgubil Najditelj naj ga izroči proti nagradi 100 K v Sodni ulici štev. U, L nadstropje, Poizve se pri IVANU XURALT, valjični mlin v DOMŽALAH. 107 Dobro ohranjena moška Iščem osebo ali rodbino, ki bi prevzela v popolno oskrbo i^** |S||fl < (okrog 15 oralov) na KOLIČEVEM pri DOMŽALAH. Ugodni'pogoji se poizvedo pri g. I, Šarcu v Radomljah. 99 Zanesljiva n se sprejm ' 1 takoj pri IVAN N. ADAMIČ. Sv. Peha cesta št. 31.. Čedalje hlače za dečka in 2 para gorskih čevljev se ceno proda ali pa zamsnia za mast ali moko na Sv. Petra našimi št," 151 Kdor namerava prodati še kaj Za svojo trgovino in tobačno zalogo v nekem letovišču .na Kranjskem iščem pod ; godnim i pogoji v knjigovodstvu zmožnega Naslov sc izve pri upravi »Slovenca-pod štev. 95. 3 «9 3263 naj ga takoj ponudi tvrdki J. POGAČNJK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13. \y Zenitna ponudba m BRv* sc takoj proda v Ljubljani pot', relr. ugodnimi pogoji.. Naslov pove uprava Slo-/ nca« pod štev. 96. Invalid, neoporečne preteklosti (s trajno neopazljivo hibo) iz premožne in ugledne rodbine, želi poročiti gospico posest-nico večje kmetije oziroma obrti, gostilne, trgovine ali mlina. Prednost imajo: dobrosrčne, skrbne gospodinje. Vdove brez otrok niso izključene. — Ponudbe s sliko pod »Slovenka 64« na upravo Slovenca. Tajnost najstrožje zajamčena. Samo resne ponudbe s pravim podpisom se upoštevajo. r: prometne-, kraju, za pisarno aH trgovino se odda takoj. Naslov sc poizve pri upravi > Slovcnca; nod £'3v. 79. Kupimo jL; =2 ^ < K in REGISTRIRNO BLAGAJNO. i SEVER & URBANČIČ, LJUBLJANA, I Woliova ulica štev. 12. Krasilsiia deležna pedriižnica n. a. deželne življenjske in rentne, nergodrae in jamstvene zavarovalnice | v Uubijans, Maršjs Terezije cesSa ua/SS sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno iuci?. z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena ^Rvarovanja. Javen zaveš. Absolutna varnost. Nizke premij«. Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. J831 krznar 2961 MBUllana, Sv. Petra cesta 31. is kupuje vseh vrst kože diolsčtae, lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah. NIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII 1 r Jul jp ^ v bovrani Polastila prš lovragistei Isasiki © Looranii. Sg L'] .»af.y.gjiii^Siiiffifo)m mMmmmmmmsissBaasr jsmamsi-::," . r ■ *st^wmmmmmmmmmm!mmmm jMe pušeajte otrok samih, da se požari omejijol 0'mMinninr'"" anmiingnim i ilst u-^r tli J s $8 1SC Edini slovenski zavod brez tujega kapitala ie zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvono? Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17. Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam: 1. raznovrstn« Izdelane stavb>», kakor tudi stavbe tned časom zgradbe) 2. vse premično blago, mobllije, poljsko orodje. strojo, itvino, svonove In enakoj 3. vse poljske pridelke, žita In krmo j 4. »vonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenja oziroma doživetje In druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrHsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so zteaSafe ?. 1915. 763.306 hron 29 via., so poskočile kcnccm EeSa «16. na S66.828 kron SI vin. Tedaj čšer.vešje zanimanje rs t® eeeni slovenski zavod, temboSJe f?o rastetl zaklad. Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proseku, kakoi; tudi po vsefe iarab nastavljeni poverjeriki. Cene primerne, hitra cenitev ln takojšnje izplačilo. n S 1189 TKmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmmm JSle puščajte otrok samih, da se požari omejijo I Ustanovljeno 0. 1833. Ustanovljeno I. 1893. v ia s z osnesGn&m članom posojila proti poroštvu, za$tavš življenjskih polic, posestev, vredinoginih papirjev ali zaznambi sta službene prafemke« Vračajo se posojiia v 7V2, 15 ali 22 i letih v od-sskit) aii pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdo? želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kon^rasai trg St. ki daje vsa potrebna pojasniia. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in* jih obrestuje po 4>/<%. Društveno Častno premoženje zna&a koncem lefa 191S 519.848-40 kron. Oeiežii.kov je bi.o koncem lata t315 1924 s 15.61S deieži, ki rsprezenSufeJo Jamstvena glavnice za 6,089.330 kron. Bil Vloge t »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. registrovana zadruga z aeomejeuo zavezo t Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta St 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure ln jih obrestuje po 4 VI, Rezervni zakladi znaSajo okroglo en milijon kron. Stanse hraninih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron. _ brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje Zavod sam za svoje vložnike, tako, da dob« le-ti od vsakih 100 kron čistih 1 krone 25 vinarjev na leto. Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po poŠti ln daje za njih vplačilo na razpolago poštne potnice Snr vloge na tekoč, račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje nVVe:,> Kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev, Menice se eskomptujejo najboljše. '