89. številka Trst v četrtek 30. marca 1905. Tečaj XXX. tm~ liha j h. vaaicl dan. :i r> Deat. an io t>rmxinitiL .»o 5. un. ot» pmedelitita ob un ziutrai. "»»rt* «^ *i*ri:k • prodajajo po 3 novč 6 atot.nk) Eon >k:Ui tobakammh ▼ Tr«tu in okolici. ^Ljubljani. Gorici, Kran-u. Mariroru. Celovcu. Idriji. r-t. Petru. Sežani, Nabre±ini. Novemmestu itd. fe nar.»rbe soreiema uprava ii«ta Edinost". uiica Galatti It. i*. — ( radne ure so od pop. d« tTe^er. — Cene oeiaiom 16 Bt na vrsto petit: poslanice, ■smrtnice, javne zahvale in domaći oeia<«i po poeodhi. cccoec TELEFON Ste*. IliT. Glasil« političnega društva „Edinost4 za Primorsko. F edinosti je moč I Naročnina znaša za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na naroćbe brez doposiane naročnine se uprava ne o/ira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovuu« pi*ma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino. oela*e in reklamacije je pošiljati na uDravo !i>ga n a. Drugs vesti z-pet trdijo, da ziie Že Knes tozadevni manife°t. Vsekako se irrajo vse te vesti smatrati za zelo dvcmljive vrelnoeti. Baltiška eskadra ? LONDON 29. »Reuterjev biro« javlja iz Durbana : Angležki parnik »Dart« poroča iz Rsguam, da je dne 19. t. m. videl 250 dij je p'.ulr» v paraikov severni smeri. 30 vo;-premog. Brodovje Vojna na skrajnem ^ztokuA^^rfZf^t^ Brzojavne vesti). Poročilo generala Harkeviča. PETROGFAD 29. General Harkevič je danes brz >jsvil generalnemu štabu: Pri Dogodki v Rusiji. REVAL 29. Mnogoštevilni pr. glasi poživljajo delavce, naj provrrce.jo dne 2. aprila nemire v večem obsegu. V tvornici Dvgavel bo baje danes ie pričeli nemiri. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 29. Cestr je danes ob 11. uri pred;o'udne v s prejel v posebni avdi-jenci avstro ogrek- ga poslanika v Berolinu, pl. S»o-M-r oha. BUDIMPEŠTA 29. Po avdijcnci je poslanik S ogy. nare j in nedeija dne L'*i. marca 190."». cnlaneta z at m: črkami za-p "ana v zgodovin; pev?kegd zb< ra »Glasbene Mstce«, kajti prišal zapel in — zmagal, m kasor za>agova!ee triumfator se je mojster Hiibad s svojo vrlo četo vračal nezaj v L^u-ijanj na novo delo, k novemu trudu. Kon-ceria, ki sta se dne 25. in 26. marca t. 1. vrš la v veliki dvorani našega »Narodnega doma« sta b:la v reanci sijajno slavlje slovanske pesmi, in neibrisen estane spomin na te prekrasne ure v src;h nas vseh, ki smo imeli srečno ptiliko občudovali pevsko umetnost ns£ h milih gostov, ljubljanskih slavčkov. A tudi oni sa bodo pač še do'go radi z issremm radcšČenjem spominjali na svoj toli iepo vspeli izlet v Trst, na vse tiste mnogovrstne m vsestranske dokaze priznanja, hvaležnosti in ljubezni, na t ste nepozabne, pre-tresujoČe viharje navdušerja, ki so kakor g.rtča lava s tako elementarno s lo privreli iz plamteč.h src oduševljenega občinstva ! Najživahnejše zanimanje je vsepovacdi zavladalo, ko je kmalu po otvor tvi koncertne * naravi in da se ti v dveh do treh tedn h vračajo k fronti . kakor ozdravljen. Smelo moremo torej računati, da se je od onih 50 000 ranjencev kac:h 30.000 do danes povrnilo k fronti. Boš!a nova ojačenja v vsem mesecu marcu smemo pa računati na okroglo 60 000 mož. To bi bilo torej skupno okroglo 90.000 mož, tako, da moremo reči, da bo ruske izgube pri Mukdena poravnane in da šteje sedaj ruska vojska topet kakih 350.000 mož kakor pri Mukdenu. Zadnje dni ee je začel i pozornost svela ohr&čati bal šii fl iti. A svet se zanima sanjo menda še po«ebao žito, ker — ne ve, kje je. Ta desorijenticija je porodila govorice, daje RiždestvensLi že odp.ul v indijsko vodovje in bo je celo ž a govorilo o veKk« in spopadu na morju. Mi vztrajamo pri svojem mnenju, da Roždestvenski ne zapusti še tiko hitro vodovja ob \ ztočni obali Afi.ke in ne izključujemo celo možnosti, da bo čakal celo še na 4 eskadro. To svoje mnenje opiramo na pred-postavo, da R žJestven^kemu ne kaže iti v vodovje skrajnega Vztoka, dokler ne bo imel take številne premoPi, da bo m :gel s precejšnjo gotovostjo računati na dober vspeh. Ta vsaj relativna gotovost mu je potrebna, ko ve. koliko je odvisno od njegov.h operacij na morju. On se ne moie cz rati na nervozno javnost, ki bi h.tfcla videti drzovitih in hitrih dejan), ampak kakor debsr vojak-računar in dober ruski patrijot ne bo tvegal svoje, po sedanjem položaju stokrat dragocene fl jie kar tja v en dan na slepo sreč?. Svoje domnevanje, da utegne Roždestvenski čakati še na 4. eskadro opiramo na dejstvo, da bo ta poslednja sestavljena iz samih novih ladij, med katerimi je silna »Slava«, katero odplovenje je bilo projektilano že lanjsko jesen. Zadnje dni se mnogo govori, da se šanse za Bklep miru mnogo boljšajo. Japcncfili razširjajo iz Par z i ven celo vest, ća se je Rusija obrnila do franeotkega ministra za vnanje ! stvari, naj posreduje, da se prično mirovua pogajanja. Po naši sodbi bo vse te vesti brez vsake realne podlage in torej brez pomena. K ve-čemu bi jim mi pripoznavali si m ptc matičen pomen v zmislu, da si žele pogajanj tisti, ki razširjajo take vest'. Že radi ciljev t3 vojne, kakor jih je Trst, 29 marca 1905. »Neue Frere Pie-se« od minolega ponedeljka je tačela svojo obifajnr, vsakdanjo sliko o položaju na bojišču s tem le znamenitim pri poznanjem : »Japcnsk > zasledovanje ni doseglo svojega cilje,1, to je uničen:a luske armade pri Mukdenu«. označil bivši nemški poslanik Brandf, ni ver-Velja. Po oficijelnih poročilih Kurcpat- j jetno, da bi Rusija spit h sedaj želela skleniti kina se more računati, da s> rtiake izgube j mir. Pa je še drug h tehtnih razlogov, ki pri Mukdenu zuašale okrcglo 8(> 000 mož. i nam kažsjo na neverjetnost veeh tacih vesti. Oi teh je bilo — kakor je Kuropatkin 1 Rusija je potrošila do sedaj za to vojno okroglo izrecno naglasa- — kakih 50.000 ranjenih. 1 milijardo in 500 000 kron, Japonska pa 1 Izkustva v vsej tej vojni pa uč<5, da sta na milijardo in 700.000 kron. Veči japonski ruski strani dve tretjini ranjenj bolj lahke trošek je um9ven po dejstvu, ker je Japonska dvorane v našem >Narodnem domu« iz ožjega kroga merodajnih č niteljev v š'.rfe občinstvo prodr.a vest, da se vrse pogajanja in priprave za nastop pevskega z iora »Glasoene Matice« v Trstu. Vse je povpraševalo in poizvedovalo, in ko se je konečno dczaalo, da sta vkljub vsem pomislekom in zaprekam zagotovljena kar dva koncerta, tedaj se je našema zanimanju hitro pridruž lo tudi še veselo in nestrpno pričakovanje. Pa kako bi tudi ne ? Saj je tržašk m Slovencem dobro znan veliki pomen, [ki ga ima »Glasbena Matica« z* kulturno življenje in razvoj našega naroda. »Glasbena Milica« je naš prvi in največji glasbeni zavod, ki giasbo jgoji kakor stvar vzgoje in presvete. Že od leta 1872. naprej so dela slovenskih skladateljev večinoma izšla v zalegi m posredovanjem »Gles-bene Matice«. Poleg t!ga »Glasbena Matica« vzdržuje svojo laetno glasbano solo, na kate-rej te na [leto vzgaja povprefino 300—400 gojencev strogo po pedagrgifikih pravilih glasbene umetnosti. Konečno pa je »Glasbena Mat'ca« tudi v obče nai prvi koncertni zavod »par txcellence« in v tem smislu posebno intenzivno deluje cd leta 1891. naprej, ko se je njen pevski zbor v [sedanji organizaciji ustanovil kakor poseben in samostojen del, ter mu je na čelo stopil mojster Hubad, kateri ga od takrat (s presledkom dveh let) do današnjega dne vodi od vspeha do vsoeha. V rednih koncertnih prireditvah »Glasbene Matice« se po večkrat na leto proizvajajo najimenitnejša dela domače in Bvetovne glasbene literature. Pred koncertoma smo že navedli nekoliko največjih del, ki jih je »Glasbena Matica« doslej izvajala na svojih koncert h, in spom njali smo se tudi njenih sijajnih uspeh na Dunaju leta 1896, ko se je razvajeno in tuje občinstvo cesarBke prestolnica presenečeno klanjalo krasoti slovenske pesmi in umetaosti slovenskih pevcev ! Vodilna misel pri sestavi programa za tržaška koncerta »Glaebene Matice« je bil namen, da se v ozkem okvirju dveh večerov poda kolikor mogoče popolna slika koncertnega delovanja pevskega zbora »Glasbene Matice«. Zato so se v v s p o r e d sprejele poleg narodnih pesmij tudi starejše in novejše umetne skladbe slovenskih skladateljev in v popolnitev celotnega uti?a tudi trije veliki zbori z orkestralnim spremljevanjem iz češke literature. Slovenske narodne pesmi, ki smo jib čuli to pot, so našemu občinstvu ljube znanke. Razun jedne (»Meglica«) je ▼se harmon žival mojster Hubad s srečno roko in nežno skrbjo tako, da jim je obranil dosedaj stavila na boiišče veliko veče moči, nego-li RuBija. Japonska ue bo hotela preboleti te svote, ker bi to prpenjalo p polno raseulo nje gospodarskega življenja. Rmija pa ne more privoliti v to, da bi plačala kako vojno odškodnino, in to že iz vzrokov, ki ji h je navedel že omenjeni poslanik Brandt. Raie bo s temi sredstvi nadaljevala vojno, in to tem bolj, ker nje šanse za dober izid vojne niso slabe. Računajmo Ie z realnimi dejatvi. Rusija je pcs'.ala do sedaj na bojišče kabih 7o0 000 mož, 13.000 častnikov in 1500 topov, kar vse skupaj ne doseza niti stanja ruske vojske v miru. Japonska pa je poBlala na bojišče kakih 900.000 mož. V tem številu je gotovo obseženo vee, kar ima Japonska sploh militarično izvežbanega. Rusija je torej prav za prav še le na zadetku porahljanja svojih vojnih sil^ Japonska pa že na višku. Kaj pa šele, če primerjamo gospodarske vire na obeh straneh. Rusije viri so neizcrpljivi, oni Japonake so že izcrpljeni. Temu v dokaz naj navedemo le eno krič Č) dejstvo: Rusiji ni trebalo še za pesojila zastaviti niti ene kopejke državnih dohodkov, Japonska pa je morala že zistaviti dohodke Bvojih Železn e, ratne monopole itd. Ti podatki govore dovolj glasno proti vsam govoricam o želji Rus ja po uvrovnih pogajanjih. Ali hečete, da navedemo klasično pričo za to naše domnevanje ? ! Ta priča ni zopet nikdo drugi, nego že geri cmonjeoa »Neue Freie Presse«. Svrjo sliko o položaju na bc-j šču v številki od msolrga torka zaključuje s te m-le klasičnim odstavkom : »Vojna torej še davno ni — odločena, marveč stopa po Hoti Roždc-stvenskega v nov Btadij. Bržkone stavlja rusko vojskovodstvo svoje nade na tega činitelja, čegar vstop v račune mora na drugi Btrani tudi Japonce prisiliti v resna razmišliavanja. Moment, ko se b ista sovražni Hoti približali ena drugi, bo pomenjal težko krzi za vojno položenje obeh držav. Po sedanjem položaju more Rusija več dobiti nego pa izgubiti, ako Le gledamo na materialno vredno:-t flote. Za Japonsko Btoji stvar ravno narobe. Po izgubljeni bitki more položaj Ojame poste t u-orien. Kdo ve torej, ali bi ne bilo bolje, da ne izkuša vojne sreče na varljivem morju in da po vsprejemljivih mirovnih pogojih spravi na varno sadove dosedanjih zmag«. Takov dober nasvet daja Japoncr m de-bra jim prijateljica »Neue Freie Presse«. Bi ga li dajala, ako bi Be jej ne rdelo, da je za njih notranji značaj a jim je vendar po samostojno rojenih glasovih in uzirnem Btavku podal tako lepo umetniško obleko, da smejo v njej smelo naatopati na vsakem koncertnem odru celega sveta. »Meglica« se v O. De-vovi harmonizaciji vredno pr.družuje svojim ostalim sestricam. Človek res ne ve, katerej teh duhtečih cvetk iz naših logov l i dal prednost ; kajti vse nam jednako segajo do srca, naj so reBne ali vesele, šaljive ali sentimentalne, saj so kri od naše krvi, naša last in naš ponos ! S r b s k o-m a kedonske pesmi z Ohrida v vilajeu monastir-skem — tam doli na najskrajnejšem slovanskem jugu, kjer Srbi in Bolgari meje ob Albance in Turke — bo po svoji izvirni : krasoti posebna imenitne, na prvi hip težko umljive in tuje, glaebeno nad vse zanimive. , Najlepša izmed njih je pač divna elegična prošnja mlade deklice »Pufći me, put d me«, prekrasna in ganljiva je tužna »Do tri puške pulcnaie«, dočira je konečna »Niknalo, nik-nalo«, zbadljiva ljubavna peeem. Za koncertno predavanje je te pesmi jako originalno in dovršeno priredil srbski skladatelj St. Mo-kranjac, ki je na glasu kakor najboljši har-monizator srbskih narodnih pesmij in je do-zdaj povil že deset takih izbrano krt snih šopkov. (Pride še.) Japonce — da re&emo po domače — začela atvai malce smrdeti?! Jaronci naj bi spravili »a varao sadove dosedanjih vspehov, ker jih aicer utegnejo izgubiti !! Ne, ne, tako — na-jivaa ne bo Rusija. Opomin, ki ga pošilja »Neue Kree Presse« Japoncem, more imeti v Rusiji le t* t fakt, da ista ns dopusti, da bi Japonska že sedaj — spravljala na varno arcje sadove ! bržkone neposredno brezbarvno pcslovno ministarstvo. Vs?kako pride v malo dneh do kake rešitve, če tudi bo ista pomenjala le odložitev reditve krize. O položaju v Avstriji. Praški »Polit ki* javljajo z Dunaja: »Pogajan a glede zagc tovljenja veljavnosti državnega zbora in deželnega zbora češkega se nadaljujejo. Mej sejo poslanske zbornice mi-nolega petka so se vršili podrobn: razgovori med zastopniki m al č-š?ega kluba in onimi Čeika požrtvovalnost. Dne 26. t. m. je imela češka šolska družba »Uatredni Mat cj skolska« svoj občni zbor. Iz poročil posnemamo, da je imela ta družba v mioolem letu 614.088 kron 49 stot. dohodkov. 38.628 kron 68 stot. več nego katerokoli leto dosedaj. To so naravnost ogromne svote za narod, ki šteje nad 6 milijonov duš. Te številke nam pričajo, da diči narod češki poleg žrlavosti trdi nenadkriljiva požrtvovalnost. Ta požrtvovalnost d či narod češki tembolj, ker velja svrham kulture. To- nemško-napreJne n nemške ljudske stranke. Tet razgovorov so se posebno udelfžili po- lika privatna požrtvovalnost za javoo nastanci dr. Pacak, Kram f, Baernreither, Per- obraebo je naivnost fenomenalna. Narod gelt in Urban (prva dva sta Čeha, drugi češki nam daja sijajen irgled, kako1 treba trije Nemcij. Kakor zastopnik nemške ljudske delati % a bodočnost svojo. On da naj veča stranke je fangira! pes . Prade, ki je pa sedaj odpotoval, in ga bo nadomestoval kateri drugi člen nemške ljudske stranke. Nade je, da ta pogajanja dovedejo do v s p e h a«. Tako pražsi list. Vendar ostajamo mi prejšnji skeptiki in a a opiramo o tam na dej-stvo, da \*3< n raci niso bili pozvani na te razgovore. Skušnje nas uče, da so vsenemci — da si njih število v parlamentu ni veliko — postati faktor, ki ga ni smeti prež rat?. Skušnje nas uČ*\ da se drugi nemški poslanci moč naroda je v njegovi kulturi. Zato je brezprimerno požrtvovalen rs povzdrgo svoje kulture. Posnemajtao požrtvovalnost naroda češkega. Ne temačno same, da mm vlade nočejo nič dati in da nas zanemarjajo, marveč skrbimo ob eaemr da po možnosti nadomeščamo sami, kar oam vzlsračajo vlade. Ne zahtevamo pa od Slovencev žrtev v totfki meri, ker vemo, da se naše gospodarske sile ne dado primerjati oaim nareda češkega. Kar Jfagovor papeža na kardinale. V tajnem konsistoriju minolega ponedeljka, je papež Pij X. imel do kardinalov nastopni nagovor: »Pritožili smo sa že v vašem krogu, ds goje na Francozkem veri škodljiva stremljenja. Ne pritožujemo se, da nameravajo na Francczkem razveljaviti pogodbe, sklenjeno začetkom minolega stoletja v Bplcšni blagor in v srečo države in cerkve med apostolsko stolic3 in francosko vlado, ampak pritožil jemo se, ker se pesvetujejo o trajni ločitvi državne oblasti od cerkve. In da si smo z vso gorečnostjo in z vsemi sredstvi, ki smo jib spoznali za dobre, še zadnje dni poizkušali prepreč ti tako veliko zlo, in da-si smo trdno udLčeni poizkušati to še tudi nadalje, ker se nikakor ne mislimo 'odtegniti dolžnostim, ki nam jib nalagajo sklenjene pogodbe, no stvari vsled razburjenja, ki se je pojavilo o tem, tako napredovale, da moramo, žal, verovati, da je v kratkem katastrofa neizogibna, in obžalujemo britko, da bo ravno vsled tega prizadeto ono francozko ljudstvo, ki je ljubimo iz vse svoje duše. Ker pa vsako zlo, prizadeto cerkvi, jako vpliva na javno življenje povsodi, je potrebno, da ae le franeoeki katoličani, ki jim mora biti obramba cerkve sveta stvar,, ampak tudi vsi oni1, ki Ijebijo pokoj io mir v državi, skrbe za to, da tndi njihove domovine ne zadene tako zlo. 3laše srce je tndr zelo žalostno vsled strašne vojne, ki že takr> dolgo pustoši s po- v zadajem hipu u-trašijo vsenfmških groženj, in da ee iz streha pred izgubo mandatov 1 valnost". navadno pokora veenemšsemu b:ču. Uverjeni smo, da pojdejo vsenemci tudi sedaj — ako NOV® italijanski litin istfcTStVO' pa znamo zahtevat! je, da se v razmerju' svojih moči bltiamo idealu —- češke požrtvo-'žigom in moritvijo širne pokrajine na daljnem V stok u: pride namreč do kakega t*m razumljen a med nemškimi strankami — ven med razburljive mise, k er h do na nettevilnih ahoiib Novo italijansko misisterstvo je sestavljeno nastopno: Kortis prsdsedajšt in notranje stvari, Tittoni zunanje atenr^ - Finre- Kaleor namestnik ffoj^a tukaj na zemlji, Boga, ki je izvor miro, hrepenimo in želimo, da bi bož^a previdnost vzbvdila ased vladarji in ni rodi' smisel vzajemnosti. Zla, ki stiskajo č-lovestvo povsod?, so tterko številna itt velika, kričali, da s> nemški poslanci izdali svoj na- »jhiaro Aprile pravosedstvo, Majomnn fiaaoee,i da mi potrebno človeškega trpljenj* poaano ževati še z vojno.«1 Papež' je na 3o z veseljem izja-vil,. da so Brazilija, Peru in Bolivija svoje obmejne spore- predložile v rešitev kemiaijr, ki jej predseduje papež. Obžaloval je pa veri so vražno pol ti ko lepublike Equador. rod. Reaolueija bo padala za resolucijo s CTarcano državne zaklad, general Pedotti silnim grtžnjami m mi dvomimo zelo, da bi ? vojno, MirabeMo aaornarien, Leona^do Bianebi se se^aj rg>dilo drugače, nego se je vs;kdar nk, C. Ferrar javne dela^ Kava poljedelstvo, dos'ej. Dvom no, da bi nemški poslanci ostali More 11? G-uakievotti poeta m brzojav. Novi trdn nasprot tem agitacijam. miniatrf bo že prisegli. lita »P. litilc javlja v svojem »vodnem da je Fr.rtes sesta-viH nroeo- mini- čiarku, da zahtevajo Nemei kakor pcjr>j za ■•■■lil j« zbornico presenetile«, ker ee ni pc aoja nekak precipij. Staročeški ltst t*e mislilo, Ja se Fartisa- teko* hitra posreči sete u odločn- ponavlja po robu. Će hočejo! teiave je bilo' u<¥ etreai voj- Ncmc. ravi, atop t v pogajanja, dobro, pa mmtra katerega se je pa fg ji" »tTm vmfo^n Glasnika naj ee nU začno. Nikakor pa ne smejo Čehi naposled pregovorilo, d» razdfeli v f> o brc kov orogili jg L )Dllona da dov 4:t Semoem kako predplačilo, ali nekako nov® kredite za vojsko: Nov* «eaa v aaini-kavcijrt. Nam fe V1di ttališče sLaročeškega t »terstvu sla BiaaeŠi in Ferraeie. Ministri so Drobne politične vesti. B-olgarija — kraljestve. Bern so že dovršene raprave, aairemi razgovori, glasom katerih bi se imela Bolgarija povzdigniti v neodvisno iiata logično. Kar se ima dovoliti Nemcem, prevzeli nsinisterske porfe. OJsto- kmV |no yvše ministre je kralj veorejel v avdijene-. ^ pogajanjih po čelu »io ut des« — ti daš meo i ta jaz dami teb:. Djjati pred p ličila komu, da se s aoaoo pogaja, ve nezic -e . Kaj pa če se pogajanja razbijejo? Nemci bi imeli že položeno kavcijo, Cehi pa — prazno roko. Ogrska kri/A Obrata kr za stagnira še vedno. Neka veeti hočejo s cer vedeti, da se je položaj za znamen e zboljšil, toda tudi iete oe morejo navest- n kakega konkretnega dejstva za to evojo trditev. Zo.et se govori o možnosti koal ci skega ministerstva z grofjm Andraf-t-v em na čelu. Cesar ostane v Budimpešti le še kak teden dni in če se v tem čaen k mb nacija Anirastv ne posreči, sledilo bo Ločitev cerkva odi drživa ¥ fran-eoztt zt)o, da bi bila sv. Stolica a svojim vedenjem nakrivila po tare bo ločitve. Bivši minifrieraki piedeednila C omttaa jo je bo tel ter pripravljal. Poeh Barih o v ja- nasprotno izjavil, dar bo glasoval za odprave preračuna za bogočaetje, češ? da je to samo logične posladka dogodkov in drugič, ker jetio potrebno iz ozira na politiko Vatikana. A&teo bi zbornica < dklonila zakonski načrt, bi to poaaenjalo poraz repub ikanske stranke- Domače vestk Imcaovanje t pc litični stroki; €1, k.. namestnik je koneeptns praktikanta Viljema Tke o ia dva. Henrika D e u tse h-m a »n a imenoval aa namešča; ^kc. koncepista. (Bstoa- nedalj« za Stlvideietltl«o> zvesto slodUMTanjr je podelil c. k. namestnik učitelj«mi < T o m a ž u Jiu g u v Solknau. Ambrožu Poniža v Rihembergu in Ivanu 3e n k u v Sovodnjah ter upokojenemu davkarijsbemu odetjalu J'o-ei pn F 1 o k e v Malem liošinju. Ia/oJvetniŠk» zbornice. Odvetnik dr. Herman B r e i t n »f je prijavil odvetniški zbornici, da preloži svoj sedež ia Trsta na PODLISTEK. 161 Prokletstvo. £«odbTiD»fci r tmin Avgusta ienoe. — Nadaljeval io dovrlil X. B. Tomlč. Frevei M. O—6. — Stri o ! Stric ! je vakliknila mlada, plo aknivša z dlanmi, ter sk»kaje poletela v hišo. Plred palačo je stal težak potni voa, a okolo njega četa konjenikov ped oklopom in šlemom. Bolj od daleu- so ae gnetle gruče I radovednega sveta grišikega, sijaje pred-se in vprsševaja ae^ kaj da je. Konjeniki ao ravnokar atopdi s konj ter obesili na sedla kopje — Kaj ai delal, staiče ? ga je vprašal in ičit. Videlo se je, da prikajajo a daljnega Barislav. F°*». d» 80 — Gle ial fem tu le dve ptičici, kako ai Z voza je tt^p.l Pavel Horvat, a žnjim nekaj cvrkuču. ptuj plemič, neseči okovao* škriajieo. Pavlov Stari je pogledal zvito iz pod cčeea, a obraz je bil bled* truden, a povrhu tega mlada sta obmolknila na to. tudi neve-:el. Misso je stepal proti vrstom. V tem se je začul od zunaj ropot kc-| — IX>bro doiel, brat? mu je aaklioal le*: topot konjikih kop.t in glaano klicanje Ivanift Horvat inja iivo objel brate. 1 U(j,j — Zdravo, Pavle aaoj! je rekel stari — Aii ai čul, Benalav, je obrnila An t prior, poljabivŠi ga v dsano roko, a zatem, gelija glavo, nekdo prihaja. ao mu poljubljali roke aaporedoma: Stjepko, — 1u je, tu je, strie sladki ! je vsklik-nila defclvta ter potetela raaširjenil» rok doli po kaiaenifcih stopnjicah in se vrgla nn prsa milega ai strloa, a on jo je pritisni na praa, poljut) l,v čelo in šepnil s solzami v očesu: -- An gelija! Duša!' Zdrava* mi bila! Odkar nisem videl miljanke svoje, koliko je pretirpelu ! Kako ti je,, draga deklica? — Dobra* je, jako. dobro,, gospod strie! Kelikn sreča, da te zofiet vidim..' — Sprovedi me v gornje prostora! V pravi, palači a*e, a ti ai gospodarica. Spro-ved« »e, strie j« utrujen. — Pridi, pridi !1 ae je nasmehnila mladenka. vem. tu< aa vaaki kotač, a da vidiš, kalna sobo. sem ti priredila, ravno ono, v kafceri je nekdaj apal kralj* Ludovik. Reci □hv nisem-li dobra gospodinja? _________ ______— Sf„ kdaj ti je ostajalo «aaa, da mi -Da, da. voa je tu. Bržkone kakov Beri^av ia čete pUaai«ev, \wniov]** « ^ea?" ^lija jo pordela aa rahlo, goat, je potrdil k,ž,, | častnikov, d. ae je utrujeni škof komaj mc- * ni reki. ni* i* eprovela škofa v gornje _ Da vidimo! .,e odgovonl Berialav in gel otresti tega silnega navala. proatore. a aa .Jima je sla tudi ostal^, johitel nasproti palač. Kmalu se je mlade- — Ziravo! Zdravo! junaški bratje! družba n č zopet pokazal na oknu prvega nadstropja j odadravil Pavel aakaja a rokama. Zdrav ter zaklical: hvala Bogu. Nu, puatite me v hiio^ — Angelija ! Angelija! H tro! Stric ja d šel. utrujen nb od pota, a kje je moja lija? je doda!, proatopivii prag. (Pride še)^. Dunaj. Svojim generalnim subatitutom zg takeča posle je določil odvetnika dra. Viktorja Mandela. Društvo »Narodni dom« javlja, da bodo na koncertu Ondriček, kakor na vsa-kem prihodnjem koncertu, za čas izvajanja pojedinih točak, vsa vrata zaprta ter se v tem času nobenemu ne bo dovolil vstop v dvorano. Slavna zmaga ptujskih Slovence? na upravnem sodišču. Pod tem naslovom piše zadnja celjska »Domovina« ; Slovenci eo dosegli v petek glede volitev v okrajni za-stop ptujski na upravnem eodiščn na Du naju sijajno zmago. Kakor znano, so lfnsko leto bile v ptujskem okraju volitve v okrajni zastop in so Slovenci v velepo6estvu, ki je odločilne, propadK za 14 glasov, tako, da e prijel zastop v nemške roke. Slovenci s i pa po dru. Jurteli pritožili na upravno sou -šče ter je bila v petek v tej stvari razprava in ae je pritožbi Slovencev ugodilo glede 16 glasov. Razsodba tspravnega sodišča je ia Slovence velikanske važnostih Kar se ptujskega okrajnega zastopa tiče, ga bo morala vlada, če zakonito postopa, na podlagi te razsodbe razveljaviti in nemškutarski okrajn zastop razpustiti. Na novih volitvah bo smelo voliti 12^ novih slovenskih volilcev in bo izven tega treba v slučajih odločiti. Vsled tega je zelo možno, da pr-de ptujski okraj ni zastop zopet v slovenske roke. Razsodba upravnega soJisSa minolega petka pa ni le □ečelno velevaina samo z» ptujski okraj, ampak tudi aa vse okrajne zastope aa Spodnjem Štajerskem. Z omenjeno razsodbo se je namreč razsodilo, da podlaga volilne pravice v veleposestv* ns Hme biti takozvani čisti direktni davelr po 120 kron. tft je svota, k ostane po odbitfeu 15%. popusti pri zemljiškem in 12°/0 popiasta pri hišno razrednem davtu, marveč ima biti podlaga volilne pravice predpisani davek brez odštelja popusta. Brežiifki okrajni zaotop je pad«!l v nemške roke, ker je čiefci Resnično plačasi) davek (brez doklad) vssfcd odračunanega 15°/^ in 12°/() pepeeta pri mnegib slovenskih puBest vih na zadajih volitvah znašal manj nego 120 kiunv dočim p« novi razsodbi mero-dajni predpisani davete znašal nad 110 krm Slovenci' breiiškaga okraja zamorejo torej iz te razsodbe izvajati posledioe za prihodnje volitve. Tudi za celjski okraj bo imela rasi sodba z dne 24. t. m. morebiti dalekosežne posledice. Iz 3KllHr«žitte smo- prejeli: Ker j a veo listov — in med temi »udi »Edinoatc — prineslo o nakupu \3ftildijevega kameneloma. dopise, iiikaSerih bi* bilo sklepati, da so bili delavci cslepnrjeni, k*r da so preplačali Wildijevo podjetje, prosiar^j Vas, da v^mi-slu svoje- lojalnosti ii> objektivnosti o žirom na dogedke v Nabj ežiai priobčite ta-le cd-govor : Dogovorjena svota je res velika. Ali> na drugi straai' je istatako res, da te je povečala vrednost podjetia r kamenoloma, strojev, orodja ia drii£ h priprav, ki jih bo- sedaj) nž.vala zadruga. Ni res pa, da bi v slučaju primanjkanja v zadrugi morali zadružniki zastaviti svoje imetje, ako ga kdo kaj ima. Pomisliti treba, da- bi podjetje kakor last \V Idija ostalo mrtva stvar, vsled česar bi ostalo bres dela o-^tlOO* delavcev, .kar bi bilo le na- škodo občini. Neosnovani zadrugi, v katero bo vpisan kakor zadružnik Bleherni' klesar in kaareno-lomeč, bo- namen, da ohrani industrijo in povspešaje isto na korsaS klesarski ob^ti v Nabrežtni; Jeprav izvestn» ljadje, ki ne-umejo tega, kriče ▼ občinskaaa aastopu, da je^vspeh ne možen. 1! ' 4 ' f • 1 i ' i Pametnemu človeku^, ki ve, koliko liu-dij je- vposlenih na tem podjetju, ne treba praviti j da to — ni-na škodo občine*. Ali ne žive vsi od tega kraškega aaklada ? "Viša na-sprotetvA iavirajo .le od Ijudij, k; nimajo poj osa o. tej Btroki im ne smisla za- koriet občine. Mi pravimo celo,, da tudi gospodarji,, izlaati domači, nimajo- vzroka, da bi se upirali* kaa aadruga bo znala ceniti dosedanje delovanje njihovo.. Zadruga bo vseskozi gledala- aa to, da bo ustrezala delava«m in. gospodarjem, da - bo odpravljala^vse mote bitne nnvstale d.ierenes, ker ee zaveda, da «a istik prihaja štoda obema strankama. lalaBti sedanji štrajk bo pomnila Nabie-žina, ker šs. ni nad*, da bi priHo do konca teh prep rov. Na naši f-1 rani pa ni krivde^ kakor bi hotel trditi nekateri.. odbor je v permanenoi.. Ali g^spo.larji bi oaorda . kotali imeti ta k fe »čstopni ke delajwtys, ki bikih nezmožni za vsako posredovanje in pogajanje. V resn pa je v interesu delavcev in go spodarjev, ako zastopajo delavstvo razumni ljudje in da itaajo le-ti zaslombo v številnem delavstvu. Obžalovati ie, da delodajalci vabijo tuje delavee, iziasti Italijane, fci so sploh nespo-eobni za to obrt v Nabrežini in jim morda ponujajo plačilo, kakoršnje tukajšnji delavci ne zahtevajo. Nabrežinski delavci gledajo to povsem mirno. Kje drugje bi morda vse drugače obsojali. Marsikaj treba potrpeti, da ne pride v javnost. Nabrežinski delavci so precej sposobneji, nego v drugih krsjih. Nekateri tudi posedujejo kaj, a to so si pridobili s svojimi pridnimi rokami. A tega jim ne bo treba zastaviti, kakor je bilo rečeno po listih. To je le hujskanje od nasprotnikov, ki niso prijatelji napredka. Tudi goapodu kuratu nabrežinskemu pripominjamo, dane umeje stvari in mu nujno pripore čamo, naj opusti to — politiko. To ni koristno ni za duhovski stan, ci za njega samega. Prizadeti delavci. Za koncert »Kola« >e predajajo lože, sedeži in vBtopniee, vsaki d an ol 9. ure zjutraj dopoludne in od 3. pop. do 6. u r e z v e č e r pri vratarju »Narodnega doma«. On', ki žele itb rati lože in sedeže, naj se po ž u rij o. Za koneert Ondriček. Ker je nekoliko sedežev že pred več dni prenotiranih in se istih do današnjega dne ni dvignilo, radi :?ea se si. občinstvo opozoruje, da se na one sadeže za koncert Oadriček, ki se jih do danee popoludne ne dvigne, ne bo potem več jemalo oz rs. Istotsko javljamo, da je sede rev svobodn h samo še 90, dočim so v»i drugi sedeži v pritličju, velika večina na ga eriji žs razprodan'. 40-ietnico udlteljevanja je dne 15. t. m. praznoval g. AnUn Benigar naduc -te I j v Tomaju na Krasu. Koto konsumno društvo v Pali. V predmestju puljskem, nazivanem »Kroacija«, ustanove ntši koneumno društvo. Zaupen pogovor so imeli že pred nekoliko dnevi. Taka le dela ra gospodarsko csamosvojenje s« najprej irtreznijo objestno s gaorio. Glasbeno in dramatično društvo v Voloskem priredi dne 30. marca tabavo v »Narodnem domu« v Voloskem. Na programu je pevanje in fa veseloigra v štirih slikah »Varalica«. Začetek točno ob 9. uri zvečer. In zopet edenI Ko tem včeraj zjutraj čital v »Edinosti« naznanilo o smrti pokoj nega Jikoba S t aria, sem kar elntal ! Zopet in zopet gicevajo stebri našega naroda, a kar je najhujše, je to, da izginjajo nenadoma. Pokojni Jakob ni bil prvak med nami, bil pa je mož, ki je rud podpiral našo narodno stvar. BI je mnogoleten podporen člen >I>elavskega podpornega društva«, političnega društva »Elinost«, »Kola« in gotovo še drugih narodnih društev. Pogreb, ki se je vršil vihraj popoludne it pred m&stne bolnišnice, je bil impozanteo. Med spremljevalci smo slišali ganljivih besed v izraz žalosti in marsikateremu ee je poro silo oko po zgubljenem dobrotniku. Vječna; a panoja t ! Burno zborovanje pekovskih pomočnikov. Prejeli smo: V oedeljo dne 26. t. m. ob 1U. uri predpeludne ae je vršil v dvorani Ma v »Zadružni pekovske-pomečniški zbor«. Na dnevnem redu je b:l razun č.tanja zapisnika in točke glede nove odredbe c. kr. namettiištva tudi predlog za izvolitev komisije glede oekatarih uredeb, ki se tičejo uve-denja nadomestnega počitke. Potem, ko se je prvo in drugo tečko na vzelo znanje, je g. Kermolj priporočal in utemeljeval v italijanskem jeziku predlog, da •e izvoli zgoraj rečena komisija. Kakor oponent se je oglasil gosp. Škarpi- za besedo seveda v slovenskem jeziku Ali obrtni svetnik, gosp. Jelaršič, je vitli in suspendiral zberovanje zato, ker ae slovensko govor Goep. Skerb c je protestiral v Jitalijan-skem jez ka, ter povdarjal, da je ogromna več na le is siovenrkih kons^rtistov in da ca pomočniški zbor ne velja diktat magistrata. Porotno ftOdišČe. cer nismo hlapci nikake stranke, Daj manja' Včeraj se je vrftila kazenska razprsvs pa kakega magistrata. A magistrats dolžnost proti 32-letnemu težaku Karclu Gregorič, govornik slovensko na strah in grono pričujočega varuha vsezveličavnega italijanizma a gospod zastopnik slavnega magistrata ni mogel prikrivati svoje jeze : bil jo rudeč kakor kak rak. Sicer pa pripeminjamo, da se magistrat prokleto moti, da s suspendiranjem razprav doseže svoj cilj. Ker Trst je mesto z mešanim prebivalstvom ne pa kaka italijanska — kampanja. Pekovski delavci v Trstu so malone vsi Slovenci in magistrat kaže le svoje kinezarstvo, ako meni, da more zaustaviti uro časa, ki se giblje vedno naprej in nikdar nazaj. Pa : svaka Bila do vremena. Potem so govorili *» nekateri drugi, o nekaterih internih stvareh, na kar ae je shod zaključil. — Altro che schiavi ! Pevsko društvo »Kolo« nastopi prvikrat v »Narodnem domu«, v katerem smo imeli priliko ie dosedaj, (da-si se je velika dvorana odprla še le pred kratkim - časom) naslajati se na umetnem petju in godbi in se zabavati ca celi vrsti pleBov. Nase na r. dao občinstvo je že od začetka rado obiskovalo to nisj gledališčno dvorano in je do sedaj obiskalo naš »Narodni dom« na tisoče in t soče našincev vseh slojev. Galovo pa je, da je v mestu in okolici še na tisoče onih, ki še nišo poset li kake narodne predstave v edini naši dvorani. Tem se nudi prilika, da prihite prihodnjo nedeljo na koncert »Kola« in fe navžijejo evo kov lepe naše pesmi in gltsbe in ob enem podprejo aselužno narodno društvo. »Delavsko podporno društvo« bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 7. maja t. 1. Kje, in druge podrobnesti se objavi pravočasno. Od bor. »Tržaško podporno in bralno društvo« opozarja zopet vse svoje člene, da bo v nedeljo 2. aprila ob 4. v ri popoludns v društvenih prostorih volilen stiod, a dne 16. aprila občni zbor i&totam. Vodstvo. TriaŠka podružnica »Slovenskega planinskega društva« priredi svojim členom in njih rodbinam svoj I. celodnevni spomladni izlet na Trstelj v nedeljo, dne 2. aprila 1905. V spored: Odhod z vlakom južne železnice ob 6. uri 12 minut zjutraj do Nabre-žine. — Zajutrk. Pešpot čez Gorjansko na Trstelj ; tu odmor in okrepčanje. Odhod v Darnberg v vipavsko dolino, kjer bo ekupni obed in svobodna zabava. Povrat z vlakom vipavske ieleznea is Dornberga ob 5. uri 34 minut popoludne čez Gorico v Trst. Opomba: Radi skupntga obeda je potrebno, da se vsak udeleženec prijavi do 31. marca na naslov : M. Pretner, Trst, Via Chiozza 8. Svoj II. popoludanski spomladni izlet v Klanec priredi ista podružnica v nedeljo, dne 9. aprila 1905. Vspored : Odhod z vlakom državne železnice (Sv. Andrej) ob 2. uri 29 minut popoludne do Drage. Ie Drega pešpot v Klanec. — Svobodna zabava. Povrat z vlakom iz Herpelj—K zine ob 8. uri 33 minut zvečer v Trst. Ob neugodnem vremenu se I. izlet pre loži na 9. aprila in II. izlet na 17. aprila' 1905. Morski volk v reškem zal 11 u. Iz Reke pišejo, ds je kapetan parnika »Volo-ska« egrske-hrva sksga parobrodnega društva videl, ta časa vožsje is Opatije v Reke, 7 metrov dolgega morskega volka, ki je pla vsi v smeri proti Reki Opraskan pandur. 43-letni pandur (občinski redar) Alojzij Furlan, stanujoči v ulici del Lazzaretto vecchio, je včeraj popoludne igral z neko mačko. Mački pa ni bilo to nič kaj posebno všeč. Trpela je nekoliko 6asa, da je pandur igral ž njo, a ko se je naveličala, ga je prijela s kremplji za roko is mu jo precej hudo opraskala. Opraskani pandur je moral na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik obvezal roko. grazi, s toženes je branil odvetnik dr. Breitner. Dne 28 desembra m. 1. je šla večja družba težakov z dvema koleseljnoma v Zavije »k orehu«. V tej družbi je bil tudi Karol Gregorič. Pri »orehu« je šla vsa družba v krčmo »pri Valentinu«. Pozneje je za prvo prišla tja še druga družba težakov, v kateri je bil M hael Zotter. Obe družbi Bta se v krčmi spojili v eno. Ko je krčmar prinesel na mizo jed, je med jedjo navatal nek prepir mej Gregoričem in Zotterjem. Pozneje sta šla Gregorič in Zotter iz krčme na cesto io tam je navatal mej njima pretep, ki je končal s tem, da je bil Zotter večkrat ranjen z nožem. Njegovi tovariši so ga potem položili v koleselj, da ga odvedejo v bolnišnico, a Zotter je že mej potjo umrl. Na včerajšnji razpravi je toženec priznal, da je res ranil z nežem Zotterja, a izgovarjal se je, cja je storil to v silobranu, ker da ga je Žotter; ki je bil močneji od njega, napadel in mu grozil tar ga tako pri-_ j s lil, da se je moral braniti. Po zas išanju razn h prič ja sodišče stavilo porotnikom dve vprašanji : enr, glavno, t čoče se ubojstva, a drugo, eventualno, ti-čoče se silobrana. Porotniki so pa potrdili z 8 proti 4 glasom glavnemu vprašanju ter tako toženca proglasiti krivim zločina uboj Btva. Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Karola Gregorič "na 4 leta težke ječe poostrene b postom vsako leto dne 28. decembra. Za m o ž k o podružnico družbe sv. Ci rila m Metodi j a v Trstu je daroval g Jakob Perbavc v Trstu 15 K meBto venca svojemu pok. prijatelju g. Jakobu Sotlar, »Pevsko primorsko društvo« v MaČkovljah 10 K, zbirka g. Godina (Fali) v Skednju 3 K 20 stot., darovali so prijatelji pri čas-vina v »Gospodarskem društvu« istotam. ■Pevskemu društvu »Kolo« je podaril g. Jakob Perbavc 3 K, ker se vsled smrti v rodbini ne more uc e ež ti nedeljskega koncerta. Dunajska borza ob 2. uri pop. vSeraj dane« Državni dolg v papirju 100.7^ 10)7 » . „ srebru 100.75 10 ».75 Avstrijska renta v zlatu 120.-- 110.9 » „ n kronah *•/. 100*0 .'Oi)rO Avst. investicijska renta 3 »/»•/. 93.20 Ogrska renta v zlatu 4'/, 118 118 70 „ „ kronah 4°• 93 20 98 „3VS • »9 80 89.85 Akcije nacijonalne banke 164f>. — lt»48— Kreditne akcije 675.50 67*1.— London, 10 Lstr. 239.:i0 239.97 »/• 100 državnih mark 117.15 117.15 20 mark 23.*«6 23.46 20 frankov 19.« 8 19.10 100 hal. lir 95.30 9^.35 Cesarski cekini 1126 11.28 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta ^.62, italijanska renta ——, Španski esterieur 92 O i, akcije otomanske banke 605—. Menjice na Londjn 251.70. Pariz. fStleD-i A.vjtrii««ca irtava« ž« -1 •, 712.— Lombardi--oni Birana turška reni Si* 15 avstrijffks zlat* r- 103 25, odrska 4\t zlata rertp 103.80 L&ndnrba 520— turRke srečke 124.75 paržks bunka 13 13, iialiiRnf»Ve m-ridi-jonalne akcije —.—, aken* Tinto 16.40. Mlačna London. (Skler* Konsolidira. jo 91 — Lombardi 3s/4 srebro 26*;, Spaaika r^-na 915/„ lijanska renta 104—, tri'., diskont, 2 '/4 «iHHi»ce Dunajn 2120 dohodki banke —izpiačiU b* -j —.— Mirna. Tržna poročila :9. marca. Budimpešta Pšenic >:a april K lS 36 Jo K 18 38; rž za april K 14.50 do K 14.52 : ove.- * p ril od K 13.80 do 13.82; koruza za maj K 11 7 l do K 14.7«» Pšenica : nonudbe pičle povp«- .f»ev«n e pičlo, mirno. Prodaja u.0^0 met. stot., nespremenjeno. Koiuza za 5, rž za IO stot, znižanja Druga žita mrtvo Vreme: lepo. Ha vre. (esklap) Kava ^nv™ po 60 kg 44 ta m H j Rio t)OMjie Kjiževnosf in umetnosf. Veliki koneert Ondričjpk (v soboto dne aprila 1905). (Radi pomanjkanja prostora priobčimo nadaljevanje članka o koncertni skladbi jutri. Op. ured.) Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Dementi. PETROGRAD 20. »Petrogr. braejavna agentura € isjavlja, da je vest, ki jo je pri-obSil »Reuterjev b:ro«, češ, da pripravljena ae pogajati o miru, neresnična. je Rusija popolnoma Parnik se pogreznil. TARIFA 2\K Avs«ri>ki parnik »Riga e# je pri >>toku Baloma p grernil. Možtvo je bilo rtšeno. j,. rage sa tek. mesec 44 V*. Ne^r-York. /Otv»- . Kava dobave, vzdržano, 5 stot. znižanja. Hamburg. jop.; K^va Santoa p a average «a marec--, «a x.aj 31}1/, ss jept. 3i — sa decembei 3 6l/4. Mir.n. — Kava Kio n'vadn loco37.—38, navadna reelnn ^9-40 nava.iu«. do« • , 41—42. ' H a m b t- T g. (Sklep ) -«adkor za marec 28.90 za amil 28.95, » maj 2910, e» jun -29: <\ ^ julij 29 20, z* avgust 2H b5 Mlačno. Vreme : o">laouo. Sladkor tncemski. Centrifugal pilo, prouiu** K 66.50 do 68.00, «a aeptt nber K - d^ — marec-a%g. 66.50 do 68.— Ooncasafi ia MeLsp'1 j promptno K 68.30 do 69.30. a sept- k —• -—.—, marec-avg. 68.30 do 6: 30. London. Hladkor is repe suror 14', SK Java 15.4V,. Stalno. Parit. Rž za tek- . mesec 15 25 rf " april 15.t>5, za maj - junij 16.--, z» " i j - avgust 15 75 (mirno.) — Pšenica za tekoči mašeč 23.90, za april 2410, za maj - junij 24.45 za maj-avgust 24 30 ^taluo)- Moka za te koči mesec 30.40, za april 30 55, za maj-junii 31.10, za maj-avgust 31.50 (mirni). - Repič" olje za tekoči mesec 50 f.0 za ap il ca maj - pvguat 50.75 za september - december (mlačno Špirit za rtekoči mesec 46.2 \ za aprii 46 50 z: maj-avgust 46.75 za september- december' 41 «5 (stalno), bladkor suro v88 ms o uuv . 63/4— 37- (mirao. bel u tekoči me*«c 41 V, za mat-avgust 41'/, julij-avgust 42*/», *a obtooer-januvar 3iT/a rafinira t 72—72'/, Vreme : oblačno. 50 75 tO 50 St 1'1 >» Boraaa perottla dne 29. marca Tržaik« borza. Napoleoni K 19.06— 19.C8 angležke lire R — do —.—, Londo" kratek termin K 2398)—240 46 Francija K 95.25 -95 45, Italija K 95 20 -95 40 italijanski bankovci « K ——.—. Nemčije ti 117.15—117.35, nemUd bankovci K----- avstrijska ednotna rento K 10015 100 45, ogrski kronska renta K 98.-i.- 98 30, italijanska /er --.— —.— kreditne Akcije K 677--— državne železnice Z 660 — — 662 — Lombe 90— 92.—, Llojdove Muaie K 068--»>7t— Srečke: Tisa K 344 tiO -348 50 \r«dit r\ 484 do 494.—, BodankzedH t »80 K d07.- 317. - > , denkredit 1839 E 3 5 — 314—, fnrfiku J. 141 — do 143.— Srbske — — do —. DRAGOTIN VERJET Zlatar i - v Trstu, Corso štev. 47 \— " " priporoča vsakovrstne ir zlatenine in srebrnine -ter žepne ure. wm~ Sprejema poprave ter | kupuje zlato. j ' Cene zmerne. Tovariuk jpohidtva Aleksander Levi ^linzi --ulica Tesa St 52 A ' (r lannl hli« ) ZALOGA: Piazza Rotarft (šolska poslopje) Cono, da se nf bati nikata koaka;:ii3 Sprejemajo se vsakovrstni dela Sa-ff po posebnih na5rtih. aontroTOs Oflalk brsioUteo la (r«ak je, da io&.lja take zastopnike na nafta cbi-rovanjs, ki umejo slovenski jesik. Rashtir-jen e shoda je aarastio tako. da m j« glasno, viharno in naravnost kategorično klicalo' od v»ega zbora : »Parli »lovori slovensko!«) slavo, parli Nato fte le je pnfol se 3^-letnemu težaku doma is Trsta, in sicer radi sloSioa ubojstva, izvršenega dne 28. decembra m. 1. na otafei Mihaela Zottsrja. Predsedoval je sodni svkr. Pederzolli ; votanta sta bila sodni svst. Kismondo. Državno namestnik dr. Pan- i- Moecfee m todai tsjnik pravdmfttvo je tastopal Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s . strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J na dei Rettin Ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - tU certre St. Petra t mi Marčna Največja tovarna pohištva primorska dežele. Pohištva i*deluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo im lesa, posušenega r tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva pošlja se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ftPUITU in JLLEK8AMDRUI (OBJENT). Mlofj o. nj A vch'- knj ^nv« Utva, slovenske, IflldUC/HIU ital janske, hrvatske in deloma nemške k«>i ^pulene«* / večletno prakso, isč»j v jutranjih urah *—1 zaslužka Ponudbe jN«l >P..stranski zsislužek na upravo »Edin.«. Mladenič prosi vojaščine • J;;;,":::::;' zijskimi ra>redi — g<»v«>ri in |>i>e slovensko, nemško in italijansko, dobro izurjen v knjigovodstvu išče primerne službe. Naslov pove oprava lista „Edinost". Nq 7 nemi d m v^monim vinogradnikom, ■ eCl^ižCllSJClIll kateri rabijo trte, da imam ><■ več tisoč* na zeleno ali na suho cepljenih trt: 104 > komadov po K 17*— Cenik na zahtevo zastonj. Oglasiti seje hitro pri Josipu CotiČ, trtnarju v Vrhpolju |>o.-ta Vipava. HrailiSTlosojiliiiLa ? Tomajn regisirovana zadruga z neomejeno zavezo. Vabilo □a VII. redni občni zbor ki se bo vršil dne 9. aprila 1905 ob 3. uri popoludne v župnišču v Tomaju Dnevni red: 1. Poročila načelstva in nadzorstva. 'J. 1'otrjenjc računov z:i 1. 11M>4. -». Volitev naeelstva. 4. Volitev nadzorstva. .">. Poroeihi o izvršeni reviziji, »i Slučajnosti. ODBOR. Karlo Louvier = zlatar in draguljar = Trat - v ulici Barriera vecchia IO - Trst. Prodaja in zamenjava zlata, »rebra in dragulj ter izvršuje rsakoTr.stne poprav«*. CESARH ALPRON komisije in zastopstva TRST nlic« Acquedotto 65. I. Leon Fano ulica Nuotu 4- zlatar in draguljar prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po naj zmernejši h cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Via dei Bacchi j. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na debelo ln drobno. BV 1 >< stavljenje na dom. mr SPECIJALITETA: hkerji. pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter. Prodajalnica boteljk doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste prodaja jxm1 »amstvom jx» tovarniški eeni. Zaloga lesa - Miclauz ulica Fondcria š t. ~ Xdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v prodajalnico izgotovljenih oblek l. FARCHl Barriera vecchia5 kjer se vsaki dati izdeluje obleka ——_ v laatnl krojačnicl. — i*- M A Za A OZNANILA ^m rsuafl V novi prodajalnici jestvin in kolonijal PetCITC! v ulici Gnlia št. 76 je Tiiuliiti Tsaknrrstne j<-stTine kakor: kavo. riž. testenine (napeljske), »laakor, tur*čiso in belo moko. naravno maslo, sveče. milo. jedilno olje prve trste po 36 novč. — It lato vedno sveže.— Toiasoiii Ulisse Trst slikar-dekorater. ; Sprejema tlelo na deželi. t>f-korarije poli s papirjem. Slikanje sob in napisov v vneh Floeih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Bar-vauje pohištva, podov itd. V«e po zmernih eenah. točno in bitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19. ◦'JOOCOOOSOOGOOO Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drueo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, al. Cavsna (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3 V. COOOOOOOOOOOOOO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče « Ceni* Brezplačno in Mro. Ivan Cfcistinčič ul. Sette Fontane št. 46 (VOgaliL Vitl&TiEO tli FeltlEV 5 _____________3 Trpviaa s špecerijskim in kolonij, blapm i zaloira moke. otrobov, kakor tudi nsjliiiejšili j = testenin domačega in tujega izdelka. = Drag. Schonberger TRST ul. S. Caterina 11, JI civilna Irojačnica Naročbein plačila po dogovoru Vsala oirtetase Ugotovi? 24 ur. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul, Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. If Cene zmerne, -m ' Sprejema od 8—6 pop. Suerino JKarcon uliea Tivarnella štv. S Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. ——■ Telefon štev. 1664. — Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rito 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure ca jamstvo. Ivan Koscbel prodajalnica jedilnega blaga PEKARNA Jllojzij Cul TRST-111. caserma 17 - TRST nasproti trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času svež kruh. sladčice itd. itd. Sprtjanuij« domačega = kruta t pecivo. = Prodaja moko prvih mlinov. Pošiljanje na dom. Tovarna kisa Brnschina & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 m Konkurenčne eene. MIRODILNICA Siona Skrinjar ulica Farne to *t. 33 podružnica nI. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blagu na dom po najnižjih cenah. MIRODILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (Topi Geppa) Specijaliteta navadnih in medici nalili h drog, t>arv,1 pokositi, lakov. Sćotk. čopičev, navadnega in parfnuinega mila. pe-' troleja, špirita <žeste i za. «o-i retl. — Barvilo u tipuje ■ vina. =j=___! Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Fran Macorig trgovina z jestvinami ul Barriera vecchia 38 Zaloga sladkorja, kave. riža. raznega žita. moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine. surovo in kuhano maslo. =J(ova zaloga= ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. ilj m TRST. — Trg Barriera vecchia 8 — TRST. Prodaja na debelo in drobno. Moka pr ih mlinov Ogrske in Levanta. Otrobi. 0;es. Testenine tu in inozemske itd. itd. Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI ulica d i Torre bianca 45. Kis, milo. sveče in soda. = Jedilno olje po 2s nove. mr NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARN0 pri 8v. Jakobu frtisia ulica 12 (zraven si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v ppoivrt strežba točna. Benedikt Suban Prodajalnico jestvin založeno z vedno svežim olagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst. sladkorja, olja. mila. kisa, teatenin, moke. otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETR0NI0 2 (vogal ul. S. F.) bolne na želodcu. Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolneujem želodca, vživanje pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n pr. želodčni katar želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega ^vrstno zdravilno delovanje je že izza več let pre->icu.-eno. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. To zeiščno vino je seatavjeno od izvrstnih, zdravinomočnih zelišč in dobrim vinom, jači in oživlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerodnosti v krvnih ceveh in deuje vspeino novo napravo zdrave krvi. ■■ ■ 8 pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedIjivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor : glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti Z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih izastarelib) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se čtsto že po enkratnem pitju tega vina. 7oniranio rfnvpclro nntrphp iu uJe nePrijetne posledice kakor: stiskanje, ^a|Jira\e, pcmanjklji^tgn naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem pomankanju volje do je4i. pod nervoznem zbeganjem in otožnoatjo kakor tudi pogosti glavobol in neapanje provzročajo večkrat takim bolnikom liiranje. g^p* Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svež J vspodbujo. Zeliščno \ ino podeljuje človeku voljo (io jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljSuje tvfcrjenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo Življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja Be v stekleni« ah po K o.— in 4.— v lekarnah v Trstu, Skednju, Miljah. Kopru. Sežani, Trtiču, Ronkah, Fiumičelu, Ogleju, Giadežu. Izoli. Piranu, Pazinu. Buzetu, Postojni. Vipavi, Ajdovščini, tioric', Gradišču ob Cšoči, Korminu, Homansu, Camolungu, njšili krajev Istre. Dalmacije, cele Avstro-Ogrske in sosednjih dežclati. udi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali već steklenic z^liščtiega vina po originalni ali mai Tudi pošiljajo v vse kraje Avs.ro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zibieva naj se izrečno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. ceni Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič Zalagatelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. llovd. orož, o. kr. finančne straže v Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Roiario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja liajboljše voščilo (hiks) ^ fredin Cene nizke. Postrežba točna Restavracija ^Bi ,RIIaCifta di Francoforfe' ulica Molin Piccolo št. /7 Togal ulice Saverio Mercadanle štev. 4 iei Plazma .aelia Zou:a toči izvrstno in vedno sveze šteinfeldsko pivo kakor tudi dobra in pristna vina. Kuhinja vedno z dobrimi jedili — preskrbljena. — Postrežba točna in cene nizke. Se toplo priporoča Rudolf Szobosslay gostilničar. F I L J A L K A c. kr. pri vat. mn. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH .ia blagajniške nakaze na naslovljena Izplačilna prinoscu pisma proti 4 dnevii odpovedi "L \ Proti 4 d.e.Tii odpovedi V,; > 30 » 3°/0 * 3U » » 3° * v 7. atih napoljonili 11a i/plačiiiia pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°,, „ 3 mes. ^ ♦> n n ... Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma sfpi n va obrestna mera v veljavo 1,5. odnosno 27. febrnv.-irj» bodočega leta in sicer po dotičnej o lp »ve>1 časn do časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari. Refco. Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz. Gradec, Herraanstailt. Inom.i-i-. Celovec, Ljubljano, Line, Oloinuc, Saaz. Sttlnograi'. prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem iu prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tii'b v-eb drugih iztirjevanj Daj a predujme na NVarraute in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikacijske listine ae otvorijo v Londonu. Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, /.lat iu srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca" d' Italia- v italijanskih lirah ali v kronan uo dnevnem kurzu. 91 0 - * u 011 rt* — „SANUS" « novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barri eru 2s »SLAVLJA- sprejena zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina.-rah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugr»dno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj~uj<»čimi *e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. — 1 „Slavij a" i Tzajemua zavarovalna taka ? Praži. — Rezerra fond 29.217.69446 K, izplačane odškodnine: 78.324 623 17 K. JPo velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše driave z vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼aa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, regar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakntneje. Uživa najboljši sloves, korler posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok >ristne —namene. >