127. številka. 1' Trst, v ponedeljek 9. junija 1902. Tečaj XXVII „Bdisoat" Izh *ta aakrat aa lu. ruoi aadel^ \m pr ob 4. ari tvećer. Kinlila« ia»ia : :a fio leto........M kroa ** po ieta . •••••••• 19 r> c« eirt let« ........ • ca e« mesec ........ 9 kroat ^rcčnino plačevati naprej. Se aa-■fb» t« priloiice narnćnina »a aprava aa ' »ira. _ ro Vi'aitnikh v Trato te prodajajo po-ilO:ui Številke po C s;otink (3 avč.i; m Tnta pa po 8 stotink (4 ev£.> Oflaii •O ia6aaajo po vratah v petitu. Za »eć-kzatao aaročilo • primernim popni.tom Foalaaa, osmrtnice Id javne zahvalu de* nail oglasi Itd. te računajo po pogodbe VfJ dopisi naj se poSiljajo nredalltia Kafrankovani dopisi se ne sprejemajo Eokopisl ta ne vračajo. Saročnino, reklamacije in oglasa spre Jimi apravalitve. Naročnino in oglas« ;a plačevati loco Trst. Telefoa itv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edlaeatl je ■•«! Ci •lic) Gariutia Stv. 12. l pr«»nlltva, la larajeaianje taaeratov v nlicl Molil flccoio 3, II. nad*tr. isdatstelj is odgovorni arođnik Fran Oo d s i k. Lsmik konaorcij liata Kdicoet" Natisnila tlakama konaorcija liata „Edinost,, v Trat Hrvatje pa cirilometodijska cerkev. u. Mi smo že ob drugi priliki namignili, naj bi Hrvatje nekoliko bolj vglubili se v pomen starega imena »ilirskega« zavoda sv. Jeronima. Hrvatje vidijo, da Madjarom je zoperno ime »hrvatsko«, kolikor bi se raztezalo črez dosedanje meje hrvatske avtonomije. A tudi brez Madjarov imajo Hrvatje svoje politične nasprotnike v Nemcih in v pangermanskem stremljenju. No, o tem bomo še posebe govorili in tu ostanemo pri cerkvenem, specijalno med Hrvati nekoliko ostavšem rimskem obredu z glagolsko maso. Ali ne vidijo Hrvatje, da jim tuja politika ne privošča niti tega starega ostanka po krajih, kjer je bila glagolska masa se običajna ? Ali ne pretresajo tistega nasprotovanja proti glagolski masi, ki prihaja ne le od škofov italijanske, temveč cel6 hrvatske krvi ?! Najnovejši slučaj imajo v višem pastirju Naki<5u, v tem ko jim je postopanje škofa Flappa znano že mnogo let. Ali morejo Hrvatje ostati indiferentni nasproti takemu delovanju viših pastirjev med hrvatskim naeeljenjem? Na kneza Ni-solo so ee zagnali in na čelu jim v tem pogledu fel<5 nadškof dr. Stadler! Ali bi ne bilo bolje, modrega politika Nikolo poštevati n kreniti jo na drugo pot? Ce mislimo nekoliko bolj zaresno, morali bi Hrvatje še radovati se na tem, da je celo pravoslaven knez voljan potezati se za svoje katolike na podstavi tiste giagolice, katera je Hrvatom draga ! Saj je vendar bolje, imeti brate po izpovedanju tudi drugod in ne le v domač.h mejah ! Tudi s Hrvatskega stališča soditi, in ne le s slovanskega, je knez Nikola storil Hrvatom celd uslugo, katero pripoznajo kakor tako vsaj pozneje, ker danes niso razpoloženi za to. Glavno pa bi bilo, da bi Hrvatje storili zares korak naprej. Če jim protislovanska politika ne pušča pri miru niti giagolice, imajo pač dolžnost, ali da jo branijo v dosedanjih mejah in jo skušajo razširiti med vea narod, ali pa da se v zmislu unije opri-mejo grško-slovanskega obreda z iBtim staro-slovenskim jezikom, ki se jim je nekoliko ohranil v glagolici ! Ako po prepiru o zavodu sv. Jeronima ostane vse po starem, je to znamenje, da se Hrvatje ne zavedajo svoje današnje naloge. Potem pa bi tudi bolje bilo, da bi ne bili žugali ne visokošolci ne drugi rodoljubi hrvatski, da se oprimejo grško - slovanskega obreda. Tako Ižuganje, ki ostaja brez dejanj, je Slovanom že mnogo škodovalo in bo na moralno škodo tudi Hrvatom, ker nasprotniki vidijo v takih žuganjih zgolj votel strah, okolo katerega nič ni. Tudi na Slovenskem so že žugali, a razun v obližju Trsta se ni zgodilo nič, in v plačilo so dobili sedaj nove škofe — neslovenskega rodu ! T a k 6 se godi narodom, v katerih ni z a-resnih in vstrajnih voditeljev! Ali hočejo tudi Hrvatje mirno, in brez sledi svoje narodne koristi, izbrisati iz spomina najnovejše dogodke ? ! Tpsilon. Politični pregled. T Trstu, i*. junija 1902. Iz avstrijske delegacije. (Nadaljevanje brzojavnega poročila v sobotni številki.) i V razpravi o izrednem vojnem proračunu je poročevalec Popovski slavil junaško vojevanje Burov in je izrekel svoje zadoščenje na sklepu angležko-burskega miru. Vojni minister, baron Krieghammer, je izjavil, da bi se v vojaški službi moglo dovoliti več olajšav le tedaj, ko bi se povišal kontingent novincev. Izrekel je nado, da se bo v kratkem mogel obema zbornicama predložiti zakonski načrt glede reforme vojaškega kazensko-pravdnega reda. O zadevi Matas'<5 je obljubil, da bo govoril, ko bo odgovarjal na tozadevno interpelacijo; sicer pa je opomnil, da zakon ne določa, da bi se mogli sodni akti predlagati raprezentacijskiin za-stopom. Dejal je, da ne more pojmiti, kako da se more gojiti nezaupanje do tega procesa, ki je prešel tri instance. Napovedal je, da se obe vladi obrneti do zakonodavnih zastopov glede zvišanja kontingenta novincev. Delegacija je na to odobrila izredni vojni proračun ter istotako tudi poroč lo o sklepnih računih in o proračunih skupnega finančnega ministerstva ter najvišega raČun-I skega dvora. PODLISTEK 18 MELITA. Povest iz nase dobe. opisal Josip Evjren Tomie ; prevedel Radi. Prvi del. II. Dokler so pili čaj, je vodila glavno besedo Ela, ki je po svojem običaju jako živo in šaljivo pripovedovala o svojih kolesarskih doživljajih. Artur ni imel volje, da bi tekmoval ž njo. Sel je na konec mize, kjer Be je mogel razširiti po svoji volji ; tu je z volčjim apetitom davil tečni sir, da ni mogel priti nikdar do besede. Bil je jako lačen, a to se je zgodilo pri njem večkrat na dan. V svojem polku je bil na glasu kakor največi jedec, katerim ni mogel nihče tekmovati. On je mogel torej tiditi brez pretiravanja, da mu njegova poročniška plača ne zalega niti za največe potrebe želodca. Pa kdo bi ma torej zameril, ako je slehernega dne iskal denarja pri stariših, ali ako si ga je izposojeval od oderuhov ?! Dvoreči lakaji so imeli ž njim največ j«;sla, ali oni so ga poznali že od prej. Drugi >koli mize so bili s čaj t m že gotovi; no, to ni oviralo grofa Artura, da ne bi se tudi nadalje pokoril svojemu apetitu. »Kdaj nehaš vendar enkrat, Artur ?« ga je vprašala Ela, pogledavši slučajno na konec mize, ravno ko je grof del nekoliko velikih narezkov sira na svoj krožnik. »Le pripoveduj sama, jaz te pozorno poslušam«, jej je odgovoril grof, ne da bi očesi obrnil od krožnika, kar je izzvalo obči smeh. Videlo se mu je, da ni govoril resnice. »Jaz mu zavidam izvrstni tek !« je rekla Ela na to. »Ali moram priznati, da jem mnogo več, odkar Be bavim s kolesarskim sportom. Niti ni mogoče drugače. Človek je mnogo na svobodnem, svežem zraku, izmuči se, kolikor je potreba v vožnji, a vse to dela dober tek. Baveča se s tem sportom, sem se že za čuda ojačila, ker mnogo več jem«. O teh besedah seje Ela pogladila po svojih okroglih močnih stegnih, katera so se v kolesarskih hlačah iz sivega debelega suknja zdela še močnejša. Baronica Andrina je bila odločna proti v-niča kolesarskega sporta pri ženskah. Po svojih starih, konservativnih načelih o dostojnosti 1 je menila, da se vožnja na biciklu ne spodobi nežnosti ženskega spola in zato je vedno trdila, da je ta sport le za emancipirane osebe, za katere ni sramotno, ako delajo velike izlete O položaju. Neka brzojavka iz Budimpešte pravi, da sedaj, ko se zasedanje delegacij bliža svojemu zaključku, pričakuje vse z napeto radovednostjo bodočih dogodkov v parlamentu avstrijskem. Ti dogodki pa so odvisni od okolnosti, da-li ostanejo Cehi pri svojem sklepu za obstruiranje predloge o davku na vozne listke. Isto poročilo pravi, da se še \ pliva na Cehe, da bi spremenili rečeni sklep. Do srede da se stvar mora določiti. Prevladuje pa menenje, da Cehi ne odnehajo. Težko se je spuščati v ugibanja, da-li je sklep Cehov umesten ali ni, ako ni možno gledati za kulise in videti razloge, ki so bili za Cehe odločilni, ko so se odločili za to taktiko. Veleznačilno pa je, kako se »Neue Fr. Presse« trudi dan za dnem, da b: dokazala Cehom, kako neumnost mislijo narediti in kakih groznih posledic se jim je bati. Minister Rezek da so že pripravlja radi trmoglavosti češkega kluba na odhod iz ministerstva. Bolj nepriljubljene politike da je ne more biti. Ce bi ministerski predsednik hotel I biti zloben, da bi pustil Cehe, naj le z otroškimi trobentami in pokrvačami napadejo rečeno predlogo, kajti na to obstrukcijo bi pa-: dalo težko prokletstvo. Na tej obstrukciji da ; bi Cehi kri potili in slednjič bi vendar ostali osamljeni, izgubili bi vsako možnost za zveze, , vsako nado, da bi jih upoštevala minister« , stva in stranke. Naj pride kakor hoče, Cehi ne bodo imeli dobička od take politike. Mi naravnost ne moremo umeti te nem-školiberalne skrbi za dobro Cehov. Ce se ti j poslednji res hočejo ubiti, tem bolje za Nemce in za Koerberja. C emu torej vse to ešofira-nje ? ! Ali pa »Neue Freie Presse« vendar ni . tako gotova svoje stvari ? Njeno razgrevanje mora usiljevati misel, da tudi ona ne izklju čuje možnosti, da bo utegnil trpeti škodo kdo j drugi ! Da bi ta l«st res hotel rešiti le Cehe ?! . To bi bila malce prenepričakovava lju-. bežen! Le en izrek še naj pri bijemo tu. Pravi namreč: »Ce hočejo Cehi kaj imeti, potem i morajo biti tako dobri, da se brigajo za to, | da so tudi Nemci na svetu!» Dobro. Nasprotno pa velja tudi. A sedaj prašamo, so {se-li Nemci, ki so izsilili odpravo jezikovnih naredeb, kaj brigali za to, da so tudi Cehi na svetu in da rečena odredba zada v Če- * ških srcih rano, ki se ne zaceli tako hitro. brez VBakega nadzorstva : ali v družbi s kakim, ali pa same. Baronica je trdila razun tega, da vsaka dekliea ali zaročena ženska ima v svoji hiši toliko dela, da jej ne preostaja časa, da bi se bavila, kakor Ela, z vožnjo na biciklu. Naposled ona ni mog!a nikakor sprevideti, kaka naslada mora biti v tem sportu, kjer doživlja človek vsaki tre note k kako nesrčo, in ko je znano, da seljaki, ki hodijo po poti peš, ali pa se vozijo, ne gledajo kolesarja ravno s prijaznim očesom. Baronici radi tega ni posebno prijalo Elino pripovedovanje; zato bi jej bilo ljubše, ako bi se pogovarjali o Čem drugim. Ze je imela na jeziku vprašanje do Artura, koliko oženjeni h častnikov je v njegovem polku, ko se je Eia brzo spomnila nečesa. Imela je povedati družbi veliko kolesarsko novost, katera je morala izvati veliko senzacijo. »A propos!« je pričela baronesa s skoro svečanim glasom. »Skoro bi vam pozabila naznaniti neko kolosalno osnovo, katero dela sedaj tirolski kolesarski klub...... Gre namreč za najzanimivejšo vožnjo preko alpskih klancev. Vožnja začne v Inomoetu, in se bo nadaljevala preko Breonerja in Briksena, do Bol-cana-Merana. To bo uživanje, katerega se veselim že v naprej. Brez mene ne pojde.... Taki izleti spadajo med največe užitke, kar In danes bi parlament gotovo ne stal pred možnostjo češke obstrukcije, radi katere Be rečeni list tako razgreva, ako ne bi bili Nemci prisilili Clarvjeve vlade, da zada Cehom krvavo rano! In tako se vse maščuje na tem svetu : eno zlo rodi drugo zlo. Nemci proti Poljakom. Ako je cesar Viljelm II. hotel se svojim govorom v Marienburgu proti Poljakom uliti olja v ogenj, potem je dosegel ta svoj plemeniti namen v polni meri; in ako je hotel vzbuditi zgleda-vanje po vsem svetu, sme biti zadovoljen z doseženim vspehom. Ne le vsako poljsko srce, ampak vsa Poljakom po krvi sorodna srca se krčijo, krvavo zadeta. Povsodi, kjer bijejo poljska srca, plapola danes vihar nevolje, jeze, plapola plamen antagonizma mej poljskim in nemškim svetom. Nič Čudnega, nič nenavadnega ni, marveč je to zelo zelo — človeško, ako je vladar s svojim srcem bolj na strani enega dela svojih podanikov in da v istej meri ni naklonjen drugemu delu. Navadno pa je tudi, da vladar skriva v srca te svoje simpatije in antipatije in ne govori o njih javno ! Nenavadno pa je in zgodovina novejih časov pozna menda malo tacih izgledov, da bi vladar v svojih gavorih o slovesnih prilikah javno pozival en del svojih podanikov na boj proti drugemu delu svojih podanikov, da bi se z vladarske višine doli spuščal v boje, polne strasti, polne sovraštva. Ako bi cesar Viljem utegnil čitati danes vse novine, ki ne služijo hakatiatiški politiki sovraštva in zatiranja, zgrozil bi se sam na besedah, ki jih je spregovoril v Marienburgu ; in ako mu je kdo drugi te besede položil v usta, zadela bi ga cesarska jeza njegova. Bolj nego Poljakom, je morda škodil poziciji svoje lastne države v mednarodni politiki. Poljaki na Pruskem so že mnogo trpeli in pretrpeli in prežive zmagonosno tudi najnoveji sovražni jim klic iz cesarskih ust. Ali ti pruski Poljaki imajo Bokrvnih bratov tudi izven Nemčije in ie posebno v tisti Avstriji, katere Nemčija krvavo potrebuje v svoji osamljenosti. V tej Avstriji je večina slovanska, a v tej rodbini so bili dosedaj Poljaki edini, ki so podpirali vnanjo politiko monarhije, ka-koršnje potrebuje država, vladana od cesarja Viljema. Po takem besede cesarja V:ljema v Marienburgu proti Poljakom niso bile ie trde in nenavadne iz vladarskih ust, ampak tudi sila jih more človek imeti, ako je kolesar. Jaz se le čudim, da se vsakdo ne bavi s tem lepim športom, kdor le more.« To rekši je pogledala Ljubico in jo vprašala kakor nenadoma: »Zakaj se pa ti ne učiš vozarenja ? Jaz bi te učila drage volje; baronica naj ti le nabavi kolo, in sicer take konstrukcije, kakor je moje.... c »Mene ne veseli to«, je odgovorila Ljubica tiho, boje se, da ne bi Ele razžalila s svojo izjavo, no, tim glasneje je odgovorila baronica. »Da, Ljubici ne ugaja ta sport..... Ona je že tako vzgojena in takov je njen temperament... Prav ima, chacun a son gout (vsakdo po svojem ukusu), a naposled je sedaj tudi prekasno, da bi mislila na to... Ljubica se kmalu omož', a v tem kratkem času do poroke ima mnogo nujnejšega dela, nego-li je baviti z biciklom..... Potem naj delajo po svoji volji in kakor bo možu drago.« Baronica kakoČ da bi se nečesa spomnila. »Ah, kmalu bi bila pozabila«, je rekla obrnivši Be sedaj proti grofici, ki je sedela pri njej mirno in kakor odsotna s svojimi mislimi. »Dovoli, Ana, da ti predstavim zaročenca : Alfreda in Ljubico. Za par tednov se poročita. (Pride še.) Bila neprevidne, nepremišljene. Kajti v psihologiji dušnega življenja narodov bi se bila morala zgoditi prava revolucija, toplota in čutstvo bi se bila morala spremeniti v led in brezčutnost, da bi se po takih besedah iz vladarskih ust srca nepruskih Poljakov ne vspela v jezi proti sosednji državi in dosledno tudi proti pol:tiki lastne države, ki je v zavezništvu z ono prvo ! Ali še nekaj druzega je v govoru cesarja Viljelma, kar razburja in vznemirja. On se je obrnil tudi do johanitov v Avstriji, torej do avstrijskih p o d a n i k o v, naj branijo, kar je nemškega tudi onkraj mej, torej je posegel v notranje stvari druge države ! Dva momenta, enega hujega od druzega moremo torej koastat;rati iz govora cesarja Viljelma on, vladar, je pozval na boj proti lastnim podanikom poljske narodnosti; on vladar pruske države, je pozval podanike tuje države na boj proti njih lastnim podanikom drugih narodnosti! Ti dve dejstvi delati Viljelmov govor v Marienburgu senzacijonelnim. ta mož hvalevredna izjema v primeri z raznimi drugimi državn'mi organi v Trstu. Kako moremo porspešerati našo socijalno živ ljenje primerno nje^a važnosti?! Prejeli smo nastopni dopis: »Ples! joj, kaka grozica spreletela je naše dobre mamice o tej besedi! Pregrešni ta ples! Marsikaka kletev siknila je iz-za zob postarnih in resnih naših očancev! Ples ! Ne redko grmi in treska na svetem mestu na ples in kar se njega tiče! Cesto po vsej pravici ; mnogo zla učinil ie že ples — a žal, da bo stari, v omejnih nazorih vzgojeni naši roditelji videli edino le zlo in zopet le zlo — a vendar ni ga zla, da ne bi tudi taas-nilo ! Tako je tudi s plesom. Zlih posledic nekih plesov v gotovih krogih ne bomo pre-rešetavali, pač pa si oglejmo dobrote njegove, osobito v Trstu. Polemika v »Edinosti« glede »tržaške mladine« napotila nas je k temu. Bodimo odkriti in denimo, da se je šlo malce predaleč »allzuscharf macht sohartig« pravi — nemški pregovor! »Mladina« pleše in edino le »pleše«! Recimo, da je res! »Ne stori s tem nic za narodno prosveto!« Nič? Cltl Kaj je ples 1 Pustimo na stran tehnično, Ta svoja razmotri vanj a hočemo zaklju- zdravstveno stran, in tudi dejstvo, da je ples siar kakor človeštvo samo, in da je bil vedno velik činitelj bodisi v verskem ali družabnem življenji narodov ; ples zbira v prijateljski krog mladino, da sa spoznava med seboj, za- z besedami v praški »Politiki« : Na takov način se ni še nikdar s prestola doli govorilo o kakem narodu, ki ni zakrivil ničesar druzega, nego da je izgubil svojo svobodo in svojo nezavisnost. Dogodki hava> draži in 6esfco ~ zaljublja ! Groza, za- v Marienburgu ne ostanejo brez posledic, ki se ljubljaj0 ! Refl Pa J« tudi> da marsikak bodo v nemški državi najmočneje pojavljale... P^ček odhaja z gladkega parketa pred altar! Ob takih razmerah bo možno v Prusiji Iz Parčka postaja družina — temelj človeški iskati pravih patrijotov le med hakatisti in družbi! Pa si ogleJmo specifično naše t>odo Vseoero.M jedina pripoznana tržaško obzorje! Raztreseni smo. Sto in sto - cesarska nemška državna **P™k nam stavlja vsakdanje življenje, da stranka. Predsednik državnega sodišča v ** ne meremo dobivati in spoznavati. Ni-li Lipekem, dr. Oton Michelstudt, je pisal pred !><>tem vsaka organizacija, katera stremi po svojo »mrtjo knjigo : »Pred potop o m«. ^m, zbliževati nas, dobro došla ? Imamo pev- 7, \i se, da je mož gledal v bodočnost. nka društva, imamo telovadno društvo, bralno Francoska ministerska kriza rešena Včerajšnja brzojavka iz Pariza naznanja, da je novo ministerstvo že definitivno sestavilo in sicer so v novem ministerstvu vsi že v soljoto navedeni, na n reč : predsednik in notranje stvari Cona bes, Delcasse vna-nje stvari, general Andrč vojsko, Maruejouls mornar co, Ch um čres nauk, Pelletan javna dela, Mougeoc poljedelstvo, Trouillot trgovino, Rouvier fioance, Doumergue kolonije; poleg teh pa še Valle, za pravosodstvo. Berard pa je prevzel pod tajništvo pošt in Convba podtajništvo umetnostij. Predsinoči je novi ministerski predsednik Combes novoimenovane ministre predstavil predsedniku republike Lioubetu. Ministri ee jutri, po svoji prvi seji predstavijo zbornici, (ilavne točke programa novega ministerstva so: preklic zakola Salloux društvo itd., pravijo. Da imamo jih — a pevci ne moremo biti vBi, telovadci tudi ne, bodi-si, da nimamo zmožnosti v to, ali prečesto tudi časa ne za pohajanje vaj — na ples pa lehko zahaja vsakdo (bodi gledalec, bodi plesalec) in par uric na teden si vsak lahko utrga. In pleše pa naša tržaška mladina za življenje rada! Ali si ni že pridobila zaslug za narodno stvar, da se zbira v domač krog, v slovensko družbo pred domačim krovom, kjer se vadi v svoji govorici, obnašanji in kretanji, kakoršnega zahteva današnji svet? in nam ni li v tem pogledu še mnogo storiti, da se nam ne bo naš nasprotnik, ki je na vrhuncu, rogal ali na* pomiloval ? Premnogi bi sicer zašel v ptujo družbo in izgubljen bi bil ! Neštevilo slučajev imamo ravno Trža-čanje. Ni pa prezreti dejstvo, da je narodni o olajšavah kongregacija m, uvedenje dveletne naš nasprotnik v organizaciji srednjega stanu vojaške službe, podržavljenje nekaterih želez- nekako zaostal in da se zadnji čas pojavljajo nic in davčna reforma. združitve, ker so njihovi strategi opazili to Zgube Angležev v južnoafriški pomanjkljivost. In v te vabijo tudi naše ljudi, vojni. Kakor poročajo angležki listi, imeli in ako 80 Pali med nJe' 80 za 11118 ab3°" so Angleži tekom južnoafriške vojne, ki je ^utno izgubljeni. trajala od 11. oktobru 1899. do junija 1902, Zato ne odrivati nobene vrste združenj to je, v dobi nad 31 mesecev, sledeče zgube: in naj imajo še toliko napak, ako so le 21.579 ubitih, 13 0»H) mrtvih na razn;h bo- osnovana na slovenskem temelji. Poučujmo leznih, ->0.120 jih je vsled dobljenih ran in jih, grajajmo njih napade in pomanjkljivosti drugih bolezni postalo nezmožnih za vojno, — vzgajajmo jih ! Družba je skupaj — da- 9714 pa se jih je podalo Burom. Od 300.000 nes ali jutri se morda preosnuje ali pretvori vojakov, katere je Anglija poslala v južno v drugačno, ki nam bo manj v spodtiko — Afriko, postalo jih je torej vsega skupaj nezmožnih za vojno snoraj 74 in pol tisoča t. j. četrti del vse vojake. Tekom vojne bo umrli trije angležki generali : Symon3, \Van- 1 mamo se a dosegli smo glavno : svoje ljudi skupaj, ki so navajeni eden na druzega, poznajo in vabijo druge v svoj krog ! Ne vz-gajajmo svojih ljudi po šabloni, bodimo tole- chope in Woodgate ; ranjenih pa je bilo de- rantni, saj gre za našo krv, naše gore liste! vet : lord Methuen, Macdonald, K nov, Wood, »Mladina« sloni na narodnem slovenskem te- Barton, Jan Hamilton, Little, Kunile in Ke- melji! Ne rušimo slednjega z rekriminaci- kevich ; med tema sta bila Methuen in Ha- jami in ne grenimo delovanja ljudem, ki milton dvakrat ranjena, Methuen pa — kakor imajo dobro voljo za narodno stvar in ki de- znano — tudi ujet. Zanimivo je tudi, da je lujejo za slednjo, če tudi le s — plesom ! jednega angležkega vojaka požrl — krokodil, To smo napisali, le radi dobre stvari, ne dva sta pa bila raztrgana od levov. hotfc grajati nikogar, a tudi laskati se niko- mur, ker mi ne poznamo osebno ni ti jednega samega Člena »Mladine« in naveli smo le te pomisleke, ker se Dvoboj Prinetti-FranchettL Včeraj se je vršil v Kimu dvoboj med laškim ministrom za vnanje stvari, Prinetti-jem, in poslancem Franchetti jem. V tem dvoboju je nam zdi, da ta pregrešni ples ni brez vsa-bil Franchetti se sabljo lahko ranjen na cega pomena za naše narodne razmere in pre-glavi. pričani smo, da zanese marsikako ovČico v narodne kroge, kakor je ravno pisec teh vrstic zbog pleaa prišel v te kroge. Upa, da ne v kvar!« Poverjenik za našo okolico na c. k. Na ta izvajanja hočemo v prihodnjih namestništvu v Trstu, gospod okrajni komisar številkah razviti nekoliko svojih misli, dr. E. F a brizi je imenovan namestništve- Iz skladišč Južne železnice nam pi-nim tajnikom. sejo: Neka »dobra« duša si je v zadnji Tem |K)vodom si ne moremo kaj, da ne številki »Rdečega praporac, privoščila našega bi priznali, da uredovanju gospoda tajnika v dobrega g- Čelana, češ, da isti nagovarja po-jezikovnem pogledu, bodi pismenemu, bodi samične delavce, naj ne nosijo krenic v de-ustmenemu, nimamo prigovarjati. Vsakakoje mokratiČno društvo! Tržaške vesti. Mi, ki poznamo gospoda t'elana bolje nego vse »rudeče straže«, izjavljamo, da gornja trditev odgovarja resnici le v toliko, da je gospod Celan res priporočal, naj se ostane pri starem glede pobiranja denarja za podporo vdovam in sirotam. To pa ni bilo nikako lazeoje, ampak je mož povedal to le trem manjim oddelkom v navzočnosti vseh mož, ki so v teh oddelkih na delu. Ni res, da se podpore dele »kakor gospodi bolj ugaja«, ker dosedaj je vsakdo dobil, kar mu je slo — do zadnjega novčiča. O tem se more prepričati vsakdo, ako le upogleda v dotične račune, kar more storiti vsakdo, ki je interesiran na tem. Groziti možu, ki je vedno uvaževal želje in potrebe nas delavcev, ni dostojno poštenih »sodrugov«! Napadati moža, ki služi že 37 let, ne da bi mu mogel kedo očitati le najmanji nepristojen čin, to more le kdo iz svojih postranskih vzrokov, ne pa pošten in resnicoljuben delavec. Oosp. Celan hoče, naj se ostane pri starem glede pobiranja denarja za podporo udovam in sirotam. Tega menenja smo pa tudi mi, ker verao, da se do sedaj o podeljevanju podpor ni dogodil noben ni najmanjši nered. Glede lazenja imamo tudi mi kaj govoriti, a ne o g. Celanu, ampak o nekem drugem, ki je rekel, da »kdor se ne upiše v demokratično društvo, ostane na cesti !« Mi, ki nismo »sodrugi«, nočemo imenovati oseb, ampak navajamo le fakta. Govorili pa bomo določnejše, ako se ne neha napadati ljudi, ki so nam storili le dobro o vsaki priliki. Ako imamo mi svoje menenje o kaki stvari, more se nam sicer nasprotovati, zahtevati pa smemo, da drugi spoštujejo naše menenje, kakor spoštujemo mi — mnenja in prepričanja drugih. Več železničarjev. Slovensko časnikarsko društvo. V »Slovencuc čitamo, da se pravila tega novega društva že sestavljajo. Uredništvo tega lista poživlja vse one, ki mislijo pristopiti, naj mu takoj prijavijo to. Ako se oglasi dovolj udov, se ustanovi tudi penzijski zaklad. To društvo pristopi osrednji zvezi. Pristopiti more vsakdo, ki je reden člen uredništva Kakega lista, bodi kakor urednik, bodi kakor stalni dopisnik. In zopet šole! »Slovenci bodo v Trstu toliko časa tranzitujoč narod, dokler ne bodo imeli slovenskih šol« — te besede je izrekel slovenski rodoljub. Kaj je hotel reči s tem ? Slovenci so bili v Trstu in bodo prihajali v Trst, a tu se bodo toliko časa potujčevali, dokler ne bo slovenskih šol. Oče in mati, ki sta prišla v Trst, bosta še Slovenca, njiju otroci bodo že Lahi. A taka usoda ne za-devlje samo slovenskih otrok, temveč tudi druge naše slovanske brate, ker tuje Cehov, Poljakov, Hrvatov in vseh čaka taka usoda, kakoršna naše otroke. Akcija za slovenske šole v Trstu ni torej samo slovenska, temveč v obče slovanska. Ako je češki otrok v Trstu dovršil slovenske šole, češki narod gotovo nima na tem nikake izgube, saj bi mu otrok ostal Slovan! Jedino naši bratje Srbi so v tem pogledu na boljšem. Njihovo narodno ekzistenco jim varuje pravoslavna cerkev, katere občina vzdržuje srbsko šolo. (Žal, da Srbi pošiljajo rajši svoje otroke v laške šole nego v svojo! Op. ured.) Ker pa v Trstu ni še slovenske unijatske cerkve, tudi take konfVsijonalne šole (da-si bi jo krvavo potrebovali) ne bo toliko časa, dokler ne bo unijatske slovenske cerkve ! Še par mesecev in čas bo tu, ko boš slovenski oče moral vpisati svojega otroka v šolo. V laško šolo ga gotovo ne upišeš, ker nočeš, da bi se ti potujčil. Ako ga ne sprejmejo v šolo sv. Cirila in Metudija pri Sv. Jakobu, ako ga ne vsprejmejo na nemške šole in ako ti je predaleč v okoličanske šole, poskusi z otrokom v šolo srbsko-pravoslavne občine! Tu ti ostane otrok vsaj Slovan in ne odpadnik. Tu bo tvoj otrok vsaj spoznaval brate Srbe, ki so iste vere, kakor bratje tvoji Rusi — a so to, kar si ti po krvi, jeziku, narodnosti : Slovani — tvoji bratje, ki te ljubijo, katerim si mil in drag. Druge poti nimaš, drugo ti ne preostaje, nego obrniti se do bratov, ko so zastonj vse prošnje in tožbe po slovenskih šolah. SlOTenski dan! Kakor kažejo znamenja, bomo imeli prihodnjo nedeljo v Rihen-berku krasen slovenski dan. Ne samo, da se v Trstu v Gorici in po vsej vipavski dolini pripravlja z velikim navdušenjem na to — kakor pričakujemo — veliko slavnost, ampak tudi v R^henberku samem se pripravljajo z mr^ličavo nagloatjo za veledostojen vsprejem gostov ! Rihenberžani so v tem natecanju vsi edini, da po bratski vsprejmejo brate od periferije, boreče za naša sveta narodna prava, za ekzistenco naroda ! In tako je prav. Na narodnih slavjih moramo biti — ena rodbina! Pa tudi v lokalnem interesu Rihenberka in okolice bo, ako bodo gostje prihodnjo nedeljo zadovoljni, ako ohranijo v spominu ta dan kakor prelep — slovenski dan. Kmalu bo tekla tam železna cesta. In komur si prihodnjo nedeljo omili lepa vipavska dolina, bo pozneje gotovo radi porabljal »železno« priliko za izlete. Izletnikom bo drago, da V3aj za nekaj uric pozabijo na vsakdanje narodne boje in da se navzamejo uovih svtžih moši za — nadaljnji boj ! Domačinom pa bo ta izlet v čast in v korist. Kakor čujemo, ne izletnikom na vezeh pridruži cela vrsta naših narodnih kolesarjev — kar bo gotovo povečevalo prehod preko našega kranega Krasa. Želeti je le, da se vzdignemo vsi ob enem iz pred Trgovinske kavarne in da dospemo vsi ob enem na lice mesta, kjer nas vsprejmejo mili bratje vipavski ! ! Iz Nabrežine nam pišejo: Zanimanje za izlet v Rihenberk je tudi v Nabrežini zelo živahno. Udeležba od tukaj bo, kakor se govori, prav mnogoštevilna. Vozovi, kar jih je le na razpolago, so že sedaj oddani za ta izlet — najmanje kakih 15. — Hvalevredno bi bilo, ako bi bil odhod iz Nabrežine skupen, da bi se na pr.od tukaj odpeljali po kosilu ob 1. uri voz za vozom, kar bi gotovo napravilo lep utis na Rihenberčane. Tudi se je pričela agitacija v to, da bi domača godba kazala pot v Rihenberk. Nestrpno čakamo že trenotka, ko se bomo divili vrlim slovanskim društvom in njiho-\emu petju, ko bomo gledali naših krepkih Sokolašev telovadska proizvajanja. Na svidenje torej vsi zavedni in napredni Nabrežinci v nedeljo v Rihenberku! — B. — Strajki. Zidarski podjetniki so včeraj priobčili spomenico, v kateri pojasnjujejo zgodovino sedanjega štrajka in se opravičujejo, zakaj da zahtevam štrajkujočih ne morejo popolnoma ugoditi. Mej drugim pov-darjajo podjetniki tudi to, da bi se bila pogajanja za zboljšanje razmer delavcev med delodajalci in delavci lahko vršila, ce da bi se bil predčasno uprizoril štrajk, ki toliko jednim kolikor drugim provzročuje veliko materijalne škode. Glede urniia trde delodajalci, da nikakor ni o.ogoče za vse leto uvesti jednakega, namreč 0 urnega delavnega časa, ker po zimi radi prekratkega dneva nikakor ni mogoče delati 9 ur; vsled tega so delodajalci predlagali, da bi se delavni čas po zimi skrajšal, po leti pa razmer no podaljšal. Slednjič povdarjajo podjetniki, da bi se vsporedno s povišanjem plač zidarjem tudi znatno podražila stanovanja, kar bi zopet najbolj prizadelo revnejše ljudske sloje. Štrajk klesarjev traja deloma še vedno ; delodajalci so se zopet približali delavcem in so vsprejeli več njih zahtev. Tudi štrajk razkladalcev oglja nadaljuje, diference obstoje posebno še v pogledu dela na račun. Iz-pred naših sodiše. Ko sta dne .0. t. m. zidarja Ivan Kraševec iz Kopra in Josip Dovgan iz Trsta zapazila nekje v mestu, da je neki njih kolega na delu kljubu štrajku, šla sta po redarja, od katerega sta zahtevala, da povpraša delavca po imenu, ker da imata od sodruga Kopača nalog iti po vsem mestu ter naznaniti mu imena onih zidarjev, ki kljubu štrajku eventuvelno vsejedno delajo. Kar sta zidarja s tem činom zakrivila prestopek nagovarjanja k štrajku, odvedelju je redar na komisarijat in mtnolo soboto so bili toliko zgorajim enovana zidarja, kolikor sodrug g. Kopač, pozvani pred eodnijo. Gosp. Kopač ni prišel in je bilo vsled tega postopanje proti njemu odloženo, zidarja pa sta bila obsojena vsaki na 8 dneven zapor. Draibe premičnin. V torek, dne 10. jun. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled uredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za c-vilne stvari vršile sledeče dražbe prftintfnin : Kontovel 27, krava; ulica Acquedotto 17. oprema v zalogi in spccerijako blago; ulica Scorzeria 9, barve in verniž ; ulica Conconlia 2 a, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včera : toplom- r ob 7. nri zjutraj 12° o ob 2. uri popoludii-10.4 C.* — Tlakcmer ob 7. uri zjuiraj 752.h _ Danes plimu ob predp. in ob H>o4 terji in gostilničarji shod, na katerem so se pop.; oseka ob f>.15 predpoludne in ob 5.27 popoludne. Društvene vesti. Za štmkljev semenj ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metodija se je nabralo na Prošeku po gospej Zmagoslavi Luxa 19 K in »JU Btot., katere so darovali: Gospa 0 stot., g.a Dolenc 1 K, g.a Marica Daneu 1 K, gospici Ivanka in Marija 2 K, g.a Marija Lukša 4H strt., g.a Nekerman 1 K, g.a K Nabergoj 1 K, g.ca < iilda 20 stot., g. Koren izrekli za to, da se osnuje za vse Primorsko zadruga krčmarjev, restavraterjev in gostilničarjev. X Cenitev škode« provzroeene po elementarnih nesrečah. Davčna oblast je te dni na lica mesta v raznih občinah konstatirala komisijonalno škodo, katero so trpeli poljski pridelki v obsežju goriškega glavarstva in sicer je bilo v občinah Šmarje, Ga-brije, Lokavec in na Ravnah pri Črničah uničenega pol vinskega pridelka. V Stomažu je bila slana popolnoma uničila vinski pridelek posebno na mladih trtah. V Kalu je uničen sadni pridelek že v cvetju. X V Opatiji je bilo od 1. septembra 1901 pa do vštega 4. junija 1902 13.105 Vesti iz Kranjske. 1 K 20 stot., g. H. Leban 1 K 20 stot Zahvala. — Odbor ženske podružnice j od 29. maja pa do vštetega 4. junija družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu se 1902 je prirastlo 213 oseb. Dne 4. junija je zahvaljuje najprisrčnejše slav. pevskemu dru- \}li0 navzočih 772 oseb. štvu »Velesila« iz Škednja, ki je prišlo, kljub skrajno neugodnemu vremenu, polno-številno na našo veselico. Prosimo pa slavno društvo, naj blagohotno upošteva silno zmešnjavo, provzročeno po viharnem vremenu, * T|ljei T ljnb|j»ni. Meseca maja le-radi katere ni mogel odbor ustmeno pozdra- ^njega ieta obiskalo je Ljubljano 1950 tuj-viti je in se dostojno zahvaliti. Enako se za- cev> veg DegQ prejgnjj me8ec _ Leto_ hvaljujemo tudi slavnemu »SI .vanskemu pev- viš ker jih 0dganja — pomanjka- hvalile našim dičnim gospem, ki so nam po- nje BtADOVan^ pa nad vse kričeča draginja, slale toliko finih štrukljev in peciva? Srčna Zato M bodo na9tanjaij po g0renjskih mestih jvala tudi drugim gospem, ki so nam po- in Notranjskem. slale toliko krasnih predmetov za »kolo Po .Slovenskem Narodu«. sreče«. < ast in hvala tudi vrli svetoivanski * f|eni sl©Tenske drame bodo prirejali godbi, ki nam je ves čas svirala brezplačno. po deželi tekom po5;tnie gledališke predstave, Kouečno iskreno Hvalo slavnemu občinstvu, na katere BO bili poVabljeni od raznih društev. da je prišlo v tolikem številu kljubovaje vre- Včeraj je bila predstava na Vrhnihi in pri- menskim elementom. Vseh prosimo, naj bla- hodnjo nedeljo, dne 1*. junija bo v Škofji Loki. pohotno oproste in upoštevajo, da je bila prvo costovanje je bilo v Ribnici predmi uajbolj prizadeta naša podružnica, ki si je noIo neaeIjo in je imenitno vspelo, vsled toliko obetala od te krasne veselice, a prišla ge8ar je ribniška čitalnica povabila igralce, da e huda ura, ki je uničila vse lepe nade. w še tekom po]etja priredili dru„Q predstavo ODRflR 1 ^ 01 j IJ " kar 8e zgodi v jeseni. Cenjena društva se renske, podr. družbe sv. Cir. in M. tem ^m opozarjajo, da vsa pisma v stvari Odbor »Č italnice pri sv. Jakobu« za- teh pred«iav sprejema g. Adolf Dobrovolnv, avaljuje najtopleje slavnemu odboru »Tr- režiaer slov. drame v Ljubljani, Žabljak št. 3. >.aške slovenske mladine« za zopetno vele- * SloTenska Opera dobi letos dva poljska lušno darilo K 200 - v svrho popolnitve tenorista. j upoštevala tudi češka zgodovina, oziroma ime glavnega mesta Češke, Praga. Del. V u k o v 1 d je hvalil mornaric >, obžaloval pa je, da je tako malo brige za pomnr žitev ladijevja. V prepričanju, da bo naša država morala svoje interese na Balkanu braniti se svojo močjo na morju, zahteval je govornik tako pomnoženje mornarice, ki bi odgovarjalo položaju in namenom države. Med Bolgarsko in Turčijo oziroma Srbijo. CARIGRAD 5. (B) Lokalne oblasti v Serresu so grb in zastavo bolgarske trgovinske agencije nasilno odstranile. Bolgarija je na to takoj protestirala, a do sedaj brez-uspešno. Erupcija na otoka Xartinique. FORT DE FRANCE 7. (B) Včeraj se je tu sopet dogodila grozna erupcija. Štiri ure bilo je mesto y gosti temi. Polja Morse Rouge so pokrita b vročim biatom. Pogreša se mnogo ribičev, ki so bili na morju. Potrjenje mitropolita t Skoplju. CARIGRAD 9. (B) Srbski odposlanec Gruič in črnogorski odposlanec Bakič sta v imenu svojih vladarjev izrekla v Yildiz-pa-lači zahvalo za podeljenje berata (dokument, a katerim je sultan potrdil izvolitev) mitropolitu Firmilianu v Skoplju. (S tem izvršenim imenovanjem je rešeno vprašanje, radi katerega so si bili Srbi in Bolgari močno v laseh. Firmilian je bil kandidat Srbov. Op. ured.) CARIGRAD 9. (B.) Ker je stvar Fir-miliana sedaj poravnana, smatrajo za jako verojetno, da Aleksander kralj srbski pride semkaj. Ruski poslanik Sinovjev utegne po posvečenju Firmiliana nastopiti dopust. Dar laškega kralja. RIM 9. (B) Kralj je ministru za notranje stvari, Giolittiju, podaril lastni oljnati portret. Drag dvoboj Prinettija! RIM 9. (B) Vsled dogodka minolega torka v komisiji za proučenje zakonskega načrta o oblastih guvernerja v eritrejski koloniji, se bo danes vršil pogovor med pričami ministra za vnanje stvari, Prinettija, in onimi posl. Borzarellija, ki je člen rečene komisije. Sodi se, da ne pride do dvoboja. Govorico o odstopu ministra Prinettija so brez vsake podlage. Srbski eerkveni kongres. BUDIMPEŠTA 9. (B.) Kakor javlja ogrska brzojavna pisarna iz Karlovce v, je bil včeraj tam otvorjen grško-orijentalno-srbski cerkveni kongres ob veliki slavnosti. Otvoritveni govor je imel patrijar \ Brankovie. Voditelj radikalcev Krasovič je protestiral proti temu, da se je kraljevi reskript kongresu prečital v madjarskem jeziku. Odmevi lvovskih izgredov. LVOV 8. (B.) Danes zjutraj je bila v bernardinski cerkvi služba božja za žrtve zadnjih izgredov. — Ranjeni trgovinski pomočnik Lioht je umrl in so ga popeludne pokopali na židovskem pokopališču. * MIZARSKA ZADRUGA 7 GOBICI * ^ z mmJsiIb Jamstvom J JC naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela ^C S prvo slo?, zalop uoltva 2 X iz odlikovanih in svetovnoznanlh to- JJ X varn v Solkanu in Gorici J £ Antona Černigoj-a £ Katera se nahaja v Trata, Via Piazza veoobia X (Boiario) it. 1. X H |m desai b travi cerkve sv. Petra). X X Koaknrraoa nemogoča, ker Je blago X X ts prve roke. X XXXXXXXXXXXXXKXX PRVA To VARNA za čopiče iti ščetke TRST. - Via S. Autoiiio - TRST (nasproti Zonnaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne i trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjickov itd. SC Vae po jako nizkih cenab. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. sfi Sf SAlitiuiir Levi liiziS ig| Prve ii ujveljt tovarne pohlBUe g) *g t teh vrst. -TRST J«- ^ TOVARNA: | ZALOOB: A Via Tsm. i Piazza Rosarle iti 9) JJ? vogal I (šolsko poslopje) m\ ® VI« UarituM in Via Riberga it 21 Telefon it. 070. Si Velik izbor tope c arij, zrcal In slik. Is-Triu je nmrofbe tndi po posebnih načrtih. g Con« bros konkuronoo. aJ 1LOITKO?lil CKI1I 2AST0IJ II FKAIIO (S Predmeti postavio se na oa> obroci ^ a II železnico rran*o, 1 © qmSl&S<8(99SlSe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Trgovina z izgotovljenlmi oblekami. Ponte della Fabbra štv. 2, vogal oaianni nI. Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare fit 1. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno za binkoštne praznike in birmo; obleke za moške od gld. 6.50 do 24, za dečke od gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih eukenj v modernih harrah od gld. 9 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9. od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Ha\eloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina izlodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v elučaju potrebe v 24. urah. Stavbi nako podjetje Gr- TONNIES Ljubljana. 1 jvarna za nizarcto orodju in parkete, Mnsto in umetno tljičarstvo. If Pel>1 ni ca u konštrnkcijo železa itd. Sprejema naročb* za vsakovrstna mizarska dela kakor : kompletna okna za cele stavbe in i zlobi a okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dr užega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska koroška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne eatvomice na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. ADOLF HAUPTMANN Y LJUBLJANI. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. pj JiIbi ifi Franz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 krčma istrska „ 36 Istrski refošk........48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na «ioni od 10 litrOV naprej: Ipaveko belo liter po 28 kr. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi kremarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. . ^oioI^^i'a ol o*. o. r-. -v it Pekarna in sladčičarna Jakob J e1 len v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga moke iz prvih ogerskih mlinov. Oglas natječaja. U smislu zemaljskoga zdravstvenoga zakona «d IS. marča 1874 otvara tse o.im natječaj na mjesto prvog obeinakog IjeČnika u Pazinu. Za ovo Iječnieko mjesto ustanovljena je godišnja plrća od ->000 K, i putni paušal godišnjih 4<>0 K za polaziti jeoanput na tjedan mjesta L udar, (Jračine i Pićan. 'lu plaću i paušal vu<5i de lječnik iz oleinske blagajne u mjesečnim antecipatnim obrocima. Lječnik će biti dužan ljeSiti besplatno siromašne ol ć n-*ke bolesnike, i kano zdravstveni referent voditi občinsko zdravstveno uredovanje. Zi pohode bolesuiii siromaha izvan Pazina i za druga osobita obe nuka poslanstva nadokna ijivati će mu obema putne troškove. Služb na pogodba biti ce sklopljena za tri godine, a za tim ćs ostajati valjaoa ctamo od godine do godine sve dotle, dok se jedna ili druga stranka modrec* tri mjeseca naprijed. Molbe obložene diplomom sve »1x5 ?g lječ-ništva i svjedočbama dokazu,uć;rn poznavanje hrvatskoga (slovenskoga) i eventualno talijanskoga jezika, stališ, austrijsko državljanstvo i drugim eventualnim doka^nicarn » imain biti podnesene peni pisanom u do 10. jula 190.?. PAZIN L'. juna 19<>2. Obe. glavar: Dr. K u r e 1 i ć. „SLAVIJA vzajemno zavarovalna banka v Pragi. -SME- P. t. členom glavnega odseka oddelkov I. in II. (zavarovanje kapitalov za življenje in smrt) ki so sklenili svoja zavarovanja v letih 1 869 do 1 896. pripada 10°|ona dividenda. Dividenda izplačuje se t smislu i? -i. pravil o«Id. I. in II. na doslej veljavne police tako. da te odbije 10°/o od zavarovalnine, ako zavarovanec ne želi, da se mu v gotovem deuarju uopošlje. 10% na dn idenda pripada brez Izjeme lia vsa zavarovanja, kapitalov kateregakoli izkaziia ▼ glavnem odseku I. in II. oddelka, tedaj n a zavarovanj« za slučaj smrti, za doživetje in na zavarovanje dote deei. P. t. členom, ki so celoletno zavaroval n i no za leto 1(.»<>2. že plačali, bode se omenjenih 10°/o v gotovini izplačalo: ornat členom pa, ki plačujejo zavarovalnino mesečno, četrtletno ali poluletno. bode se obračunavala dividenda s 1. dnem julija 1902 začenši do 30- due junija 1903 pri posameznih obrokih. Zavarovanci iz leta 1896. imajo pravico do dividende od zavarovalnine, ki so jo v tem letu »plačali. Keservni in poroštveni fondi banfce ..Slavije" Iznašajo koneem leta 1901.............. Od sioje^a postanka do konca leta 1901. izpisu* la je banka „Slavija"- svojim členom zavarovanih kapitalov in odškodnin v vseli oddelkih ...... Samo za preteecno leto bilo je izplačano p. t. členom dividende................... Vse dividende pa s« doslej členi prejeli...... kar je gotovo najboljši praktični dokaz, kako koristno je zavarovati ae pri banki „SLAVIJI" kot vzajemnem zavodu. O tej priliki opozarjamo naisirš« kroge na ugocine in cene tarifo banke »Slivije«. Zbirko n; jpripravnejših tarifnih razkazil za življensko zavarovanje radi na zahtevo vsakomur dopošljemo. V Ljubljani, v maju 1902. Generalni zastop vzajemno zavarovalne banke „Slavlje". =- k *24.1S9.S40-<»"> 70.258.873-3S 117.SU-— 730. !<>-■> *84 Velikanski izbor pohištva A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, lapecarij vseh vrst. ročnih koveekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnii. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Zivic i dr. (Sehivitz & ( oinp.i) Zaloga strojev, tebniouiii predmetov in materijala. Delavnica. — Inženjerski urad. TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST pri trsu vojašnice. - Prodaja m : M» >TORJE na par, na plin. petrolej in bencin. STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo, vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. 'CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. PIPE in VAL VE (zaklopnicei in druge medene aH bronene predmete. MAŠILNE ULOGE t. j. plošče, svitke in dr. iz gume, asbesta, bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev. Poaebno ae priporoča posestnikom Raznovrstne železne pluge, mlatil niče in čistilnice za žito, slamoreznice, stiskalnice za vino, olje in seno, škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd. Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov, vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame. Loterija (glumaeev) iiralcev 1 fflaviii dobitek po soooo K 1 » » 5000 2> 1 3000 3> 2 glavna dobitka » 2000 » 5 doMttoi > 1000 10 » 500 3> 20 > 200 » 60 100 T> 100 50 7> 300 20 3> 3500 10 » Srečke po 1 krono priporočajo: Josip Bolaffio, Mandl L Co.t Ign. Neumann. Mercurio Trieatino. Henrik Schiffmann. Josip Zoldan. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10% odbitkom v gotovem denarju. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. JHT DELAVNICA za pozlacevanje in dekoracije Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — VIa della Pieta št. 35. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavailnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Naznanilo. Se naznanja slavnemu ol>-činstvo,