LOYENEC.
Političen list za slovenski narod.
f • poŠti prejemu velja: Za celo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr J administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta « fld., za četrt leta • fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Maročnino prejema upravništvo in ekspedioija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo. Vredniltvo je v 8emeniškiii ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/a6. uri popoludne.
Štev. 286.
V Ljubljani, v četrtek 15. decembra 1892.
Letnik XX.
Važen ruski glas.
Baski list „Kijevljanin" je priobčil v več ozirih jako zanimiv članek, kateri je vzbudil veliko pozornost. Ta pozornost mora biti tem večja, ker „Kijevljanin" ni kak list ruskih zapadnjakov, kateri so za slovansko vprašanje mrzli.
Ta list se je dosedaj še vedno zanimal za SIo-vanstvo sploh, posebno pa še za južne Slovane. Kar piše ta list, je tudi zaradi tega važno, ker ima tudi zveze z vplivnimi možmi v Rusiji. Mi ne trdimo, da ruski vladni krogi tako sodijo, kakor piše ta list, ali vsekako je to odmev visokih in vplivnih ruskih krogov, in zatorej se je treba ozirati n&nj.
Pred vsem ruski list trdi, da Rusom ni treba posnemati nemškega in francoskega militarizma. Za-padna Evropa je pač v kulturnem oziru velike važnosti za Rusijo, ali to je pa Rusiji malo mari, katera država ima ondi večji politični vpliv.
Taki glasovi pač v Rusiji niso povsem novi. 2e davno ruski konservativci naglašajo, da Rusija v Evropi nima ničesar iskati. Ruski listi so že večkrat naglašali, da Rusiji ni nič mari, kdo ima Alzacijo in Lotaringijo.
„Kijevljanin" torej le potrjuje, da Rusi ne pojdejo za francoski vpliv v zapadoi Evropi na bojišče.
Nato pa ruski list preide k vzhodnemu vprašanju in trdi, da je to vprašanje že rešeno v korist Rusije, ker je že dobila v svoje roke se-verno-vzhodno obrežje Črnega morja, Krim in Kavkaz, in ker mogočne turške države ni več. Tega glasni „Kijevljanin"-ovega pač ne smemo tako tolmačiti, da bi Rusija bila že popolnoma zadovoljna s sedanjimi razmerami v orijentu.
Mi izjavo kijevskega lista tako tolmačimo, da se Rusija le sedaj, ko Turčija ni več mogočna, gledi morskih ožin, trudi doseči to, kar želi, po mirnem, diplomatičuem potu, na kar poslednji čas tudi marljivo deluje.
Mi smo že večkrat trdili, da so morske ožine poglavitna stvar vzhodnega vprašanja, ne pa skrb za balkanske Slovane, kakor mislijo mnogi pri nas. V tem nas zopet potrjuje „Kijevljanin".
Piše namreč, da teženje Jugoslovanov k Rusiji nima nobene veljave, ker so njih materijelne moči preslabe in kultura premajhna, da bi mogli kaj koristiti Rusiji. Vpliv na Jugoslovane ohraniti, ni vredno nobene kosti ruskega vojaka. S tem je jasno povedano, da se Rusi ravnajo le po načelih utilitarizma. Jugoslovani bi jim bili dragi, ko bi jim kaj pomagati mogli, ali da bi povzdignili njih moči in kulturo, to je pa Rusom deveta briga.
„Kijevljanina" naj zvesto preber6 naši rusofili, in vsi, ki mislijo, koliko se Rusi zanimajo za druge Slovane, kaj« gotovo je, da so jim tapadni Slovani, ki ž njimi niso jedne vere, še mnogo manj na srcu.
Nikdo naj pa nas napačno ne razume, kakor bi mi odsvetovali, da bi se zapadni Slovani ne smeli zanimati za rusko kulturno delovanje. Vse to porabimo, s čimer se moramo kako okoristiti, toda praznih nad nikar ne stavimo v Rusijo in ne preti-rajmo rusofilstva do te meje, da bi to nam škodovalo v naši notranji politiki, kakor se je Slovencem že dogodilo vsled skrajno nespametne pisave „Slovenskega Naroda".
Važen je pa končni odstavek, v katerem ruski list naravnost pravi, da se ni bati avstrijskega vpliva na Balkanu. „Ta vpliv bi za Rusijo ne bil v nobeno nesrečo, Avstriji pa menda tudi ne v srečo. Avstrija balkanskih Slovanov ne bode raznarodila, ker nima nobenega odločnega narodnega značaja. Slovansko vprašanje je sploh že v največji meri obrabljeno, kakor je ruska ljubezen do bolgarskih bratov že davno ohlajena. Avstrija je za Rusijo najbolja soseda, da si bolje misliti ne moremo."
Tega odstavka pa nikakor ne smejo izpustiti iz oči naši diplomatje. Pazno naj zasledujejo premembo ruskega javnega mnenja o Avstriji. Ko pride ugoden čas, naj pa to premembo porabijo in se približajo Rusiji, da se potem izvijejo iz trodržavne zveze, v kateri je Avstriji kot katoliški državi stališče jako težavno.
V ruskih listih nismo vajeni, čitati kaj prikupnega o Avstriji, zato smo obširneje omenili članka, ki brez predsodkov sodi o Avstriji ter ji ne podtika namenov na Balkanu, katerih Avstrija ni nikoli imela.
Brez dvojbe so pa za razvoj in napredek Avstrije jako važne prijazne razmere z Rusijo ¿in vsak glas v tem oziru nam je vzlasti iz Rusije — dobro došel 1
Postava proti ponarejevanju živil.
Z Dunaja 5. dec.
(Dalje.)
II. Pivo.
Naj preidem na drugo tudi v Slovencih že močno razširjeno in vdomačeno pijačo, to je pivo, katero se tudi pogostoma zdravju kvarljivo prodaje.
Kakor znano, obstoji pivo iz hmelja, slada ali malca, droževja in vode. Pri varenju piva razvije se tudi alkohol, ki dela, da je tudi pivo vpijanljivo. Kot prijatelj vinogradstva želim sicer, da bi se piva manj ko mogoče vporabljalo v vinorodnih pokrajinah, vendar ne maram zanikati, da je naravno dobro pivo zdrsvju tudi koristno. Žal, da se je pa tudi ponarejevanja piva lotila sleparska špekulacija. Naj navajam, da nekateri rabijo za oslajeaje že omenjeni skrobni slador, ki stori, da ima pivo ne le neprijetni okus in motno barvo, ampak da je tako pivo tudi nezdravo in da pivopivec dobi hud glavobol in omotico ter nekako utrujenost celega života. Namesto ječmena, ki je edino prava snov za pivo, rabijo tudi koruzo. Pivo je sicer zdravo, a
LISTEK
In vendar I
Resnična povest, iz zapiskov angleškga duhovnika, spisal Evin.
I.
Dva meseca po zavratnem umoru gospoda James-a Ralf-a. — Sodniki so ravno obsodili morilca Johna Kingstons, kateri je še vedno trdil, da je nedolžen. Premeteni sodniki, zvite glave, so že dokazali solnčno-jasno njegovo krivdo. Koliko so na-kupičili dokazov, človek bi se, čitaje vse to, kar čudil ogromni pridnosti in bistroumnosti angleških sodnikov.
Prvič: Z umorjencem sta bila stara sovražnika. Oba sta prosila roke Ele Greshamove. Kaj de to, da je bil morilec uslišan. On je bil katoličan in rodbina Greshamova je bila katoliška, umorjenec je pripadal angličanski cerkvi. Kaj to, če je bil že morilec zaročen ž njo, to ne omaje dokaza.
Drugič: Sir James Ralfove rane bile so ravno primerne nožu, katerega je vedno nosil pri sebi morilec Kingston. Nož je bil rjast — od krvi seveda. Zagovornik sicer trdi, da je to slučaj, no, potem je tudi slučaj, da ga je on umoril. — Zvedenost sodniška 1
Tretjič: Umorjenca dobili so blizu stanovanja
morilčevega. To se je i marsikateremu sodniku zdelo čudno, ali to ne dokazuje ničesa druzega, kakor o predrznosti in prekanjenosti krivčevi. S tem je hotel prevariti modre sodnike.
Četrtič: Pri njem so dobili vizitnico nesrečnega pokojnika. Kaj li to, da niso pri njem našli zlate ure, prstana z briljantom in listnice! Čemu bi le hranil stvari, katere bi ga mogle izdati! Tudi vzrok so našli tej okolnosti, da je bil okraden umorjenec. Storil tega ni nihče drugi in sicer namenoma, da bi ne letel sum umora nanj, na bogatega Kingstona. Po tem potu kakor vizitnica prišla je v njegov žep zlata ura, prstan z briljantom in listnica, ali ta „corpora delicti" je odvrgel, čim preje je bilo brez nevarnosti zanj možno, na vizitnico pa je pozabil. Morda je vzel tudi denar iz listnice in prazno listnico zavrgel. — Vsi drugi dokazi so bili slučajnosti, malenkostni proti temu. Tu si je splela „londonska Themis" zaslužne lavorike.
Petič: Usodni dan sprla sta se v klubu „Wales" na poti proti Greenwichu in doskora se napala z golimi pestmi, kar potrduje mnogo prič. — Zato-ženec se izgovaj^ <fy■ jsutedaj od njega prejel vizitnico, katere izmišljotine mu nihče sodcev ne veruje. A če bi bilo to tudi resnica, potem je ubil plašljivec Ralfa, da bi se izognil dvoboju. Na vsak način obtožujoča okolnost.
Šestič: Ni moči zatožencu dokazati njegov „alibi" mej 7. in 9. uro, ob katerem času je moral po sodbi zdravnikov biti umorjen Sire James Ralf; mej tem časom trdi morilec, da je bil doma in ne taji ni on, ni strežnica, da je šel ob tem času na prost zrak, na vrt po služničini izjavi okolu '/»8. ure, in ostal četrt ure zunaj. Iz vrta seveda na cesto, kaj bi tudi delal pameten človek v hladnem marcu na vrtu. Petdeset korakov od njegove hiše dobili so Ralfa mrtvega, in pretila sta si že v kavarni. Nič naravnejšega kakor to, da ga je umoril nekdanji tekmec in sedanji sovražnik. Vzel mu je vse in potoma odmetal. Četrt ure pozneje se je vrnil, kakor da bi se ne bilo dogodilo ničesa. „Pretkanega tiča smo vjeli", dejali so veselo sodniki. Ali na cesti ga nihče ni videl? Ce bi ga videl kdo, potem bi sploh ne bil umorjen sir James Ralf. — Sijajen dokaz!
V tem so bili jedini sodniki.
Kaj v očigled neovržnim točkam ves napor zagovornikov in vse smelo zanikanje toženčevo, kaj njegovo priseganje. Kriva prisega ni taka stvar, da bi je navadni grešni človek ne storil, da si reši ž njo življenje.
Tako so menili modri sodniki in obsodili so toženca, krivega umora, na smrt na vešalih, dva meseca po umoru na dan 5. maja.
(Dalje sledi.)
lelo malo ima ogljenčeve kisline, ki provzročuje, da s» pivo sploh peni. Ce ni tako pivo vedno na ledu, pogubi se mu takoj ogljenčeva kislina in pivo tako je potem skoro nepovžitno.
Premrzlo pivo pa provzročuje kaj rado želodčni katar. Namesto hmelja se marsikaj rabi, kar je zdravju naravnost škodljivo. Na leto se prideluje čet 65 milijonov kilogramov hmelja. Vzlie temu pa brezvestni pivovarji iščejo namestljivih snovi, katere manj od hmelja stanejo. Tako so pokazale razne preiskave po Nemčiji, da se rabi narkotin, da rabijo jesenski podlesek. Veliko senzacijo je napravilo po Nemčiji, ko so v Lipsiji zasledili nekega „pan-carja", ki je za 10 mark dal recept, kako se more pivo napraviti brez hmelja in slada! Našli so se tudi taki tovarnarji esenc, ki prodajejo esenco za ponarejevanje piva.
Mnogo se porabi tudi glicerina, s katerim hočejo pivo storiti bolj sladko in popolno okusno, kakor da bi bilo jako bogato na ekstraktivnih tva-rinah. Nahajajo se tovarne, katere izdelujejo saharin iii sladčico iz sladkega lesa (sladke koreninice) in katero tudi rabijo po Nemškem za oslajevanje piva; tak pridevek vsaj zdravju ni škodljiv, pač pa glicerin, osobito če ni posebne kakovosti. Slab glicerin ima v sebi precej mravljinčeve kisline in tudi nekaj oksalne kisline. Tudi galun se rabi za dosego lepše čiste barve; galun je razjedljiv in zelo škoduje slaž-natim kožicam prebavnih organov. Naj bode dovolj o pačenju piva, katero se v naših domačih po pivovarnah pač pošteno vari in velja tu, da je mnogokrat boljše iskati domače blago, kakor pa iz tujine.
(Dalje slédi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. decembra.
^Notranje dežele.
jKri« v šoli. Sedaj se je pokazalo, da je v mnogih dunajskih šolah glasno križ delati že davno prepovedano in se te prepovedi še sedaj drž6 učitelji. Na treh ljudskih šolah pa že več let ne molijo pred šolo in po šoli. Pri tacih razmerah se pač m čuditi razdraženosti dunajskega katoliškega prebivalstva. Sedaj je pač umestno vprašanje, kdaj se bode vendar naredil konec tem žalostnim razmeram v dunajskih šolah.
Mladočehi. Razkol mej Mladočehi se zlasti sedaj ne bode dal zakrivati, kojeVašaty ustanovil svoj list. Prva številka tega lista je izšla brez programa, ker je državno pravdništvo konfisciralo program. Potem p& ta list že v prri številki napada zmerne elemente mladočeškega kluba in klub sam. Iz klubov bi se morali izbacniti nezanesljivi elementi, ne pa vabiti vdnj še vedno novih om&hljivcev. Iz vsega se vidi jeza Vašatyjeva, da njegova beseda vedno manj velja, čim bolj se vekša klub. Novi list je odločno protisemitsk, kar mu gotovo nikdo ne more šteti v zlo. Želeti bi le bilo, da bi s svojim vplivom preprečil bratenje z levico. Pa vsaj v tem Vašaty, žal, sam ni dosleden. Njegov list napada Žide, on pa zadnji čas na Dunaju večkrat podpira židovske liberalce proti vladi in konservativcem. Pa vsaj doslednost od nekdaj ni bila lepa lastnost Mladočebov.
Konference ogerskih škofov. Danes se začno konference ogerskih škofov v Budimpešti pod predsedstvom kneza-primasa. Škofje se bodo posvetovali, kako stališče naj zavzemo katoliki proti cerk-veno-političnemu programu sedanje ogerske vlade.
Ogerskemu ministerskemu predsedniku se je baje, ko je bil zadnjič na Dunaju, nekoliko posrečilo, pregnati nevoljo višjih krogov proti Madjarom zaradi znanih dogodkov. Dvor bajč v kratkem pojde v Budimpešto. — Seveda je še veliko vprašanje, če so res dobili na Dunaju kako zaupanje do Madjarov. Potovanje budimpeštanske de-putacije v Turin k Košutu pač nikakor ne more vzbujati zaupanja do Ogerske. Deputacija je nesla staremu revolucijonarju diplomo častnega meščanstva. Košut je pri tej priložnosti izražal nado, da bodo Ogri vse sile napeli, da dosežejo svobodo svoje dežele. Pod svobodo dežele je seveda Košut razumel odločitev Ogerske od Avstrije. Deputacija je seveda naudušeno pozdravljala Košutove besede. V tej deputaciji bila sta tudi dva magistratna uradnika, katera sta prisegla zvestobo vladarju. Ta dva gospoda nista nič pomislila, da se njuno počenjanje malo strinja z njuno službeno prisego.
Budgetna debata v ogerskem državnem. «boru se je v ponedeljek začela in, kakor kaže, bode še precej mirna. Dosedaj je bil jedin znamenitejši govor grofa Apponyi-ja, ki je vladi očital, da obrača premalo pozornosti narodni politiki. Madjarski narodni čut mora prešiniti vse javuo življenje. Govornik je zahteval, da se v vseh službah ozira na Madjare. Dalje časa je govoril tudi o državnopravnih razmerah in sedanji vladi očital, da ni zmožna, pridobiti Ogerski večjo samostojnost. Odgovarjal mu je ministerski predsednik Wekerle, ki je zagotavljal, da sedanja vlada zn4 dobro ceniti
%
narodno čuvstvo in ga nikdar prezirala ne bode, da pa vseh stvarij vendar ne more ogledovati le z narodnega stališča. Vlada bode pa v vsakem oziru sedaj lahko več storila, ko se je doseglo ravnotežje v državnem gospodarstvu, i »
Vitanje države.
Kriza na Francoskem. „Figaro" je objavila članek, v katerem trdi, da je Beinach pred svojo smrtjo imel posvetovanje z nekim jako kom-promitiranim Hertzem, Gl^menceauom in Bouvierom. Potem pa omenja, da je Hertz, ko je izvedel, da je Beinach mrtev, takoj odpotoval v London. Da bi sebe opravičil, je Clčmeuceau v „Justice" priobčil članek, v katerem pojasnuje vso stvar. Beinach je bil dne 17. novembra jako vznemirjen zaradi napadov po časopisih. Popoludne sta Beinach in Bou-vier drng za drugim prišla k njemu. Poslednjim je pravil, da je Beinach skoro blazen zaradi napadov po listih. On pravi, da njemu gre za življenje in smrt. Ti napadi se pa ne dajo ustaviti drugače, če ga Bouvier spremlje k Hertzu in ga prosi, da on porabi svoj vpliv za Beinacha. Bouvier je pa izjavil, da sam neče iti in tako sta se sporazumela, da koga vzameta seboj, in prišla sta prosit ujega. In šli so k Hertzu, kateri je pa rekel, da ničesa storiti ne more. Potem so šli k Oonstansu, ki je pa izjavil, da nema vpliva pri osebah, ki se tukaj bore. Na ulici so se ločili in Beinach je zaklical: „Zgubljen .sem!" „Gaulois" je izvedel, da dne 17. novembra je Beinach izvedel, da ga bodo tožili. Drugi dan je obletal vse vplivne republikanske osebe, da se proti njemu preiskava ustavi, ker sicer pridejo strašne stvari na dan. Ministri so že bili pripravljeni, ustaviti preiskavo, le pravosodni minister se je ustavljal. Bekel je, če se stvar potlači, da on odstopi in vso stvar razkrije. Ko je videl Beinach, da se preiskava ne ustavi, se je pa otro-val. Vsled teh izjav smo skoraj prepričani, da je finančni minister Bouvier nekaj prizadet in je zaradi tega že odstopil.
Prememba ustave v Bolgariji. Stam-bolov se je menda prepričal, da ni moč popolnoma odpraviti določitve o veri potomcev bolgarskega kneza. Najbrž se vlada boji nasprotovanja pravoslavne duhovščine. Zatorej bode vladna predloga določala da le prvi voljeni knez in pa njegov naslednik moreta biti katere vere koli, poznejši potomci se pa imajo vzgojiti v pravoslavni veri. Taka prememba ustave tudi zadošča za sedanje razmere. Ta stvar je za dolgo vravnana. Predno se bode ženil sin sedanjega kneza, se bode pač ustava še tako kedaj preminjala in se bode lahko vsa določba o veri kneževih potomcev izpustila.
Nemčija. V državnem zboru se sedaj vrši debata o novem vojaškem zakonu. Kakor se kaže, ni nobenega upanja, da bi bila vladna predloga vsprejeta. Katoliški centrum, ljudska stranka, soci-jalni demokratje in svobodomiselna stranka so se po svojih vodjah že izjavili, da ne bodo^ glasovali za vladno predlogo. Brez njih pa ni večine.
Izvirni dopisi.
Iz Šmihela pri Novem Mestu, IS. decembra. (Gluhonema šola; grdo obrekovanje.) Uboge šolske sestre de Notre Dame so tukaj pet let poučevale in vzgojevale gluhoneme deklice, in sicer s prav dobrim vspehom. Ena — Marija Su-steršič iz Velicega Podljubna — tako dobro govori, da človek komaj verjame, da je bila mutasta. Preteklo šolsko leto se je opustil ta pouk, ker gluhonemi otroci imajo večinoma prav revne roditelje, ki nič plačevati ne morejo, šolske sestre pa tudi niso v tako srečnem položaju, da bi mogle vsem dajati hrano brezplačno. Letos se je na prošnjo starišev, ki imajo gluhoneme hčere, zopet otvorila šola za gluhoneme in sprejme se vsaka deklica, za katero plačevati se roditelji zavežejo, ali katera dobi kako primerno podpioro ali ustanovo. Boditelji gluhonemih deklic naj ne zamudijo te prilike in, če so nbožni, naj prosijo pri slavnem deželnem odboru, da se njihovim gluhonemim deklicam podeli kaka primerna podpora ali ustanova, da se tako spravijo v zavod, v katerem se bodo v vsem potrebnem izobrazile.
Župnija šmihelska šteje 4000 prebivalcev in vendar do leta 1886 ni imela šolskega poslopja. Za vso obširno župnijo je bila najeta šolska soba, v kateri so bile štiri šolske klopi. Štiri klopi za žup-nijo s 4000 dušami I V čemer je bil &mihel dozdaj poslednji, v tem je zdaj eden prvih, ker ima dve taki šolski poslopji, da bi čast delali vsacemu mestu. Šolske sestre imajo v svoji hiši trorazredno dekliško šolo in poleg te tudi nadaljevalno šolo, katera se bo 8 časoma razširila na štiri tečaje. Nadaljevalna šola je za deklice, katere se hočejo bolj izobraziti, in za deklice, katere se hofejo pripraviti za izpit, ki se zahteva za vstop v pripravnico. I« šmihelske dekliške šole )e zdaj osem učenk na pripravnici.
Meseca julija nas je zapustil pridni in zaslužni gospod kapelan Marko Paktž ter je šel v Ameriko,
kjer zdaj misijonari. Tega dobrega gospoda je v Evropi napadel peklensko-zloben ženski jecik. Bes-nici na ljubo pa morami izjaviti, da je vse to, kar je ta hudobna ženska pripovedovala. grda laž in strašno obrekovanje. In ta grda laž je že preplavala široko morje in je prišla v oddaljeno Ameriko, kjer obrekovanemu gospodu greni življenje. Toliko v zadoščenje gospodu, po krivici obrekovanemu I
Anton Peter lin, župnik.
S Koroškega, dné 11. decembra. (Bes cari nthiacae.) Na dan slovitega koroškega „par-teitaga", ki ja prav „miroljubno" napovedal, da se imajo odslej Slovenci kar „na debelo" pometati iz dežele, poudarjal je priznani voditelj koroških laži-liberalcev, dr. L u g g i n , v neki celovški gostilni: da živi sedaj prav v „ e 1 i z i j a " ! V „eliziju" zivé sedaj po „parteitagu" tudi naših liberalnih časnikov „schriftleiterji". Kajti prav kakor jim veleva njih pristno liberalno srce, morejo sedaj udrihati po „bindišarjih" in mlatiti staro prazno slamo o — zatiranem nemštvu.
Temu revčku, — „nemštvo" imenovanemu, — na pomoč poživljajo starikave „Freie Stimmen" cd dnó 26. novembra t. 1. vse svoje pristaše, naj gredó, ne da bi se obotavljali, na delo zoper Slovence. Zlasti peče „schriftleiterja" omenjenega lista, da nemškutarija v Podjunski dolini noče več prospe-vati. Jadikuje, da vlada v Doberlivasi „der nationale Hexensabbath", in s znanim svojim blatom okidava narodno večino doberlovaškega občinskega odbora. Hkratu preveč bridkosti za „Freie Stimmen" je, da je v Doberlivasi sami nedavno zborovala podružnica sv. Cirila in Metoda, kajti zato je ves koroški „mir" v nevarnosti.
Sevé, so zopet slovenska duhovščina in slovenska župnišča („die Hochburgen einer masslosen Agitation") kriva vse nemčursko-liberalne nezgode. Liberalni vohuni zato pazno vohajo okoli slovenskih župnišč, in če kdo tudi le obišče bolnega sobrata, se le-to hitro in točno razglasi po liberalnih listih!! Tako propovedujejo koroški liberalci narodni mir!
Prav značilen za koroške razmere je neki dopis iz Beljaka v isti številki „Freie Stimmen" : „Die slavi8chen Einwanderer in Kärnten", ki je podpisan z „Ein deutscher Priester"!! Ze pred „parteitagom" objavila je beljaška „Deutsche Allg. Ztg." članek, ki je tudi podpisan „von einem höheren Geistlichen", zoper Slovence. — Namen omenjenemu dopisu nemškega duhovnika je: nemško duhovščino opravičevati, pred nemškimi liberalci, poudarjati, da je nemški duhovnik — naroden, in do dobrega okrcati „die slavische Hetzsucht"!! Dopis kar mrgoli neopravičenih sumničenj in napadov na slovensko duhovščino, kateri se očita, da vznemirja ljudstvo.
Smer dopisa označujejo sledeči stavki: „Eine gröisere Achtung dem deutschen Priester gegenüber, und der verderblichen (!) slavischen Einwanderung an« den angrenzenden Ländern ist Einhalt gethan, denn dass von dort die Vollblut-Wühler (!!) herkommen und diese ihre Hirngespinste (!) von einem „Königreich Slovenien" den Kärntner-Slovenen aufzudrängen (?!) suchen, steht ohne Zweifel fest (??). Diese Wühlarbeiten (!) werden noch erläutert, wenn man bedenkt, wie aus einem oft gutmüthigen Slo-venen nach Absolvirung der theologischen Studien ein fanatischer (!) Vertheidiger seines angeblich (!) hartbedrängten Volkes wird." .... V tem smislu piše tedaj „nemški duhovnik". Pisava, podla in laž-njiva, pač najjasneje dokazuje mišljenje dotičnega „duhovnika" ?
Obširneje odgovarjati na navedeno natolcevanje zdi se nam odveč, ker se dotični obsoja sam dosti. Odgovoril mu je pa v „Freie Stimmen" nek dopisnik iz Zgornje Koroške, ki v dopisu „Die Slavisirung des Kärntner - Clerus" pöje slavo „dem wackeren deutschen Priester, der ... die Wühlarbeit der hiesigen slaviscben Hetzapostel im Priestergewande ein wenig bloslegte, dieselbe verurtheilte und entschieden zurückwies."
Dalje poudarja, da tako, kakor ta nemški duhovnik, misli .večji del" („der grösste Theil") nemške duhovščine!! No, če je temu res tako, — in znane resnicoljubne „Freie Stimmen" morajo to vedeti, — potem smo na Koroškem res že daleč prišli!
Isti dopisnik pa famoznemu nemškemu „duhovniku" prav s suhimi besedami tudi poté, n»| se nikar ne nadeja, da bodo koroški liberalci morda
milejši ali prijaznejši ravnali z nemško duhovščino, kajti njihovemu „liberalizma" nik&r ne ugaja du-hovski stan, temveč le — učiteljstvo!
(Dalje sledi.
S Primorja, 14. decembra. (Zadnji akt v ž a I o i g r i S c h a e d I e - B a r č i c.) Pred malo dnevi bila je tukaj sodnijska obravnava za-volio znanega dvoboja mej Schaedle-jem in dr. Er. Barčič em ml., v katerem je zadnji padel. Schaedle je bil obsojen na dva meseca ječe, ako mu višji sodnija kazni ne odpusti. Ne bi vam o tem poročal, da ui vendar eukrat dvobojnik kaznjen in ker je ta dvdboj imel toliko žalostnih nasledkov. Napovedan je b'l zato, ker je baje dr. Barčič razžaljivo govoril o veteranskem društvu, čegar predsednik je bil Schaedle.
A vsa stvar, kakor se je tčdaj govorilo, bila je neumnost. Ali kdor išče, najde; tako je našel tadi mladi in nagli dr. Barčic svojo smrt in prizadel je svoji družini veliko žalost. Bil je edini sin hrvaškega poslanca Barčica, reškega patricija, stare rodbine. Trpeti je moral oče ž njim, dokler je bil živ in ko je umri. Mladi dr. Barčič in njegov sekun-dant dr. L. sta namefavala že pred nekaj leti prestopiti k pravoslavnim. Naša cerkev ne bi bila s;cer nič zgubila, a žalostno je vendar.
Sprevod je bil tedaj impozanten, se ve le bolj zavoljo spoštovanega očeta, a brez duhovna. In to ni šlo v glavo Bečanom, ki so vajeni, tudi cerkev za pompo rabiti, in tudi zato jim je bila ta odsotnost duhovna neljuba, ker je ves dogodjaj res sentimentalen in je tudi v nasprotnikih sočutje obudil. Župnika so radi tega meščani nekdaj izsikali, ali v tem je vendar le prav imel, čeravno jo je v mnogem nelepo zavozil.
Potem pokazala se je še temnejša stran tega dogodka. Ker ni bilo mogoče, imeti v katol. cerkvi slovesnih zadušnic, obrnili so se prijatelji pokojnikovi do pravoslavnega popa. Mislim, da se že tega sramujejo. In v pravoslavni cerkvi opravil jim je pop slovesno „parastos" in tud grob, čujem, da je šel blagoslovit ta čuden gospod.
Značaj Bečanov in več ali manj v Primorju je tak, da se mora žalost in sočutje na neki zunanji način pokazati, a žalibog, da so se v tem slučaju od tega tako daleč zapeljati pustili. A kriv je mnogo tudi verski indiferentizem. Pa pravoslavni pop je tudi čuden svetnik. Ne samo v tem slučaju, ampak čujem, da prav rad blagoslavlja razne stvari, katere mu ravno katoličani nosijo — neki „pravoslavni" rekel je, da Kranjci — a morebiti eni in drugi, ker pravoslavni v teh krajih sploh katolikom pravijo: Kranjci.
A čisto lahko je, da je tudi pri Kranjcih, Slovencih, to praznoverje vkoreninjeno, da blagoslov vlaškega popa pomaga. V tržaški biskupiji, čujem, da ordinarijat pazi na to, in uvrstil je ta prestopek „inter reservata". Morebiti ne bo škodilo, da duhovniki opozori ljudi v bližinah razkolnikovih, da se te grešne navade vzdrže.
Socijaliie stvari.
Češka zapadna železnica se bo menda kmalu podržavila. „Politik" poroča namreč, da preračunavajo v kupčijskem ministerstvu, koliko bo nesla železnica, če se vpelje v državni cenik; od tega bo odvisno, koliko bo država ponudila zanjo. Zanimivo je, da vsi priznavajo, da bo po državnem ceniku odpadlo najmanj 20°/0. Seveda: privatne družbe skrbe zase, ne za občni blagor; saj prav tisto opažamo pri južni železnici.
Kako se bodo obrestavale v bodoče državne rente? Države potrebujejo obilo denarja; zato so bile in so sedaj še mnogo bolj odvisne od denarnih mož, od tistib, ki kraljujejo nad milijoni ne ljudij, no goldinarjev. H kratu pa država ne more s svojim denarjem tako zapletati se v špekulacije, kakor privatniki in vse to vpliva, da so obresti, katere ona plačuje svojim dolžnikom, primeroma majhne. Zgodovina nam tu daje jako zanimive podatke. L'beralni „šviudel", ki je vsplodil nebrojno najraznovrstnejih podjetii, je leta 1878 provzročil grozni k r a h. Renta je nesla tedai krog 23/4/%; me) tem ko je I. 1870 nesla skupna rent» 7-22%. Od I. 1873 so se sicer obresti počasi dvigale, a sedal daje skupna renta vender le 4 28; avstr. zlata renta 4.14 (I. 1870 € 79%). ogt-rska zlate rent» 4.22°/0 (1. 1870 7'9°/0). A tako ne bo ostalo. Kaker vse kaže bodo po vrav-navi valute obresti znašale k večjemu 4— Brez dvojbe se bode tedaj mnogo zgubilo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. decembra.
(Nadvojvoda Franc Ferdinand d' Este,) podal se je včeraj na daljno potovanje po širnem svetu. Včeraj ob l/t6 uri pripeljal se |e skozi Ljubljano. ObČiostva se je mnogo zbralo na kolodvoru. Vlak se je ustavil nekaj časa, a nadvojvoda ni govoril z nikomur »med občinstva.
(Seja mestnega sveta ljubljanskega.) V seji mestnega zbora dne 13. t. m. sklenili so mestni očetje, da za novo gimnazijsko poslopje prepuste naučni upravi štiri prostore za stavbišče, in sicer: 1. dve tretjini nekdanjega Jalenovega, sedaj mestnega zemljišča na Resljevi cesti; 2. mestno zemljišče poleg parnega mlina, to je, nekdanji živinski semenj; 3. travnik ob Lattermannovem drevoredu, med novo Tržaško in podaljšano Knafljevo cesto, blizu proge južne železnice; 4. mestno drevesnico poleg Kolizeja. Pri debati o tem predmetu se je j oglasil g. podžupan Vaso P e t r i č i č , rekoč, da z ozirom na mestne finančne razmere ne more pri- | trditi predlogom g. poročevalca. Po drugih mestih, j n. pr. v Gradcu in Mariboru, je naučna uprava > zgradila šolska poslopja, ne da bi bila tirjala od i mest brezplačnega stavbišča. Isto naklonjenost pač > sme tudi Ljubljana pričakovati od vlade; zato on \ nasvetuje, naj se staro gimnazijsko poslopje podere in na tem mestu polagoma zgradi novo gimnazijsko poslopje. — Mestni odbornik dr. B 1 e i w e i s izjavlja, da bode glasoval za predloge poročevalčeve, | ter stavi resolucijo za prostorno zgradbo. — Mestni odbornik Prosenc z veseljem pozdravlja sklep, da se ima zgraditi tolikanj potrebno poslopje za gimnazijo; mestni zbor naj torej to stvar pospeši s tem, da brezplačno prepusti stavbišče. Vendar se njemu ne zdi nobeden ponudenih prostorov priporočila vreden; zato stavi predlog, naj mestni zbor kupi v ta namen Zenkerjevo posestvo ter je ponudi naučni upravi proti temu, da izroči mestu v posest sedanje gimnazijsko poslopje. — Mestni odbornik Hribar zagovarja predloge poročevalčeve. — Mestni odbornik vitez Zitterer želi, da se ob jednem preskrbi tudi prostori za licejalno knjižnico. — Po dovršeni debati so bili, kakor smo že omenili, vspre-jeti predlogi združenih odsekov v smislu poročevalca Hraskega. — Društvo za zgradbo „Narodnega doma" v Ljubljani prosi mestni zbor, naj mu za zgradbo novega poslopja prepusti v Lattermanuorem drevoredu travnik med vojaško bolnišnico ¡n novo Tržaško cesto, ter ponudi za ta prostor 5000 gld. Mestni zbor je vsprejel to ponudbo. — Gospej pl. Zhuber-jevi se prepusti mestno zemljišče za uršulinskim vrtom med Rudolfluumom in novo Tržaške cesto s pogojem, da v šestih letih zgradi na tem zemljišču lepih dvonadstropnih hiš.
(Zaveze slovenskih posojilnic.) Danes 15. t. m. ima društvo „Zaveza slovenskih posojilnic" v Celju svoj redni letni občni zbor pod predsedstvom državnega poslanca g. Mih. V o š n j a k a.
(„Edinost" in radikalizem „Rim. Katolika".) Zadnja „Edinost" ne more nikakor umeti, kako more „Slovenec" od 12 t. m. še vedno priporočati „Rimskega Katolika", kateri odločno ot.sojuie Ho-henwartov klub zaradi njegove nedoslednosti, prevelike zmernosti in tudi neznačajnosti nekaterih njegovih članov, ker je dosedaj „Slovenec" vendar le na v se pretege z a g o v arj a 1 omenjeni klub. „Ediuost" pravi: S tem je vrhni voditelj „lige" obsodil naistrožje glasilo iste „lige". — Da „Edinost" potolažimo, izjavljamo, da je „Slovenec" mnogokrat izražal misel, naj bi se vernomisleči katoliki vseh narodnostij v državnem zboru zbrali v jeden katoliški klub. Dokler se pa ta naša želja ne uresniči, naj ostanejo naši poslanci v omenjenem klubu, v katerem vendar le več dosežejo, kakor pa, ko bi se združili z Mladočehi ali pa recimo —■ tudi z najnovejšimi jugoslovanskimi separatisti. Rajši vidimo svoje poslance na strani grofa Taaffeja, negu na strani uemško-liberal-nega Pienerja. „Edinost" nai ima pred očmi, da je „Rimski Katolik" strokoven list, ki razpravlja vprašanja načelno, „Slovenec" pa je političen duev-nik, ki mora računati z deianjskimi razmerami, j tedaj ji bode jasno, da sta „Rimski Katolik" in | „Slovenec" tudi v tem oziru složna v načelih, j „Vrhni voditelj lige" ni torei najstroži.- obsodil j [glasila iste lige", pač pa <-e je „Edinost" sama najbolj obsodila iu optkla, ker je v njenem skle- , panju o tej stvari ni vodil razum, marveč le stran-
karsko, pri katerem ima prvo besedo strast, a zadnjo — razumi
(Z Notranjskega) se nam poroča: K kroniki „brezdomovineev" — gledd družbe sv. Mohorja. Toliko naj opomnim, da se ne pozabi. Pregledoval sem društveni koledar, zanimala me je vzlasti stran 113. in 114., tam stojita dnhovniji Št. Peter in Trnje vpisani. Radoveden sem bil, kako sta se obnesla službujoča kurata in tolikokrat klevetovana „brezdomoviuca" za družbo. Od obeh se je spomladi pisalo v „Slov. Narodu", da nista vredna nekemu „velezaslužnemu narodnjaku, krčmarju in kramarju" odvezati jermena od čevljev. Kaj sta storila? V Št. Petru znaša število društvemkov tek. leta družbe sv. Mohorja 74, a v Trnju 54 — a lansko leto in poprej v Št. Petru 46, v Trnju 41. — Živeli „brezdomovinci" !
(Drnžba sv. Vincencija t Gorici) imela je občni zbor dne 11. t. m. v bogoslovnici. V Gorici imamo zdaj dve kouferenciji: sv. Hilarija in pa sv. Ignacija in Vida. Zadnji je občevalni jezik slovenski. Zal da ni mej občinstvom pravega navdušenja, posebno pa je oslabela konferencija sč slovenskim občevanjem. G. predsednik se je hvaležno spominal umrših članov, katere so komaj nadomestili nekateri novi. — Veselo poročilo pa je prečital zboru preč. g. dekan Filipič iz Ločnika o delovanju male podružnice v oni vasi. Iz poročila je bilo razvidno, da so konferencije koristne in potrebne tudi po trgih iu vaseh. — Monsignor Alpi je s preprosto pa vneto zgovornostjo naslikal, kako zares vredni in potrebni so ubožci naše krščanske ljubezni in apostoljske gorečnosti. — Dr. Pavlica je opominal malo krdelice slovenskih članov naj zvesti ostanejo in izrazil željo, naj bi se ta iz krščanske ljubezni porojena družba razširila tudi po slovenskih krajih goriške dežele, kjer do zdaj niti jedne konferencije ai. Castitamo p. n. predsedništvu, da si je izbralo bogoslovnico za zborovanje, kar tako imajo priliko tadi gg. bogoslovci spoznavati in ceniti t» velekrščansko dražbo. — Bog obudi mnogo prijateljev sirotam in vbožcem !
(Imenovanje) Blg. g. Alojzij Lasciach (Laščak) do zdaj c. kr. komisar okrajnega glavarstva v Gorici imenovan je namestništvenim tajnikom v Trstu, kamor odpotuje še ta teden. G. Laščak je bil v Gorici jako priljubljena oseba, strogo objektiven in nepristranski uradnik. Posebno so hvalili njegovo točnost in delavnost. — Slišali smo, da so nekateri mestni očetje po smrti mestnega tajnika Favetti-ja naprosili g. Laščaka, naj bi prevzel mestno tajništvo, kar pa je mladi gospod odklonil. Kmalu za tem došel mu je poziv v Trst. — Na njegovo medto pride g. I. Princič iz Lušina rodom Goričan.
(Za slovensko Alojziievišče) nabral je preč. g. dekan I. S k o č i r v Devinu pri svoji duhovščini 150 gld. Bog plati!
(Odbor cecilijanskega društva) za Goriško ima sejo dne 15. t. m. v Gorici.
(Slavljenje papeževega jnbileja v Gorici.) Katoliško politično , društvo je sklenilo slovesno obhajati papeževo slavite dne 19. februvarja 1893. — Cč. gg. bogoslovci pa bodo praznovali isti veseli dogodek dne 12. februvarja 1893.
(Goriški deželni odbor) je naložil davek na alkoholičue pijače, ki se na drobno prodajejo in sicer 1. od piva po 50 kr. od hktl.. 2. od žganja (55°) po 18 kr. od litra, 3. od slabšega žgania po 10 kr. od litra. — Za celo deželo je klicna cena za pivo 4850 for., za žganje 20.000 for. Za pojedine okraje so jako zanimive številke n. pr. za ajdovski okraj: za pivo 160 gld za žganje 1000 gld.; za okolico goriško za pivo 50 gld., za žganje 600 gld.; za kanalsko okraj za pivo 20 gld., za žganje 300 gld. (!); za tolminski okraj za pivo 90 gold., za žganje 4000 gld. (!!); za cerkljanski okraj za pivo 45 gld., za žganje 350 gld.; za komenski okraj za pivo 160 gld., za žganja 400 gld.; za bolški okraj za pivo 70 gld., z» žganje 3100 gld. (!); za sežanski okraj za pivo 160 gld., za žganje 400 gld.; za Gorico za pivo 3000 gld., za žganje 3100 gld. — Vse te novce bodo izplačale žuljave roke ubožnih slovenskih delavcev Naj bi rajše kupovali kruba in mesa. — Ponudbe imaio se prijaviti do 26. t. m.
(Iz Celovca,) z dne 14. dec. : Živimo sedaj v času — uniform ; zato se pa ne čudimo pjsebuo, da je tudi naš mestni odbor sklenil utakniti magi-stratske uradnike v uuilorme. Ali „čuditi" se moramo temu, kakšue so te uniforme. Videči uradnika v njih mislili smo uehote, da imamo pred sabo ka-kega — p r u s k e g a „eksercirmojstra". Piklbavb
doslej sicer še nismo videli, a „čudili" bi se ne več posebno, ko bi kakega lepega jutra tudi to prusko specijaiiteto srečali na celovških ulicah ! Je pa tudi treba našim mestnim uradnikom te pruske uuiforme ! Zadnje dni šel je itak, da smemo verjeti jadikavirn „Fr. St.u nemški značaj Celovca rakom žvižgat, morda ga spravijo zopet na dan — tuje uniforme !
(Koze.) Poroča se nam: Na Božjakovem v metliški fari je šola zaprta radi koz. Umrl ni še noben ca njimi tam gori, pač pa je umrla ena žena za kozami v Metliki. Hudo so razširjene po sosednem Vlaškem. Zato pa je bil prepovedan Miklavžev semenj v Metliki. Prišlo pa je vendar mnogo ljudij, ker niso znali za to. Prepovedali so namreč semenj le dva dni poprej.
(Celligoi, predsednik sodišču reškemu,) je umrl. Odvetniki so sklenili, da mu položi na krsto venec s hrvaškim in laškim napisom. Odvetnik Ratkovie pa je zahteval, da mora biti napis tudi madjarski; a drugi so to vžaljeni odbili.
(Telovadno društvo „Celjski Sokol") ima v soboto dne 17. decembra t. 1. v čitalniških prostorih občno zborovanje za 1. 189 2. Začetek ob 8. uri zvečer. Na duevnem redu je: Nagovor staroste, poročilo tajnikovo in blagajnikovo, volitev novega odbora, razni predlogi. K zborovanju vabi izvršujoče in podpirajoče člane v kolikor mogoče velikem številu	odbor.
(Jngoslav. akademija, razred fllozofsko-jnri-dični,) imela je dn4 14. decembra ob 5. uri javno sejo, pri kateri je bral pravi član dr. Fr. Vrbanic o življenju in delih rajnega dr. BI. Lorkoviča. K 25. letnici njeni dostavljamo še to-le: Akademija je izdala 220 knjig, 8 je dala podporo, 13 jih je prevzela; tedaj je skupno 241 knjg. — Prvo četvrt stoletja je imela 117 članov; mej njimi 46 Hrvatov, 15 Srbov, 7 Slovencev, 3 Bolgare, 20 Cehov, 15 Rusov, 4 Poljake, 4 Nemce, 2 Francoza in 1 Laha.
(Judovski advokatje na Dunajn.) Na Dunaju je vseh advokatov 681, od teh je — 394 judov; advokatnih koncepiieutov je 560, od teh 510 judov ! I
(Včerajni kralj.) Pariški „Figaro" pripoveduje o kralju Milanu zanimivo povestic". Milan sedaj jako rad lazi po delavnicah slikarjev. Neki dau gre v vas k umetniku, pri katerem je že večkrat bil. Slikar vpraša slugo, ki ga je poslal gledat: kdo zvoni? Sluga mu nato pravi: T sti no — oni — kako čem reči — včerajni krali (le roi a hier).
Telegrami.
Dunaj, 14. decembra. V budgetnem odseku je izjavil danes pravosodni minister, da zelo obžaluje, da se češka zaupnika ne udeležujeta del komisije za novo razdelitev okrajev na češkem. Ta nedostatek se bode popravil s tem, da deželni odbor in deželni zbor pretreseta nasvete te komisije. On bode z veseljem vse storil, da pridobi češka zaupnika, da se udeležita posvetovanj. Zastran sklepa deželnega zbora, da se sprava odloži, je omenil minister, da vlada mora tako daleč, kakor je mogoče, izvesti to, za kar se je zavezala. Nobenega povoda ni, da bi stvar v nemar pustila. Jezikovna naredba se pa more premeniti še le, ko se dovrši nova razdelitev okrajev.
Dunaj, 15. decembra. Vlada je zbornici predložila centralni računski sklep za 1891. leto. potem zakon, s katerim se
umaknejo iz prometa dva- in četrtgoldinarski srebrni denarji. Rainer in tovariši interpe-lujejo zastran ukaza z dne 3. decembra, s katerim se je mestu Celovcu zaukazalo v prenesenem delokrogu vsprejemati slovenske vloge in jih tudi reševati. Interpelantje vprašajo, je li minister vnanjih stvarij pripravljen po novih poizvedbah priznati čisto nemški zna-j čaj celovškega mesta. Zbornica je brez debate j vsprejela zakon o številu vojaških novinoev, potem pa začela debata o budgetnem provi-zoriju. Kramar je izjavil, da Mladočehi glasujejo proti budgetu, ker se boré proti vladi. Ne boré se pa proti desnici. Pripravljeni so pa, takoj vstopiti v desnico, če se varuje avtonomistični program, avto-nomistična večina s centralistično vlado pa ni mogoča. Poslanec Šuklje obsoja postopanje levičarjev in pravi, da je izjava Javorskega izvirala iz politične modrosti. Potem je govornik navajal pritožbe Slovencev, s katerimi je sprava lahko mogoča, kajti ne zahtevajo nobenega državnega prava in stojé na ustavnih tleh. Govornik se potožuje, da parlamentarni stroj ne gre dalje, ko že socijalizem vzdi-guje glavo. On zatorej zmatra za dolžnost glasovati za budget. ! Sofija, 15. decembra. „Agence Balca- j nique" konstatuje, da je javno mnenje s prva nezaupno vsprejelo nameravano spremembo ustave, da pa sedaj spoznava, da je sprememba potrebna, da se utrdi dinastija in ohrani mir. S spremembo člena 38. se bode olajšala ženitev kneževa. Misli se, da je nevesta že izbrana in se v kratkem objavi.
Berolin, 14. decembra. Državni zbor je izročil vojaško predlogo komisiji 28 članov in vsprejel predlog Liebermanov, da se ustavi kazensko postopanje proti Ahlwardtu.
Pariz, 14. decembra. Tirarda, ki je sedaj pri novčni konferenci v Bruselju, so vprašali telefonično, bi li prevzel finančni portfelj. On je odgovoril, da prevzame.
•¡'utrli •
1*2. decembra. Ema Aimera, namiljena sestra, 27 let, Kravja dolina 11, jetika.
V bolnišn ici:
11. decembra. Helena Stupca, delavka, 63 let, eindat. preurit.
12 decembra Frančiška Zaveru, gostija, 57 let, catbarrus : intesticulus.
Tujel.
13. decembra.
Pri Mnliiu: Kurka ; Makesch, Lewy, Hendl, Kary, Pressburger, Tantler, Deibler, Bernfeld, Looss, trgovci; Johl, potovalec, z Dunaja. — Neuman; Biršič, zasebnik, iz Gradca.
—	Morgenstern, trgovec, iz Trsta. — Rossman, stavbeni asistent, z rodbino iz Celovca. — Stegmiiller, trgovčeva soproga, iz Solnograda. — Strieel iz Novega Mesta.
Pri Slonu: Granzner, stavbeni svetnik; Manheim, trgovec; Edlstein, potovalec, s soprogo, z Dunaja. — Leder, višji nadzornik; Gnad, podpolkovnik-avditor, iz Gradca. — Wortman, lastnik tovarne, z Beke. — Lang, posestnik, in Lang, poročnik, iz Pulja. — Seeleritz, rudniški nadsvetnik, iz Celovca.
—	Rudolf iz Trsta. — Muller iz Prage. — Dante iz Verone.
Pri bavarskem dvoru: Michitsch iz Gotenice. — Samide, trgovec s konji, iz Starega Loga. — Kittinger iz Anzenbach-a. — Pretnar iz Nove Štifte.
Vr«m«nHbo nporocilo.
Srednja temperatura 1'1°, za 21° nad normalom ^fli	HA
J. BENDIK v Št. Valentinu pri Steyru
jedini izdelovalec novo izumljene c. kr. privilegovane
svetle tinkture za usnje,
s katero se naredi svetlo (zlika brez krtače) usnje na konjskih komatih, vozovih, usnje za čevlje in galanterijsko usnje, priporoča ta svoj izdelek, kateri se rabi ne le pri c. in kr. vojaštvu in velikih transportn h podjetjih na Dunaju, temveč tudi v hlevih cesarskih visokostij že več let.
priy	Nadalje priporoča ravno
K^L lili	isti za nepremocljive čevlje svojo.
JnK.'flil A V» fr slavnoznano 377 10—10
nepremočno mast za usnje,
ki daje usnju posebno mehkobo-in se rabi celo pri najvišjem dvoru.
Cene: Svetla tinktura za usnje kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklt-nica štev. 1 — 80 kr., št. 2 — 40 kr., št. 3 — 20 kr. SfgS^SSR^V'XyV	Nepremočna mast za
^ ž-ESiF	usnje kilo 80 kr.. »/. kilo 40 kr.,
r- ■■vßi.A^Sas.^',.^ ttt kjlo 20 kr., »/. kilo 10 kr.
Prodajalci na drobno in vojaki dobö rabat.
Da se izogneš prevaram glej na ime „J. llendik v Št. Valentinu", ki je na vsak»m ko-n.
V Ljubljani je prodajeta Schussnig & Weber, v Cel j u Tanner in Stieger, v Mariboru Holasek in Marti nz.
IV» ]>rodaj je za nizko ceno jedna že rabljena, a dobro ohranjena
in štiri manjše viseče svetilnice.
Velika svetilnioa primerna je za gostilničarje ali večjo dvorano, manjše za obrtnike.
Več izve se v upravništvu „Slovenca". 482 9
Dunajska t> o r
Dni 16. deoembra.
Papirna renta 5%, lo% davka ....	97	gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	97	,
Zlata renta 4%, davka prosta.....116	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	981	„
Kreditne akcije, 160 gld........314	„
London, 10 funtov stri........120	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100 ..............59	„
75 30 10 50
70 05 57 68
kr.
Dni 14. deoembra.
Ogerska zlata renta 4%.......113 gld.	GO
Ogerska papirna renta 5%......100	„	45
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	141	„	50
5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	154	„	50
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....188	„	50
Zastavna pi8maavstr.08r.zem. kred. banke 4%	96	„	—
Zastavna pisma „ „ 4l/, *	100	„	50
Kreditne srečke, 100 gld.......194	„	—
St. Genois srečke. 40 eld.......66	„	50
kr.
a.___
Ljubljanske srečke, 20 gld....... — — kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17	„ 80 „
Rudolfove srečke, JO gld.......24	. — „
Salmove srečke, 40 gld........66	„ — „
Windischgraezove srečke, 20 gld.....58	. — ,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 149	„ 50 .
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2802	„ 50 ,
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 91	„ 76 „
Papirni rubelj.......... 1„19„
Laških lir 100 ■ ■ ■ ....... —	„ — „
Žrebanje dne 2. januvarija.
Dunajske komunalne promese
a gld. 31/« in SO kr. kolek. Glavni dobitek «OO.OOO gld. avstr. velj.
Kreditne promese k gld	50 kr
Glavni dobitek 150.000 gld. av. v. jPV Obe Tknpe le 81/« goldinarja.
List „Mercvir".
Zanesljiva infbrmaoija O stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločiluih pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustni brezplačno.
Celotna naročnina i portno poiiljatvljo vred gld. 2 60.

Menjarnična delniška družba
MERCUR
Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilfirstrisia 74 B.
U
Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr Ivan anii.
Tis atolišk ir*  Lia