L E T O ’£X X , številka 11, 29. maj 1 9 9 8 Cena 2 5 9,0 0 SIT Z GO R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS Intervju: akademski slikar Alojz Zavolovšek Tema meseca: Poroka Zadruga mozirje Z.O.O MESEC JUNIJ! SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU! ZA VAS SMO PRIPRAVILI TUDI MESEC UGODNIH NAKUPOV V VSEH TEHNIČNIH POSLOVALNICAH * TELEVIZOR VOJAGER 51.......... * TELEVIZOR ART LINE 63..........89.900 * TELEVIZOR ART LINE 70 .99.990 * VIDEOREKORDER PHILIPS VR 171..(^37900^) * HLADILNIK GORENJE R 142 .....35.000 RADIO DVOKASETNI FIRST.........C^%990j) * ŠTEDILNIK GORENJE 3 PLIN + 1ELEK..69.200 * KOLESA GORSKA OD 20 COL DO 26 COL.... . OD C20900}- 29.900 VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA ^MIZARSTVO Vrata so lamelirana, notranja iz treh slojev, vhodna iz petih slojev, les smreka, jesen, javor, bukev, hrast. Prednosti: močna konstrukcija, dobra toplotna in zvočna izolacija, možnost različnega oblikovanja z minimalnim povišanjem cene. Robnik Janez s.p. Krnica 33, 3334 Luče ob Savinji tel & faks: (063) 844 501 Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine POLETITE V TANDEMU! Izkušeni piloti DJP Finesa Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih relacijah: * Golte (Medvedjak) - Mozirje..4000 SIT * Golte (Medvedjak) - Rečica.4000 SIT * Golte (Stari Stani) - Ljubno.4000 SIT * Lepenatka - Gornji Grad..4500 SIT * Semprimož - Gornji Grad...3000 SIT * Logarska d. (Klemenškova domačija)..4000 SIT 1 * Velika planina - Podvolovljek.4000 SIT Izbor relacije je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno stezo, najem opreme in nezgodno zavarovanje. Rezervacije in informacije: 063/843-296 ali 0609/625-960 OSREDNJA KNJIŽNICA \ \\X\ vo\ \sNs. x\\\ SSSn. ' ISSN 0351-8140 \\\V N\\0 V\'v\ NV\\. v \\ ^v\ Izhaja vsak drugi petek Ustanovite^.-, ' Skupščina občine Mozirje Izd^jatetj: !n\v\ Savlpjske novice, Franci Kotnik s.p., \V Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, .. . faks: 063/833-210\ \\\ žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik v\ ' Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, Benjamin Kanjir, Vida Skok, Uroš N Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard ' Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna . Banjevič, Kmetjjska svetovalna služba, Zavod za gozdove '\\\ Tajnica uredništva: . Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava: Tomaž ' Pajk ' -NV-, '\\\\ xnNx \V\\ Trženje: \ WV- \\j\v N/\\V ' Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 , Naslov uredništva: Savinjske novice Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 Faks: 063/833-210 E-pošta: savinjske.novice@siol.net Internet: http//:www.lnetia.eunet.si/savinjske-novice Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT .. . Tisk: IGEA d.o.o. Nazarje Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. \ Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za nasledile polletje. Ko berete ta uvodnik, je do začetka naše družabneprireditve ob30-letnici Savinjskih novic ostalo le še nekaj ur. Organizacijske priprave so končane, zdaj je čas za slavje. Ena od starejših naročnic mije pred dnevi dejala, da sicer veselje ob jubileju deli z nami, da pa se prireditve ne bo udeležila, ker je program namenjen predvsem mlajši (mladost-kako relativen pojem!) populaciji, poleg tega pa se bo vse skupaj dogajalo v dokaj poznih večernih urah. Z njenim mnenjem sem se delno strinjal injo hkrati potolažil, da “uradna" proslava ob 30-letnici Savinjskih novic v obliki slavnostne akademije sledi šele oktobra in takrat bodo zagotovo izpolnjeni vsi pogoji, da seje tudi sama udeleži. Medtem se nezadržno bliža mesec junij, kar med drugim pomeni konec tekočega šolskega leta. Zato so šolarji in dijaki v teh dneh gotovo precej “na trnih", ko gre zapreverjanje znanja in zaključevanje ocen. Meseca junija se bodo v skladu s tradicijo začele tudi znane turistične prireditve po dolini, občina Gornji Grad bo praznovala občinskipraznik, junijsko toplo vreme pa je nadvse primerno tudi za poroke. Zato smo se v tokratni številki lotili teme meseca prav s to vsebino in upamo, da bomo kateremu odparovpom-gali s kakšnim uporabnim nasvetom. Želim vam prijetnih 14 dni do prihodnjega snidenja na časopisnih straneh! -- - (£)trideja VrhŽr hram na strani 32 IZ VSEBINE: \V\V \\\\ ■ \0\\ N\\X \V\\ vOv\ Šoštanj: Predstavitev blagovne znamke Zlato zrnb^.^^^' ERA Velenje: Cilj: sodobno mednarodno Prihova, Nazaije: V nedeljo, 21. junija, na referendum .,.„...„.,1......... 8 TD Rečica ob Savinji: Letošnje leto brez zlatih želodcev ....10 SLS - podružnica Zgornja Savinjska dolina: Zadovoljni z delom v ' minulem letu Mozirjei'^^^o^ Srečanje borcev V. prekomorske brigade.. .. 13 Razstavišče Veronika Kamnik: Horvat 8e Shakespeare .15 Akademski slikar Aloj z Zgodovina in narodopisj e: Tema meseca: Odbojkarski klub Zgornja ; Savinjska: ^ o' Prvo mesto z grenkim priokusom^^,^-•• • • •••' 35 Upravna enota Mozirje: Predstavitev novosti iz zakona o varnosti cestnega prometa....38 Za razvedrilo: Zadrečke norice 44 NASLOVNICA Ženski pevski zbor Bočna pod vodstvom Jožeta Venišnika Foto: Sašo Bernardi Šoštanj Predstavitev blagovne znamke Zlato zrno Poslovna skupnost Zlato zrno in Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje sta v ponedeljek, 18. maja, v vili Široko v Šoštanju pripravili predstavitev slovenske blagovne znamke za teletino “Zlato zrno”. Kot smo v Savinjskih novicah že poročali, zagotavlja blagovna znamka Zlato zrno poleg ostalih normativov konstantno kakovost teletine znanega slovenskega porekla. Živali so pitane po posebni tehnologiji s krmo domačega izvora brez antibiotikov in drugih dodatkov, ki niso dovoljeni v prireji mesa. Teleta se pitajo na višjo težo, ki mora doseči najmanj 195 kilogramov oziroma največ 270 kilogramov ob zakolu. Blagovna znamka se zagotavlja skozi celoten proces in se začne z rejo (odbira kvalitetnih telet različnih pasem, nadaljuje s predelavo (poseben način klanja in razkosavanja mesa) in končaš prodajo z natančno oznako kakor tudi ustrezno gostinsko ponudbo. Za uvajanje dr. Mihael Gajster, se teletina pod blagovno znamko Zlato zrno pojavlja na slovenskem trgu približno leto dni. Od klasične teletine, ki jo poznamo po bledi barvi, se na pogled razlikuje po manj bledi, rožnati barvi, glavna razlika pa je v boljši sestavi mesa (\eč mineralov, zlasti železa, in manj maščob). Dr. Gajster je ob tem napovedal tudi novo blagovno znamko Zlati okus za meso slovenske mlade govedi. Po podelitvi licence Zlato zrno kuharskemu mojstru Francu Krušiču in restavraciji Jezero ter članske lis- Tudi udeleženci predstavitve iz naše doline so se prepričali o odličnosti teletine Zlato zrno (foto: KF) blagovne znamke se po Sloveniji organizirajo nosilci, ki pokrivajo enaka območja kot gospodarske zbornice. Poslovna skupnost Zlato zrno je bila v okviru Poslovnega združenja prehrane Slovenije s sedežem v Ljubljani ustanovljena novembra 1996. Konec februarja je bil na Sav-injsko-šaleški območni zbornici sestanek predstavnikov poslovne skupnosti Zlato zrno in zainteresiranih institucij savinjsko-šaleške regije z namenom, da bi tudi na tem območju začeli z uvajanjem omenjene blagovne znamke. Kot je na predstavitvi v vili Široko povedal predsednik PS Zlato zrno, tine Zlato zrno kmetijski zadrugi Šaleška dolina so imeli udeleženci predstavitve, med njimi tudi predstavniki Zgomjesavinjske kmetijske zadruge, mesar Franc Rup iz Gornjega Grada in kmet Anton Kumer iz Luč, priložnost pokusiti teletino pod omenjeno blagovno znamko, pripravljeno po najrazličnejših receptih. Anton Kumer je doslej edini v Zgornji Savinjski dolini, ki ima poslovno licenco Zlato zrno. Njegove dosedanje izkušnje so zelo pozitivne, zato se bo za takšen način reje telet verjetno odločil še kateri od zgomjesavinjskih kmetov. Franci Kotnik RTC Golte 28 milijonov tolarjev izgube V Rekreacijskem turističnem centru Golte so tudi zimsko sezono 1997/98 zaključili z izgubo. Njeno vrednost ocenjujejo na okoli 28 milijonov tolarjev, izpada dohodka pa je bilo zaradi izjemno malo snežnih padavin in še ne dokončanega sistema zasneževanja kar za okoli I60 milijonov tolarjev. V vsej zimi je bilo izmed 17 naenk- Golte. Da tragedija ni še večja, se rat odprtih največ pet smučarskih lahko zahvalijo dejstvu, da so bile prog, v povprečju pa samo tri. Zato nočitvene zmogljivosti na Mozirski so žičničarji ustvarili samo 17 planini vso zimo polno zasedene, odstotkov celotnega prihodka RTC KF Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Mozirje Skupščina potrdila sklepe izvršilnega odbora V torek, I9. maja, se je na sedežu zbornice v Mozirju na 5. redni seji sestala skupščina Zgomjesavinjske obrtno podjetniške zbornice. O delu v letu 1997 je najprej poročal predsednik izvršilnega odbora zbornice Franc Benda. Med ostalimi zadevami je izpostavil ureditev Doma obrtnikov in njegove okolice ter kovačije v Mozirskem gaju, ustanovitev sekcije upokojenih obrtnikov, uspešno sodelovanje z Zgornjesavinjskim podjetniškim centrom, organizacijo številnih izobraževanj in posvetov ter vnovično aktiviranje postopkov za izgradnjo obrtne cone Prihova. Mnogo aktivnosti je bilo v minulem letu usmerjeno v pripravo zakona nadodano vrednost in zakona o trošarinah ter plačilni nedisciplini. Za uspešnejše reševanje te problematike je zbornica junija lani organizirala srečanje predstavnikov Obrtne zbornice Slovenije, območnih obrtnih zbornic celjske, šaleške in koroške regije ter poslancev v državnem zboru iz tega območja. Kljub temu, da odnos države do obrtništva še vedno ni primeren, so prizadevanja vendarle obrodilanekatere rezultate: zakon o izvršbi in zavarovanju, ki bo zaščitil upnike, zakon o preprečevanju dela na črno, sofinanciranje vajeniških mest s strani države, rešen ustavni spor glede pokojnin itd. Poročilo predsednika izvršilnega odbora so dopolnili še predsedniki sekcij, ki delujejo v okviru zbornice, nadzorni odbor pa na poslovanje zbornice v minulem letu ni imel pripomb. Skupščina je zato potrdila zaključni račun zaleto 1997 in predlagano prispevno stopnjo članskega prispevka, ki ostaja enaka kot lani. Pri obravnavi finančnega plana za letošnje leto so obrtniki menili, naj se sredstva za delo sekcij delijo po ključu, koliko bo katera od sekcij zares aktivna, ne pa zgolj na osnovi planov. Ker bodo jeseni lokalne volitve, so člani skupščine pozvali vse obrtnike, združene v Zgornje-savinjski obrtno podjetniški zbornici, naj ne glede na strankarsko pripadnost glasujejo za stanovske kolege, ki bodo na kandidatnih listah, saj bo le na ta način mogoče zagovarjati interese obrtnikov v občinskih svetih. Na predlog izvršilnega odbora je bila nato sprejeta sprememba znaka zbornice, ki je sedaj v skladu z izdelano celostno podobo Obrtne zbornice Slovenije. Skupščina območne obrtne zbornice Mozirje se je zavzela tudi za večjo naklonjenost domačim izvajalcem pri realizaciji različnih gradbenih projektov po dolini, seveda na podlagi cen, ki jih priznava trg. MGA Nazarje, Kovinoplastika Benda MUM 7 v vsako gospodinjstvo Mali gospodinjski aparati so pripomočki, brez katerih gotovo ne obstaja nobeno gospodinjstvo. Postopke, ki so jih gospodinje včasih opravljale ročno, je razvoj malih gospodinjskih aparatov bistveno poenostavil. Redke so tiste gospodinje, ki doma še ročno stepajo smetano, meljejo kavo, pripravljajo narezke in podobno. Tehnika in razvoj malih gospodinjskih aparatov sta na trgu povzročila pravcato eksplozijo raznovrstnih pripomočkov. Vsak izmed njih na svoj način lajša delo v kuhinji. V zadnjih letih je podjetje MGA Nazarje velik del svojih moči vložilo v razvoj tako imenovanih kuhinjskih robotov, ki jih večina pozna pod imenom MUM. Ti aparati so usmerjeni v univerzalnost, saj opravljajo veliko število funkcij. Zaradi svoje univerzalnosti izpodrivajo manjše aparate. Po štirih letih razvoja in preizkušanja je 22. maja luč sveta ugledal najnovejši aparat, MUM 7. Njegova predstavitev je bila v prostorih celjske blagovnice T, kjer ima Kovinoplastika Benda svoje prodajne prostore. Obiskovalci predstavitve so lahko ugotovili vse prednosti, ki odlikujejo nov aparat, ki je enostaven, učinkovit, zanesljiv in predvsem varen. Ta aparat stvari poenostavlja do te mere, da je kvaliteta priprave hrane pri manjših ali večjih količinah enaka. Elektronika varuje aparat pred poškodbami, saj ga ni mogoče preobremeniti, prav tako varuje aparat pred ponovnim vklopom, če med obratovanjem zmanjka elektrike, kasneje pa se vrne. S tem novim aparatom je mogoče izvajati prav vse kuhinjske postopke priprave hrane: gnetenje, ribanje, strganje, rezanje, sekljanje, najbolj univerzalen pa je priključek mesoreznice. Z njim je možno izdelovati špagete, testo za žlinkrofe, lazanje, z njim lahko polnimo klobase, režemo slanino, izdelujemo kekse, ribamo orehe... Pomembno je dejstvo, da lahko mnogo priključkov iz prejšnje ser-ije-MUM 6 uporabljamo tudi na tem novem aparatu. V celjsko blagovnico T se počasi vrača dobro ime in sijaj, ki ga je ta trgovina v svojih časih že imela. Morda bo k temu v veliki meri pripomoglo tudi družinsko podjetje Benda, ki ima že leto dni v najemu dobršen del pritličja, kjer so papirnica, drogerija in prodajalna malih gospodinjskih aparatov. Benjamin Kanjir MUM 7 - delo z njim je enostavno in učinkovito (foto: B. Kanjir) PODJETNIŠKI KOTIČEK Vam dobiček predstavlja cilj delovanja ali merilo uspešnosti ravnanja z ljudmi? Priznajmo, da smo bolj vajeni trditve iz prvega dela stavka, saj je tudi naša zakonodaja polna takih in podobnih trditev. Ko se poskušamo primerjati s konkurenco, največkrat poudarimo, da je naša prednost pred konkurenco predvsem v kvaliteti, nizkih cenah ipd. Že res, vendar taka trditev dolgoročno ne bo preživela, saj s slabo kvaliteto ne bomo imeli kaj početi. Kvaliteta tako postaja standard, vstopnica na trg, ne pa prednost pred konkurenco. Ko bodo imela vsa podjetja osvojene predpisane standarde (npr. ISO 9001), bodo morale prednost pred konkurenco iskati drugje. In edina pomembnejša konkurenčna prednost na dolgi rok, verjeli ali ne, izhaja iz ljudi, iz ravnanja z njimi. Omenjena trditve in tudi izvajanje v nadaljevanju sem povzela po vsebini študijskega predmeta Ravnanja s človeškimi viri, na katerega se pripravljam v okviru študija na EF v Ljubljani in na podlagi knjigedr. Bogdana Lipičnika z naslovom Ravnanje z ljudmi pri delu, ki je letos izšla pri GV v Ljubljani. Vsebina je tako zanimiva in uporabna, da sem jo sklenila delček posredovati tudi vam. Znano je, da ljudje gledamo na svet skozi svoje izkušnje, lahko bi rekli, kot rad reče prof. dr. Bogdan Lipičnik, eden izmed treh, ki se v svetu ukvarjajo z vedenjskimi vzorci, da ima vsak svojo lino, skozi katero gleda na svet. Če torej združimo več lin skupaj, vidimo večji del sveta. Znanje, ki ga posameznik ima, je pridobljeno na osnovi učenja in izkušenj. Vsekakor pa je to nekaj, kar se je zgodilo. Zato je potrebno znanje uporabiti zato, da vemo, kam so prišli drugi, sami padelati drugare.Jutrišnje probleme je potrebno reševati z jutrišnjim znanjem. Če delamo tako, kot smo delali nekoč, imamo možnost v razmerju 50:50, da bomo delali dobro ali pa slabo. Če delamo drugače, imamo naslednje možnosti: 33,3”» da delamo boljše, 33,3% da delamo enako in 33,3% da delamo slabo. Iz tega izhaja, da se z drugačnim delom verjetnost delati dobro poveča na 66,6%, zato se splača delati drugače. Verjetnost delati dobro se še poveča z znanjem. Naše ravnanje pa mora temeljiti na etiki. Ni načina, da bi nekaj, kar je moralno narobe, mogli narediti prav. Če smo v dilemi, ali nekaj storiti ali ne, lahko opravimo etični preizkus. Le-t a sestoji iz treh vprašanj in sicer: L Ali je odločitev oziroma dejanje zakonito? (Pri tem upoštevamo civilno in kazensko pravo, pravila podjetja, etični kodeks in merila moralnega vedenja). 2. Ali je dejanje oziroma odločitev uravnotežena? (Ali bo odločitev kratkoročno in dolgoročno nepristrana, ali bo dajala veliko prednosti enemu konkurentu pred drugim? Ne bo tako dejanje namesto tekme povzročilo bitko ali celo vojno med konkurenco?) 3. Kakšno mnenje bom po opravljenem dejanju imel o sebi? (Če deluješ proti svojemu notranjemu občutku o tem, kaj je prav, ne moreš imeti dobrega mnenja o sebi) Če je odgovor naprvo vprašanje negativen, si ostalih dveh niti ni potrebno zastavljati. Če na drugi dve vprašanji odgovorite odklonilno, se dejanja prav tako ne lotite, kajti nobena blazina ni tako mehka kot čista vest. Osnovno gibalo razvoja je različnost ljudi. To je veter, ki ustvarja energijo in pravi manager mora to različnost ljudi znati izkoriščati. Tam, kjer vsi mislijo enako, ni-hre ne misli veliko. Razlike med ljudmi so torej zelo zaželene. In kako jih izkoristiti? Obstaja več modelov ravnanja z ljudmi in sicer: 1. Legalni model. Zagovarja delo, kot je določeno s predpisi. Ta model je v Sloveniji zastopan v 70% primerov. 2. Finančni model, kjer je v ospredju računica, koliko ljudje stanejo. 3. Administrativni model, kjer je osnovno vodilo zbiranje podatkov o ljudeh. 4. Vodstveni model, ki se deli na dva dela in sicer: a) vodje delajo z ljudmi, kadrovske službe pri tem delujejo kot svetovalne službe b) vodje je potrebno naučiti, kako delati z ljudmi 5. Humanistični model - vodenje ljudi v skladu z vrednotami 6. Vedenjsko - spoznavni model; poskus vključevanja različnih strok in uporabe odkritij znanosti v praksi Kakšen model ravnanja z ljudmi uporabljate vi, oziroma kateri se vam zdi najprimernejši, da bi ljudi čim manj ovirali in potegnili iz njih kar največ? Najslabše je, če ne uporabljate nobenega. Ravnanje z ljudmi nam narekujejo spremembe na trgu. Le te pa se dogajajo neprestano. Zato potrebujemo fleksibilne ljudi, ki znajo zgrabiti za delo, ki ga je potrebno opraviti, in ki so kreativni, ki gojijo željo po izboljšanju. Nadaljevanje prihodnjič Vida Skok ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Era Velenje Cilj: sodobno mednarodno podjetje V času od 18. do 22. maja je trgovsko podjetje Era, d.d., iz Velenja organiziralo tradicionalne Poslovne dneve, letos že 19. po vrsti. Bela dvorana ob velenjskem jezeru se je prelevila v pravi sejemski prostor, ki ga je v tednu dni obiskalo preko 1400 poslovnih partnerjev, v soboto pa so bila vrata odprta tudi vsem ostalim, ki jih zanima Erina pestra ponudba živilskih in neživilskih proizvodov. Ob zaključku Poslovnih dnevov je vodstvo Ere pripravilo tiskovno konferenco, na kateri je najprej predsednik uprave delniške družbe Era, Gvido Omladič, spregovori! o nadaljnjem razvoju podjetja. Po njegovih besedah si je Era že pred leti v strateškem planu jasno zas tavila svojo pot do leta 2000 in po njem. Načrt razvoja temelji na zaupanju, znanju in kvaliteti in ga uspešno uresničujejo. Poudarek dajejo ofenzivnemu tržnemu pristopu, kjer nastopajo predvsem v vlogi bližnjega oskrbovalca, tako na področju prehrambenih kot neprehrambenih proizvodov. Zavedajo se, da bo pogoj za uspešnost v prihodnjih letih tudi specializacija in tipizacija prodajne mreže. Era v bližnji prihodnosti resno računa z možnostmi na trgu srednje Evrope, je povedal Omladič, vključno z bivšim jugoslovanskim trgom, kjer je bila do devetdesetih let prisotna z več kot polovico celotnega obsega poslovanja. “Raz- vojne usmeritve so naravnane v to smer, da bi Era po letu 2000 postala sodobno mednarodno podjetje, ki bo baziralo na usklajenem razmerju med maloprodajo in veleprodajo, s posebnim poudarkom na razvoju distribucijske moči. To pomeni čimbolj organizirano, čimbolj prijazno, čimbolj racionalno pot izdelka od proizvodnje do potrošnika. Strategija pa je naravnana tudi na razvoj prodajnih točk, tako lastnih kot pogodbenih in franšiznih.” In kako se bo Era upirala vse bolj agresivni konkurenci? Po Om-ladičevih besedah je recept v drugačnosti, izvirnosti proizvodov in storitev ter blagovnih znamk in v inovativnem marketingu. V skladu s tem Era razvija določene nove programe, za katere ocenjuje, da bodo zaradi sodobnih potrošniških in prehranjevalnih trendov v prihodnje izredno pomembni. Hkrati je neprecenljivega pomena tudi izobraževanje zaposlenih, saj bodo po letu 2000, tako Omladič, preživeli le tisti, ki bodo imeli znanje. Poleg tega Era načrtuje tudi dokapitalizacijo, ki bo pospešila njen razvoj, in povezovanje s sorodnimi podjetji. Dogajanje na letošnjih Poslovnih dnevih je opisala vodja Erinega raz- Sipro Žalec voja in marketinga, mag. Andreja Laznik. Koncept predstavitve na površini 1.400 kvadratnih metrov so prilagodili razvojnim usmeritvam in tako so v prvem sklopu predstavili ponudbo trgovin s tehničnim blagom. ADUT plus je ponudba trgovin, kjer potrošniki dobijo vse zaureditev doma in okolice, ADUT pa pomeni ponudbo s proizvodi bele tehnike, malimi in velikimi gospodinjskimi aparati ter opremo za prosti čas. Drugi sklop ponudbe predstavlja prehrana, ki združuje ponudbo hčerinskega podjetja Era Vino Šmartno ob Paki in ponudbo tržnih enot Živila. Tretji sklop ponudbe zajema program kooperacije, ki se širi iz leta v leto. V času Poslovnih dni so pripravili tudi številne demonstracije in degustacije z namenom, da bi ponudbo zares prikazali na najboljši možni način. V času od 16. do 30. maja potekajo v Erinih prodajalnah Dnevi prijaznih nakupov. Ponudba je v tem času še posebej pestra in ugodna, akcijo pa bodo zaključili jutri z zabavno prireditvijo Vesela sobota, ki bo potekala pred nakupnim centrom VIS-a-VIS v Velenju in v Radljah ob Dravi. Franci Kotnik Mag. Andreja Laznik in Gvido Omladič na tiskovni konferenci (foto: F. Kotnik) Sekcija živilcev pri Območni obrtni zbornici Mozirje Apel za boljše sodelovanje Certifikat ISO 9001 Sredi maja so se na sedežu Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice v Mozirju sestali člani sekcije živilcev. Zaradi upokojitve dosedanjega predsednika so na to mesto do izteka mandata prihodnje leto izvolili Miroslava Rednaka, nato pa so se posvetili obravnavi perečih problemov. Stanovanjsko podjetje Sipro Žalec je nastalo leta 1991-V upravljanju ima 2.917 stanovanj in 29 poslovnih prostorov v občinah Žalec, Mozirje in Celje. Poleg plačilne nediscipline je v zadnjem času še posebej problematična prodaja kruha “od vrat do vrat”. Skrajno vprašljivi so namreč sanitarni in tehnični pogoji, pod katerimi se vrši ta dejavnost, zato so o tem pojavu že obvestili sanitarno in tržno inšpekcijo. V nadaljnji razpravi so člani sekcije govorili o ostalih dogajanjih na tržišču v Zgornji Savinjski dolini in izrazili nezadovoljstvo nad velikimi in majhnimi trgovskimi subjekti, ki čutijo preskromno lokalno pripadnost pri sklepanju poslovnih dogovorov. Po mnenju živilcev bi morali vsi skupaj težiti k temu, da bi več denarja ostalo v dolini, kar bi se v končni fazi odražalo tudi v odpiranju novih delovnih mest. Ker tovrstne naklonjenosti doslej praviloma ni bilo, so člani živilske sekcije na omenjene subjekte naslovili apel, da bi skušali v prihodnje sodelovanje vendarle izboljšati. Franci Kotnik Storitve, ki jih oprav ljapodjetje, so organizacijsko administrativna opravila, tehnično strokovna opravila, finančno računovodska in knjigovodska opravila ter pravno premoženjska opravila. Podjetje je podpisnik kodeksa dobrih poslovnih običajev pri poslovanju z nepremičninami, ki ga zavezuje lojalnega poslovanja do strank in konkurence. Podjetje ima v upravljanju tudi enega večjega in osem manjših toplovodnih sistemov. S temi sistemi se ogreva kar 1627 stanovanj. Za svoje poslovanje je Sipro 15. maja prejel certifikat kakovosti ISO 9OOI. Direktor Odon Simonič je certifikat prejel iz rok direktorja inštituta za meroslovje, Igorja Likarja. Slovesnost v dvorani Doma drugega slovenskega tabora v Žalcu, ki so jo popestrili pevci Savinjskega okteta, zavezuje delavce žalskega Sipra k stalnemu vzdrževanju nivoja svojih storitev. Z delom, ki so ga prikazali doslej, jim to verjetno ne bo delalo težav. Benjamin Kanjir Območna obrtna zbornica Mozirje Seja tekstilcev V Domu obrtnikov v Mozirju je bila v petek, 22. maja, prva seja republiške sekcije tekstilcev v novi kadrovski zasedbi. Sekcijo vodi predsednica Vera Brlič, ki je marca osebno prisostvovala modni reviji zgornjesavinjskih tekstilcev na Ven-išah. Na seji so tekstilci razpravljali o delu seje pa so spregovorili še o os-pripravah na desetletnico obstoja tali problematiki, s katero se trenut-sekcije, dogovorili so se glede obis- no srečujejo na slovenskem tržišču, ka sejma v Barceloni, v zaključnem KF Udeleženci seje sekcije tekstilcev na mozirski območni obrtni zbornici (foto: Ciril Sem) Banka Celje Fridi nagrajuje Banka Celje je za svoje varčevalce v šolskih hranilnicah že peto leto zapored razpisala nagradno varčevanje z žrebanjem. Akcija, v kateri je letos sodelovalo 76 šolskih hranilnic, je potekala pod sloganom Fridi nagrajuje. Odziv na nagradno varčevanje Banke Celje je vsako leto večji. K temu gotovo pripomorejo lepe nagrade, saj banka popelje na izlet štiri razrede -višjo stopnjo na morje, nižjo stopnjo pav Kekčevo deželo. Pet razredov dobi denarne nagrade, med posameznike pa razdelijo praktične nagrade, med Ljubno ob Savinji njimi tudi TV sprejemnik. Razredne skupnosti in posamezni varčevalci so v letošnji akciji skupaj poslali 13.661 žrebnih lističev. Srečni dobitnik televizijskega sprejemnika je bil Jure Tonkli iz 5. d razreda OŠ Primoža Trubarja Laško. KF Krediti za razvoj Med poglavitne dejavnosti, s katerimi se srečujejo občine, gotovo sodijo nova delovna mesta oziroma ustvarjanje pogo- jev za odpiranje le-teh. Na občini Ljubno so letos za podjetnike razpisali zelo ugodne kredite, poleg tega bodo iz proračuna namenili 1,5 milijona tolarjev za subvencioniranje obrestne mere. Na Ljubnem upajo, da bodo s podeljevanjem kreditov letos bolj uspešni kot v preteklih dveh letih, ko razpoložljivih sredstev niso uspeli lansirati med porabnike. Kot kaže, bo letos drugače, saj se je nekaj podjetnikov že zanimalo za pogoje, menda pa imajo pripravljene tudi zanimive programe. Savinjčan Luče ob Savinji Z informacijami v svetovno mrežo Čas interneta je dokončno in v celoti izničil razdalje in razsežnosti zemeljske oble. S pritiskom na gumb lahko tako rekoč v trenutku pridobimo informacije, kaj se dogaja na povsem drugem koncu sveta. Tej elektronski odprtosti hoče slediti tudi Zgornja Savinjska dolina, prednjačijo pa v občini Luče, saj so Luče, Solčava in Logarska dolina že nekaj časa prisotni na mednarodni mreži. V Lučah so že pred leti postavili dva informacijska ekrana, zadevo so poskušali postaviti po vsej dolini, vendar se projekt ni posrečil, zato so Lučani predvsem po zaslugi bratov Metoda in Cirila Rosca pristopili k stvari drugače. Zbrano vsebino so z informacijskih ekranov prenesli na internet, za kar so interes pokazale tudi ostale občine. V namen širitve na spletne strani sov občinskih proračunih rezervirali tudi nekaj sredstev. Trenutno se Zgor nja Savinjska dolina predstavlja na okoli stotih straneh in sicer v nemškem in angleškem jeziku. Ciril Rose, sicer tajnik občine Luče, pravi, daje sistem grajen predvsem za turistične namene. V začetni fazi so želeli zaokrožiti predel okoli Grintovca, vključena sta tudi Preddvor in Jezersko, dogovorjeni so tudi z ostalimi občinami iz Doline. Ker pa želijo zajeti vse sosednje občine, je v načrtu tudi povezovanje z avstrijsko Železno Kaplo. Savinjčan Občina Nazarje Gradnja šole napreduje Podjetje Pluton iz Prebolda je takoj po položitvi temeljnega kamna za novo devetletko pri sedanji šolski zgradbi v Nazarjah pričelo z intenzivnim delom. Gradnja po besedah tajnika nazarske občine Jožeta Štiglica poteka v skladu s terminskim planom, večjih operativnih problemov pa ni. H krati z gradnjo šole poteka v občini še več del na infrastrukturnih objektih, pri čemer je Štiglic omenil zlasti priprave na asfaltiranje nekaterih lokalnih cest in javnih poti (Za-vodice, Rovt, Brdo), krpanje lokalnih cest, ki so bile poškodovane zaradi napeljave kanalizacijskih in telefonskih vodov, in zaključevanje akcije telefonije ter kabelske televizije v obrtni coni in na Prihovi. Dela na mrliški vežici v Šmartnem ob Dreti naj bi stekla prihodnji mesec, objavljen pa je že bil javni razpis za izvajalce. Na občini se tudi intenzivno ukvar-jajo s finančno konstrukcijo priključevanja starih nazarskih stanovanjskih blokov na sistem Glinovega toplovoda. Realizacija tega projekta je predvidena v jesenskem času. Franci Kotnik Gradnja nove šole napreduje v skladu s terminskim planom (foto: F. Kotnik) Prihova, Nazarje 21. junija na referendum Državni zbor Republike Slovenije je v skladu z odločbo ustavnega sodišča na svoji 2 2. izredni seji 15- maja sprejel odlok o razpisu referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo sedeža občine. Referendum za morebitno ustanovitev še 18 občin, za eno odcepitev dela občine in njegovo priključitev k sosednji občini in za eno spremembo sedeža občine bo v nedeljo, 21. junija. V primeru morebitne odcepitve dela občine in njegovo priključitev k sosednji občini gre seveda za naselje Prihova. Prihovčani bodo omenjenega dne na referendumu odgovarjali na vprašanje: “Ali ste za to, da se naše referendumsko območje - naselje Prihova izloči iz občine Mozirje in priključi občini Nazarje?” Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali PROTI. Referendum pa bo tega dne tudi v občini Nazarje, kjer bodo občani odgovarjali na vprašanje: “Ali ste za to, da se k občini Nazarje priključi del občine Mozirje, ki obsega območje naselja Prihova?” V zvezi z referendumom je bil pred tednom dni na Rečici ob Savinji zbor krajanov Prihove, ki ga je sklicala rečiška krajevna skupnost. Zbora se je udeležilo 21 Prihovčanov, poleg predsednika KS Rečica Jožeta Kramerja pa je bil navzoč tudi župan občine Mozirjejakob Presečnik. Franci Kotnik Ljubno ob Savinji Pobuda za (so)lastnmjenje Telekoma Občina Ljubno je na podlagi interesa krajanov, ki so v preteklih letih bodisi kot posamezniki bodisi v okviru krajevne skupnosti vlagali precejšnja sredstva v izgradnjo telefonskega omrežja, vložila pobudo za (so)lastninjenje Telekoma. Znano je namreč, da je bilo potrebno v preteklih letih, kdor je želel imeti telefonski priključek, skoraj v celoti sfinanci-rati napeljavo in seveda tudi priključek. S prehodom na enotno ceno priključka, ob tem, da je v pretežni meri zgrajeno tudi omrežje in seveda ob dejstvu, da je Telekom Slovenije v postopku lastninskega preoblikovanja v družbo z znanimi lastniki, je ljubenska pobuda razumljiva Seveda pa stvari niso tako preproste. Komaj 26% Telekoma lastninijo zaposleni oziroma bivši zaposleni in upokojenci, ostalo, torej 74% družbenega kapitala, je v rokah države. Državni delež je bil določen na podlagi vrednosti infrastrukture, v katero so v minulih letih vlagali posamezniki in krajevne skupnosti. Zadeve naj bibile torej urejene z zakonom o telekomunikacijah, katerega je Državni zbor sprejel pred enim letom. Ker pa je potrebno v slovenski državi vse stvari še dodatno za- komplicirati in zbirokratizirati, ta isti zakon določa, da se bodo vlaganja lokalnih skupnosti in posameznih investitorjev v javno telekomunikacijsko omrežje povrnila na način in pod pogoji, kot to določa poseben zakon. Tega posebnega zakona, ki bo uredil lastninjenje državnega premoženja, pa parlament do danes še ni sprejel. Nekoliko abotnasituacijatorej, ki nikakor ne povečuje zaupanja ljudi v resnost predlaganih in sprejetih zakonov. Na razplet bo vsekakor potrebno še počakati, naTelekomu pa so prepričani, daje ministrstvo za promet in zveze tisti naslov, na katerem bo mogoče zvedeti, kakšne so, če sploh so, možnosti povrnitve sovlaganj v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja. Savinjčan Občinski svet Luče Interes za devetletko V Lučah se že nekaj časa pogovarjajo o možnosti razširitve kabelskega sistema. Predvsem krajani okoliških zaselkov so zanteresirani, da se kabelska televizija, trenutno so na sistem priključene samo Luče, razširi do njihovih domov. Ob tem ostajajo številna vprašanja nedorečena; v kolikor se bodo odločali za takšen projekt, je potrebno vedeti kaj to pomeni v finančnem pogledu. Ta je v veliki meri odvisen od specifike terena, zato je obveljalo mnenje, da se bodo o tozadevnih možnostih pogovorili s krajam. Sestanek naj bi se zgodil v času zaključka redakcije, rezultate pogovorov bomo priobčili v naslednji številki. Ta čas Lučane precej zaposluje tudi devetletno osnovno šolanje, ki se v sklopu pristojnega ministrstva uvaja nanivoju države. Lučani so še posebej zainteresirani za uvedbo predčasne devetletke, ki naj bi po predvidevanjih zaživela v šolskem lem 1999/2000. Na ministrstvo za šolstvo se je prijavilo 80 osnovnih šol, od katerih jih bo polovica izbranih. Na lučki šoli upajo, da bodo med njimi, pri tem so jim vso podporo zagotovili tudi občinski svet- niki. Ob tem so potrdili pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanjih, naslednjič pa bodo obravnavah enak pravilnik, ki se navezuje na službena stanovanja. V prvem branju je bil potrjen odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. VLučah sovzadnjihletih veliko štorih zamejenost kraja. To se odraža tudi v osveščenosti ljudi, vedno manj je divjih odlagališč - ob otvoritvi pošte v večnamenskem objektu pa naj bi začela delati tudi čistilna naprava. Posodobitev cest v Robanov kot in Konjski vrh so zaupali Cestnemu podjetju iz Celja. Z deh v Konjskem vrhu naj bi začeli takoj po podpisu pogodbe, za Robanov kot pabo izdano dovoljenje takoj, ko bodo pridobili mnenje Zavodazavarovanje naravne in kulturne dediščine. Savinjčan Okonina Nova prodajalna Krajani Okonine se od ponedeljka dalje lahko oskrbujejo z živili in ostalimi izdelki široke potrošnje v novi prodajalni, ki jo je tamkaj odprla samostojna podjetnica Marija Križnik. Lokacija prodajalne sicer ni nova, Križnikova pa je s profesionalnim pristopom do strank takoj zbudila njihovo naklonjenost. Nove prodajalne so v današnjem Krajevno zaledje je dovolj veliko, času prej redkost kot pravilo, toda neposreden kontakt s kupci pa tudi Marija Križnik, ki že nekaj časa us- ne bo problem, saj lastnica proda-pešno posluje s prodajalno KRIM na jalne v Okonini tudi živi. mozirskem trgu, ne dvomi v uspeh. KF Okoninčani so novo prodajalno z odobravanjem sprejeli (foto: F. Kotnik) Občinski svet Gornji Grad Možnosti za dom ostarelih so realne? Gornjegrajski svetniki so pri obravnavi prostorskih planov nekaj časa namenili tudi domu ostarelih oziroma možnostim, da ministrstvo za delo ob ostalih kandidatih izbere Gornji Grad. Po vseh dosedanjih točkovanjih, ki jih je opravilo omenjeno ministrstvo, je gornjegrajska kandidatura na drugem mestu v savinjsko -šaleško - koroški regiji in najboljše ocenjena v Zgornji Savinjski dolini. Predpogoj za gradnjo je seveda tudi v pridobije nem lastništvu. Po besedah župana Tonija Riflja vzporedno vodijo pogovore o nakupu zemljišč in izvzemu iz kategorizacije kmetijskih zemljišč. 0 slednjem odloča ministrstvo za kmetijstvo, znano pa je, da gre za precej dolgotrajen in zapleten postopek. Nadalje so svetniki potrdili predlagano kategorizacijo občinskih cest. Po predlogu Direkcije za ceste je predvidenih 61 km lokalnih in 44 km javnih poti. S spremembo kategorizacije bodo stopile v veljavo tudi določene omejitve. Ponovno pa se je zapletlo pri obravnavi čistopisa odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Po prepričanju svetnikaDanijaTerbovš-ka je zadeva prišla na mizo docela nepripravljena, čeprav je bila iz istega vzroka zavrnjena že na prejšnji seji. Terbovšek terja na jasna vprašanja jasne odgovore, v kolikor bodo stvari še naprej tako stihijske, bo naslednjič sejo zapustil, je še zagrozil svetnik iz Bočne. Poleg tega terja jasno oceno, koliko denarja se bo iz tega naslova nabralo. Po novem odloku bodo namreč nadomestilo plačevali vsi občani, zato je po mnenju Terbovška potrebno sleherno dvoumnost in nedorečenost odpraviti. Kot rečeno bodo gornjegrajski svetniki, skupaj z odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, na naslednji seji ponovno sklepali o vrednosti točke, po kateri se opravi izračun nadomestila. Savinjčan Mestna občina Velenje Velenjski cvetlični sejem 8. in 9- maja sta v Velenju potekala tretji tradicionalni cvetlični sejem in prvi sejem naravnih zelišč. Z organizacijo teh dveh sejmov je želela Mestna občina Velenje spodbuditi vse tiste, ki živijo v Velenju in okolici, da bi več pozornosti namenili bolj urejenemu izgledu domačega in skupnega okolja. Zalepši in urejen izgled mojega mesta je projekt, s katerim želijo Velenjčani z vsakoletnimi načrtovanimi in usklajenimi aktivnostmi popestriti dogajanja v mestu in s tem prispevati k bolj urejenemu okolju. V sklopu tega projekta so letos že tretjič organizirali prodajno razstavo okrasnega cvetja in grmovnic. Izkušnje iz prejšnjih dveh let so pokazale dobro prodajo in obiskanost, zato ni bilo ovir, da tega ne bi ponovili tudi letos. Vrtnarji in cvetličarji so zapolnili večino stojnic, ki so jih obiskovalci dobro sprejeli. Dobrodošli so bili tudi nasveti, ki jih v teh spomladanskih mesecih, ko se presajajo sobne in okrasne rastline, ni nikoli preveč. Novostletošnjegacvetličnegasejma je bila prva specializirana razstava naravnih zdravilnih zelišč. Naravno gojenje zelišč je v Sloveniji dobro razvito, manjka pa specializirana prireditev, ki bi povezala te gojitelje in jih predstavila širši javnosti. To vrzel želijo zapolniti Velenjčani. Za prvič jim je to dobro uspelo, saj so se na treh stojnicah predstavili gojitelji teh žlahtnih rožic, ki uženejo marsikatero bolest. Zdravilna zelišča so bila tudi naprodaj, nasveti strokovnjakov pa so marsikateremu obiskovalcu sejma približali morebitno rešitev določenega zdravstvenega problema. Na sejmu se je predstavilo nekaj mojstrov domače obrti, predstavljen pa je bil tudi projekt Kavčnik-ove domačije, na kateri gojijo zdravilna zelišča. Dobrodošli nasveti o uporabi zdravilnih zelišč (foto: B. Kanjir) Za bogatejši sejemski utrip so poskrbeli likovniki in lončarji, dogajanje pa so popestrili tudi mladi glasbeniki iz glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Benjamin Kanjir Mozirje Nova generacija nabornikov Prejšnji teden je mozirska izpostava Uprave za obrambo Celje izvedla nabor za bodoče vojake slovenske vojske iz Zgornje Savinjske doline. Letošnja generacija nabornikov je v primerjavi s prejšnjimi leti nekaj številčnejša, še bolj pozitivno pa je dejstvo, da je med fanti manj zdravstveno nesposobnih za služenje vojaškega roka kot na zadnjih naborih. Nabor je postopek, kjer vojaškega obveznika vpišejo v vojaško evidenco, ob tem pa mu tudi določijo, v katerem rodu bo služil vojaški rok. Pri tem upoštevajo nabornikovo izobrazbo, njegove želje in seveda potrebe, ki jih ima vojska. Nabornik lahko odide na služenje vojaškega roka kmalu po naboru, če je mogoče pa upoštevajo tudi posameznikove želje po datumu odhoda. Nabornike je pred začetkom nabora pozdravil direktor Uprave za obrambo Miro Terbovc. Pojasnil je nekatere glavne značilnosti služenja vojaškega roka in jih primerjal z bistveno manj ugodnimi pogoji služenja v bivši JLA. V imenu Upravne enote Mozirje je nabornike nagovoril njen načelnik, prof. Darko Repenšek, v imenu Občine Mozirje pa njen podžupan, prof. Anton Venek. Odgovorno delo nabora je opravila komisija v sestavi: major Zdeno Terpin - predsednik, Peter Okrožnik - namestnik predsednika, Dani Pungartnik - tajnik in dr. Majda Fludernik-Be-zlaj. Naborni protokol je vodila vodja mozirske izpostave Uprave za obrambo Celje Boža Polak. Franci Kotnik Gornji Grad Tudi Gornjegrajci za Posočje Na zadnji seji so se gornjegrajski svetniki odločili sejnino nameniti za blažitev posledic, ki jih je na velikonočno nedeljo v zgornjem Posočju povzročil potres. Iz občinskega proračuna bodo na prizadeto območje nakazali 100.000 tolarjev, kot je bilo slišati, pabodo svoje dodali tudi uslužbenci in funkcionarji občine. Savinjčan Turistično društvo Rečica ob Savinji Leto brez zlatih želodcev V soboto, 16. maja, so prizadevni organizatorji, člani Turističnega društva Rečica ob Savinji, pripravili že osmo tradicionalno ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. Letošnja letina želodcev je bogata, kljub temu pa zlate plakete ni dobil nobeden izmed prinešenih vzorcev. Ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev na Rečici je z leti preraslo okvire običajne prireditve, saj organizatorji iz leta v leto skrbijo za stalno kvaliteto, ki je merilo in pot do vsakoletnega uspeha prireditve. Dobro začrtane cilje je letos s svojo prisotnostjo in spodbudnimi besedami potrdil minister za kmetijstvo in gozdarstvo, Ciril Smrkolj. Podelitev priznanj najboljšim izdelovalcem želodcev so popestrile članice dekliškega noneta Lipica iz Ljubnega, ki ga vodi Lenka Kralj. S prireditvi primernim programom so v dobro zastavljenem časovnem obsegu prikazale, odpele in odigrale par ljudskih običajev in pesmi. V tednu pred ocenjevanjem je v osnovnih šolah potekal literarni in likovni natečaj na temo zgornjesavinjski želodec. Mnogo šol se je odzvalo povabilu in prispevalo ogromno del, ki so jih ustvarili otroci. Pogumno usmerjena prizadevanja rečiških turističnih delavcev, ki so prav gotovo najbolj zaslužni za to, da je bila zgornjesavinjskentu želodcu v letu 1995 podeljena zaščita geografskega porekla, s svojo prisotnostjo potrjuje tudi priznani specialist z ljubljanske biotehnične fakultete, dr. Stanko Renčelj. Kot vsako leto je tudi letos predsedoval strokovni komisiji, ki se je lotila zahtevne naloge ocenjevanja prinešenih vzorcev. Letošnji zgornjesavinjski suhomesnati proizvodi izkazujejo, glede na letino preteklih let, večjo kvaliteto. Kot je opisal dr. Renčelj, so letošnji želodci manj slani kot prejšnja leta in brez ostalih začimb, kar je zelo dobro. Čuti se vse manj dimljenja, naravno sušenje na zraku pa zimi, kot je bila letošnja, ni naklonjeno. Vpliv vremena je pogojil najboljšo kvaliteto zgornjesavinjskih želodcev okoli velike noči. Te kvarne vremenske vplive bo potrebno v prihodnosti odpraviti, saj sušenje v največji meri vpliva na kasnejšo kvaliteto proizvoda. Več skrbi bo torej potrebno nameniti spremljanju temperatur in vlažnosti prostorov, v katerih poteka proces sušenja. In kdo je letos na ocenjevanje prinesel najboljši zgornjesavinjski želodec? Priznanje, ki je dokazilo kakovosti, si je prislužilo 14 izdelovalcev. Najboljši med njimi, ki so dosegli srebrno priznanje, so bili trije: Turistična kmetija Ložekar, Logarska dolina 27; Ivan Atelšek, Šmihel 3 in Peter Resnik, Podvolovljek 18. Lastniki bronastih priznanj so postali: Ivan Matko, Dobrovlje 11; Pavel Orešnik, Ljubno, Cesta v Rastke 25 in Jožica Robnik, Krnica 34. Priznanja pa so prejeli: Marija Štiglic, Rečica 77; Anton Bez- ovnik, Strmec 23; Alojz Benda, Šentjanž 31; Stanko Gnader, Brezje 38; Janez Zamernik, Raduha 67; Franc Kramer, Šmihel 19; Marija Marolt, Brezje 17 in Turistična kmetija Bevšek, Robanov kot 29. Na prireditvi je bila tudi predstavitev brošure avtorja Ožbalta Fajmuta starejšega z naslovom Priprava zgornjesavinjskega želodca. Stalna kvaliteta in njeno doseganje je spodbuda, ki izdelovalce vsako leto privabi na rečiško ocenjevanje. Relativnost tega cilja je lahko merilo kvečjemu v smeri stalne skrbi za doseganje kakovosti, ki mora biti imetniku v velik ponos. Svečana podelitev plaket najboljšim bo tudi letos na večeru pod trško lipo, in sicer 4. julija. Benjamin Kanjir Na razglasitvi rezultatov ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev (od leve proti desni): dr. Franc Zagožen, Ciril Smrkolj, Jože Kramer (foto: CS) Brošura 0. Fajmuta Priprava želodca Slovenska ljudska stranka Zadovoljni z delom v minulem letu V okviru tradicionalnega ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev je bila na podelitvi priznanj najboljšim tudi predstavitev brošure avtorja Ožbalta Fajmuta starejšega, z naslovom Priprava zgornjesavinjskega želodca. Ožbalt Fajmut starejši se je rodil leta 1924, kot dvanajsti otrok v delavski družini v Ludranskem vrhu pri Črni na Koroškem. Tako številno družino st a oče rudar in mati gospodinja težko preživljala, zato so morali zgodaj za delo poprijeti tudi otroci. Težkim otroškim letom so sledila še težja leta mladostništva, saj jih je živel v času druge svetovne vojne. Tudi povojna poklicna in življenjska pot je bila težavna. Nazadnje je delal v tovarni usnja v Slovenj Gradcu, od koder je odšel v zasluženi pokoj. Več kot 30 let pa je bil njegov hobi pridelava želodcev. S publikacijo, ki jo je izdal v samozaložbi, želi posredovati svoje izkušnje o pridelavi želodcev vsem, ki se tega dela še niso lotili. Namenjena je seveda tudi tistim, ki se s to dejavnostjo že dalj časa in uspešno ukvarjajo, pa s kvaliteto svojih izdelkov morda še niso povsem zadovoljni. Ožbalt Fajmut starejši, ki ga žal že nekaj tednov ni več med nami, je s to brošuro uresničil svojo željo in ljubezen do izdelave želodcev prenesel na papir ter s tem bralcem podaril bogate izkušnje, ki so njega osebno pripeljale do mnogih priznanj. Avtor brošure je s svojimi proizvodi na ocenjevanjih zgornjesavinjskih želodcev sodeloval od vsega začetka. Pri tem si je dodatno pridobil bogate izkušnje, ki so ga za njegovo vztrajnost in trud nagradile z visokimi ocenami proizvodov, ki po kriterijih nosijo znak kvalitete. Avtor je vsebino brošure razdelil glede na potek faz izdelave. Posebno poglavje je namenil tudi pojasnilom o tem, kakšen mora biti želodec, primeren za ocenjevanje. Brošura je torej preprosta knjižica, sestavljena s preprostimi besedami, ki jih je spisal preprost človek. Naj v vsaki hiši, ki se ukvarja z izdelavo zgornjesavinjskih želodcev, služi temu, za kar je bila napisana. Ne da bi kogarkoli učila, ampak da v pravem trenutku postreže z dobrim nasvetom. Benjamin Kanjir Brošura Ožbalta Fajmuta Priprava zgornjesavinjskega želodca je naprodaj v knjižnici Mozirje. Na rednem občnem zboru so se na Ljubnem 8. maja srečali člani Zgornjesavin-jske podružnice Slovenske ljudske stranke. Pregledali so delo v minulem letu in si postavili programske cilje za letos. Zbora se je udeležil tudi minister za lokalno samoupravo, Božo Grafenauer, ki je prisotnim razložil tokove razvoja lokalne samouprave. Poudaril je pozitivnostustanovitve občin, ki so zaživele 1. januarja 1995. Dobro delo in veljavo pri občanih izkazuje dejstvo, danobena izmed občin ne želi svoje ukinitve, mnogi kraji pa želijo svojo občino. Te nove občine, med njimi tudi Solčava, ki so bile izglasovane na posvetovalnih referendumih pred mesecem dni, bodo polno zaživele 1. januarja prihodnje leto, volitve občinskih svetov in županov pa bodo tudi v teh novoustanovljenih občinah konec letošnjega novembra. Novi zakon o lokalni samoupravi, ki se pripravlja, predvideva veliko novosti. Med njimi je tudi ta, da občinskih svetov ne bodo vodili več predsedniki ampak župani. Predvideva se tudi ustanovitev regij, ki bodo lažje nastopale in uveljavljale lokalne interese. Pripravlja se tudi sprememba zakona o financiranju občin, po katerem bodo občine dobile več finančnih sredstev, z njimi pa bodo tudi svobodnejše razpolagale. SLS v zgornjesavinjskem prostoru med vsemi strankami dobiva naj večjo podporo volivcev. To se je izkazalo na zadnjih državnozborskih volitvah. Člani podružnice tudi aktivno sodelujejo v organih stranke na državnem nivoju. Lani so se udeležili tabora stranke, pripravili tradicionalno srečanje družin, dobro je potekalaakcijapomoči član-članu, v kateri so pomagali ob naravnih nesrečah dvema svojima članoma. V nadaljevanju zbora so pravila podružnice uskladili s statutom stranke. Največja sprememba je trajanje mandata organov stranke. Ta doba se je z dveh let podaljšala na štiri. Po razrešitvi dosedanjih organov so na tajnih volitvah izvolili nove člane upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Hkrati so izvolili tudi nove člane upravnega odbora Kmečke zveze pri podružnici. Predsednike odborov bodo odborniki izvolili iz svoje srede. Program dela za leto 1998 na prvo mesto postavlja lokalne volitve. Stranka želi ljudem ponuditi čim več in čim boljšo izbiro, pri tem apelirajo predvsem in tudi na ženske, da bi sprejemale kandidature. Vprašljiva ni tudi organizacija srečanja družin, ki bo letos nekje na območju Luč. Ob koncu zbora je Jakob Presečnik podal nekaj aktualnih informacij o gradnjah infrastrukturnih objektov. V asfaltiranje gre letos nadaljevanje ceste Ljubno-Luče, cesta do Pavličevega sedla, predvideva se več preplastitev cestišč ter pričetek aktivnosti za gradnjo mostu v Gornjem Gradu in jeza v Spodnji Rečici. Benjamin Kanjir Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 - Krajevna organizacija Mozirje Letni občni zbor V Nazarjah so se 8. maja na rednem letnem občnem zboru zbrali člani društva izgnancev iz Zgornje Savinjske doline. Pregledali in ocenili so delo v preteklem obdobju in si zadali nove naloge in cilje. V društvu so se v preteklem obdobju lotevali predvsem aktualne problematike v zvezi s sprejemanjem Zakona o spremembah Zakona o žrtvah vojnega nasilja in Zakona o skladu za povračilo vojne škode, ki do sedaj žal še nista bila sprejeta. Slednjega vlada šele pripravlja za drugo branje. Dejavnost društva je bila v veliki meri usmerjena tudi k pomoči članom društva pri uveljavljanju statusa žrtev vojnega nasilja. Na občnem zboru so z zadovoljstvom ugotovili, da so rešene vse vloge na prvi stopnji pri Upravni enoti Mozirje, za kar gre posebna zahvala Stanislavi Roseinstein, ki je postopke vodila. Velike težave pa povzročajo prepočasni postopki revizije pri pristojnem Ministrstvu za delo, kar je še posebej neugodno za starejše člane društva. V nadaljevanju občnega zbora je navzoče nagovoril predstavnik Društva izgnancev za celjsko regijo inčlanrepubliškegaizvršnegaodboraDI Sloven- ije Franjo Vidmar, ki je spregovoril o problematiki sprejemanjain o aktualni tematiki obeh omenjenih zakonov in prepočasnih postopkih revizije. Nato je vse pozdravil še predsednik Društva taboriščnikov ukradenih otrok Janez Štiglic, kije govoril o težavah, ki so skupne obema društvoma. Thdi vnaprej si bodo vDI prizadevali zaskupne interese, čaka jih še veliko dela in aktivnosti v njihovih težnjah za čimprejšnje sprejetje zelo potrebne in pomembne zakonodaje. Radi bi tudi uredili spominsko sobo in izvedli razgovore s poslanci iz Zgornje Savinjske doline v Državnem zboru. V čim večjem številu se bodo udeležili srečanja internirancev, ki bo letos junija v Kamniku. Na koncu občnega zbora so sprejeli še sklep o preimenovanju svojega imena, saj dosedanje - Krajevna organizacija Mozirje - ni dovolj razpoznavno, ker gre za člane iz cele Zgornje Savinjske doline. Vesna Banjevič Osnovna šola Mozirje Mladi raziskovalci Osnovne šole Mozirje Osnovnošolci že dolgo ne pridobivajo svojega znanja samo ob sedenju v šolskih klopeh, ampak ga nabirajo tudi pri interesnih dejavnostih, krožkih in pri svojem raziskovalnem delu. Mladi raziskovalci Osnovne šole Mozirje so svoje večletno raziskovalno delo 24. aprila predstavili v mozirskem galerijskem prostoru. Učenci se z raziskovalnim delom prvič srečajo v osnovni šoli, kar pa je zelo pomembno za kasnejše šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah. Mozirski raziskovalci, učenci 6., 7. in 8. razredov, so svoje znanje z elementarnim pristopom nadgrajevali v petih krožkih: knjižničarskem, biološkem, turističnem, kemijskem in športnem. Pri kemijskem krožku so se ukvarjali s problemom gospodinjskih odpadkov. Z razvrščanjem in ločenim zbiranjem odpadkov so spoznavali, kaj in koliko odvrže ena družina v enem tednu in koliko v enem letu. Ugotovili so, da povprečna družina odvrže letno okoli 300 kilogramov odpadkov, čeprav bi lahko večino od njih predelali in znova uporabi- li. Mentorica krožka jeJanaCajner. Knjižničarski krožek se je ukvarjal z uporabo krajevnih imen Zgornje Savinjske doline. Raziskovali so krajevna imena v domači in knjižni rabi ter novosti, ki jih je prinesel novi leksikon krajevnih imen. Pri nalogi je sodeloval tudi dr. Peter Weiss. Mladi raziskovalci so ugotovili, da se pogostokrat pojavljajo napake pri uporabi krajevnih imen v časopisih in tudi širše. Mentorica krožka je Marija Venek. Pri biološkem krožku so učenci spoznavali in opazovali gozdna drevesa. Ugotavljali so, katere vrste prevladujejo v naših krajih, prepoznavali so jih po listih, iglicah in skorji. Ugotavljali so tudi, kako dolgo rastejo do določene velikosti. Njihovo delo je bilo predvsem terensko. Mentorica biološkega krožka je Angelca Letojne. Učenci turističnega krožka so izdelali nalogo z naslovom Počitnice pod Goltmi. S to nalogo so se predstavili tudi na tekmovanju v Topolšici. Raziskovali so svoj domači kraj in iskali možnosti za razvoj turizma. V nalogi seznanjajo turista z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi ter turistično ponudbo. Mentorica krožka je Branka Podlesnik. Člani športnega krožka pa so se lotili naloge, v kateri so ugotavljali, na kakšen način preživljajo svoj prosti čas učenci in njihove družine. Raziskovali so prisotnost športnih panog in koliko časa se ljudje ukvarjajo s športom. Ugotovili so, da je v naših krajih premalo možnosti za rekreacijo, premalo športnih igrišč in vaditeljev. Vse to je pogojeno s projektom izgradnje nove večnamenske športne dvorane, ki bo nudila sedaj manjkajoče objekte in možnosti. Mentorica športnega krožka je Mira Janžovnik. Predstavitev raziskovalnih nalog so popestrili mladi glasbeniki s pesmijo ter igranjem na citre, klavir in sintetizator. Prijaznejši pristop in novi načini učenja lahko bistveno povečajo motivacijo in s tem olajšajo učenje. Ena izmed oblik je raziskovalno delo, ki se je v primeru mozirske osnovne šole pokazalo za uspešno in dobro zastavljeno. Benjamin Kanjir Savinjsko gozdarsko društvo, Zavod za gozdove Slovenije Nikar ti meni kar tako drevo Savinjsko gozdarsko društvo in Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje, sta v sodelovanju z zgornjesavinjski-mi in šaleškimi šolami že četrtič zapovrstjo organizirala natečaj na temo gozdov. Letošnji natečaj je bil samo literarni, sodelovali pa so učenci 4. in 5- razredov. Dosedanji trije natečaji so bili tudi likovni, organizatorji pa so se letos odločili tudi za spremembo naslova. Učenke in učenci so svoje prispevke pisali na temo Gozd je skrivnost. Na natečaj je prispelo preko 250 literarnih prispevkov iz 13 osnovnih šol. Ocenitve zajetnega svežnja prispelih del se je lotil pesnik, pisatelj, slovenist in urednik, Ivo Stropnik. Odbral je 21 prispevkov, ki so dosegli najvišjo literarno raven. Zaključna prireditev natečaja je bila 23. aprila v nazarskem Delavskem domu. Zbrane nagrajence, mentorice in ostale prisotne je najprej nagovoril predsednik društva, Anton Breznik. Poudaril je pomen vzgoje in krepitve materinske vzgo- je do zemlje. Bogata otroška izpovednost to ljubezen jemlje neokrnjeno, daje ji svoj mladostni pridih in tankočutnost. Koordinatorka natečaja, Marija Sodja Kladnik, je predstavila natečaj in njegov potek. Neponovljivost narave so skozi uganke najlepše opisali učenci 4. razreda iz Luč. Za nagrado jim bo založništvo Pozoj izdalo knjigo ugank. Učence 4. razreda iz Skal, ki so prav tako dobro pisali o temi gozdov, pa bodo gozdarji popeljali na sprehod skozi gozd. Voditeljica prireditve je izpostavila tudi prizadevnost učencev 4. razreda podružnične osnovne šole Šmihel. Razred obiskuje le pet učencev, kar trije med njimi pašo bili nagrajeni. Marija Sodja-Kladnik je tudi letos uspešno vodila natečaj (foto: Ciril Sem) Merila in kriterije o izboru najboljših prispevkov je predstavil Ivo Stropnik. Ob tem je predstavil tudi svojo pesem o drevesu, ki spremlja človeka od rojstva do smrti: Nikar ti meni kar tako drevo. Nekaj nagrajenih prispevkov so avtorji skozi igro in besedo sami predstavili, program pašo popestrili učenci Glasbene šole Nazarje in dekliški pevski nonet iz osnovne šole Luče, ki ga vodi Mitja Venišnik. Prireditev je vodila Valerija Robnik. Pisanje in razmišljanje o gozdu plemeniti človeka. Daje mu navdih in občutek spokojnosti, ki je v teh potrošniških časih vse bolj dobrodošla. Benjamin Kanjir Mozirje Srečanje borcev V. prekomorske brigade Na prireditvenem prostoru pred Mozirskim gajem je bilo minulo soboto regijsko srečanje borcev V. prekomorske brigade, katerega so se v velikem številu udeležili tudi člani ZZB NOV iz Zgornje Savinjske doline. Slavnostni govornik na srečanju, ki je potekalo v lepem pomladanskem vremenu, je bil mozirski županjakob Presečnik. Borci so pozorno prisluhnili govornikom (foto: Ciril Sem) V svojem govoru je Presečnik obudil spomin na kruti čas vojne, ko se marsikdo ni mogel odločati v skladu s svojo voljo. To je še zlasti veljalo za fante in može, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko. “Usode so bile zelo različne, trpljenje nepopisno in tistim, ki pri tem nismo sodelovali, nedoumljivo.” Prekomorce je pot do partizanov vodila preko afriških in zahodnoevropskih bojišč, od koder so na tak ali drugačen način prišli na jug Balkana, od tam pa so začeli svojo pot proti Sloveniji, kjer so odigrali pomembno vlogo pri dokončni osvoboditvi. “Zavzemati se moramo za realno prikazovanje tega obdobja. Večini borcev ne moremo pripisati revolucionarnih hotenj, pač pašo imeli pred seboj edini cilj - upor proti okupatorju. Tega dejstva tudi povojni dogodki ne morejo izbrisati,” je še dodal Presečnik. “Vaš doprinos k povojni graditvi države je nepozaben, bili pa ste tudi med prvimi, ki ste podprli odločitev za samostojno Slovenijo. Uidi zato vam ne more biti vseeno, kako se bo ta država razvijala naprej. Hvala vam za vse, kar ste storili! ” Za županom občine Mozirje je udeležence srečanja nagovoril predsednik skupnosti borcev V. prekomorske brigade, Franjo Štebih. Zahvalil se je vsem, ki so omogočili srečanje v tem lepem okolju, in povedal, da so se že začele priprave na 55-letnico ustanovitve njihove brigade, ki bo prihodnje leto. Praznovanje tega jubileja je predvideno ob dnevu državnosti v domicilni občini V. prekomorske brigade - v Celju. Predsednik skupnosti prekomorskih borcev je izrazil prepričanje, da mora slovenski pariament končno sprejeti za- kon o pravični odškodnini žrtvam vojnega nasilja, ne glede na to, da je upravičencev iz tega naslova vedno manj. Po pozdravu predsednika območnega odbora zveze borcev Rista Gajška je navzočim spregovoril še predsednik republiške borčevske organizacije, Ivan Dolničar. Slednji se je osredotočil predvsem na današnje razmere v državi, zaradi katerih so borci zaskrbljeni. “Upam, da bo v Sloveniji vendarle prevladala pamet in da bomo Slovenci presegli delitve, prepirljivost in nestrpnost.” Po Dolničar-jevem mnenju v slovenski notranji politiki danes ni več normalnih nasprotij različno politično opredeljenih, ampak vse boj prihaja do sovraštva. “Politiki gledajo preveč strankarske in premalo nacionalne interese,” je prepričan predsednik slovenskih borcev. V obsežnem kulturnem programu, ki ga je režiral prof. Anton Venek, so nastopili člani Kulturnega društva Mozirje, mešani pevski zbor KD Mozirje pod vodstvom Antona Acmana ml. in Godba na pihala Zgornje Savinjske doline pod mentorstvom Francija Goljufa. Franci Kotnik OŠ Mozirje, Medobčinska zveza kulturnih društev Zgornje Savinjske doline S pesmijo skozi dan Pevski reviji odraslih pevskih zborov in skupin vsako leto sledi medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Organizator letošnje sta bila Osnovna šola Mozirje in Medobčinska zveza kulturnih društev Zgornje Savinjske doline. Nastopajoče, zbralo se jih je preko 400, in poslušalce 39- revije otroških in mladinskih pevskih zborov je pozdravil ravnatelj OŠ Mozirje in podžupan občine Mozirje, Anton Venek. Pesem je govorica srca, žvrgolenje ptic na ozeleneli veji, žalost in smeh, kultura in dediščina rodov, ki so hribe in doline poseljevali v preteklosti. Ta neizpodbitna dejstva pa najlažje dokazujejo otroci, katerih glasovi prihajajo iz mladih in čistih grl. Tako nastala harmonija prehudi srce in dušo slehernemu poslušalcu. Pesem iz domov se je včasih selila v šole. V današnjih potrošniških časih, polnih vsakodnevnih naporov in nervoze, pa je ta smer obratna. Na pevski reviji se je predstavilo osem otroških pevskih zborov. Prvi je nastopil OPZ glasbene šole Nazarje, ki ga vodi Tadeja Cigale, drugi, ki ga vodi Mitja Venišnik, iz Luč, naslednji, pod vodstvom Li-jane Blagovič, iz Mozirja, iz podružnice Rečica je prihajal zbor, ki ga vodi Manica Hudales, gornjegrajski zbor vodi Martina Štiftar, ljubenskega Lenka Kralj, zbor podružnice Nazarje vodi Manica Hudales, zborček iz Nove Štifte pa vodi Marija Pustoslemšek. Poleg osmih otroških so se predstavili tudi trije mladinski zbori: iz Ljubnega, pod vodstvom Lenke Kralj, iz Gornjega Grada, pod vodstvom Martine Štiftar, in iz Mozirja, pod vodstvom Lijane Blagovič. Zbore in njihovo izvajanje so instrumentalno spremljali učenci in učitelji Glasbene šole iz Nazarij ter učenci glasbene delavnice Osminka. Najštevilčnejši zbor, ki ga je sestavljalo kar 69 pevk in pevcev, je bil otroški pevski zbor iz Ljubnega. Pevsko revijo je spremljala strokovnjakinja in svetovalka s področja zborovskega petja, Danica Pirečnik. S prisrčnostjo in mehko besedo je prireditev uspešno povezovala Darinka Marinc. Benjamin Kanjir Hvala za solidarnost O skladu za zbiranje denarja, s katerim pomagamo socialno šibkim učencem, smo že pisali. Predvidevali smo, da je tistih, ki čutite stisko otrok in njihovih staršev, med nami še veliko. In nismo se zmotili. V 20. številki Savinjskih novic je bil objavljen 1. del seznama darovalcev. V sklad so prispevali še: Mišmaš, d.o.o., Mozirje; Mavrič, d.o.o., Mozirje, Ječnik, d.o.o., Kranj; Omega, d.o.o., Velenje; Karel Kopušar, Mozirje; Astrum, d.o.o., Levec: Vera Poličnik, Spodnja Rečica; Alojz in Marija Janko, Mozirje; Zavarovalnica Triglav, Celje; Nobis M, d.o.o., Polzela; družina Fürst, Mozirje, Zavod za kulturo občine Mozirje, Janko in Marjana Rahten, Mozirje; Sirnson, d.o.o., Šmartno ob Dreti; Savinja Mozirje, GLIN HOLDING, Nazarje, Lijana Blagovič, Mozirje; Peter Sirko, Mozirje; Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, Mozirje. Na skladu seje tako zbralo 601.110 SIT. Vsem darovalcem v imenu učencev in njihovih staršev iskrena hvala. Kdor bi rad v ta sklad še prispeval, lahko nakaže denar na žiro račun: 52810-743-37032, Osnovna šola Mozirje, sklad za socialno ogrožene učence. A.V. predtekmovanj. Lučani so z raziskovalno nalogo, pripravljeno razstavo in odrsko uprizoritvijo zopet navdušili komisijo in si, kot lani, prislužili zlato priznanje. To je velik uspeh in priznanje odličnega dela članov turističnega krožka in mentorice Mete Mlačnik. Hkrati je to dober promocijski korak za Luče in celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Več o vtisih udeležencev in poteku festivala preberite v naslednji številki SN. Benjamin Kanjir Osnovna šola Luče Lučani ponovno zlati Po lanskem uspehu članov turističnega krožka OŠ Luče smo letos pričakovali od njih, da ta uspeh ponovijo. To jim je uspelo, saj so se z državnega festivala v Šmarjah nad Koprom vrnili z zlatim priznanjem. Tbristična zveza Slovenije je tudi letos organizirala natečaj za osnovnošolce z naslovom Tdrizmu pomaga lastna glava. Šolarji so letošnje raziskovalne projekte pripravljali na temo Pridite k nam na počitnice. Regijsko srečanje je bilo v Topolšici, udeležilo pase gaje 7 osnovnih šol. Zmagovalci srečanja so bili člani turističnega krožka OŠ Luče, ki so se s tem uvrstili na državni festival v Šmarje nad Koprom. Ta festival je potekal sredi prejšn-jegameseca, udeležilo pase gaje 14 najboljših ekip - zmagovalk regijskih Varstveno delovni center Mozirje Kviz “Kako poskrbimo za svoje zdravje” V sredo, 13- maja, je Varstveno delovni center Ježek iz Velenja s pomočjo Referata za zdravstveno vzgojo in Rdečega križa Velenje organiziral kviz na temo “Kako poskrbimo za svoje zdravje”. Svoje znanje o ohranjanju okolja, zdravja, o odnosu do starejših ljudi, o zdravi prehrani, AIDS-u in kontracepciji so preizkušali v skupini po štirje varovanci skupaj iz štirih varstveno delovnih centrov: Maribora, Mozirja, Velenja in Žalca. Za VDC Mozirje so tekmovali Miha Hafner, Nada Brezovnik, Cvetka Trbovšek in Tomaž Irner, ki so se za kviz vestno pripravljali, se učili in obnavljali znanje pod vodstvom mentorice Judite Podkrižnik. Za svoje znanje so bili nagrajeni s 1. mestom, ki pa so ga z enakim -maksimalnim številom doseženih točk delili tudi z os taiimi tremi VDC-ji. Skratka, nobeden VDC ni zaostajal in nobeden VDC ni uspel prehiteti ostalih treh. Po tako enakovredno izkazanem znanju in razglasitvi strokovne komisije o delitvi prvega mesta vseh štirih ekip je v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje, kjer je kviz potekal, zavladalo nepopisno veselje, ki se je še povečalo ob številnih prejetih nagradah, priznanju, kratkem kulturnem programu ter pogostitvi ob pijači, slaščicah in sad- Rogaška Slatina Pika poka za goro Rogaška Slatina je bila 8. maja kraj, kjer je igrala, plesala in se smejala Slovenija v malem. Pravzaprav je bil dogodek vreden svojih mladih, kulturnih in prijaznih učencev osnovnih šol in vrtcev ter hkrati pika na “i” za trud vsem mentorjem, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino, ljudskimi pesmimi, plesi in običaji. Na 2. srečanju in državnem tekmovanju se je zbralo več sto učencev in kar 32 skupin folklornega podmladka, pevcev in igralcev - glasbenikov. Na prireditvi so sodelovali tudi ne znamo spodbujati k še vztrajne-učenci iz OŠ Ljubno ob Savinji pod jšemu delu na tem področju, mentorstvom Lenke Kralj. Lepo je Priznanje mladim Ljubencem so dali bilo doživljati čudovit nastop, pred- drugi, saj so opazili, da je bilo stavitev “zimskih opravil” pred potrebnega veliko truda tako s stra- navdušenimi poslušalci v Kristalni ni učencev kot učiteljice. Dodatno ju. Za varovance VDC-ja je bila to nova nepozabna izkušnja in vsi skupaj smo ponosni na uspeh, ki smo ga dosegli. Ponosni smo na to, da se znamo naučiti in pripraviti za takšno tekmovanje in želimo si še več podobnih preizkušenj. Z novimi znanji rastemo, novih izkušenj se veselimo in s sodelovanjem na različnih prireditvah in tekmovanjih se potrjujemo. Judita Podkrižnik Odlični na državnem tekmovanju - učenci OS Ljubno pod vodstvom Lenke Kralj (foto: Jože Miklavc) dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina. Tako izbor izvirne tematike kot izvedba ljudskega običaja sta doživela priznanje; če bi ocenjevali z ocenami, bi dejali “odlično”. In če v čem, potem ima Zgornja Savinjska dolina prav v kulturnem in narodopisnem izročilu veliko prednost, ki pa je ne izkoristimo dovolj. Še več - ljudem, ki se s tem ukvarjajo, ne znamo reči hvala in jih Tel.&faks: 063/834-027, GSM: 041/651-196 Terezija Burja s.p. Ter 69 3333 Ljubno ob Savinji QjSBiZxZuUi pesek za zidavo, omet, podložni beton.1.600 SIT/m3 pesek za ostali beton................1.400 SIT/m3 gramoz za drenaže....................1.200 SIT/m3 tampon 1...............................800 SIT/m3 tampon II..............................600 SIT/m3 Nudimo tudi: - prevoz peska in tampona - priprava dvorišč in cest do asfalta - polaganje robnikov, tlakovcev, cevi - strojne usluge z rovokopačem, gredarjem, valjarjem priznanje nastopajočim pa je bilo spremstvo ravnatelja OŠ Ljubno Rajka Pintarja in nekaterih staršev. Državni zavod za šolstvo in 1. osnovna šola Rogaška Slatina, ki sta prireditev organizirala, sta ob tem požela vrsto priznanj, vendar pa je bilo vsakomur jasno, da bi bilo treba ob tolikšni udeležbi storiti še kaj več. Na primer razdeliti nastopajoče v vsebinske in starostne kategorije, določiti kriterije za tekmovanje, poskrbeti za strokovne oglede po kraju in okolici ter še kaj. To je seveda zgolj dobronameren nasvet organizatorjem v prihodnje nadvse obetavne in simpatične prireditve. Jože Miklavc e-mail: Savinjske.novicc@siol.net Savinj'skc.novice@sioi.net Savinjske.novice@siol.net Savinjske.novice@siol.net Savinjskc.nwice@siol.net Savlnjske.ntivkeWsiul.net Razstavišče Veronika Kamnik Horvat & Shakespeare Zveza kulturnih organizacij Kamnik je v tamkajšnjem razstavišču Veronika pripravila razstavo likovnih del našega umetnika Gorana Horvata na temo Shakespearove komedije As you like it (Kakor vam drago). 22 interpretacij omenjenega literarnega dela, ki brez dvoma sodi v sam vrh svetovne književnosti, je Horvat prvič postavil na ogled leta 1993 v Mozirju. Otvoritev tokratne razstave 8. maja je bila priložnost tudi za predstavitev njegove monografije Risbe 1963-1996. Bočna Pomladna žlahtnost “Pesmi pomladi” Dvestosedemdeset pevk in pevcev se je 16. maja zvrstilo na odru bočkega kulturnega doma; njihovi glasovi ohranjajo lepo slovensko pesem v 15 zborih in vokalnih skupinah v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, prišli pa so tudi iz nekaterih drugih slovenskih krajev. Pred petimi leti je o slikarjevem ciklu As you like it spregovoril pisatelj Tone Partljič, tokrat pa je v tej vlogi nastopil likovni kritik Dušan Lipovec, ki domuje prav v Kamniku in je tudi eden od avtorjev besedil v monografiji. Lipovec je v zvezi z razstavljenimi deli poudaril, da jih je treba sprejemati kot interpretacije in ne kot ilustracije Shakespearove komedije. Osnova vseh teh del so bile zanesljive risbe, pri čemer se je Horvat zares izkazal. V zvezi z monografijo je Dušan Lipovec dejal, da gre za avtorski in založniški podvig, ki bi mu v slovenskem prostoru težko našli enakovredno primerjavo. “Risbe so slikarjevi najbolj intimni zapisi. Širši publiki so bile manj poznane, zato je prav, da so našle svoje mesto, zbrane v knjižni izdaji,” je sklenil svoje misli kritik iz Kamnika. Bogat kulturni program na otvoritvi razstave je vodil predsednik ZKO Kamnik Tone Vtičar. Preden je slikarju iskreno čestital ob pomembnem dogodku, je citiral nekaj misli znanega pisatelja: “Gorje tistemu, ki si ni drznil tve- gati. Morda nikdar ne bo razočaran, nikdar prizadet, morda nikdar ne bo trpel, kakor trpijo tisti, ki sanjajo in sledijo svojim sanjam. Ako se ozre na svoje življenje, zakaj vedno se oziramo, bo zaslišal svoje srce, ki mu bo govorilo: 'Kaj si storil s čudeži, ki jih je Bog posejal po tvojih dnevih, kaj naredil s talenti, ki ti jih je zaupal tvoj učitelj? Globoko v jamo si jih zakopal, kajti bal si se jih izgubiti. Glej, tukaj jetvojazapuščina: prepričanje, da si zapravil svoje življenje.’ Gorje tistemu, ki bo slišal te besede, zakaj takrat bo začel verjeti v čudeže, a čarobni trenutki njegovega življenja bodo za vselej minili,” in dodal: “Goran Horvat jih je ujel pravočasno. Želimo mu, da bi jih ujel še veliko.” S to razstavo je Goran Horvat zaključil spomladanski del letošnjih javnih predstavitev. Septembra načrtuje otvoritev dveh razstav v Srbiji, ena bo v glavni knjižnici v Beogradu, druga pa v narodnem muzeju v Kragujevcu. Razstavljal bo risbe in predstavil monografijo. Franci Kotnik “Pesem pomladi”, tako so prizadevni domačini pred tremi leti naslovili pevsko srečanje, nima namena revijalno ocenjevati kvalitetnega nivoja posamezne pevske skupine, gre preprosto za druženje ljudi, ki tudi včasu krutega individualizma premorejo srčnost razdajanja. Kako prav so se odločili Bočani pred leti, ko so prvič poskusili narediti nekaj drugega in nekoliko drugače Savinjski gaj Upravljalci teh lepot bi zato morali poskrbeti za svoje obiskovalce bolj globoko, bolj doživeto, da se ne bi vsakdo samo brezdušno sprehodil med gredicami in odšel. Zavoljo tega je zelo pomembno, da se v park “naselijo” pravljice in “oživijo” legende. Že ko prečkamo prvi mostiček, moramo vedeti, da ima ta svoje ime: mostiček dobrote in miru. Naslednji so že stebri, devet jih je in po njih se vzpenjajo vrtnice,vsak izmed njih pa prinaša svojo željo. Drevo, ki so ga v prostor postavile pridne roke delavcev, je morda nekoč, po legendah, govorilo. V legendah je “vse dovoljeno”. Vsa pot po gaju tako ni prepredena le s cvetlicami, ampak tudi z legendami, vilami, ki so bile nekako do sedaj potisnjene na stran. Lidija Artelj želi dati gaju duševnost, notranjost. Že leta zato v gaj pripelje veliko turistov. Predvsem pride tak pristop v poštev pri razvoju otroškega turizma in turizma za upokojence. Dejavnost, ki jo Lidija opravlja kot odže uveljavljenega! Potrditev temu je čudovit odziv publike, ki vedno do zadnjega kotička napolni bočki kulturni hram. Iz srca peta pesem slehernega od nastopajočih je navdušila, organizatorjem gre pohvala za lepo pripravo srečanja, ki je po nastopu dobilo potrditev v družabnem in prijateljskem druženju. Savinjčan slovenska pravljičarka, je pogojena z dolgoletnim delom, ki se je pričelo z nastankom nove države. Preko nacionalnega programa so v teh letih obiskali okrog 20.000 otrok, nudili upokojencem brezplačna predavanja in vodenja izletov po Sloveniji, pri tem pa dali bistven poudarek nudenju notranjosti, duševnosti pokrajine. Ta pohod, imenovan mirovni, temelji tudi na izboljšanju turizma domačega kraja, okolice in težnje, da za Slovenijo storimo čim več. 18. aprila je Lidija v Savinjski gaj pripeljala ljudi, ki bodo iz Ljubljane, Kranja in okolice vodili v gaj turiste in jim ga na poljuden način približevali ter predstavljali. To je del nacionalnega programa, kjer uvajajo poleg petih dosedanjih poti tudi Logarsko dolino-deviško planino. Z drugačnim pogledom in opevanjem dežele s poudarkom na notranjih vrednotah, gradi Lidija Artelj in ljudje okoli nje nov pristop k vsakodnevnim stvarem. Benjamin Kanjir Goran Horvat med razgovorom za naš časopis (foto: Ciril Sem) Park cvetja, prepreden z legendami Po besedah slovenske pravljičarke, Lidije Artelj, je potrebno Savinjskemu gaju vdihniti dušo. In kaj to pomeni? Savinjski gaj, ki skozi vse leto v svoja nedra vabi obiskovalce in občudovalce naravne lepote cvetja, aranžmajev, dekoracij in podobnega, je po Lidijinih besedah, kar nekoliko suhoparen, prazen. PGD Pobrežje ob Savinji Gasilci pionirji na državnem prvenstvu Pokazatelj dobrega dela s pionirji in mladino vPGD Pobrežje ob Savinji je med drugim uvrstitev domačih pionirjev na državno prvenstvo. Ekipa je zmagala na tekmovanju, ki ga je pripravila Zgornjesavinjska gasilska zveza, najboljši so bili tudi na regijskem tekmovanju v Velenju, to pa jim je prineslo sodelovanje na državnem prvenstvu. Da prideš do tako dobrih rezultatov, je potrebno veliko več kot le dobra volja. Tu so predvsem ure in ure vaj, prostega časa mentorjev: Franca Debelaka, Franca Turka in Antona Finkšta ter dobre volje staršev, ki so svoje otroke dnevno spuščali na vaje, s katerih sopravilo-ma hodili vsi premočeni. Ekipo sestavlja 9 tekmovalcev in ena rezerva. Pionirska kategorija narekuje starost tekmovalcev od 7 do 11 let. To so majhni gasilci, ki pa gasilske uniforme nosijo s prav tako velikim ponosom kot njihovi starejši kolegi. Državno prvenstvo je bilo v soboto, 9. maja, v Žižkih v Prekmurju. Na prvenstvo se je uvrstilo 44 ekip iz vse Slovenije. Ekipa mladih Pobrežanov se je v močni konkurenci uvrstila v zlato sredino. To jim bo vzpodbuda in tudi cilj, da naslednje leto zopet nastopijo. Benjamin Kanjir Ekipa mladih pobreških gasilcev z mentorji (foto:BK) PD Ljubno ob Savinji Pohod uspešen kljub slabemu vremenu Planinsko društvo Ljubno ob Savinji je 17. maja organiziralo že 19- tradicionalni pohod na Travnik. Pohoda se je kljub slabemu in nepridvidljivemu vremenu udeležilo okrog 300 ljudi. Pohod je potekal iz Rastk preko Bolnice Celje na Travnik. Tisti najbolj vztrajni so se ob 7. uri zjutraj zbrali na Placu na Ljubnem, od koder je bil organiziran avtobusni prevoz do Rastk. Od tod je pohodnike vodila pot mimo spomenika pri Rabonu, kmetaTratnika, spomenika angleškemu pilotu na Vahti, mimo Bolnice Celje pod Komnom na Travnik (I6IO m). Pohod je trajal približno tri ure. Na Travniku je vsakega pohodnika čakal topel čaj (zastonj), ponujali pa so tudi hladne napitke ter golaž. Žigosali so kartončke in prodajali razglednice. Vreme, ki ni bilo nič kaj značilno za mesec maj, je ponagajalo z mrzlih vetrom in tiste, ki niso bili planinsko izdatno oblečeni, je neprijetno presenetilo. Na Travniku je bilo še nekaj snega, okrog enih pa je vse obiskovalce presenetilsnežni metež. Ampak pravi planinec vedno ve, da vreme v planinah rado preseneča (včasih v negativnem smislu). Kljub slabemu vremenu se je pohoda udeležilo približno 300 pohodnikov, med njimi so bili tudi planinci iz Maribora in Prevalj, bilo je tudi veliko posameznikov iz drugih planinskih društev, veliko tudi takšnih, ki tega pohoda nikoli ne zamudijo. Pohod je bil, kot ponavadi, dobro organiziran in je uspel. Vsi upamo, da bo naslednje leto, ko je na vrsti tradicionalni 20. pohod, vreme bolj prizanesljivo. Za tiste, ki se letos niste opogumili, je nova priložnost prihodnje leto, saj v hribih ni nikoli dolgčas. Vesna Retko Dovolj je enkraten dvom v učinkovitost resnice in poštenosti; ostalo je preprosto se prepričati v pravilnost nesprejemljivosti. Savinjčan Ljudski amaterski pisci Beseda je dala besedo Zadnji ponedeljek v aprilu so se na svojem vsakoletnem srečanju zbrali člani društva Savinjskih ljudskih amaterskih piscev - Slap. Pisci različnih starosti iz obeh dolin, tako Zadrečke kot Zgornje Savinjske, so se tokrat srečali v prijetnem ambien-tu gostišča Markelj v Spodnji Rečici. Prisotne je pozdravila predsednica društva Marija Rihter, ki je orisala dosedanje delo društva. Delo je bilo zelo plodno, saj so februarja predstavili zbornik Slap, s pomočjo katerega so širši javnosti predstavili svoja literarna dela. To je za člane Slapa zelo velik uspeh, ki pa ne bi bil izvedljiv brez podpore Zavoda za kulturo Mozirje, ki je zbornik tudi izdal. Seveda pisci želijo izdati še kakšno zbirko svojih lit- erarnih del, vendar je to pogojeno z izredno visokimi stroški, ki jih sami ne bi mogli pokrivati. V nadaljevanju srečanja so člani društva prebrali svoja bogata literarna dela, ki so nastala po izidu zbornika Slap. Pesmi in proza izraža njihovo trenutno počutje, tematika je zelo različna. Izpod njihovih peres sanje postanejo resničnost, svet okrog njih spregovori s simbo- li... Ljudski običaji, ki zaradi moderne tehnike izgubljajo svoj pomen, ostanejo na papirju kot trajen spomin in opomin bodočim rodovom, ki prihajajo. Njihovo trenutno počutje se je zlilo v razpoloženjski trenutek, ki niha med žalostjo in veseljem, med resnostjo in humorjem, med ljubeznijo in sovraštvom, med rojstvom in smrtjo... Beseda je dala besedo. Ugotovili so, da se lahko drug od drugega lahko veliko naučijo, saj pišejo o najrazličnejših temah in v izredno razgibanih slogih.. Zaradi stiske s časom vseh del žal niso mogli predstaviti, zato so se dogovorili za naslednje snidenje, ki naj bi bil predvidoma v jesenskem času. Marija Sukalo Sožitje - VDC Mozirje Uspešni na regijski olimpiadi V soboto, 9- maja, so v Žalcu v organizaciji društva Sožitje Žalec in CVD Golovec Celje - enota Žalec potekale regijske letne športne igre specialne olimpiade celjsko-koroške regije. Na igrah je nastopilo deset ekip s 160 tekmovalci, med katerimi je bilo tudi osem članov ekipe Sožitje - VDC Mozirje s spremljevalcema. Udeleženci specialne olimpiade so se pomerili v atletiki (tek na 50,100,200 in 800 metrov, Ekipa Sožitja - VDC Mozirje v Žalcu skok v daljino z zaletom in z mesta, met žogice), namiznem tenisu (elementi igre in igra) in košarki (tekmovanje v individualnih spretnostih). Člani mozirske ekipe so osvojili eno prvo, štiri druga in tri tretja mesta. Rezultati: Tek 50 m: 3- Toni Kramer (II. kat.), 4. Matjaž Krefl (II. kat.), Jožica Gaber - diskvalificirana (III. kat.), 3. Miha Hafner (IV. kat.), 4. Cvetka Trbovšek (IV. kat.), Nada Brezovnik - diskvalificirana (IV. kat.). Tek 100 m: 2. Toni Kramer (IV. kat.), 3. Matjaž Krefl (IV. kat.), NadaBrezovnik - diskvalificirana (III. kat.). Skok v daljino z mesta: 4. Jožica Gaber (III. kat.). Met žogice: 2. Miha Häfner (V. kat.), 2. Cvetka Trbovšek (IV. kat.). Elementi košarke: 1. Vlado Pavlič (I. kat.), 2. Tomaž Irnar (III. kat.). Dodati velja, da je Nada Brezovnik v tekih dosegla dobra rezultata, vendar je bila diskval- Zveza gozdarskih društev V sredo, 27. maja, smo organizirali srečanje poslancev, županov, vodij upravnih enot, ravnateljev, učiteljev, novinarjev, ki smo jih opozorili na problem odpadkov v gozdu. Pokazali smo jim, kakšen je z odpadki nastlan gozd in kako za čiste gozdove skrbijo v Logarski dolini. Za teden gozdov smo pripravili razstavo o redkih in ogroženih živalskih vrstah nazarske- ificirana, saj je rezultata s treninga presegla za 20 odstotkov. Kljub temu je bilo v ekipi vedro razpoloženje, saj so si najboljši tekmovalci zagotovili udeležbo na državnih igrah specialne olimpiade, ki bodo od 29. do 31 • maja v Ljubljani. Člani ekipe Sožitje VDC Mozirje se zahvaljujejo za usluge Tampo-sitotisku Marolt iz Mozirja, oblikovalcu podjetja Igea iz Nazarij Sašu Žagarju in podjetju Lukač iz Mozirja, ki je prispevalo športna oblačila. Franci Kotnik ga gozdnogospodarskega območja. Pripravil jo je Jože Svetličič, ki že dolga leta opazuje in spremlja redke živali naše doline. Razstava bo v galeriji v gostišču Vrbovec v gradu Vrbovec v Nazarjah od 26. maja do 5. junija. Ogledate si jo lahko od vsak delovni dan, od 9- do 17. ure. Ker so tovrstne razstave redke, jih priporočamo za ogled šolskim razredom in učiteljem. Maria Sodja Kladnik Teden gozdov Zveza gozdarskih društev je zadnji teden meseca maja že po tradiciji proglasila za TEDEN GOZDOV. Letošnjega smo nazarski gozdarji posvetili odpadkom v gozdu. V teh dneh smo organizirali dve prireditvi, s katerima želimo pritegniti pozornost širše javnosti na gozdove in na dogajanja v njih. SITRA, d.o.o. Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Kot pogodbeni partner borzno posredniške družbe, opravljamo vse vrste poslov z vred. papirji. Med drugim po konkurenčnih cenah odkupujemo delnice olastninjenih podjetij in skladov (PID), za kar vam nudimo takojšnje plačilo. Pokličite na tel. 715-911 in se prepričajte o navedenem. Z NOVIM OBRAZOM •Privlačne linije škode Felicie smo naredili še bolj vabljive. Pred vami je obraz s posodobljeno prednjo masko in odbijačem ter še nekaterimi domišljenimi podrobnostmi, ki dajo avtu bolj svež videz in novo eleganco. Kar pa še ni vse! Nova Felicia prihaja med vas z dopolnjeno osnovno opremo, ki naj naredi vožnjo še udobnejšo. Odkrijte vse spremembe za novim obrazom Felicie. ____________ OBRAZ, KI GA BOSTE VZLJUBILI PSC PRAPROTNIK Šaleška 15, 3320 Velenje, tel.: 063/861 570 Glasbena šola Nazarje Koncert tria Lorenz Primož, Tomaž in Matija Lorenz, člani znamenitega tria Lorenz, skupaj muzicirajo že 40 let. Po diplomi in magisteriju na ljubljanski glasbeni akademiji so se izpopolnjevali pri uglednih pedagogih v Rimu, Sieni in Trstu. V bogati glasbeni karieri jih pot vodila po Evropi, Ameriki, Afriki in Indiji. Koncertirali so v tako pomembnih glasbenih središčih, kot so Dunaj, Berlin, Pariz, Rim..., pred dvema tednoma pa smo jim lahko prisluhnili tudi v Nazarjah. Dvorana Glasbene šole Nazarje v gradu Vrbovec sicer ni bila napolnjena do zadnjega kotička, kar bi bilo pričakovati ob tako izjemnem dogodku, kljub temu pa je bil ambient že od začetka koncerta dalje nadvse prijeten, kar so čutili tudi priznani glasbeni gostje. V spored so uvrstili odlomke iz znamenitih del, ki so jih igrali v minulih 40 letih. Prvi je bil na vrsti Sehr lebhaft iz Tria v F-duru, op. 80, Roberta Schumanna, ki so ga - Primož na klavirju, Tomaž na violini in Matija na violončelu - prvič zaigrali na nastopu ob zaključku nižje glasbene šole. Senzacionalno takrat je bilo to, da so delo odigrali na pamet, in takšen način nas topan-ja, kar je redkost v svetu, so ohranili vse do danes. V nadaljevanju je klasični klavirski trio Lorenz navdušeni nazarski publiki odigral še odlomke iz del Josepha Haydna, Antonina Dvoraka, Bedriha Smetane, Dmitrija Šostakoviča in Primoža Ramovša. Pred izvajanjem skladbe slednjega skladatelja z naslovom Konrasti je Tomaž Lorenz povedal, daje bila leta 1961 napisana in posvečena prav njihovemu triu in da dela slovenskih avtorjev povsod po svetu igrajo še s posebnim ponosom, saj nastopajo v vlogi ambasadorjev naše države. Bratje Lorenz so gostje pomembnih mednarodnih festivalov, domačih in tuj ih radijskih in televizijskih hiš, za katere so posneli vrsto LP in CD plošč, audio in video kaset. Svoje bogate izkušnje razdajajo tudi kot pedagogi na Akademiji za glasbo in Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše je povedala, da tudi v prihodnje načrtujejo gostovanja vrhunskih glasbenih umetnikov, saj je ena od nalog šole približati občinstvu Zgornje Savinjske doline najkvalitetnejše slovenske izvajalce. Da je doživeti takšen nastop v domačem kraju povsem nekaj drugega kot obiskati koncert v Ljubljani ali kakšnem drugem mestu, pa je na najlepši način dokazal prav trio Lorenz. Franci Kotnik Osnovna šola Ljubno ob Savinji Cesta v Rastke 10 3333 Ljubno ob Savinji razpisuje delovno mesto UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela 1.9.1998. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiri vas bomo obvestili v zakonitem roku. ZAHVALA Osnovna šola Mozirje se najlepše zahvaljuje nekdanji Mozirjanki, gospe Cvetki Puncer-Vode, sedaj živi v Ljubljani, za enciklopedije in druge knjige, ki jih je podarila naši šolski knjižnici. Najlepša hvala! 23. aprila je akademski slikar Alojz Zavolovšek praznoval svojo 70-letnico. Ob tem visokem življenjskem jubileju je bila v Kulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju odprta retrospektivna razstava njegovih slikarskih del, predstavljena pa je bila tudi monografija, ki stajo pripravila in uredila Milena Koren Božiček in Jožef Muhovič. Ob tej priliki smo obiskali slikarja na njegovem domu v Mozirju in opravili z njim krajši pogovor. SN: Verjetno je najprimerneje, da pričneva temo najinega pogovora v času, ki je vzbudil vašo umetniško žilico, v otroštvu in mladosti, ki ste jo preživeli v Radmirju. Zavolovšek: Mislim, da kot otroci vsi enako slutimo. Vsak otrok rad riše in tudi sam nisem bil izjema. Vem, da sem zelo rad risal pse, ker smo psa imeli tudi doma. Moj priljubljeni objekt pa je bil velikokrat predmet kritike moje učiteljice, ker sem ga pač narisal takšnega, kot sem ga sam videl. Včasih učitelji niso bili tako razgledani, kot so danes. Lepo je bilo tisto, kar je bilo lepo oblikovano. Doma pa tudi nisem imel posebno dobrih pogojev. Pač. Po vojni je oče nekega dne prinesel oljnate barve, ki sem jih bil izredno vesel. Začel sem slikati na platno, ki pa mu nisem naslikal podlage. Sledila so razočaranja, saj so barve izginjale. Nisem se znašel. Dapasem prišel v slikarske kroge, je zasluga vojaške obveznosti. Rekrutiran sem bil v Beograd. Opravljal sem knjigovodska dela, ob prostem času pa slikal. Moja delaje opazil nadrejeni kapetan in bila so mu zelo všeč. V bližini vojašnice je bila likovna šola in kapetan mi je predlagal, da stopim vanjo. Sevedasemšel tja. Zelo lepo so me sprejeli. Teden dni sem tam risal, nato pa so me sprejeli medse. Toda nastopili so problemi, ker mi komanda ni odobrila izhodov. Pa je moj kapetan uredil tudi to. Dobil sem mesečno dovolilnico za izhod. Glavna predmeta v šoli sta bila risanje in modeliranje. Na oddelku za risanje sem bil kmalu deležen večih priznanj. In takrat se je pojavilo vprašanje, kako naprej. Profesor mi je predlagal, naj poskusim na akademiji. SN: Vse to se je še vedno odvijalo v Beogradu in to kar v času služenja vojaškega roka? Zavolovšek: Da, še vedno sem bil vojak. Profesor mi je izbral risbe in s to mapo sem odšel na umetnost- no akademijo. Tam pa je na sprejem čakalo več kot 400 kandidatov. Komisija je, glede na risbe, za sprejemne izpite izbrala 90 kandidatov. Izmed njih nas je bilo na izpitih izbranih 27, ki smo tako dobili možnost študija. Takrat so me v vojski zadržali še naslednje tri mesece, saj se mi je vojaški rok iztekel. Ko pa sem postal študent, sem hkrati dokončal služenje vojaškega roka. Postal sem redni slušatelj in diplomiral s prav dobrim uspehom. SN: In kam po akademiji? Ste se vrnili v Slovenijo in tukaj nadaljevali svoje delo? Zavolovšek: Po akademiji je bila realnost takšna. Bil sem š tipendist okraja Celje, tam sem dobival skromno štipendijo, z dekretom pa sem bil poslan na nižjo gimnazijo v Slovenske Konjice. Tako se je začelo moje pedagoško delo. Tri leta v Konjicah nisem dobil ustreznega stanovanja, zato sem se prijavil na velenjsko šolo in bil sprejet. Od leta 1959 sem tako kot pedagog in slikar deloval v Šaleški dolini. SN: Velik del vašega dela ste posvetili Kulturnemu centru Ivana Napotnika v Velenju. Zavolovšek: Da, to je bilo od leta 1975. Tega leta sem bil sprejet na novo delovno mesto. Dobil sem naziv kustos za galerijsko dejavnost, za razstave in vodstvo po razstavah. Bil sem prvi kustos v tem centru. Tam sem bil do leta 1983, do upokojitve. Jeseni tega let a sem se preselil v Mozirje, v svojo hišo, in dejansko postal svobodni umetnik. Ni pa mi žal, da sem bil v službi, kajti s to službo sem pridobival osnovna sredstva za preživetje in nisem bil odvisen od tega, koliko bom prodal. Tu sem nato začel intenzivno slikati in iskati nove slikarske poti. Pravzaprav sem nekako prekinil s svojim akademskim znanjem in sem prešel na intuicijo, na čustva in postal nekakšen iskalec sodobnega likovnega izraza. To vse je v moji monografiji zapisal dr. Muhovič. Ta monografija je zelo Pogovor z akademskim slikarjem Alojzom Zavolovškom „Slikam bolj za jutri kot za danes” strokovno narejena, tako da prenese tudi največje kritike. SN: Ves čas službe ste se ukvarjali tudi z delom z amaterskimi slikarji? Zavolovšek: Da, to pa vseskozi. Že kar na začetku sem imel nekaj mladih ljudi, ki so želeli risati. Ves čas, posebno pa zadnjih 2 5 let sem tudi mentor šaleškim likovnikom, torej prvi mentor, in ves čas vodim slikarsko delavnico za akvarel. Ta likovna skupina v Šaleški dolini je izredno znana, pa ne samo, da bi bili ti slikarski ljubitelji samo iz Velenja, prihajajo tudi iz Polzele in Celja. SN: Kakšna je slika v Zgornji Savinjski dolini, se tudi v tem prostoru udejanjate? Zavolovšek: Zgornji Savinjski dolini kot da nisem potreben. Namreč tu sem zelo malo znan. Posamezniki me poznajo, do kakšnih večjih stikov pa ni prišlo nikoli. Slikarji v tem prostoru očitno ne čutijo nobene prave potrebe po izobraževanju. Vsak slikar pa bi se moral izobraževati. O likovnih kriterijih zelo dobro piše dr. Muhovič v zadnji številki Likovnih besed. Zato sem toliko bolj vesel, da si je vzel čas in napravil v monografiji strokovni zapis mojega dela. SN: Vrnimo se na vaše slikanje. Vaša tehnika je akvarel? Zavolovšek:Da, slikam predvsem akvarele in sem po njih najbolj znan. Mnogi so ob moji sedanji razstavi presenečeni, ker razstavl-jam tudi veliko olj. Pravzaprav slikam v vseh tehnikah, v začetku sem najbolj obvladal olje, ker smo na akademiji slikali samo v oljni tehniki, bolj redko akvarele. Vendar kaj se zgodi? Kot pedagog nikoli nimaš dovolj časa, olje pa zahteva teden ali več dni koncentracije in dela. Nesmisel je začeti slikati, nato pa stvar pustiti, da se posuši. To je tudi tehnično nezdružljivo. S slike, ki jo nekaj časa pustiš, nato pa nadaljuješ, se rada lušči barva. Tehnično torej ne gre. Zaradi tega sem začutil, da sem bolj slikar romantik. Po službi greš v naravo in hitro skiciraš. Pri akvarelu greš na vse ali nič. Veliko se ukvarjam tudi z gvašem, ki je nekakšna kombinacija ak- varela in bele barve. Če pri akvarelu nekaj pokvariš, lahko sliko kar pustiš. Če pa delaš gvaš, si še vedno lahko pomagaš z belo barvo, torej prekriješ tisto, kar ti ni všeč. Pri akvarelu je torej belina papir, pri gvašu pa je belina bela barva. In, kar je najvažnejše, delaš lahko na hitro. Jaz nisem ilustrator nekakšnih zgodovinskih dogodkov, ampak poskušam z likovnimi besedami, oblikotvorjem spreminjati naravo. Zato mi pokrajina izredno ustreza, kajti v njej lahko človek vedno išče nove oblike. Včasih pa pride do čustvenih izlivov. SN: Ob vašem visokem jubileju je izšla vaša monografija. Od kod je prišla ideja po tako obsežnem projektu, kot je izdaja monografije? Zavolovšek: Na to monografijo sem izredno ponosen, še posebej zato, ker je niso delali v Ljubljani, ampak je nastala v našem prostoru, v Velenju, konkretno v kulturnem centru. V tem centru sem imel ob jubilejih vedno razstave. Ob moji 50-letnici, 60-letnici, posebno pa sedaj ob moji 70-let-nici. V tej razstavi je pregled skozi moje celotno ustvarjanje. Kot omenja dr. Muhovič, gre za tri obdobja: obdobje pred akademijo, obdobje Konjice-Velenje in obdobje pod Mozirsko planino. Velik poudarek je na obdobju pod Mozirsko planino. Tu sem dejansko postal pravi slikar, kjer je priš- la bolj do izraza moja subjektivnost. Imel sem več časa, da sem sedel, risal, nastala dela pa seveda niso tista površinska, v katerih je ospredje lepo, za njimi pa ni nič. Moja dela so večplastna. Prava vsebina je vedno prikrita. Ne gre za prerisovanje in slikanje tistega klasičnega, temveč za čustva. SN: V monografiji je torej pregled vašega celotnega likovnega delovanja? Zavolovšek: Tako je. Izbor sta naredila višja kustosinja, Milena Koren Božiček in dr. Jože Muhovič. Jaz sem stvari samo pripravljal, na izgled pa drugače nisem vplival. Vsakdo je opravil svoje delo na svojem področju. SN: Koliko let slikanja je torej za vami? Zavolovšek: Z intenzivnim slikan-jem sem pričel ob vstopu na akademijo. Prej, do svojega 20. leta, ne morem reči, da sem slikal. Nisem vedel, da bom slikar, zato pravim, da sem imel v življenju izredno srečo. Kot pravijo psihologi, se v človeku kar naenkrat nekaj zgane in človek najde tisto svoje področje. Seveda doma nikoli nisem imel pravih pogoje v, da bi se lahko izobraževal v likovni smeri. V Beogradu pa sem imel več možnosti. Obiskoval sem tudi galerije, koncerte, opere... SN: Torej je za vami okoli501et likovnega ustvarjanja. Kako bi najlažje opisali ta leta? Zavolovšek: To je bil čas učenja. To je bil čas iskanja, ne samo likovne umetnosti, ampak tudi svoje osebnosti. SN: Še vedno iščete? Zavolovšek: Da, še vedno iščem. Še vedno sem mlad in se učim. SN: Kaj bi lahko z vašimi izkušnjami svetovali mladim, ki se prav tako iščejo? Zavolovšek: Najprej morajo ugotoviti, kaj hočejo. Zdi se mi, da bi morali najprej spoznati to, kar je v slovenski likovni umetnosti že naslikano, nato pa se morajo naučiti opazovati in konstrukcijsko risati. Ne samo zunanjost, ampak tudi notranjo anatomijo. Obenem naj obiskujejo ustrezne slikarske delavnice bodisi v šolah ali društvih. Najpomembnejša pa je morda izobrazba. Slikar mora biti razgledan, da ve in ne ponavlja stvari, ki so jih drugi že odkrili, ampak to že odkrito nadgrajuje. Do tega spoznanja prideš takrat, ko je nekaj že za tabo in nekaj že znaš. Nikoli pa ne smeš biti zadovoljen s svojim delom. Najslabši slikarji so tisti, ki vidijo svoj uspeh v denarju in številu prodanih slik. Denar pokvari marsikaterega dobrega umetnika. Če pa ne slikaš tako, kot želi kupec, postaneš odpadnik, disident. Enostavno nisi zaželen. To je v zgodovini znana stvar. Že če pogledamo življenjepis našega slikarja Groharja. V svojem času je iskal moderen likovni izraz, a ni bil všeč ljudem. Danes pa ga priznavamo kot velikega umetnika. Slikar torej ne sme misliti na prodajo, ampak mora iskati. V tem sem sam danes na zelo dobri poti, ta pot ni označena in ne trasirana. Kako daleč bom prišel, najbrž ne bom sodil sam. To bo sodila strokovna kritika in zgodovina. Slikam pa verjetno bolj za jutrišnji dan kot za današnjega. SN: S tem vašim stavkom bi lahko zaključila najin pogovor. Zahvaljujem se vam in vam tudi v prihodnje želim obilo uspeha in zadovoljstva na vaši poti iskanja. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir Lojze Zavolovšek: “Zgornji Savinjski dolini kot da nisem potreben...” (foto: Ciril Sem) Zlata harmonika 1998 Izbirno tekmovanje za ZLATO HARMONIKO 98 bo potekalo tudi letos v Nazarjah, v soboto, 20.6.1998, s pričetkom ob 15. uri. Organizatorja, Zgornjesavinjska območna IZPOSTAVA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE za ljubiteljsko kulturno dejavnost in Turistično društvo Nazarje, zato vabita vse godce iz bližnje in daljnje okolice, da se tudi letos prijavite dovolj zgodaj. Zanimanje za nastop je veliko, ker pa je potrebno prireditev časovno omejiti, bomo sprejemali prijave do vključno 12. junija 1998. Prvi del s pričetkom ob 15. uri bo namenjen revijalnemu nastopu godcev veteranov, starih nad 60 let. Vabimo tudi tiste veterane, ki doslej še niso igrali, da nam polepšajo popoldan s svojimi starimi in večno lepimi melodijami. V prvem delu se jim bodo priključili tudi godci, ki so mlajši, pa igrajo diatonično harmoniko brez učitelja. Na ta način želimo spodbujati ustvarjalnost in neusahljiv vir pravih domačih “vižarjev”. Zato nosi ta del prireditve tudi svoje ime: REVIJA VIŽARJEV Drugi del prireditve, s pričetkom ob 17. uri, pa je namenjen tekmovanju harmonikarjev z diatonično harmoniko, ki se učijo in izpopolnjujejo svojo spretnost ob pomoči mentorjev. Razdeljeni bodo v kategorije glede na starost, kot jih predpisuje pravilnik ZLATE HARMONIKE LJUBEČNA. Oba dela prireditve bo spremljala strokovna komisija, ki ima nalogo, da izbere godce za polfinalno tekmovanje. Kakor vsako leto doslej, bomo ob zaključku obeh delov prireditve izbrali z glasovi poslušalcev tudi GRAJSKEGA GODCA 1998 (IZBIRAMO SAMO MED NASTOPAJOČIMI GODCI NAŠEGA OBMOČJA). Prireditev bo izvedena v celoti na prostem pred gradom Vrbovec, v primeru slabega vremena pa v dvorani DELAVSKEGA DOMA NAZARJE. I-------------------------------------- PRIJAVNICA ZA REVIJO VIŽARJEV IN IZBIRNO TEKMOVANJE ZLATA HARMONIKA 1998 1. IME IN PRIIMEK:___________________ 2. Datum rojstva:_______________ 3. Domači naslov in telefon:_ 4. SKLADBE: 1. 2. (naslov) _(avtor) „(naslov) __(avtor) 5. Mentor:_ 6. Nimam mentorja /OBKROŽI, ČE TRDITEV DRŽI/ Zadruga mozirje [ Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0. Obvestilo lastnikom traktorjev! Obveščamo vse lastnike traktorjev, da se bodo v bodoče vršili tehnični pregledi v mehanični delavnici v Sp. Rečici vsok 1. četrtek v mesecu od 8. - 12. ure. Naslednji bo torej 4.6.1998. Hitro nakazovanje denarja po svetu Vse varčevalce in poslovne partnerje obveščamo, da je tudi BANKA VELENJE d.d., VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke vključena v mednarodno mrežo za hitro nakazovanje denarja po svetu - WESTERN UNION. Osnovno vodilo pri vključevanju v ta sistem je bila predvsem želja po dopolnjevanju storitev, ki jih nudimo in opravljamo v naši banki. Običajnemu nakazilu denarja v tujino smo tako dodali novo, kvalitetnejšo storitev, ki ima nekaj bistvenih prednosti, in sicer: • hitro pošiljanje denarja v in iz več kot f30 dežel v vseh delih sveta • naslovnik lahko prejme denar v nekaj minutah od vplačila • v vseh deželah poteka to poslovanje praviloma v domači valuti. Enostavnost in zanesljivost tega poslovanja je namenjena vsem tistim, ki so v tujini na službenem potovanju ali na počitnicah in naletijo na nenačrtovane težave. Pomembno je, da storitev poteka le med fizičnimi osebami, fizično osebo, ki denar pošilja, in fizično osebo, ki denar potrebuje oziroma je prejemnik denarja. Storitev vam nudimo v naših ekspoziturah Rudarska, Mozirje, Šoštanj in Šaleška, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke WZ MOZIRJE Šolska ulica 25, 3330 MOZIRJE VPIS OTROK V VRTEC MOZIRJE IN REČICA Obveščamo vas, da lahko vpišete svojega otroka v vrtec Mozirje in Rečica za šolsko leto 1998/99 do 15.6.1998 vsak dan od 9- -12. ure v tajništvu vrtca Mozirje. Pri tajnici dobite Publikacijo WZ Mozirje, ki vam bo omogočila lažjo odločitev zavključitev otroka v ustrezen program vrtca, potrebne obrazce za vpis ter vse dodatne informacije. Upamo, da se bo tudi vaš otrok pri nas lepo imel in da boste zadovoljni z našim delom. Ravnateljica Ana Kladnik OSNOVNA ŠOLA NAZARJE VRTEC NAZARJE VRTEC ŠMARTNO OB DRETI RAZPISUJE vpis otrok v vrtec Nazarje in v vrtec Šmartno ob Dreti za šolsko leto 1998/99 Prošnje pošljite na naslov: Osnovna šola Nazarje - vrtec, Zadreč-ka 37, Nazarje, najkasneje do 15. junija 1998. Vse potrebne dokumente in informacije dobite na sedežih obeh vrtcev in po telefonu 833-992 (vrtec Nazarje) in 845-220 (vrtec Šmartno ob Dreti). OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI VRTEC LJUBNO RAZPISUJE Vpis otrok v vrtec Ljubno za šolsko leto 1998/99 Prošnje pošljite na naslov: Osnovna šola Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 10, Ljubno ob Savinji, najkasneje do 15. junija 1998. Vse potrebne dokumente lahko dobite na sedežu šole, informacije pa tudi po telefonu št. 841-012 (tajništvo) in 841-451 (vrtec). Pokrovitelji 30-letnice Savinjskih novic so: Mizarstvo %ovai, £0.0. Ljubija 55, 3330 Mozirje TeC:063/833-6Sl □ zlatarstvo Zlatarstvo ROŽIČ /2ar Na trgu 7 v Orabnarjavl hl*l v Mozirju t«l.i OB3/S3MOO ^fžhnoPOT?- .Trgovini*. Savinjska cesta 1,3331 Nazarje; tel.: 833-620 Banka Celja, MGA Nazarje, Glin K&M Nazarje, Glin Žagarstvo Nazarje, Zadruga Mozirje, Savinja Mozirje, PUP Velenje, Davidov hram Nazarje, RSL Levec, Kovinoplastika Benda Sp. Rečica, Zavarovalnica Maribor, Igea Nazarje, GG Nazarje, Telekom Slovenije, Leskom Nazarje, Elkroj Mozirje Safin's fr- NOVICE SO ZAPISALE: Gozdne prometnice v Gornji Savinjski dolini Sodobno gospodarjenje z gozdovi zahteva moderno tehnologijo proizvodnje lesnih sortimentov, eden od osnovnih pogojev pa je načrtna gradnja prometnic. Ker je gospodarjenje z gozdovi enotno in obsega družbene in zasebne gozdove, se tudi programiranje in gradnja gozdnih prometnic odvija v okviru obeh sektorjev lastništva. Razen čisto gozdarske ekonomike se pri programiranju upoštevajo tudi ostale koristi in pridobitve, ki se odražajo predvsem v izredno pomembnem vplivu na razvoj kmečkih gospodarstev, kakor tudi na razvoj splošnega gospodarskega stanja v občini. Izvajanje programov gradnje prometnic je omejeno z razpoložljivimi sredstvi, katera se zbirajo v obliki biološke amortizacije zasebnih gozdov in pa sredstev, ki jih podjetje GLIN Nazarje nameni za investicije v družbene gozdove. Kljub velikim vlaganjem v gradnjo gozdnih prometnic je obseg vlaganj še vedno prepočasen. Hitrejša izgraditev bi povzročila v krajšem času večje finančne efekte, ki se v družbenih gozdovih pojavijo v obliki povečanega dohodka zasebnega lastnika gozda, poleg vseh ostalih, že omenjenih koristi. Od skupne dolžine cest je 38% v družbenih in 62% v zasebnih gozdovih. Od vseh vlaganj v razdobju 1962-1969 pa je bilo v družbene gozdove vloženih 47% vseh sredstev, v zasebne gozdove pa 53% vseh sredstev, medtem ko odpade na družbene gozdove 32%, na zasebne gozdove pa 68% dolžine zgrajenih cest v tem razdobju. Obstoječa gostota gozdnih cest iznaša v družbenih gozdovih 8,1 m/ ha, v zasebnih gozdovih pa 9,9 m/ ha. Gostota v zasebnih gozdovih je višja, ker se zasebni gozdovi razprostirajo v nekoliko nižjih in terensko bolj dostopnih predelih. Gostejše cestno omrežje pa so omogočili tudi nižji gradbeni stroški in udeležba samih gozdnih posestnikov pri sofinanciranju. V razdobju I962-I969 so znašali prispevki posestnikov po sklenjenih pogodbah 1.742.065 din, oziroma že plačani prispevki I.491.283 din. Vsekakor so prispevki omogočili hitrejšo izgradnjo cest v zasebnih gozdovih, po drugi strani pa so se gozdnim posestnikom v obliki nižjih proizvodnih stroškov in kvalitetnejših sortimentov že bogato obrestovali. Druga oblika hitrejše gradnje gozdnih cest so tudi investicijski krediti, kateri se lahko koristijo v 1. 1970. Podjetje GLIN Nazarje je najelo investicijski kredit za izgraditev cestnega omrežj a v gozdnem predelu Podveza - Planica, ki obsega 78% družbenih gozdov in 22% zasebnih gozdov ter za gozdno cestno omrežje Solčava -Uš-ovnik - Sv. Duh, ki odpira 10% družbenih gozdov in 90% zasebnih gozdov. Višina kreditov iz zveznih sredstev je 1.979-000 din, od tega kredit s sredstev federacije 1.323-000 din s 3% obrestno mero z dobo 15 let ter kredit iz sredstev Jugoslovanske pol-jobanke v višini 656.000 din z 8% obrestno mero na dobo 5 let. Kreditni pogoji so v primerjavi s kreditnimi pogoji, ki jih nudijo ostale banke, razmeroma ugodni Desanka Kozic TRGOVINA KRIMCENIER f Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje GSM: 041/695-061 OTROŠKI KOMPLETI KRATKE HLAČE BRUG1 -za otroke in odrasle ŽENSKI KOMPLETI - kratek rokav ZA TOPLE DNI FE LAŠKO PIVO zaboj 2.8 SO SIT PIVO CELJSKI GROFJE zaboj £78i$3Kr KRMILNA PŠENIČNA MOKA vreča 700 SIT Pridite in %e prepričate! AVTOHISA KOS POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CITROEN Ločica ob Savinji 2/b POLZELA Tel.: 702-660 in 702-230 CITROEN AX OD 1.127.060 SIT (20 % p.d.) A SAXO AKCIJA AKCIJA AKCIJA OD 1.192.860 SIT (20 % p.d.) XSARA OD 1.785.060 SIT (20 % p.d.) BERLINGO OD 1.597.060 SIT (5 % p.d.) X. SALON POHIŠTVA Šolska ulica 10, Mozirje '_______Tel. 833-455, 833-446 J Akcijska prodaja: - odeje in vzglavniki s kvalitetnim gosjim puhom - vzmetnice ■ latoflex posteljni vložki - borove kotne klopi - hrastove mize Vse to lahko dobite takoj. Kvalitetni laminatni podi po promocijskih cenah: ■■■EG radie alfa EZZjMH PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU - IP10000 obr. Cena s pd. 2.924,00 SIT - IP 15000 obr. Cena s pd. 3.248,00 SIT Avtohiša Selmar Celje Nova limuzina BMW serije 3 - nova oblika strasti v avtomobilizmu V četrtek, 14. maja, je bila pri pooblaščenih prodajalcih BMW-jevih avtomobilov po vsej Sloveniji uradnapredstavitev nove limuzine serije 3- Odzvali smo se prijaznemu vabilu celjske Avtohiše Selmar in si ogledali nov prodajni adut bavarske tovarne avtomobilov, ki bo ob koncu tisočletja, kot je znano, s svojimi motorji znova začela sodelovati v formuli 1. Čeprav so pri Selmarju predstavitev nove “trojke" pripravili na profesionalnem nivoju s primerno pozornostjo do vsakega udeleženca, se bom v tem kratkem zapisu omejil predvsem na novosti, ki jih prinaša s sabo novi Bavarec. V zvezi s predstavitvijo morda le še ugotovitev, da pri BMW-ju oziroma Teh-■ nounionu, ki je njegov zastopnik v Sloveniji, kljub odličnim prodajnim napovedim ničesar ne prepuščajo naključju. Zato je vsak gost na predstavitvi prejel promocijski paket v obliki video kasete, zgoščenke, prospekta in plakata nove “trojke”. Povem vam, po takšni predstavitvi vam BMW kar ne gre in ne gre iz glave, čeprav ste sami sebe že ničkolikokrat prepričali, da za takšen avto enostavno nimate dovolj denarja. “Kdor izdeluje avtomobile, hkrati soustvarja tudi delček prihodnosti,” pravijo v Miinchnu in s takšnim razmišljanjem so naredili tudi novo limuzino serije 3- Če jo na hitro primerjamo s prejšnjim modelom, opazimo najbolj značilne razlike pri sprednjih dvojnih žarometih, ki so zdaj dvakrat ovalno spodrezani, bočne linije so sedaj bolj elegantne, zadnje luči pa so po vzoru serije 5 v obliki črke L. Pristen BMW. Seveda pa so naštete zunanje spremembe zgolj vizualne, prava razlika, denimo pri žarometih, je v tem, da imajo kar 30 odstotkov večjo svetilnost. Tehničnih novosti je v novi “trojki” zares veliko. S kombinacijo nove zračne blazine za glavo in stranske zračne blazine ponuja BMW v novi limuzini že v serijski opremi za ta razred vozil doslej edinstveno zaščito voznika in sopotnika pri bočnem trku. Samodejna kontrola regulacije in stabilnosti vozila (ASC+T) je prav tako vgrajena serijsko. Preprečuje, da bi se gnana zadnja kolesa zavrtela v prazno in zagotavlja najboljšo možno stabilnost med vožnjo. V novi limuzini je serijsko vgrajen tudi CBC - kontrola zaviranja v ovinkih, ki kot dodatek k ABS omogoča še varnejše zaviranje. Nova serija 3 se prilagaja vašim osebnim potrebam. Z novim spominom vozila je mogoče programirati individualne nastavitve v vozilu. Vseh novosti naenkrat kajpak ni moč našteti. Morda več o njih ob priliki testne vožnje z novo “trojko”. Le-ta je zaenkrat v prodaji kot limuzina (kupe in kabriolet prideta kasneje) v izvedbah 318i, 320i, 323i, 328i in 320d. Dodatna oprema po želji in tudi tu je spisek možnosti skoraj neskončen. “Veselite se vožnje in brezmejno uživajte,” piše na predzadnji strani prospekta nove BMW-jeve limuzine serije 3- To vam tudi sam toplo priporočam. Franci Kotnik OLDV d.o.o. POlZeiR, tel. 720-592, V6L6NJ6, tel. 863-960 $ SUZUKI AKCIJA GRAND ALTO... SWIFT.. BALENO. JEMNO UGOD od 1.100.000 SIT od 1.400.000 SIT od 1.700.000 SIT SAMURAI ....2.000.000 SIT UGODEN KREDIT T + 6% od 1 do 5 let STARO ZA NOVO Vozila Audi pri Vašem prodajalcu. Kredit, leasing, dodatna oprema, servis. Nakup vozila na obroke. Avtocenter Meh d.o.o. Velenje, Koroška c.7d tel.: 063-852-955 in 856-824 Piše: Aleksander Videčnik Slomškove zgodbe V knjigi Črni maček in druge zgodbe, najdemo Slomškove pripovedi, ki imajo vedno na zaključku neke vrste poduk. Prav z njim je hotel pisec vzgojno vplivati na ljudi in jih navajati k dobroti, poštenju in iskrenosti. Vse to pa so lastnosti dobrega človeka. Ni še dolgo tega, ko me je na cesti neki gospod vprašal, zakaj neki je treba toliko pisati o Slomšku, saj so to že davno zastarele reči, je še menil. Res morda za koga, toda modrosti, ki jih je blagi mož namenjal tedaj še zelo neukemu ljudstvu, so brez pridržka tudi za današnjo rabo! Žal je tako, da številni, tudi izobraženi ljudje, naši sonarodnjaki, veliko premalo vedo o Slomšku in njegovem izrednem deležu za ohranitev slovenstva. Prav zaradi tega se mi zdi, da je treba o Slomšku še več pisati, če bo le kaj malega ostalo tudi v spominu mladih ljudi, smo že lahko zadovoljni. Tembolj, ker šole so in še premalo temeljito predstavijo Slomškova velika dela. Postavlja se torej vprašanje, ali pišemo premalo ali preveč o tem modrem Slovencu! Črni maček Ubog čevljarček je imel pri hiši belega mačka, ki je bil gospodarju zvest tovariš, mišim in podganam pa najhujši sovražnik in strah. Vsak dan je polovil nekaj miši in podavil nekaj podgan. Samo pokazal se je, pa so miši zadržale dih, da jih niti slišati ni bilo. Ko je mačekpod streho in po hramih naredil strah, se je prišel k čevljarju muzat in prilizovat. Obema je bilo kratek čas. Neko jutro išče maček po piskrih kosilce in pade v veliko posodo črnila, s katerim je čevljar mazal novo obutev. Miši ugledajo mačka vsega črnega in se čudijo, da se je njihov sovražnik tako naglo spremenil. “Črno sukno je oblekel,” so dejale miši. “Žalosten je, danas je tako grozovito preganjal in kruto moril. Maček je spokornik - spokorniki se ostro postijo, v postu se pa meso ne je. Thdi maček zdaj ne bo več jedel mesa, lahko mu zaupamo in smo brez skrbi.” Tako so modrovale miši, toda njihovo modrovanje jih je grdo goljufalo. Maček učaka pravi čas, plane nad miši in jih, ker so brez skrbi, veliko lažje polovi in napravi med njimi pravo morijo. Maček in hudoben človek le suknjo menja, svojih misli in svojih navad pa ne spremeni! Doživetja 2 živalmi (Iz Robanovih doživetij) “Sedanji rod svetega Roka nič več ne spoštuje, včasih pana njegov dan (16. avgust) nismo delali. Nič pametnejšega nisem vedel, vzel sem puško in šel na lov.” Tako je začel svoje pripovedovanje brat Lojz in nadaljeval: “Ko sem prišel na vrh Brezovca, sem se vzpel naprej čez Hudi prask na Omatnike, nato še čez Novi plaz in tam zlezel na skalnati grič, odkoder je bil lep razgled. Nenadoma sem na dobro strelno razdaljo zagledal dva gamsa. A tudi gamsa sta mene takoj opazila in zbežala ob steni navzgor. Prvi, očitno koza brez kozliča, jo je dobro pobiral naprej. Drugi, velik, močan in zelo zagačen kozel, se je komaj basal v strmino. Poškilil sem malo naprej in zagledal skalo, za katero sem sodil, da bosta nanjo pribežala in obstala. Pomeril sem na to skalo in kakor po naročilu sta gamsa res obs tala na njej. Samo malo sem dvignil muho, sprožil in kozel se je zgrudil na mestu. Ko sem šel ponj, sem bil nekoliko v skrbeh, kako bom sam nosil takšno težo domov. Toda, kakšno presenečenje! Kozel je imel lepo vime in v njem mleko. Ko sem ga iztrebil, sem zvrnil iz njega marogastega kozlička, ki bi v nekaj dneh privekal na svet. Raje bi zlomil puško, kakor ustrelil brejo kozo, a kar je bilo, je bilo. Kdo bi si mogel misliti, da bom v tem času naletel na brejo kozo! O stari Danes le malokdo pomisli, da so prvo poštno službo tudi v naših krajih poznali že Rim-ljani. Torej že v davnih časih so po naši deželi, kije tudi tedaj pomenila pomembno kižišče raznih poti, potovali poštni sli, poštni vozovi in pozneje tudi poštne kočije. Prvi začetki organizirane poštne službe so torej delo Rimljanov, ki so to dejavnost imeli le kot službo za državne potrebe. Imenovali so jo Cur-sus publicus. Že tedaj so postavljali ob cestah posebne hiše, poštne postaje. Te so bile oddaljene druga od druge pol dneva hoje. Postaje so bile razdeljene v tri kategorije, danes bi temu rekli razredi. Največjapostajajerazpolagalas prostori za bivanje potnikov, hlev za 40 konj in seveda ustrezno gostinsko ponudbo. Postaja drugega razreda je imela tudi prostore za prenočišča potnikov in hlev za do 40 konj. Nekoliko manjša je bila postaja tretjega razreda, imela je hlev za 20 konj in seveda prostore za bivanje potnikov, seveda pa gostišče. Na teh postajah so v glavnem le izmenjali konje, dočim so na še manjši postaji imeli podkovsko delavnico in kolarsko orodje za popravilo voz. Za prevoze potnikov so razločevali več vrst vozil, kot dvokolesnik, voz za hitre vožnje, voz za prevažanje težkih predmetov in poseben voz za prevoz odsluženih in bolnih vojakov. Že smo poudarili, daje poštna služba služila izključno državnim oziroma vojaškim potrebam, zasebnike so le redko prevažali. Po razpadu zahodnorimske države so tudi germanska plemena, ki so zasedla nekdanja rimska Zato pa sem pozimi uplenil lepega gamsa na Črnem hribu. Še poleti v kopnem si moraš dve uri gristi kolena, da prideš na strežo na Črnem hribu. V decembru pa je bilo snega nad kolenom in sem se mučil štiri ure, preden sem dospel tja, ker je bilo nekaj mest v snegu kar dovolj kočljivih. Ko sem že nekaj časa čakal, je pribežal lep gams. Najprej je obstal za skalo, da še pomeriti nisem mogel. Ko se je pognal naprej, sem ga moral streljati v skoku in seveda zgrešil. To se je ponovilo še trikrat. Med tem je gams dosegel skupino dreves, ki mi ga je nekaj časa zakrila. Ko se je spet prikazal, je bil za strel že predaleč in sam nase jezen sem gledal za njim, ki se je mučil po s trmem žlebu proti Staremu stanu. Ko je prigazil na vrh žleba, se je obrnil tako, da mi je pokazal vso desno stran, obstal in gledal nazaj. Takrat me je spet prijelo in čeprav je bilo odločno predaleč, sem pomeril in sprožil. Gams se je zrušil in obležal na mestu. Kaj pa zdaj? Bilo je že pozno popoldne in moral bi odhiteti navzdol, da pridem še pred nočjo iz nevarnosti. Pustiti gamsa krokarjem, mi nikakor ni šlo v račun. Če hočem priti do njega, bo minila najmanj ena ura, preden ga dosežem. Pa sem se le odločil in gazil do gamsa. Ko sem ga iztrebil, se je že mračilo. Kako sem potem hodil v popolni temi domov, si more približno predstavljati le, kdor je že sam kdaj doživel tako pot." pošti ozemlja, posebno Franki v Galiji, ohranila poštno službo. V naših deželah je tedaj divjala vihra preseljevanja in vojskovanja, zato o kakšni poštni službi ni moglo biti govora. Dr. Milan Dolenc navaja v svojih raziskavah o poštni dejavnosti, da je frankovski kralj Karel Veliki po rimskem vzoru uredil poštno službo. To so morali vzdrževati prebivalci pokrajine. Spet pa je pošta delovala zgolj za državne in vojaške potrebe kraljestva. V stari Avstriji so najprej delovale deželne poštne zveze, iz njih so pozneje nastale poštne uprave. Koncem 15. stoletja je bila v Nemčiji in Avstriji vpeljana prva poštna zveza od severa do juga države s sli tekači. Tudi ta je rabila le za državne potrebe. Šele leta 1516 je bila organizirana prva poštna zvezas poštnimi vozovi za splošne potrebe na progi Dunaj - Bruselj. Za nas je zanimivo, daje leta 1573 stekla prva poštna peš zveza med Ljubljano in Gradcem. S tem se je na Slovenskem pričela poštna dejavnost znotraj stare Avstrije. Nadvojvoda Karel se je leta 1578 pogovoril s kranjskimi deželnimi stanovi za drugo poštno zvezo, južno pošto iz Maribora v Ljubljano, hkrati je tekla poštna proga med Celovcem in Ljubljano. Jezdna pošta je bila vpeljana na progi Ljubljana - Gradec leta 1584, ki je bila podaljšana vse tja do Benetk. Prav težko si predstavljamo tedanje ceste. Toda poročila govorijo o zelo slabih cestnih razmerah, kar je seveda upočasnilo razvoj poštne dejavnosti. Naj poudarimo, da so Rimljani skrbno poprav- 17 lagerju ljali ceste, dočim so poznejši narodi oskrbo opustili. Zato sooblastniki morali posvečati cestogradnji večjo pozornost. Tako najdemo podatek, da so cesto Ljubljana - Trst temeljito popravili v letu 1569. Temu so sledile druge pomembne ceste, pa tudi nekaterih stranskih so se lotili, tako je nastala cesta iz Gorice skozi Trnovski gozd. (Nadaljevanje prihodnjič) Ljudski reki (Iz knjige Robanovegajoža) Špeh ne skazi. Najlepšega in najmočnejšega še nihče ni videl. Potrpežljivost je božja mast, kdor se z njo maže pa slabo skoz pride. (Ali: Kdor se z njo maže je trep). Nevoščljivost je en kumern greh (= vsak drug greh človeku prinese užitek, nevoščljivost pa nobenega). Prevzetnost je dober kup (cenena), a gizdavost je draga. Napuh hodi pred padcem. Nehvaležnost je plačilo tega sveta. Koroški Slovenci (Nadaljevanje) Kako je potekalo ustoličenje koroških vojvod. Na Gosposvetskem polju, severno od Celovca, je bil blizu Krnskega gradu knežji stol (sedaj je v celovškem muzeju), ostanek rimskega stebra. Na danustoličenjasedenatakamen “kmet-knez”, po kmečko oblečen in obut, s klobukom na glavi, ter pričakuje bližajočega se kneza, ki ga spremljajo plemiči in vitezi iz vse dežele. V roki drži prapor vojvodine Koroške. Kakih sto metrov pred knežjim stolom knez obstoji. Približa se mu drugi kmet - svobodnjak, ki je to pravico podedoval, tako kot tudi kmet - knez. Knezu sleče razkošno viteško obleko v kateri je prišel in ga obleče v kmečko obleko, kot jo nosi kmet - knez. Potem mu izroči v desnico brezasto kravo, v levico pa konja enake barve, poda mu palico in ga vodi proti knežjemu stolu. Knezovo spremstvo sledi svojemu gospodu. Ko ugleda kmet, sedeč na kamnu, bližajočo se množico, glasno zakliče po slovensko: “Kdo je ta, ki se tam približuje?” Ljudstvo mu odgovori: ’’Deželni knez je.” Kmet spe t vpraša: “Ali je pravičen sodnik? Ali bo skrbel za blaginjo naše domovine? Ali je svobodnjak?^ prijatelj in varuh prave vere?” “Je in bo vselej,” mu odgovori množica. Še enkrat se oglasi kmet: “S kakšno pravico me lahko prežene s tega sedeža?” Ljudstvo odgovori: “Šestdeset beličev dobiš, ter lisastega vola, kobilo in obleko, ki jo ima sedaj knez na sebi, tudi rešil se boš tvojo hišo vseh davščin.” Kmet je nato nalahno udaril vojvodo na lice in ga opomnil, naj bo pravičen sodnik. Nato se kmet odstrani s kamna, sprejme žival iz knežje roke in prepusti sedež knezu. Novi vladar stopi na knežji kamen, potegne meč, z njim zamahne na vse štiri vetrove in obljubi, da bo branil deželo pred sovražniki in da bo pravičen sodnik. (Nadaljevanje prihodnjič) Pesem je povedala Angela Kladnik iz Luč, ki meni, dase jo je naučilaže koncem leta 1944. Kako in kdo jo je prinesel v njene domače kraje, Kladnikova ne ve. Vsekakor je zanimiva, saj opisuje usodo izgnancev, ki so jih Nemci pregnali z njihovih domov v neznano. Samo kratko zgodovinsko pojasnilo, znani zgodovinar, dr. Milan Ževart ugotavlja v publikaciji Izganjnanje Slovencev na Štajerskem in Koroškem 1941 -1945 (Maribor 1991), daje nemški vodja SS Heinrich Himmler, že leta 1939 pripravil smernice za izgon Slovencev iz navedenih pokrajin. Načrt je predvideval, da bo kar 260.000 Slovencev moralo zapustiti svoje domove. Da Nemci niso mogli uresničiti tega vražjega načrta je predvsem zasluga osvobodilnega boja, s katerim Nemci pač niso računali. Pa prisluhnimo Kladnikovi: Ubogi Slovenci smo, kdo se nas usmilil bo. Od doma preselili nas, to blo jim je za n kratek špas. Imetje so nam zaplenili in tudi hiše zaklenili, ka smo s trudom skup spravili, to bodo nam zapravili. Vojaki v hišo so prišli, nam tako ukazali: kar boste tu pustili, to bodo v rajhu vam vrnili. To bile so obljube lepe, a na žalost čisto slepe, ko smo tukaj sem prišli, od obljub se hišce že deli... Ubogi naš slovenski rod, razgnali so nas vsepovsod. Slovenski jezikmora vstran, tak nalog je bil izdan. Hi v lagerju nas zelo skrbi, ker želodec naš kar naprej kriči, krompirček poje dan, na dan nič zabelen, malo slan. In kruh nam je le malo znan, majhen kos za celi dan. Živil drugačnih tukaj ni, in voda slaba se dobi. Tako je življenje tukaj, dani vredni nič vse skupaj. Ljubi Bog se nas usmili, da bi bili kmalu v svoji domovini. Poslušajte Slovenci vsi, saj vojne konec zdaj še ni, zato srčno zaupajmo, da Slovenci mi ostanemo. Slovenska mati me rodila, slovenski jezik me učila. Slovenec sem, Slovenec bom, dokler po svetu hodil bom. Slovenska zemlja biser naš, ta pusti kraj pač ni za nas, nazaj domov si vsak želi, po domu srce hrepeni. Slovenska zemljain mili dom za tebe vedno živel bom, nazaj domov spet pohitim, na domači zemlji umret želim. Kot pripoveduje Kladnikova, je pesem nastala v nekem taborišču, verjetno v Šleziji, saj so tja odgnali večino pregnancev z družinami vred. V prejšnjih Novicah smo objavili sliko z igre o Kristusovem trpljenju. Podatki o igralcih na sliki so bili nepopolni, zato je Peter Marolt iz Mozirja poslal dopolnilo: Z leve sedijo: Marija Marolt, Ferdinand Marolt, Jergova Mici, Vili Platovšek in Franjo Cesar. Stojijo z leve: Liza Fužir, Ivanka Fužir, Silva Remše, Nara Remše, Rozalija Lekše, Klobasnikova Marija in Minka Korenjak. V zgornji vrsti so z leve: Tone Venišnik, Milan Venišnik in Anton Bitenc-Krešev. 36četno stare fotografije Na sliki je skupina “križancev” (nosili bandera v procesiji) in “krancljavk” na lepo nedeljo v Radegundi. Posnetek izvira iz časa okoli leta 1900. Sliko je posodil Ivan Gostečnik iz Mozirja. Filmske poroke Leto je naokoli, nekaj bralcev je v času med eno in drugo poročno prilogo dahnilo usodni “da”; večina v gradu Vrbovec. Najznamenitejša komercialna televizija pri nas nam je na prvo majsko nedeljo potrdila, da je izbira Vrbovca nadvse primerna. Sedaj se lahko namreč pred znanci postavljamo, da smo seporočili tam, kjer organizira poroke POP TV. Kje se boste poročili, seveda sploh ni tako bistveno kot življenjsko pomembno vprašanje, s kom. O tem vam v tokratni prilogi ne bomo svetovali, saj zaupamo v vaše sposobnosti presoje... Malo pa vam bomo pomagali pri drugih nasvetih, da jih ne boste iskali naokrog. Savinjske novice izdajamo tudi zato, da vam pomagajo bolj brezskrbno izreči tisto usodno besedico, za katero prosi mucek na fotografiji. Ni poroke brez torte Te dni smo poklicali tudi v slaščičarni Pri Tatjani (832-635) in Polonco (832-404) v Mozirje. V obeh pečejo in krasijo nepozabne poročne torte; pri Tatjani sadne in čokoladne s kremo, pa sadne s smetano ter gozdiček, jagodno, mešano sadje in orehovo. Lahko izberete okroglo, srček, večkotno ali pa ovalno. Mladoporočenci poleg bele radi naročijo tudi roza ali rumeno. Okrasne poročne pare za okrasitev prodajajo posebej. Polonca je slaščičarna, kjer pripravijo tri, štiri alipetnadstropne torte. Največkrat so čokoladne, orehove, sadne ali z okusom kave. Mladoporočenci po drugih oblikah razen okrogle niti ne posegajo, več domišljije pokažejo le pri izbiri barv. Nevesto in ženina za okrasitev izposojajo. O POROKAH IVA SVETOVNEM SPLETU Zmagala je klasika O porokah in vsem, kar sodi zraven, smo se želeli poučiti tudi na svetovnem spletu. Odpravili smo se na potep po informacijskih cestah in se kot pravi patrioti najprej ustavili na slovenskem strežniku, od tam pa se podali še na tuje. Kaj smo ugotovili? Javnosti pretreseno sporočamo, da podatek o štiritisoč porokah letno Slovenije on-line sploh ne gane kaj prida. Vtipkali smo vsa mogoča gesla, ki dišijo po poroki, in dobili le dva odgovora. Prvi je Marinetova ponudba izposoje poročnih limuzin, drugi pa ... No, v službi objektivnosti ga omenjamo, čeravno ni povsem skladen s tematiko priloge. Dokaj izčrpno se lahko namreč informirate o pobudah za registracijo istospolnih zvez. Na tuje smo skočili prek brskalnika Yahoo! in porabili kar veliko domišljije, da smo prišli do želenih zadetkov. V prvem poskusu se nam je maščevalo slabo znanje angleščine. Vtipkali smo wedding in kot odgovor dobili le neko novo glasbeno stran in informacije o nam neznani verski sekti. Naslednji poskus je bil navdušujoč. Računalnik je kar bruhal naslove agencij osamljenih src ter poročnih posredovalnic. V imenih prvih navedenih agencij (vseh sto in tisoč agencij niti nismo pregledali) pa se največkrat omenja beseda Ukrajina. Kaj pa organizacija porok? V Sloveniji se s to dejavnostjo ukvarja najmanj ena agencija, ki je na internetu ne najdemo. Na tujem so visoko profesionalizirane in virtualno v trenutku dostopne, re- alno pa bistveno težje, saj organizirajo poroke na Floridi in v Silicijevi dolini. Kliknili smo tudi na stran največje knjigarne na svetu - amazon.com. V njihovi ponudbi je ogromno knjig s poročno tematiko - na primer A guys guide to getting married... Knjigarna ima tudi dobre linke - z njihovo pomočjo smo končno odkrili tisto dobro, staro romantiko, ki smo jo ves čas iskali. Prek amazon. com se lahko “odpeljete” na stran s planerjem medenih tednov, stranz instantporočnimi zdravicami in vabili, ki jim le še dodate svoja imena in pravi gozd domačih strani mladoporočencev. Poleg najav porok čez nekaj mesecev smo na n jih našli tudi komaj nekaj ur stare poročne fotografije in na njih nasmejane mladoporočence, ki zaradi časovne razlike po našem času sploh še poročeni niso... Res, vredno ogleda, dasi napolnite dušo z nepozabno romantiko in mlado ljubeznijo... j (m) a POZNAVALČEVA RAZMIŠLJANJA O poročnih darilih Mladoporočenca dobita darila od svojih najbližjih sorodnikov in družine, najboljših prijateljev in seveda od prič. Pri izbiri darila je dobro vnaprej zvedeti, s kakšnim darilom bi najkoristneje dopolnili gospodinjstvo mladega para, saj so taka darila najbolj pogosta in tudi najbolj praktična za vsako novo gospodinjstvo. Vse bolj se tudi pri nas uveljavlja “seznam daril", ki jih par še nima. Na njem sorodniki in prijatelji označijo, kaj bodo podarili. Označijo izbrano darilo in ga zbrišejo iz seznama in tako ni nevarnosti, da bi mladoporočenca enako darilo dobila v petih primerkih. Mikavnost darila še povečate, če nosi kakšen oseben pečat (ročna dela, vezenine...). Pika na i pa je mikaven in primeren ovoj, v katerega je zavito darilo. POVPRAŠALI SMO NAMESTO VAS Kakšna je ohcet v zgornjisavinjski gostilni? Pred kratkim smo poklicali nekaj najbolj priljubljenih “točk”, kjer se v sobotnih nočeh veselijo mladoporočenci in svatje. Vsem smo zastavili enaka vprašanja: koliko gostov lahko sprejmejo, koliko stane trikratna pogostitev (dve večerji in kisla juha), če dovolijo prinesti svoje vino in pecivo in če so pripravljeni poskrbeti tudi za poročno torto. Bralce že vnaprej obveščamo, da prispevek NI namenjen primerjavi cen - to je praktično nemogoče, saj večerja ni enaka večerji. Prispevek objavljamo zgolj informativno. V gostišču Semprimožnik na Hom-cah so nam povedali, da lahko pogostijo do 65 svatov. Slavnostni jedilnik stane 2.700 tolarjev, brez dodatnih stroškov pa lahko prinesete svoje pecivo, lahko pa jim naročite tudi poročno torto. Za podrobnosti pokličite na številko 841 - 152. V mozirski restavraciji Gaj, ki spada pod ZKZ, sprejmejo do 60 gostov. Poročna pogostitev stane od 2800 do 4.000 tolarjev; najdražjo doslej so pripravili predkratkim. Menda je bila tako razkošna, da je po izjemnosti ostala v spominu celo osebju restavracije. Lahko imate svoje pecivo in jim prepustite naročilo torte. Mladoporočenca pavedno obdarijo s kozarčkoma, na katerih je posvetilo, da imata trajen spomin na po- ročno večerjo. Več informacij: 831 -800. Na številki 841 - 317 lahko dobite informacije o poročnih slavjih v Šport centru Prodnik, “pri Ediju”. Sprejmejo 100 svatov, če je ohcet v enem prostoru, za družbe z do 140 gosti pa pripravijo veselico v dveh nadstropjih. Pogostili vas bodo za 3.000 tolarjev. Svoje pecivo lahko prinesete v vsakem primeru, po želji vam naročijo poročno torto in izdelajo cvetlični aranžma, ki krasi mizo pred nevesto in ženinom. Pa še tale zanimivost: Čeprav je Šport center Prodnik po stažu bolj “mlada” gostilna, so pripravili že veliko ohceti. Zaenkrat so pari še vedno skupaj, ločila pa sta se oba para, ki sta ohcet pri njih slučajno odpovedala. Torej premislite, preden si premislite... Kaj pa Ljubno? Pri Pevcu (tel.: 841 - 025) sprejmejo ob poročnih slovesnostih do 60 gostov. Cena pogostitve je 2.800 tolarjev, lahko se odločite za svoje pecivo, naročilo torte pa imate možnost prepustiti Pukartovim. Kaj pa “pri Troheju” v Gornjem gradu? Na številki 843 - 006 so nam sporočili, da Gostišče Filač sprejme do 200 svatov. Vsakegapogostijo od 2.800 tolarjev dalje, lahko s pecivom, ki ga prinesete sami. Po želji priskrbijo tudi poročno torto in vas obveščajo, da lahko imate ohcet tudi v njihovem gostišču na Vranskem. Pa še hotelska ponudba. V Logarski dolini v Hotelu Plesnik sprejmejo do 200 svatov. Pogostitev pripravijo od 2.5OO tolarjev dalje, prineše-no pecivo je stvar dogovora. Pripravljeni so vam seveda priskrbeti tudi pravo poročno torto. Več o ponudbi vam bodo razložili na številki 846 - 024. f*a *- rtfTM MIRKO RISTIČ, ATELJE - TRGOVINA PRI FARNI CERKVI 3000 CELJE, Slomškov trg 1, *’>*■ te!.: 063/441 -655; doma: 063/482-662 POROČNIH, OBHAJILNIH OBLEK TER OBLAČIL ZA KRST Uvodoma smo zapisali in gostince tudi zares vprašali po čem je “lastno", s seboj prineseno vino. Eden odpoklicanih nasje opozoril, da to sicer marsikje počno, ni pa skladno z zakonom. Ker ni namen tega članka, da bi v savinjske gostilne priklicali inšpektorje, podatek pri tistih gostilnah, ki so nam ga posredovale, namerno izpuščamo. ZLATARSTVO LJUBNO OB SAVINJI Plac 12, Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-707 Nudimo dam deliko izbiro modnega nakita in izdelado poročnik prstanod po izbiri. //f/y;/;//.s/JY' /iu>/< >ij Ato fre/it 3. Afoz,ir/e Tei. 332-030 Na poročni dan je v središču pozornosti nevesta. Naj bo vaša frizura nekaj posebnega. Vabimo Vas v naš frizerski salon. _______________________J GRAD VRBOVEC jßovoba b Ma^atfaf) Sklenitev zakonske zveze je nepozaben dogodek v življenju. Dovolite, da s svojo kvalitetno ponudbo, izvrstno hrano in odlično pijačo iz lastne vinoteke k svečanosti tega dogodka pripomoremo tudi mi. VAŠE ZAUPANJE BOMO ZNAJJ CENITI. NEVESTA Ravna obleka, bogat pajčolan V ljubljanskem podjetju PRONUPTIA, ki zastopa istoimensko francosko modno hišo že šesto leto, smo povprašali, kakšna je letošnja nevesta. Prepričani smo, da nam je dala njihova svetovalka Polona Bohorič nasvet iz prve roke, saj letno prodajo prek tristo ženskih oblek. Slog. Neveste se letos delijo v glavnem na dva tipa; mestnega in romantičnega. Za prve je značilno, da se poročajo tako rekoč iz zabave in da izbirajo obleke preprostejših krojev, enostavnih linij. Nep-m gos- prosojnost materialov. Torbica. Po njih skoraj ni povpraševanja, nevesti je namreč bolj ali manj odveč. Med poroko ima z rokami dovolj dela, zato nosi njene potrebščine priča ali kdo od svatov. ■vajo vj)a- Rokavice. Absolutno ob-■ prisega- vezne. Trend se nagibikl|P slog raz- , ptalnim, kratkim rokavičkam košnih oblek. Pri nakupu Iz-drpbnimi poudarki v kroju ijÄffiäi^krasja. K zelo iifežamm oblekam se podajb tudi daljš(|vendarnaj ostane Nogwice lit čevlji. «Nevesta brezfpdi nesrrtebiti. V vročih dneh pridejo najbolj v poštev samostoječe. Naj se barvno ujemajo z obleko in ne poseg1 ajte po vzorčastih. Izberite posebne poročne čevlje. Največkrat sp satenasti, oblazinjeni, tako da v njih zd||irap tudi celodnevno hojo iŠplesr. Podkrila. Za obleko, ki to za: hteva, so kot perilo za kož Poleg estetske vloge neve pomagajo, da se lahko v ra košnejših oblekah bf sproščeno giblje. Šopki. Sveže cvetje je nena] domestljivo. V Franciji so v; modi šopki umetnih ali suhih prednjačijo enostavne^ ke, vendar neodvisno od cene: Dekleta sopripravljena odšteti za izposojo tudi ..............^Piakip pa itipjfa neodvisna od prvih. Prve so umetelne, toge, skulpturne, druge zelo naravne, tako da se poseg ffizerja skoraj ne |jl|l|a novost so do-Jpci, ki omogočajo frizuro, sicer jfuje klasika. Zelo ve-vest si omisli pajčolan; ifi trend je moderna preobleka ravnih linij s malnim pajčolanom. Zminimaliziran na svetuje Polona Bole. Med barvami samo od-gnki od bele do šampanjca, sicet pa pravi nakita, bolj pride do izraza obleka. Dolžina obleke. Kljub poskusom v preteklih letih se ne krajša. Tudi obleke, ki so spredaj krajše in zadaj daljše, počasi tonejo v pozabo. Kratko dolžino nadomešča svežih cvetlic. Tak šopek nato obesijo nad zibelko za srečo. Pri nas pa nevesta šopek meče, zato je največkrat svež, da ga drugo dekle posuši za spomin. Pokrivala. Redka, saj lahko pokvarijo pričesko. Tal. 063/843-006 in GOSTIŠČE SLOVAN - FILAČ Vransko TiL 063/726-430 Q/ai ualk, Ja u fmjztnzinri anJjijarfu, z liogato fionaJJo jnoJaujik iuojo jiowano fnaznouanji. V POROČNI DVORANI NA VRANSKEM SE LAHKO TUDI CIVILNO POROČITE. Marjana RAHTEN Cesta v Loke 14, Mozirje Tel. 063/833-689 Mobitel: 0609/635-715 POPOKA Jf JAKO ZfLO POAfMbfll DOGODfK. bODITf flA IA DAtl flAJLfPŠf! I %Sjt %% %k\ %% Rane Burger — Veniše Litij a vas 22, 3331 Nararfe Tel. mr» faks: 063/84-5-266 CSM: 04-3 /<.98 424 - šola Jahanja - terensko jahanje -jahanje v tnaneži In - vožnja s kočijami in najem ob porolaN^ - oddajanje apartmajev % %»%? %» 1 NOVI MODELI! VELIKA IZBIRA! Kopalke NANCY) Na trga 3V \)0 sffsawsii NOVA POŠILJKA Vse vrste svečanih oblek - POROČNE od 25.000 SIT dalje - MATURANTSKE - B1RMSKE - PRVOOBHAJ1LNE - KRSTNE ŠIVAMO POMERI ZELO UGODNE CENE IZPOSOJA POROČNIH OBLEK Janka Urliha 40 PESJE pri VELENJU Tel.: (063) 857-379 ŽENIN V obleki, pa ne s kravato V BTC v Ljubljani smo v Pronuptii povprašali tudi o moškem - ženinu. Pritrdili so našemu mnenju, da zanje velja bolj klasika. Pri izbiri imajo manj proste roke, zato se največkrat odločijo za obleko. Ovratni okras. Za moškega, mive so tudi cene moških ob-pravi svetovalka, je bistveno, lek, namenjenih poroki: Zelo kaj ima za vratom. To naj ne elegantno obleko peščenih bi bila navadna kravata, saj barv dobite že za 36.000 deluje preveč poslovno, tolarjev Ženin naj ima kravatno ruto Barve i kombinacije, (angleško kravato), ki je po Prevladuj .a črna in modra, bontonu najprimernejši počasi se ebija bež. Obleko ovratni okras. Priporoča, da poživim« s telovnikom, ne izberete prav ovratne rutš|; okrasni» 'pbčem in ovrat-luje preveč ležerno, am- nim okra m v barvi nevesel, ki se zapenja pod i. Suknjič klasične effž'aperif Ce izberete dvorednc zapenjanje, upoštevajte, da mora biti tak suknjič ves časf zapet, kar pa ni najbolj praktično (razen pri smokingu, ki terja dvoredno zapenjanje). Ne izbirajte hlač v kombinaciji s suknjičem; slovesnost poroke zahteva obleko. Smokingi niso več iskani; v poštev pridejo le, k$dar je nevestina obleka zelo okrašena. tji črni, razen ko je obleka svet-brezpogojno za-čevlje. . Novost letošnje Hinder, sicer, pa so »čajno raje brez Darilo mladoporočencem Vsem parom iz Zgornje Savinjske doline, ki se bodo poročili v mesecu juniju, Savinjske novice poklanjajo naročnino do konca letošnjega leta. POROČIVA VABILA Od seznama do zahvale V lanski številki smo vam predstavili nekaj besedil za poročna vabila. Nič pa nismo napisali o zahvalah, seznamih in drugih drobnih rečeh, ki naredijo poročni dogodek še slovesne- jši. Pri zbiranju podatkov so nam pomagali tudi v tiskarni Golc iz Žalca, saj so nam odstopili nekaj vabil, ki so jih oblikovali. Vabila imajo največkrat obliko voščilnic, čeprav se vse več bodočih zakoncev odloča za ume-telnejše vzorce. Poleg bele in krem barve so lahko še rahlo ni-ansirana v pastelnih barvah ali pa z bisernim leskom. Modna so tudi etno vabila in pa z dodatno modro barvo - skladno z zapovedjo, da modra pri poroki prinaša srečo. Tisk na vabilih je domala brez izjeme zlat, razen če pišemo z roko. V tem primeru izberemo nalivnik. Potrudimo se, da damo tudi naši pošti osebno noto. Od seznama do vabil, pa spremnih listkov na konfetih in jedilnega lista ter zahval - vse naj bo v enotnem tisku. Zelo praktične in simpatične pašo zahvalne vizitke, ki od mladih zakoncev ne terjajo veliko truda in časa, da se svatom primerno zahvalijo. Opremljena z zahvalno mislijo in posebnim izrezom za poročno fotografijo naprvistraniso pripravljena, da jih samo še podpišete. FRANJE Metka Golc, s.p. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel./fax:063/717 410, tel.:063/717 339, mte!.:0609/647 540 VAM NUDI: • usluge enobarvnega in večbarvnega tiska, obrazcev, reklamnih tiskovin, vizitk, plakatov, knjig in vseh drugih obrazcev ter tiskovin •vse vrste vezav • grafično oblikovanje celostnih podob, izdelovanje reklamnih tabel, transparentov, zastav itd. •izdelavo albumov, darilnih vrečk in embalaže Na vašo željo lahko izdelamo tudi zahtevne luksuzne mape vezane v usnje, vežemo diplomske naloge, revije in ostale tiskane materiale. Nudimo tudi pestro izbiro reklamnih izdelkov, zlasti koledarjev, ki jih za podjetnike in društva, ki želijo nekaj posebnega, izdelamo z motivom po želji v akvarel tehniki. # Obiščite nas! Ofc bmuikik ücüega yuityatja - Ifftte - ebldum... » Uom «Salij* (HU Uaiik §sSjok. Te«.: 063/42-3I-270 tel., (jaka: 063/832-462 in 063/833-694 Hotel Plesnik Poroka - čudovit in nepozaben dogodek v Logarski dolini Poroka. Lep in romantičen dogodek - dan, ki ga želimo deliti z ljudmi, ki jih imamo radi. Kaj je lahko v življenju lepšega kot to, da imaš nekoga resnično rad? Pogled. Poljub. Poroka. Zakaj? Kje? Kdaj? Kako? Zapremo oči in se zamislimo. Pomlad, poletje, jesen, zima. V dolini, ki je kot speča Trnuljčica, lepotica, ki je zaspala in katere lepoto je mogoče opazovati v vse letnih časih. Njene obleke so čudovite. Čudovite kot je obleka neveste. Ob prihodu v dolino se vam odpre čudovit pogled na zeleno livado, cvetoč travnik ali v jesenske barve odeta drevesa. S soncem obsijani dvatisočaki, ki se ponosno dvigajo v nebo, vam vzbudijo občutek mogočnosti, večnosti in trdnosti. Reka, ki si utira pot po dolini že tisočletja, vas osveži in napolni z energijo. V jutru, ko sonce s svojimi žarki nežno prebuja v jesenske barve odeto pokrajino in se jutranje meglice dvigajo iznad travnikov, imaš občutek, da zemlja diha, da živi, da se prebuja in se veseli novega dne. Kako lahko izgleda v tem naravnem okolju tako lep življenjski dogodek, kot je poroka: - cerkvena poroka v kapelici Kristusa Kralja pri vstopu v Logarsko dolino; cerkvica je načudoviti lokaciji; - ob prijetni glasbi, ki se čudovito vključuje v okolje doline, postrežba aperitiva in manjša zakuska za svate; - vožnja s kočijo za mladoporočence, v zimskem času pas sanmi in konjsko vprego do hotela Plesnik; - civilna poroka (stvar dogovora z občino, če bodo mladoporočenci lahko imeli civilne poroke v poletnem in jesenskem času pod slapom Palenk in v hladnejših dneh v posebnem prostoru v dolini); povpraševanje za poroke v Logarski dolini je veliko iz vseh krajev Slovenije; - prihod v hotel - pred vrati vas sprejme lajnar, ki vam igra lepe stare melodije zasrečo na novi skupni poti; - sprejem na terasi hotela s šampanjcem in jagodami (ali v avli hotela); - začetek skupnega poročnega kosila v restavraciji (meni se določi po želji); - zabavni program: ansambel, plesna skupina... po naročilu; Kapelica Kristusa Kralja pri vstopu v Logarsko dolino - poročna torta ob baklah in ognjemetu na terasi hotela - poročni valček in zabava pozno v noč; - počitek po zabavi za mladoporočenca (poročni apartma in kopan- je v bazenu s posebno postrežbo, darilo hotela). Poroka nekoliko drugače: V najožji ali najširši družbi staršev, sorodnikov ali prijateljev... Lahko sta dva ali vas je dvesto. Nikoli premalo in nikoli preveč, vse je odvisno od vaše želje in počutja. Lahko si naročite obširen program ali pa nobenega programa. V tej dolini čutite, da živite. Želite, da bi si vse te čudovite občutke lahko delili z nekom, ki ga imate radi? Pokličite nas (063/846-024), veseli bomo vašega klica in prisluhnili bomo vašim željam. Potem pa se pustite presenetiti. In ko se boste skozi leta vrnili v to dolino in sedli na klopco pred cerkvijo, vam bodo spomini priklicali čudovite občutke, ki smo jih deležni samo takrat, ko imamo nekoga res radi. Ohranimo ta občutekza večno. PR MIŠ MAŠ Mozirje Torta za mladoporočenca, za svate pa sladko pecivo Prav tako pomemben del ohceti kot je na primer prvi ples mladoporočencev je gotovo tudi rezanje poročne torte. Zato mora biti torta natančno takšna, kot sta si jo zaželela mlada mož in žena. In ne samo, da je lepa, biti mora tudi okusna, saj se svatje tudi po dobri torti spominjajo prijetnega dogodka. V pekarni in slaščičarni Miš Maš v Mozirju se vsega tega dobro zavedajo. Izpolnijo lahko s koraj vsako, še tako nenavadno željo glede izdelave poročne torte, najsi gre za njeno velikost ali obliko. Pomembno je le, da naročilo pravočasno sprejmejo, pri tem pa lahko naročniku tudi pomagajo s svojimi nasveti, ki temeljijo na bogatih izkušnjah. Torto naredijo vedno tik pred poroko, daje čimbolj sveža in okusna, in jo po želji naročnika z doplačilom tudi dostavijo v lokal, kjer poteka oh-cet. Če je torta zahtevnejše oblike oziroma jo je treba sestaviti, lahko pride z njo tudi slaščičarka, ki poskrbi za njeno brezhibno končno podobo. Na ohceti pa pride poleg torte na mizo še veliko drugih sladkih stvari: potica, keksi, drobno pecivo in še kaj. Vse našteto prav tako lahko dobite v Miš Mašu. Pri poticah lahko izbirate med orehovo, skutino, kokosovo, rožičevo, pehtranovo..., ki so lahko klasične oblike ali pa mini, kot jim rečejo Petrovičevi. Manjša potica se bolje prepeče kot večja, pravijo, poleg tega pa pri rezanju mini potice dobite manjše kose, ki so prikladnejši za postrežbo. Če boste kekse in drobno pecivo za ohcet vzeli v Miš Mašu, vam jih bodo spakirali po vaši želji, naredijo pa vam lahko tudi priljubljene breskvice, jagode in podobno pecivo. Najbrž je že odveč poudarjati, da so vsi omenjeni izdelki narejeni iz prvovrstnih materialov brez dodanih konzervansov. Naj vas ob tej priložnosti spomnimo še na ostalo ponudbo pekarne in slaščičarne Miš Maš. Pečejo okoli 20 vrst kruha, najbolj priljubljen je prav Miš Maš kruh, in približno toliko vrst pekovskega peciva (žemlje, makovke, rogljiči, preste...). Mladi radi posegajo po mini picah, v slaščičarni Pri Tatjani pa vam nudijo tudi okusne hamburgerje in zelenjavne krožnike. Odlična ideja za hitro malico, kajne? Poleg tortic, rolad in rezin se lahko posladkate tudi z najboljšim sladoledom. In ker je pomlad letni čas, ko se začnejo pikniki, so v Miš Mašu poskrbeli tudi za takšne priložnosti, saj so vam poleg kruha na voljo tudi mesnine in pijače. Delovni čas lokala Pri Tatjani (tel. 832-635) je vsak dan od 7. do 20. ure, zaprto je le ob ponedeljkih. Na telefonsko številko 833-570 lahko naročite torto tudi izven delovnega časa. Pa dober tek! PR Pira Pira je staro, skromno žito, ki so ga še po vojni pridelovali ponekod v višjih legah Slovenije. Danes je njeno pridelovanje omejeno le na ozek krog bioloških pridelovalcev hrane. Pira daje manjše pridelke kot pšenica. Skupaj s plevami nažanjemo štiri tone zrnja. Klasi se pri žetvi radi lomijo, zato je žetev potrebno opraviti še pred polno zrelostjo. To pa potem narekuje dodatno sušenje. Ker je bila potreba po kruhu po vojni velika, se je pridelovanje pire opustilo, saj daje pšenica boljše pridelke. Poleg tega so za čiščenje potrebni posebni stroji. Pira je stara zvrst pšenice z dolgim, ozkim in redkim klasom. Klas spominja na pirnico. V klasku so zbrana dva, redko tri zrna. Klaske obdajajo ostre, trde, svetlikajoče se krovne pleve. Piri-no zrnje se omlati in ostane po mlačvi v plevah, ki pa jih ločimo od zrnja tik pred uporabo zrnja. Zrnje je po zunanjosti svetle do rdeče barve, podolgovato in oglato, trdo. Po višini slame je nekoliko višja od navadne pšenice. V polni zrelosti sta klas in slama nekoliko temnejša, bolj izrazito rjave barve v primerjavi z navadno pšenico. Pirina moka je bela in ima manjšo sposobnost vzhajanja kot pšenična moka. Tako so hlebci kruha nižji kot iz pšenične moke. Ima pa svojevrsten in prijeten okus. Proizvodi ostajajo dolgo up- - staro žito orabni in sočni. Medtem ko navadno pšenico oziroma izdelke iz nje lahko uživamo le kuhano ali pečeno, je pira uporabna surova ali kuhana, v zrnih ali kot polnozrnati zdrob, drobno ali grobo zmleta, kot finejša bela moka ali kot otrobi. Pira vedno ohrani svoje koristne lastnosti, njene izdelke lahko uživajo tudi tisti, ki ne prenesejo pšenične ali ržene moke. Pira je skromna rastlina, ki ima manjše zahteve kot pšenica. Lahko jo pridelujemo brez mineralnih gnojil in kemičnega varstva. Na normalno založenih tleh raste brez dodatnega gnojenja. Večje pridelke pa lahko dosežemo z dodatnim gnojenjem s fosforjem in kalijem, ne dognojujemo pa z dušikom. Je odpornejša na bolezni kot ostalo žito. Sejemo jo v vlažna, težka tla, ki pšenici ne ugajajo. Ne priporoča pa se setev v lahka, peščena tla. Sejemo jo v oktobru, ni občutljiva na pozno setev in ostre zime (kali lahko celo pod snegom). Na hektar posejemo okrog 240 kg semena skupaj s plevami (priporoča se ročna setev, ker pleve otežujejo strojno setev). V tla jo zabranamo globlje kot pšenico (3-5 cm globoko). Žetev opravimo konec julija. Zrnje dosušimo ter shranimo skupaj s plevami v suhih in hladnih skladiščih. ŽITO Ljubljana bi ž elelo od slov-enskih pridelovalcev odkupiti piro. Obljubljajo 1,5 do 2-kratno ceno pšenice. Kdor se zanima za pridelovanje, se lahko obrne na kmetijsko svetovalno službo, saj je potrebno seme uvoziti. Štefka Goltnik KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE •frideja hram NUDIMO pester izbor kosilnic, vrtnarskega orodja, gnojil, okrasnih sadik in zaščitnih sredstev po ugodnih cenah. SAMO PRI NAS sta vam na voljo programa vrhunske hrane za pse in mačke EUKANUBA in ROYAL CANIN! Vabljeni! Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tei.&fax 063/831-331, 041/727-308 J Kotiček za ženske Ličenje oči Danes bomo ličile oči, ki so vbočene, premikajoči se ali mobilni del veke pa je skrit. Oko na zgornji strani spet obrobimo s črnim ali rjavim svinčnikom. Barva svinčnika naj bo črna predvsem pri temnolaskah s temnejšo kožo, pri svetlejših ženskah pa je bolje uporabiti temno rjav ali temno siv svinčnik, saj bi črna barva učinkovala nekoliko pregrobo. Rjav svinčnik naj ne vsebuje rdečega odtenka rjave barve, ker boste videti tako, kot da bi celo noč prejokale! Črto v zadnji tretjini oči spet malo zabrišemo navzgor, da se oko dvigne. Pri tej obliki oči se črte ob očesu celo rade razmažejo, zato moramo čez črto s tankim čopičem nanesti še zelo malo pudra v prahu ali kamnu. Pudra mora biti resnično zelo malo, saj se drugače črta ne bo videla. Izberemo si tri barve: temno, srednjo in svetlo. Barve so lahko istega odtenka ali kontrastne. Nad črto, ki smo jo pravkar narisale ali bolje na zgornji del črte nanesemo tanek pas temne barve in jo s tankim čopičem zabrišemo navzgor, tako daje zgoraj najmanj intenzivna. Nad njo ali na njen zgornji pas nanesemo srednjo barvo, nad njo pa svetlo. Zelo pomembno je, da prehodi med barvami niso vidni. Oko obrobimo še spodaj, vendar le v zadnji tretjini, nanesemo maškaro in osnovno ličenje oči je končano. Naslednjič: Ličenje izbočenih oči Nevenka Breznik Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: Perilo pred sušenjem dobro odcedite s centrifugo. Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in v Celju, Prešernova 27, tel. 441-413. Obvestilo Na UKS UNZ Celje zbiramo obvestila zoper 32-letnega Matjaža .G. iz Velenja. Obstajajo razlogi za sum, da je storil več kaznivih dejanj goljufij po členu 217 Kazenskega zakonika R Slovenije. V letih 1997 in 1998 je v različnih časopisih (Večer, Salomonov oglasnik,...) in televizijskih oglasih ponujal zaposlitve, organizacije raznih tečajev, prednaročila za avtomobile Yugo, kredite, oglede nogometnih tekem, letovanje,... Predstavljal se je pod imenom fiktivnih firm kot so MEGA Dobrna, MEGA Saltzburg, GA,... . Interesenti so morali na določen bančni račun, za katerega se je kasneje ugotovilo, da je osumljenčev, vplačati določen znesek kot prijavnino. Denar si je osumljenec prisvojil, ponujene usluge pa je odpovedal. Po do sedaj zbranih podatkih si je tako prisvojil najmanj 2 milijona tolarjev. Na UKS UNZ Celje smo prejeli 20 prijav oškodovancev. Predvidevamo pa, da je bilo oškodovanih še več ljudi. Vse, ki so bili na takšen ali podoben način oškodovani in tega še niso prijavili, pozivamo, da podajo prijave na Urad kriminalistične službe UNZ Celje (tel. 442-420). Z zbiranjem obvestil nadaljujemo, zoper osumljenca pa bomo podali več kazenskih ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufij. Zgornjesavinjski želodec je med vsemi možnimi papicami poglavje zase. Njegov značilen okus pa je lahko malo boljši ali malo slabši. Zato je Turistično društvo Rečica tudi letos pripravilo ocenjevanje tega za naše kraje značilnega mesnega izdelka. V tem času so se na to temo likovno in literarno odzvali tudi osnovnošolci. Tako je nastala razstava del na temo Zgornjesav' injski želodec. Pa ne samo to! Dvanajst učencev je bilo za svoje izdelke nagrajenih z nagradami. Ker žal v tej številki ne more' mo objaviti vseh nagrajenih del, ti nudimo v branje le imena nagrajenih in dve izmed nagrajenih pesmic. V naslednji številki BOBENČKA se umetniška dela nadaljujejo. Za literarna dela so bili nagrajeni: Maruška Tostovršnik, l.b razred, Jure Jurjevec, 5. razred, Sarah Klemenak, 3.a razred iz Rečice; Tadeja Ermenc, 7.č razred iz Mozirja, Joži Zakrajšek, 4. razred iz Nazarij ter Klemen Gostečnik, 4. razred iz Šmihela. Za likovna dela pa so prejeli nagrade: Žiga Vcninšek, 1. b razred in Matjaž Parfant, 5. razred iz Rečice, Matic Karče, 6.a razred iz Mozirja, Blaž Cigale, 3. razred iz Nazarij, Nika Pe/ tek, 6. razred iz Luč in Boštjan Goličnik, 4. razred iz Šmihela. BREZ ŽELODCA NIČ NE MINE Pri nas doma imamo spet koline, da bo veselo, brez godca nič ne mine. Pri obilni se večerji spomni godec: »Kje Zgornjesavinjski je želodec?« V zadregi reče mama: »Kako pa naj naredim ga sama?« Oglasi se še mesar: »Pomaga naj ti gospodar!« Le ta prinese velik robec, v njem pa lanski Zgornjesavinjski je želodec. Vsa družba se razveseli, Zgornjesavinjski želodec jest hiti. Klemen Rebus Uganka V kaščah leži in se suši, poleti ob košnji iz košare diši. Pesem Zelja je velika, Ej, kako me mika, Lačna so moja usta Oh kako so pusta, Delo smo končali, Ej, da bi le znali, Ceno bi mu dali. Sarah Romsko skupino AMALA (prijatelji) so leta 1996 ustanovili brata Brizani in Severdžan Nuhi. Njihov namen je bil ohraniti in nadaljevati bogato romsko glasbeno dediščino. Danes skupi' no Amala sestavlja devet članov. Skupina igra balkanske rom' ske uspešnice pa tudi lastne skladbe, pri katerih je zaznati vet-er južne Francije, Španije in Turčije. Nedavno je pri založbi Helidon izšel njihov prvenec z naslovom “Gypsy Music”. Na njej je devet tradicionalnih romskih skladb in ena avtorska. Vse priredbe in avtorstvo so delo Imerja Brizanija, ki je tudi vodja in organizator skupine. Skupina Amala Ljubitelje alternativnega rocka bo zagotovo razveselil novi al' bum skupine HOLE. Album je zaenkrat še vedno pod delovn' im naslovom “Celebrity Skin”, v prodaji pa bi se moral po' javiti v začetku junija. Po besedah same Courtney Love je novi album najbolj pod vplivom skupin Echo&The Bunny' men in Cheap Trick, medtem ko so za tekste zaslužni Jeff Buckley, Neil Young, Billy Corgan iz Smashing Pumpkins in Gavn Rossdale'frontmen skupine Bush. Dočakali smo drugi album sijajnih GARBAGE, ki so se v svetu in v Sloveniji pojavili 11. maja. Predhodni singl “Push It”, z odličnim refrenom je pokazal, da bo novi album še boljši kot prvenec. DAYS OF THE NEW pa so nova ameriška teenagerska atrakcija, prva skupina pod novo znamko Scotta Litta, legem damega producenta R.E.M.'OV. Koliko je v tem kratkem času zrasla popularnost te skupine, najbolje pove podatek, da je kar milijon Američanov kupilo ta album. Skupino sestavljajo štirje mladeniči iz Kentruckyja, njihov vodja pa je sedemnajstletni pevec Travic Meeks. Na albumu najdete dvanajst pesmi, popolnoma akustičnih, a pod močnim vplivom grungea. Za konec pa še nekaj za ljubitelje country'a. Legendarni RANDY TRAVIS, novi član velike BMG družbe je na trg poslal novi album "You And You Alone”. Album je prepoln odličnih pesmi in prikazuje Randy Travisa v najboljši izdaji. S svojim sodelovanjem sta album obogatila še gosta Vince Gil in igralec Patrick Swayze. Alenka Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Oster boj za tretje mesto Rezultati 15. kola, 15. maja: Zalugnca: Policija 2:4 (2:1) Davidov hram: Kokarje 0:5 (0:2) Solčava: Razborje 2:4 (1:1) Polda’s West Blue Jeans: Foršt 3:2 (1.1) Zadruga Mozirje: Avtoelektrika Bitenc 1:1 (0:1) Najprej so v muhastem, deževnem vremenu na igrišče stopili igralci Zal-ugnce in Policije. Po presenetljivo hitrem vodstvu Ljubencev, kar z 2:0, so v nadaljevanju Policaji uredili svoje vrste ter s previdnejšo igro v obrambi in z učinkovitim napadom prišli do sedme zmage in tretjega mesta na razpredelnici. Sledilo je srečanje med Kokarčani in Davidovim hramom, ki so ga, predvsem po zaslugi razpoloženega napadalnega para Cigale-Ocvirk, visoko dobili lanskoletni prvaki. S to zmago so si skorajda že zagotovili uvrstitev med najboljših šest, Hramovci pa so s prikazanim le še potrdili slabo formo in vse manj možnosti za obstanek v ligi. V nadaljevanju smo gledali borbeno in kvalitetno tekmo med Razborčani in Solčavani, kjer so prvi izkoristili več ponujenih priložnosti in zasluženo zmagali. Solčavanom se je poznalo neigranje dveh ključnih igralcev, ki sta bila zaradi v prejšnji številki omenjenega incidenta disciplinsko kaznovana. Polda’s West Blue Jeans-ovci so si z današnjo pomembno zmago še izboljšali položaj na lestvici in si tako skoraj že zagotovili nastop v najelitnejši konkurenci v naslednji sezoni. To pa žal ne velja za ljubenski Foršt, ki se bo ob takšnem razpletu težko izognil izpadu. Veliko priložnosti so iz rok tokrat izpustili igralci Avtoelektrike Bitenc, ki so proti vodilni Zadrugi prikazali boljši in kvalitetnejši nogomet. Prav ob koncu tekme jim jo je žal zagodel Robert Remic, ki je s pravim evro-golom poskrbel za izenačenje in delitev točk. Tako ostajajo domači ekipi še tri kola, da se morebiti rešijo kvalifikacij in se neposredno uvrstijo v ligo v prihodnjem letu. Rezultati 16. kola, 22. maja: Solčava: Foršt 3:0 b.b. Avtoelektrika Bitenc: Kokarje 2:6 (0:4) Policija: Polda’s West Blue Jeans - preloženo Zadruga Mozirje: Zalugnca 7:0 (2:0) Davidov hram: Razborje 1:2 (1:1) Za razliko od prejšnje sezone nam vreme letos res ni naklonjeno, saj se je tudi 16. kolo odigralo v dežju. Z igranjem v takšnih pogojih pa tokrat niso imeli težav igralci Solčave, ki so zaman čakali na svoje nasprotnike, ekipo Foršta. Neigranje slednjih je skrajno neokusno do ostalih sodelujočih ekip, v tem primeru Solčave, ki ima takšnih izletov v kar oddaljeno Nazarje že gotovo čez glavo. Če ekipa Foršta v letošnji sezoni s svojo organiziranostjo ni dorasla nivoju Zgornjesavinjske lige, bi to lahko ugotovila na začetku, ne pa da svoje nezadovoljstvo zaradi slabih predstav izkazuje na takšen način. V nadaljevanju smo pričakovali zanimivo, predvsem pa izenačeno srečanje med Avtoelektriko Bitenc in izkušenimi Kokarčani. Prav izkušnje slednjih so botrovale, da temu ni bilo tako, saj so rutinirano in s prefinjeno tehniko povsem nadigrali domačine. S tem porazom so Avtoelektrikarji zapravili vse možnosti za uvrstitev med šest najboljših ekip, za igranje v ligi tudi v prihodnjem letu pa jim ostajajo le še kvalifikacije. Tekma med Policijo in Polda’s West BlueJeansom je bila po predhodnem dogovoru preložena in bo odigrana med tednom. Kljub temu, da je že kar nekaj časa znan zmagovalec lige, Zadruga Mozirje, pa ta ekipa ne popušča, nasprotno, do svojih nasprotnikov se vede pravraz-bijaško. Tokrat so na mino naleteli Zalugnčani, ki proti razpoloženemu petkratnemu strelcu Robertu Remicu in njegovi druščini niso imeli pravega orožja. Tudi Ljubence čakajo kvalifikacije za naslednjo sezono. Zadnja tekma med ekipama Davidovega hrama in Razborja je kljub pravemu nalivu postregla z borbeno in kvalitetno predstavo, v kateri so imeli več športne sreče Radmirčani, ki tako nadaljujejo z odličnimi predstavami v spomladanskem delu prvenstva, nasmiha pa se jim drugo mesto. Hramovci pa so si možnosti za vidnejšo uvrstitev zapravili že v prvem delu in le prvo mesto v matični ligi jim še daje upanje za vstop v kvalifikacije. Lestvica po 16. kolih: 1. Zadruga Mozirje 16 14 1 1 61:18 H3) 43 2. Razborje 16 10 2 4 47:32 (+15) 32 3. Kokarje 16 7 4 5 41:30 (+11) 25 4. Policija 15 7 3 5 41:39 (+2) 24 5. Solčava 16 7 2 7 42:38 (+4) 23 6. Polda’s West Blue Jeans 15 7 1 7 35:35 (0) 22 7. Zalugnca 16 6 1 9 38:50 (-12) 19 8. Avto elektrika Bitenc 16 5 2 9 30:51 (-21) 17 9. Davidov Hram 16 3 2 11 22:46 (-24) 9 (-2) 10. Foršt 16 2 4 10 27:45 (-18) 8 (-2) Pari današnjega predzadnjega kola: 17.00 Zalugnca: Kokarje 17.50 Avtoelektrika Bitenc: Razborje 18.40 Policija: Zadruga Mozirje 19.30 Davidov Hram: Foršt 20.20 Solčava: Polda’s West Blue Jeans Komisar lige Franjo Pukart Krajevna liga Nazarje Rezultati 18. kola, l6. maja: Wyatt: Kokarje Quattro 1:1, Pobrežje : Derby 2:2, Kokarje : Peklenski 2:2, A.E. Bitenc-Erbo: Joples 0:3, Mladost: Prodajni center Nazarje 1:3, Metka-Bohač-T: Odpisani 0:1. Rezultati I9. kola, 23. maja: Joples: Mladost 3:2, Peklenščki: A.E. Bitenc-Erbo 2:3, Pobrežje: Wyatt 1:3, Prod. center Nazarje: Metka-Bohač-T 5:2, Derby: Odpisani 7:0. Lestvica po I9. kolih: 1. Joples 47, 2. Wyatt 40, 3- Kokarje Quattro 40,4. Kokarje 38, 5- A.E. Bitenc - Erbo 37,6. Prod. center Nazarje 31,7. Mladost 24,8. Peklenščki 13,9- Pobrežje 13,10. Derby 13, H- Metka-Bohač-T 12,12. Odpisani 8. Krajevna liga Šmartno ob Dreti Rezultati 8. kola, 9- maja: Turky: Vološki voli 0:3, Želve: Bohinc 0:6, Input: Vias 0:4,3 B: BAG 3:3. Rezultati 9- kola, l6. maja: BAG: Želve 9:1, Bohinc: Turky 1:0, Vias: 3 B1:4, Vološki voli: Input 3:2. Rezultati 10. kola, 23. maja: Vološki voli: Vias 2:2, Input: Bohinc 5:4, Turky: BAG 0:3, Želve: 3 B1:8. Lestvica po 10. kolih: 1. Vološki voli 28,2. Vias 22,3- 3 B 20,4. BAG 18,5- Bohinc 9, 6. Input 7, 7. Uirky4,8. Želve 1. Liga malega nogometa Radmirje Rezultati 14. kola, 17- maja: Juvanje: Ni hud’ga 14:3, Favoriti: Gmajna 5:6, Homce: Pek. Kramer 3:2, Lokostrelski klub Mozirje Več kot odlični nastopi mozirskih lokostrelcev 9. in 10. maja je v Tolmezzu v Italiji potekalo mednarodno lokostrelsko tekmovanje v arrow headu. Tekma, ki se je je udeležilo 57 tekmovalcev iz treh držav, je štela tudi za pokal Alpe Adria. Derby: Odpisani 6:1, Razborje: Pekel 5:2. Rezultati 15. kola, 24. maja: Odpisani: Homce 1:9, Favoriti :Juvanje 3:6, Ni hud’ga: Pek. Kramer 3:7, Derby: Pekel 3:0, Razborje: Gmajna 0:2. Lestvica po 15. kolih: 1. Juvanje 36,2. Razborje 33,3- Gmajna 31,4. Pekel 29, 5. Derby 26, 6. Pek. Kramer 23, 7. Homce 22, 8. Favoriti 9, 9- Ni hud’ga 6, 10. Odpisani 3. Veteranska liga Rezultati 9. kola, 12. maja: Solčava: Sav. novice 0:4, Odpisani: Mladost 2:8, Lepa njiva: 3 B 0:3 B.B., Trnava: MVM Trg 5:8. Rezultati 10. kola, I9. maja: 3 B: Trnava 1:3, MVM Trg: Solčava4:0, Sav. novice : Odpisani 1:1, Mladost: Lepa njiva 2:5. Lestvica po 10. kolih: 1. MVM trg 27, 2. Trnava 24, 3- Mladost 21, 4. Lepa njiva 12,5- Sav. novice 10,6. Solčava 9,7. 3 B 6,8. Odpisani 4. Občinska liga mali nogomet Gornji Grad Rezultati 8. kola: ŠD N. Štifta: Mes. Rup 3:2, Catpiler: G. Trobej 1:2, Vias: Davidov hram 5:2. Rezultati 9. kola: Vias: ŠD N. Štifta 6:3, Davidov hram: Mes. Rup 3:2, Novo naselje: G. Trobej 7:2. Rezultati 10. kola: Catpiler: Davidov hram 1:3, Novo naselje: ŠD N. Štifta 4:3, Vias: G. Trobej 4:0. Lestvica po 10. kolih: 1. Vias 19,2. Novo naselje 19,3- Davidov hram 19,4. ŠD Nova Štifta 12,5- Mesarstvo Rup 7,6. Gostišče Trobej 6,7. Catpiler 2. Franjo Pukart Obvestilo! S 1.6.1998 preneha z dejavnostjo Ivan Poličnik, Šmiklavž 6, p. Gornji Grad - popravila motornih vozil in varjenje izpušnih cevi. Pri veteranih compound je zmagal Dušan Perhač, Bernarda Zemljak pa je pri članicah zasedla 3. mesto. 16. maja, na mednarodnem turnirju v Ljubljani v disciplini FITA 2 krat 70 metrov, so mozirski lokostrelci dosegli naslednje uvrstitve: člani kvalifikacije: 1. mesto Štefan Ošep 678 krogov, 3- mesto Dušan Perhač 666 krogov. Pri članicah je s 652. krogi prvo mesto zasedla Bernarda Zemljak. V veteranski konkurenci je bil prvi Miro Borštner, drugi pa Janez Pelko. Pri dečkih je 2. mesto zasedel Primož Perhač. V finalnem krogu sta se med seboj pomerila Zemljakova in Perhač, boljši je bil slednji. V finalnem obračunu za 1. mesto je bil Ošep za krog boljši od Perhača, ki pa je s 666. krogi postavil nov državni rekord. 17. maja je bil v Mariboru mednarodni turnir za pokal FITA, ki je hkrati štel za Slovenski pokal in Postružnikov memorial. Pri članih compound je 2. mesto s 1364. krogi in novim DR na 90 metrov (336 krogov) zasedel Štefan Ošep. 3. mesto je s 1324. Ker se sistem tekmovanja v slovenskih odbojkarskih ligah po končani tekmovalni sezoni spreminja, so odbojkarice odigrale še pet kvalifikacijskih tekem za vstop v drugo državno ligo in po pričakovanju uspele. Tako se bodo igralke ponovno v isti ligi srečale z ekipami, ki so to sezono tekmovale celo v 1. državni odbojkarski ligi. Pregled nastopajočih v 2. DOL ženske v sezoni 1998/99: B&L UTRIP PREBOLD, BELL ROGOZA, JULČI ŠOU VITAL FRUPI, ŠD TABOR, P. PREVALJE, MELTAL, KAJUH ŠOŠTANJ, KEMIPLAST KOPER 2, RUŠE, SOLKAN, ZGORNJA SAVINJSKA in BENEDIKT. Prve tri ekipe so povratniki iz prve lige, zadnji dve sta napredovali iz tretje lige. Z uvrstitvijo v višji rang tekmovanja pa se problemi ponovno začenjajo. Telovadnica OŠ doseženimi krogi in hkrati novim DR na 30 metrov (352 krogov) zasedel Dušan Perhač. 10. mesto je zasedel Marko Satler, 18. pa Ivan Šket. Pri članicah compound je blestela Bernarda Zemljak Zmagala je s 1333-krogi, v skupnem rezultatu je doseglaDR, hkrati je na 70 metrov dosegla 337 krogov, kar je neuraden evropski rekord. Med veterani je Miro Borštner sl222. krogi zasedel 2. mesto, pri dečkih pa je Primož Perhač z 947 krogi zasedel 6. mesto. Na prvem Grand Prix turnirju v FITA, ki je bil v Antaliji, Turčija, je Štefan Ošep dosegel 3-mesto posamezno in s tem najboljšo uvrstitev slovenske reprezentance med posamezniki. Dušan Perhač je v predtekmovanju zasedel 5., v finalnem krogu pa 6. mesto. Ekipa Slovenije v compound loku v sestavi Perhač, Ošep in Marčen je v ekipni razvrstitvi brez finalnega kroga zasedla 1. mesto. S temi rezultati so si vsi trije mozirski reprezentanti zagotovili mesto v vseh reprezentančnih nastopih v letu 98. Benjamin Kanjir Mozirje brez vsaj manjšega posega v prostor ne ustreza pogojem igranja v drugi ligi. Leto premora, od katerega smo veliko pričakovali v smislu izboljšanja pogoj ev dela, žal ni prineslo bistvenega olajšanja. Kaj torej storiti? Kriterijem igranja v drugi DOL za silo ustrezata telovadnici OŠ Gornji Grad in Luče,žal pa občine, razen mozirske, doslej niso pokazale interesa za sodelovanje s klubom. Bo tako ponovno potrebno iskati gostoljubje izven doline? Želeli bi si, da bi nam bili končno omogočeni pogoji za normalno delo in razvoj v sredini, v kateri delujemo, ne pa, da smo prisiljeni nenehno stopicati na mestu. Ob tej priliki se želimo zahvaliti OŠ Mozirje za zgledno sodelovanje v tej tekmovalni sezoni. vs OK Zgornja Savinjska dolina Prvo mesto z grenkim priokusom Po tem, ko se je Odbojkarski klub Zgornja Savinjska dolina v pretekli tekmovalni sezoni zaradi nemogočih pogojev, v katerih je deloval, zavestno odločil za vrnitev iz prve v tretjo državno ligo, ki mu je omogočila nastopanje v telovadnici OŠ Mozirje, so odbojkarice prepričljivo osvojile prvo mesto v ligi. Območna rekreacijska liga Velenje Odbojkarji Mozirja drugi Drugo leto zapored so odbojkarji Mozirja, ki so nastopali pod imenom Vising, v območni rekreacijski ligi v Velenju, ki je sestavljena iz 10. kvalitetnih ekip, v katerih igrajo tudi registrirani odbojkarji, osvojili odlično drugo mesto. Tako so se v dveh letih igranja uspeli uvrstiti v sam vrh lige. Liga, ki je zelo obiskana in odmevna, združuje prijetno s koristnim in je znana po pravih, zagrizenih športnih bojih, se odvija ob petkih popoldne v dvorani OŠ Gorica v Velenju. Končni vrstni red v sezoni 97/98: TEŠ, Vising, ŠŠK, RLV, Siromačeki, Knapi, Gorenje, Generacija 81, Ve-zoder in Naš čas. Za ekipo Vising so nastopali: Vinko Založnik, David in Klemen Skok, Matej Kramer, Anton Hriberšek, Uroš Marolt, Aleš Lončar, Mitja Poličnik, Domen Frankovič, Jaka Marolt in Robi Korpnik. DS O radarju Lansko leto, ko je pritekla kalna voda po naših pipah gotovo nobeden ni pomislil, da je to že posledica gradnje radarja na Menini, pa je tako. Izvira Letošč in Jezerc sta bila že onesnažena. Če smo že pozabili, kako je pred 26 leti pritekla gnojnica po pipah iz šmarskega rezervoarja, ko je neki kmet z Rovta pod Menini pod Šavnicam spustil to po travniku, nam je sedaj dokaz, kaj nas čaka, ko bo ta “plato” postavljen na Menini. Preden bo radar zgrajen, bomo mi že imeli onesnaženo vodo. Takšna voda pa ne bo tekla samo po naših pipah, ampak bodo onesnaženi tudi potoki in reke. Že sedaj se vidi, kako občutljiva je Menina in njeni vodni izviri. Tildi na neki naravni pojav, kot dokaz, bi vas opozoril. Kako mrzla je voda izpod Menine spomladi, ko je še kakšna krpa snega na vrhu? Kaj bo pa potem priteklo, si pa lahko mislimo? Že ena kaplja olja uniči veliko količino vode kaj šele na tone nafte, ki bodo vsako leto uporabljane na Menini. Poleg tega bo pri obratovanju radarja še precejšnja posadka, ki prav tako ne bo zanemarljivo onesnaževala vodo in okolje. Skratka na izvirih pitne vode pri uničenju Menine, kot še neokrnjene narave, je to prava ekološka bomba, da o biološki ne govorimo. Jugoslovanska armada je dobro poznala Menino, pa si kaj takšnega ni privoščila, kot naša Slovenska vojska. Jugoslovanska armada je vodne izvire pod Menino nadzorovala in ko se jim je zdelo potrebno, tudi zastražila. So bolj spoštovali vodo in neokrnjeno naravo na Menini, kakor jo sedaj naša armada. Pri vsem tem početju nas še prepričujejo, kako je to potrebno za vstop v NATO pakt. Pa NATO pakt ne potrebuje prav nič naših radarjev, NATO pakt ima boljše orožje, kot ga imamo mi. Dvakrat pokriti Slovenijo in precejšnji del Evrope z radarji, je pravi nesmisel za tako malo državo, kot je Slovenija. Madžarska, Češka in Polj ska bodo prve, ki bodo v NATO paktu pri njenem širjenju, pa takšnih radarjev nimajo. Če bi bil pogoj za vstop v NATO pakt to, da bi morali imeti tako pošastne radarje, da bi dvakrat pokrili zrači prostor, bi jih morali imeti Madžari 4, Čehi 6, Poljaki pa 25 takšnih radarjev. Pa kakor sem omenil, jih nimajo. Kako pa bi se prepletali med seboj, ko bi bili vsi v takšni bližini ali kako bi izgledala Evropa, sipa lahko samo predstavljamo. Za NATO pakt in Evropsko unijo potrebujemo zdrave državljane in čis to okolje, kar pa pod takšnimi pogoji ne bo mogoče. Naša ustava nam zagotavlja pravico do zdravja, a kakor se onesnažuje Slovenijo, ne vem, če bo tej pravici zadoščeno. Poleg vseh vrst onesnaževanja Slovenije, bi vam opisal le en primer, ki kaže kako malomarno se vedemo do okolja in do našega zdravja? V vasi Zavratec na Notranjskem so v neki zapuščeni vojaški stražarnici pod zelo slabo zaščito uskladiščeni radioaktivni odpadki, tako da se notri da tudi vlamljati. Po ugotovitvah je ena družina že nesrečna glede sevanja, koliko paše bo posledic, bomo pa še videli. Ta nesrečna družina bo dobila pomoč od države, pa si gotovo ne bo mogla zdravja kupiti nikjer. Nam so pa že naprej ponujali takšno pomoč, pa si tudi mi zdravja ne bomo mogli kupiti nikjer. Te pomoči se delijo nenavadno. Nekateri pridejo s pomočjo za demografsko ogroženost, drugi pa za ekološko in biološko ogroženost. Kako so nam dobri ti naši politiki. Kitko dolgo bo še Slovenija “dragulj” ob takšnem neodgovornem dejanju? Koliko je v Sloveniji društev za varstvo okolja, eno takšnih je bilo pred kratkim ustanovljeno v Nazarjah, pa se nič ne sliši, da bi kaj ukrepala pri takšnih početjih, kakor je vseh vrst onesnaženja države. Le po radiu se oglašajo pod imenom “Ekološki kotiček”, praktično pa ne ukrepajo nič. Tudi najboljši gozdar- ski strokovnjaki so imeli predavanja o varstvu gozdov, pa tudi tu ni nič zaleg- lo. Kje je stranka Zelenih Slovenije, ko so v primeru radarji na Menini bili tako proti? Vsa Slovenija bi morala protestirati in zahtevati nas se preneha z gradnjo, pa samo “simpatizirajo” z nami. Koliko je bilo tribun po naših krajih? Na Menini smo protestirali ob slabem vremenu z godbo na čelu in raznimi recitacijami vse pod geslom “Radarji na Menini ne”, Menine ne damo. Tudi predvolilno zborovanje je potekalo pod temi gesli in nekakimi obljubami, sedaj ko se je začelo graditi, smo pa vsi obmolknili. Nekateri se celo smejejo, drugi se norčujejo, pa pregovor pravi: “Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje”, pri tem se pa tudi zadnji ne bo smejal. Ko bo radar zgrajen, bo kakšna prijateljska država, ki se prav tako oborožuje za obrambo, usmerila nekaj raket proti Menini in radar bo uničen. Seveda bo uničena tudi precejšnja okolica. Kako pa se bomo potem branili, je pa zopet vprašanje? Nazadnje bi pa vprašal naše politike, ne samo državne, ampak tudi lokalne, odgovorne za našo zdravje in čisto okolje, ali je vse to “Razvoj in ohranitev slovenskega podeželja”? Mogoče za pridelavo Bio hrane? Ali za razvoj turizma? To zadnje so nam obljubljali na tribunah. Franc Štiglic, Volog 25 Šmartno ob Dreti Psihologija množic na podeželju!? Poslanec in župan občine Luče, g. Zamernik, je v svojem članku razvrstil Solčavane v več kategorij po svojem okusu. Če pustimo ob strani subjektivne ocene in namigovanja, ki v članku prevladujejo, sta za njegov članek, po mojem mnenju, značilni predvsem dve stvari - politična (strankarska) nestrpnost in poizkus razdvajanja prebivalcev v sosednjem kraju, ki bo, kot kaže, postal samostojna občina. Logarska d.o.o. ima v njegovem članku posebno mesto, kot skup sumljivih ljudi, ki ogrožajo razvoj bodoče občine. Težko je razumeti, kaj je slabega v tem, da si podjetje prizadeva urediti svoj kraj in po svojim možnostih prispevati k celostnemu razvoju Solčavskega in Zgornje Savinjske doline. Varstvo naravne in kulturne dediščine, ohranjanje identitete kraja in sodelovanje z vsemi, ki to želijo, imajo v teh prizadevanjih posebno mesto. Tudi župan g. Zamernik, bi, kljub številnim obveznostim, moral vedeti, da se vsi pomembnejši projekti (turistična promocija, razvoj dodatne turistične ponudbe, spodbujanje direktne prodaje kmečkih proizvodov, strokovne ekskurzije, predstavitve solčavskega območja doma in v tujini, umiritev izletniškega prometa pred krajinskimi parki, sodelovanja v programih PHARE CBC, daljinsko ogrevanje z biomaso, foto-monografija, multivizija, tipski sistem oznak, itd.), pripravljajo skupno za Solčavsko in v njihovi pripravi sodeluje širok krog domačinov, ne glede na socialni status in strankarske simpatije. Programi temeljijo na domačih kadrovskih, prostorskih, energetskih in ostalih možnostih in so očitno dobro zastavljeni, saj jih v veliki meri posnemajo sosednji kraji. To potrjuje, da so odločitve dobro premišljene. Do sedaj so bila seveda potrebna predvsem Finančna vlaganja - rezultati bodo prišli v naslednjih letih. V Logarski d.o.o. je zelo pestra struktura članov - od številnih posameznikov in kmetij do turističnega društva Solčava in večjih podjetij. Podjetje je pred leti, ko je bil krajinski park zaradi neurejenosti Zgornji Savinjski dolini v sramoto (turis tična bodeča neža), nastalo iz zavesti, da sta združevanje moči in usklajen razvoj nujnost. Bilo bi koristno, če bi tudi sedanji dobro plačani politiki v svojem okolju (predvsem na podeželju) spodbujali nastajanje in razvoj manjših podjetij, ki si prizadevajo za celosten razvoj kraja. Po številu takšnih podjetij smo še daleč za tujino. Zelo čudna so razmišljanja o nekaj sto hektarov veliki dolini, ki naj bi se zapirala v svoje meje in bi njeni prebivalci celo izkoriščali os tale domačine. Tisti, ki poznajo turistično problematiko vedo, da celotna Zgornja Savinjska dolina komaj presega kritični minimum, ki omogoča načrten razvojni pristop in je kot turistično območje vsaj prepoznavna tudi v tujini. Potreba po združevanju moči in usklajenem razvoju je za tako majhne kraje, kot je Solčava, nujnost. Skromno število ljudi, ki so pripravljeni prispevati k razvoju, deliti po socialnem položaju in strankarskih simpatijah je neokusno in za razvoj tako majhnega kraja lahko pogubno. Običajno nad sprtimi gospodarijo tisti, ki jim je takšno stanje v interesu. To pa gotovo niso domačini Solčave. Očitno je, da so lokalne volitve pred vrati in najbolj vneti že streljajo tarče, ki jim niso po volji. Osebno mislim, da bi moral biti bodoči župan odporen proti strankarskim manipulacijam in dovoliti ljudem, da o teh stvareh mislijo s svojo glavo, saj so dovolj zreli in sami poznajo razmere v domačem kraju. Združevati bi moral kmečko in delavsko prebivalstvo, ki so ju že v preteklosti neodgovorni politiki neupravičeno ločevali na nasprotne bregove. Iskati bo potrebno tudi “botre” na različnih področjih in krajih (ne samo v Ljubljani), da bomo lahko vsaj približno sledili razvitejšim krajem in novim časom na katere nismo dovolj pripravljeni. Avgust Lenar, Logarska dolina 11, Solčava OBVESTILO BRALCEM 2 začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Razmišljanje in komentar na intervju g. J. Mraza, direktorja PUP-a Velenje V zadnji 10. številki SN ste objavili zanimiv intervju, ki razgalja zgornjesavin-jsko politiko, brez smisla za sodelovanje in skupno povezan napredek. Gre skratka za podoben diktat iz naše polpreteklosti, ko so dolini skoraj neprekinjeno “gospodovali” ljudje podobne miselne širine, pa tudi locirani iz podobnega dela doline. Kolikor se spominjam, je šlo za dve kratki prekinitvi plejade županov z Mozirčanom in Lučanom. Brez slabe vesti in dlake na jeziku je povedano, češ da so se župani in županja med sabo dogovorili, da sprejmejo ponudbo PUP-a za celotno dolino in to kot obliko reševanja skupnega komunalnega podjetja v dolini, katerega solastniki so vse občine. Vse nadaljnje izvajanje pa kaže, da gre res za dolino z določenim imenom in obliko uničevanja skupnega podjetja! Resnica je, da se je to skupno podjetje po zakonski odtujitvi vseh osnovnih sredstev in po nerazumljivi zamrznitvi cen približno na nivoju 50% enostavne reprodukcije znašlo v nezavidljivem položaju. Od tu dalje pa tudi težnja o divji privatizaciji določenih krogov za vpeljane dejavnosti, kar na srečo nas uporabnikov, še ni uspelo. Nekaj tudi zaradi dejstva zatečenega nivoja cen v letu 1994, kar je konkretno pri odvozu in ravnanju z odpadki predstavljalo le 1/3 sedanjih, ki jih plačujemo. Tu bi vas bralce spomnil na svoj intervju iz decembra 1995 in komentarjem nanj. Trdim, da je prispevek podjetja z 20-let-nim uspešnim delom, k ekološki čistosti in osveščenosti prebivalstva, kot tudi k razumnosti in zmernosti mesečnih družinskih obremenitev, nekaj pač vreden. Tega ne more noben politik v imenu sistema zanikati! Žal se to dela z nečednimi igricami in mešanjem megle. Kako že rečemo tistemu, ki dolgo časa nekoga izkorišča, potem pa ga brez slabe vesti zavrže? Vseeno je: ali v poslovnih ali osebno-medčloveških odnosih! Sedanje vodstvo, ki je v takih razmerah prevzelo podjetje pred slabimi 4 leti, ga sedaj pripeljalo do nivoja normalnega poslovanja in to v korist vseh Zgomjesav-injčanov, za politične odločitve ne nosi nobene soodgovornosti, pač pa le za svo- je poslovne odločitve. Ključ za hitrejši izid takrat nezavidljive cenovne situacije so imeli v rokah novonastale občine, to je, da zamrznjenemu nivoju cen dodajo nekaj sredstev za razvoj iz proračunov, ali pa z uvedbo taks najmanj do nivoja enostavne reprodukcije, ne pa z drobljenjem obstoječega in z uvedbo novih izvajalcev. Ne eno, ne drugo, od omenjenega, prej kot v dobrem letu niso storile oziroma precizneje rečeno so - vendar le delno, z večmesečno zakasnitvijo ter medsebojnimi zamerami. No, samo na ta račun je imelo podjetje mesečne izgube ali nekritja stroškov za: gorivo, delo, popravila in zavarovanje vozil, registracijo, amortizacijo okrog 2 milijona tolarjev. Po dokaj težavnem urejevanju cenovnih razkorakov, odpuščanju tehnoloških viškov, prenosom dela dejavnosti (kot sklad stavbnih zemljišč, upravljanje s stanovanji, centralna deponija odpadkov) neposredno na občine ali druga podjetja po diktatu lastnikov ter sprejetju strategije o nadaljnjem ravnanju z odpadki in izdelanih občinskih programih za takšno izvedbo, o kakršni govori g. Mraz, smo s kreditnim rizikom nabavili primerno vozilo Steyr z Rikopres nadgradnjo. Vse v cilju čimprejšnje izpeljave Zgornje-savinjski dolini primernega ravnanja z odpadki vseh vrst. Kako to izgleda, se da videti na vzorčnem primeru Mozirja, kjer smo s sodelovanjem občine od jeseni lani vpeljali nove razširjene proge in postavili ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov. Glede odvoza smeti so bile z občinami celo podpisane začasne pogodbe o jamčenju posla do dokončnega dogovora med solastniki podjetja o njegovi nad-aljni usodi. Kljub takšnim pogodbam, ki v civiliziranem svetu nekaj veljajo, sta občini Gornji Grad in Nazarje podelili koncesijo PUP-u Velenje. In to bret definiranih in razpisanih zahtev, takoj ko so bile cene urejene in sprejet nov odlok. Pred tem pa itak tudi omenjen koncesionar ni bil pripravljen opravljati svojih uslug v svojo škodo, kot smo prej to delali mi. G. Mraz jasno definira pod kakšnimi pogoji se da racionalno opravljati dejavnost, vendar se istočasno spreneveda, češ da s prevzemom vpeljanih poslov pomaga matičnemu podjetju k sankciji. Pomaga že, vendar vemo kam taka pomoč vodi! Isto tako se človeško moti in kaže pravo naravo stvari, ko že po dobrega pol let a dela nakazuje potrebno pomoč inšpekcijskih služb. Naj še enkrat razložim: javno podjetje Komunala Mozirje je še vedno v solasti Zgornjesavinjskih občin in zaposleni, pa tudi razumna javnost, si že dolgo želimo razčiščenih razmerij z delitveno bilanco lastništva med njimi ali pa upravljanja po kapitalskih deželih lastnikov. Ves demokratičen in razvit svet ima to tako urejeno, še več, za lastna podjetja skrbi, saj so tudi vsi učinki v končni fazi od lastnikov! Ker je prostor poslovanja pač omejen, smo v preteklosti razvijali več dejavnosti, da se je nadoknadila manjkajoča količina in nudila različne usluge, dostopne vsakomur. To med drugim pomeni racionalno in razvojno naravnano podjetje za ta prostor, z neekspanzijo širjenja na druga območja, kar se tiče javnih gospodarskih služb. Opisan koncept pomeni “pokritje le z lastno odejo" in iskanje smotrnih povezav med dejavnostmi, premeščanje dela ljudi in tehničnih sredstev po delovnih nalogih, usposabljanje ljudi za sedanje in bodoče izzive, potrebno nabavo kombiniranih sredstev - za odvoz preskontajnerjev, odvoz fekalij in muljev iz greznic in čistilnih naprav ipd. In ker vemo, da bomo v Zgomjesavinjski trajno imeli le to, kar bomo z znanjem in delom skupaj ustvarjali, mi je naravnost nerazumljivo, da se lahko v imenu manipulacij in zavajanj, brez čustev in čuta za socialno sfero soljudi, in koristnikov uslug uničuje v osnovi še kako stabilna delovna mesta. S tem se sigurno ne misli niti na sedanjo, niti na študirajočo generacijo, niti na koristnike uslug vseh javnih gospodarskih služb, kajti zahtevna delovna mesta bodo drugje, nam pa bodo ostali “črnski” posli! Pravljice o “šenkanih” sredstvih, pa so itak le še za lahkoverne naivneže! za JP KOMUNALA p.o. Mozirje: mag. Jože Kumer, dipl. ing. Ni točno V 10. št. SN je gospa Vera Poličnik v četrtem odstavku v svojem članku -hote ali po pomoti zapisala, daje bila OF ustanovljena 27. aprila leta 1941. Zdaj, ko so kolikor toliko že dostopni zgodovinski arhivski viri, je dokazano, da so člani Partije - po naročilu Kominterne 26. aprila (in ne 27.) 1941 v Vidmarjevi vili pod Rožnikom v Ljubljani ustanovili: Protiimperialistično fronto - PIF. S kakšnim namenom so jo ustanovili in proti komu je bila uperjena, pove že sam naslov. Res pa je, da je Partija kmalu po zahrbtnem Hitlerjevem napadu na svojo zaveznico SZ svojo Protiimperialistično fronto preimenovala v Osvobodilno fronto - OF, ki je bila politična oiganiza-cija in je imela podobno vlogo kot politkomisarji v partizanih in poznejši JLA. Kaj je OF počela v okupirani Sloveniji - predvsem v Ljubljanski pokrajini, je znano; česa pa nas je OF “osvobodila”, pa tudi. Partijska občila in glasila so do nedavnega ponosno razglašala, da so naš narod “osvobodili” krščanske morale in njene zavrtosti. Enako netočen je bil tudi datum Titovega rojstva - 25. maj, ker vemo, da to ni bil njegov rojstni dan. Verjamem pa, da so taki podatki nekaterim pisani na kožo, kar pa ne pomeni, da so tudi verodostojni in točni. Menim, da spada tudi točna in nespoli-tizirana obveščenost ter ohranjanje zgodovinskega spomina med človekove pravice, ki so menda merilo demokracije. Ivan Glušič Loke 6, Mozirje Ni vse zlato, kar se sveti Ta pregovor resnice še danes marsikomu seže globoko v zavest, ko se spomni na težke čase naše polpretekle zgodovine. Eni s svetlečimi medaljami na prsih, drugi z žalostjo in grenkobo blodijo v krvavo preteklost strašne človeške morije. Blaznost podivjanih hord in silnih bojevnikov je pustila slovenskemu narodu nalogo jasne, poštene in pravične presoje naše polpretekle zgodovine. Za to vsaka čast in ponos tistim partizankam in partizanom, ki so se borili (in so se tega tudi zavedali) izključno za osvoboditev slovenskega naroda, in nikdar za prevzem totalitarne oblasti takratne komunistične partije, in ki po vojni niso morili. Tako je jasno, da ni toliko sporen NOB. Sporno pa postane vprašanje delovanja KP znotraj NOB kot takega. Kajti interes partije (prevzem totalitarne oblasti) je ostal borkam in borcem prikrit do konca vojne. Tako je nastala situacija, ko so se partizani borili za osvoboditev Sloveni- je, istočasno pa tudi za prevzem oblasti partije, ne da bi se tega sploh zavedali. To so (mnogi!) spoznali šele po letu 1945, ko se je pri nas državljanska vojna razbesnela do skrajnosti, in ko je morija presegla vse razumne meje človeštva. Takrat nismo izgubili samo partizank in partizanov, belogardistov in civilistov, temveč tudi človeško dostojanstvo, ki ga še danes mnogi zaman iščejo. Zato so vaša “borčevska” proslavljanja ga. Vera Poličnik, le grenak spomin na kruto zgodovinsko preteklost slovenskega naroda. Povsem res je, da nimam nič proti vašim proslavam ga. Vera Poličnik. Res pa je tudi, da zgodovine ne smemo spoznavati zgolj iz radovednosti, temveč da se iz nje tudi kaj naučimo. Predvsem pa jo je treba spoznavati in jo tudi prikazovati pošteno in pravično. Jože Ugovšek Lenart 14, Gornji Grad PROMETNA NEZGODA Z LAŽJO TELESNO POŠKODBO 10. maja ob 1.10 uri so bili na PP Mozirje obveščeni, da je na relaciji Grušovlje - Zg. Pobrežje prišlo do prometne nezgode, v kateri je bila ena oseba telesno poškodovana. Policijska patrulja je na kraju ugotovila, da je prometno nezgodo povzročila neprimerna hitrost voznika os ebnega avtomobila Aleša B. iz Nazarij. Ob tem je sopotnik Ivan B. zadobil lahke telesne poškodbe. ZAGOREL ZVONIK V NOVI ŠTIFTI 13. maja ob 15.17 uri so bili na PP Mozirje s strani dežurnega OKC UNZ Celje obveščeni, da je prišlo v Novi Štifti v zvoniku cerkve do požara. Na kraj je odšla patrulja, ki je ugotovila, daje prišlo do požara zaradi neprevidnosti delavcev Lesarstva Rihter, ki so na zvoniku polagali Izotekt. Ker so pri varjenju žareči delci padali na lesena tla, so pričeli tramovi tleti. Delavci so požar hitro opazili in ga pričeli gasiti, na pomoč pa so poklicali tudi gasilce. Zaradi hitregaukrepanja je nastala le manjša materialna škoda. VLOM V LESENO UTO 21. maja so bili policisti PP Mozirje obveščena, da je neznani storilec preko noči vlomil v leseno uto v Gornjem Gradu last Marjana S.. Storilec mu je odnesel različno orodje in ga s tem oškodoval za okoli 20.000 tolarjev. KRAJA SLIKARSKE UMETNINE 21. maja ob 15.00 uri je dežurnega Policijske postaje Mozirje Peter M. iz Ljubije obvestil, da e neznani storilecvčasu od 12.30 ure do 14.00 ure na nepojasnjen način vlomil v stanovanjsko hišo, last očeta Dominka M. in iz dnevne sobe odtujil vrednejšo sliko avtorja Jožeta Ciuhe. S tem je lastnika Dominika M. oškodoval za okoli 300.000 tolarjev. Predstavitev novosti iz zakona o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na upravno področje Iz Zakona o varnosti v cestnem prometu tokrat predstavljamo poglavje o VOZILIH. 1. POGOJI ZA UDELEŽBO VOZIL V PROMETU Po določbi 174. člena smejo biti v cestnem prometu motorna in priklopna vozila, če so: - registrirana in imajo veljavno prometno dovoljenje, oziroma veljavno prometno dovoljenje za začasno registrirano vozilo ali če imajo veljavno potrdilo za preizkusno vožnjo; - označena s predpisanimi registrskimi ali preizkusnimi tablicami, ki so izdane za njihovo označitev; - tehnično brezhibna in predpisano označena z veljavno nalepko za tehnični pregled; - v skladu s predpisi zavarovana. Po tej določbi morajo biti registrirana vsa motorna vozila, med motorna vozila papo določbah zakona spadajo tudi kolesa z motorjem in traktorji. Ta določba na novo uvaja registracijo koles z motorjem, vendar je določeno prehodno obdobje štirih let od dneva uveljavitve zakona, v katerem bodo kolesaz motorjem morala biti registrirana (1. 5. 2002). Po tej določbi morajo biti registrirani tudi traktorji in traktorski priklopniki, določba o obvezni registraciji traktorjev in njihovih priklopnikov pa stopi v veljavo po dveh letih od uveljavitve zakona (1.5.2000), do 1.5.2000 pa se evidentirajo oziroma se podaljšuje veljavnostzanjih izdanih prometnih dovoljenj po dosedanjih predpisih. Tudi določba o obveznem označevanju motornih in priklopnih vozil z veljavno nalepko za tehnični pregled prične veljati po dveh letih (1.5.2000). S tem dnem se ukinja podaljševanje veljavnosti prometnih dovoljenj za registrirana vozila. Po 1. 5. 2000 bo zavozilo izdano prometno dovoljenje, v katerem bodo vpisani predpisani podatki o vozilu ter lastniku vozila, poleg tega pa bo motorno ali priklopno vozilo moralo imeti veljavno nalepko za tehnični pregled, ki bo označevala mesec in leto, do katerega mora biti vozilo tehnično pregledano. Za tehnični pregled ne bo več določen točen datum, temveč le mesec in leto. 2. REGISTRACIJA VOZIL 2.1 Evidenca registriranih vozil Vozilo se praviloma registrira na ime lastnika vozila. Če je vozilo v lasti več oseb se registrira na ime tiste osebe, ki jo solastniki določijo. Zakon uvaja tudi novost - možnost registracije na ime leasingojemalca oziroma zakupnika vozila, v kolikor s tem soglaša lastnik vozila (leasingodajalec oz. lastnik, ki sklepa zakupno pogodbo). V takem primeru se vozilo registrira pri tisti upravni enoti, kjer ima stalno prebivališče leasingojemalec oziroma zakupnik vozila. Osnova za takšno registracijo vozila je, poleg dokazil o izvoru in lastnini vozila še ustrezna pogodba o leasingu oziroma zakupu, sklenjena v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih ter pisno soglasje lastnika vozila. 2.2 Pogoji za registracijo Vozilo se registrira na prošnjo lastnika vozila. Prošnji je treba priložiti naslednja dokazila: - dokaz o izvoru (račun ali prometno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument in vsa dokazila o spremembah lastništva odzadnje registracije vozila) in lastnini vozila oz. posameznih delov vozila, ki so bili naknadno vgrajeni (šasija, motor itd.); -dokazilo o predpisanem obveznem zavarovanju; - dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila, ki ne sme biti starejše od 30 dni, razen za vozila, za katera zakon določa, da tehnični pregled ni obvezen; -izjavo prodajalca oziroma uvoznika, da vozilo ustreza vsem predpisanim pogojem za varno udeležbo v prometu; - dokazilo carinskega organa o carinjenju dokončno ali začasno uvoženega vozila; - dokazilo o plačilu oz. oprostitvi plačila davka zavozilo; - dokazilo o plačilu drugih obveznosti (taksa, prometno dovoljenje, registrske tablice itd.) 2.3 Registrske tablice Za registrirano vozilo se izda predpisano število registrskih tablic, glede na vrsto motornega ali priklopnega vozila, ki se registrira. V zvezi s tem opozarjamo, da lahko tri tablice ob registraciji dobi le tisti lastnik, ki ima v zapisniku o tehničnem pregledu vozila oz. izjavi o ustreznosti vozila vpisano vlečno napravo, ki se vpiše tudivpromet-no dovoljenje. Registrske tablice morajo biti pritrjene na mestu, ki ga je predvidel proizvajalec vozila in sicer tako, da so dobro vidne in čitljive, da niso zakrite, dodatno prevlečene ali prekrite s kakršnokoli snovjo. Ne smejo biti upognjene ali kako drugače deformirane. Vsebine, barve mere in oblike registrskih tablic na vozilu ni dovoljenjo spreminjati, v nasprotnem primeru se šteje, da vozilo ni označeno s predpisanimi registrskimi tablicami in se kaznuje enako, kot če v prometu vozi neregistrirano vozilo (zagrožena denarna kazen 25.000,00 SIT). Zakon tudi prepoveduje prenos registrskih tablic na drugo osebo in s tem uvaja striktno vezavo regis trških tablic na osebo, kateri so dane. V primeru odsvojitve vozila lahko dosedanji lastnik registrske tablice deponira za čas 6 mesecev, ali takoj ob odjavi hkrati registrira novo vozilo, ali pa registrske tablice odda, da se uničijo. Registrske tablice je treba zamenjati za nove, če se lastnik vozila za stalno preseli na drugo regis- tracijsko območje; kadar je najmanj ena registrska tablica pogrešana ab uničena ali kadar postanejo zaradi obrabljenosti neuporabne. Namesto pogrešane ali uničene registrske tablice ni mogoče naročiti izdelave tretje ponovljene registrske tablice, temveč jih je potrebno glede na določbo zakona zamenjati za nove. 2.4 Odjava vozila in odvzem registrskih tabiic Če za vozilo ni bil uspešno opravljen tehnični pregled v 30 dneh po izteku veljavnosti nalepke oz. v prehodnem obdobju 2 let po izteku veljavnosti prometnega dovoljenja, oziroma je vozilo uničeno, odpisano ali odsvojeno, mora lastnik vozilo odjaviti in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice. Registrs kih tablic ni potrebno izročiti le v primeru, če lastnik vozila hkrati z odjavo registrira novo vozilo z istimi registrskimi tablicami. Če lastnik ne izroči registrski tablic v primeru poteka 30 dni od veljavnosti nalepke za tehnični oz. veljavnosti prometnega dovoljenja, mu jih odvzame upravna enota v upravnem postopku. Obveznost odjave vozilain izročitve registrskih tablic je tudi v primeru preselitve lastnika vozila na drugo registracijsko območje. Na željo lastnika upravna enota deponira registrske tablice za 6 mesecev. Če lastnik v tem času ne registrira drugega vozila, se tablice uničijo. Lastnikvozilaje dolžan upravni enoti v 15 dneh prijaviti vsako spremembo, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju (tehnične spremembe, sprememba lastništva, sprememba bivališča itd.) ter priložiti ustrezno listino, ki dokazuje spremembo. 2.5 Sprememba lastništva Pri spremembi lastništva vozila v primeru pogodbe, sklenjene med dvema fizičnima osebama ali če je prodajalec fizična oseba, mora biti podpis prodajalca oz. dosedanjega lastnika vozila overjen pri notarju. To velja tudi za komisijske pogodbe (sklenjene v komisijskih prodajalnah). 3. TEHNIČNI PREGLEDI Tehnične preglede lahko opravljajo pravne osebe, ki jih za to pooblasti minister za notranje zadeve, predpisani so tudi pogoji za delavce teh pooblaščenih organizacij. Tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil razen motokultivatorjev in delovnih strojev se opravljajo najmanj enkrat letno. Vsakih 6 mesecev pa se opravi tehnični pregled za naslednja motorna in priklopna vozila: - motorna in priklopna vozila s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov; - avtobusov za prevoz potnikov za lastne potrebe; - motornih in priklopnih vozil, ki prevažajo nevarne snovi; - vozil, ki se uporabljajo za učenje vožnje v avto šolah; - motornih in priklopnih vozil, starejših od 12 let (razen delovnih strojev, motokultivatorjev, počitniških priklopnikov in lahkih priklopnikov); Zakon uvaja novost, da se prvi tehnični pregled opravi šele eno oziroma tri leta po prvi registraciji in sicer v naslednjih primerih: a) eno leto po prvi registraciji: - za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg; - za avtobuse; - za priklopna vozila, razen za lahke priklopnike in počitniške prikolice; -za motorna vozila, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov; - za motorna vozila avto šol, ki se uporabljajo za usposabljanje kandidatov za voznike; - za motorna vozila za izposojo brez voznika; - za intervencijska vozila, ki se uporabljajo kot vozila s prednostjo. b) tri leta po prvi registraciji: - za vsa druga motorna in priklopna vozila Prvi tehnični pregled eno oziroma tri leta po prvi registraciji se opravi le za tista tovarniško novavozila, ki so tovarniško izdelanav Republiki Sloveniji, oziroma so nova uvožena v Republiko Slovenijo s posredovanjem pooblaščenega zastopnika za določeno znamko vozil v Sloveniji. Ker ugotavljamo, da se v praksi ta določba nepravilno razume, poudarjamo, da se uporablja za vozila, prvič registrirana po 1.5.1998, ko je zakon stopil vveljavo. Vsa ostala vozila, registrira-na pred 1.5.1998 so bila registrirana po določbah prejšnjih predpisov, zato zanje velja prehodno obdobje dveh let, v katerem se podaljšuje veljavnost prometnega dovoljenja, za kar je potrebno opraviti tudi tehnični pregled, ne glede na to, če je vozilo staro manj kot tri leta. Rabljena motorna in priklopna vozila ter posamično uvožena nova motorna in priklopna vozila morajo biti pred prvo registracijo tehnično pregledana. 4. LAHKI PRIKLOPNIKI Zakon v 174. in 188. členu določa, da morajo biti lahki priklopniki tehnično pregledani in predpisano označeni z veljavno nalepko za tehnični pregled (določba glede nalepke stopi v veljavo po dveh letih). Lahke priklopnike, ki se v tem trenutku pojavljajo v cestnem prometu lahko razdelimo v dve skupini: - lahke priklopnike, ki imajo listino o tipski ho-mologaciji ter vtisnjeno številko šasije. Za te ho-mologirane lahke priklopnike se prvi tehnični pregled opravi pri katerikoli organizaciji pooblaščeni za opravljanje tehničnih pregledov. Pripominjamo, da se za nove lahke priklopnike, kupljene po 1.5.1998, ki imajo Izjavo o ustreznosti vozila (s črko A v serijski številki) prvi tehnični pregled opravi tri leta po datumu izdaje Izjave; - lahki priklopniki, ki so izdelani v samogradnji in nimajo listine o posamično pregledanem vozilu. Ti lahki priklopniki morajo pred prvim tehničnim pregledom opraviti strokovni pregled, kjer se jih pregleda v skladu s homologacijskimi in ostalimi predpisi ter vtisne številka šasije. Zaenkrat je za opravljanje strokovnih pregledov lahkih priklopnikov pooblaščeno le eno podjetje: LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET d. o. o, Ljubljana. Zaradi velikega števila teh lahkih priklopnikov bo pooblaščenih še nekaj organizacij za opravljanje strokovnih pregledov. Izbrane bodo tako, da bodo pokrivale določene regije v Sloveniji. 5. VLEČNA NAPRAVA Zakon določa, da sme motorno vozilo vleči priklopno vozilo le, če je na vozilu vgrajena homolo-giranavlečnanaprava, tako kot je predvidel proizvajalec vozila. Vgrajena vlečnanaprava mora biti vpisana v prometno dovoljenje; kadar nanjo ni pripeto priklopno vozilo ne sme segati preko zadnjega dela vozila. Določba v zvezi z vlečno napravo se začne uporabljati po šestih mesecih od uveljavitve zakona, torej 1.11.1998. Zavozila, ki so bila registrirana do 1. 5.1998 in imajo vgrajeno vlečno napravo, ki ni homologirana, bodo tako vlečno napravo na tehničnih pregledih vpisali v zapisnik o tehničnem pregledu, vpisala pa se bo tudi v prometno dovoljenje. Zavozila, ki bodo prvič registrirana v Republiki Sloveniji po 1.5.1998, bo podatekovgrajeni vlečni napravi razviden iz Izjave o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila. V primeru, da bo lastnik vozila vlečno napravo vgradil naknadno, bo moral najprej na strokovni pregled, kjer se bo prekontrolirala pravilna vgradnja naprave. S predstavitvijo določb iz Zakona o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na upravni del v zvezi z vozniki in vozili, zaključujemo. Če bomo v upravnih postopkih ugotovili, da katera izmed določb med vozniki oziroma lastniki vozil ni dovolj poznana in zato povzroča težave, bomo izvajanje takih določb ponovno razložili. Za vse organizatorje prireditev na cesti bomo za prihodnjo številko pripravili bistvene zahteve zakona iz poglavja “Športne in druge prireditve na cesti", kajti bliža se čas turistične sezone, v katerem se vsako leto izvajajo tudi prireditve na cesti. Organizatorje teh prireditev opozarjamo, da se z določbami zakona temeljito seznanijo. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE OBČINA NAZARJE Krajevna skupnost Nazarje Savinjska cesta 4,3331 NAZARJE NAZARJE SKOZI ČAS Krajevna skupnost Nazarje želi v času praznovanja krajevnega praznika organizirati razstavo z naslovom »NAZARJE SKOZI ČAS«. Vse krajane, ki imajo stare in tudi malo manj stare fotografije prosimo, da pomagajo pri organizaciji te zanimive razstave. Vsi, ki bi želeli sodelovati, pokličite (tel. št. 833-022) ali pa se sami oglasite na KS Nazarje. Poleg fotografij bi želeli tudi komentar o dogodku, ki je prikazan na fotografiji. Zbiranje gradiva bo potekalo do 5.6.1998. Po končani razstavi bomo fotografije vrnili, zato jih podpišite. Zahvaljujemo se za sodelovanje. KS NAZARJE V SPOMIN Delo, trpljenje in bolezen bilo tvoje je življenje. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, v mislih naših vedno še živiš. 22. maja je minilo leto žalosti, kar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica, Marija JURKO Pekova Micka iz Mozirja Hvala vsem, ki se je v mislih spominjate. Vsi njeni ZAHVALA Na pragu cvetoče pomladi se je iztekla življenjska pot našega dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata in strica Cirila DELEJE iz Pustega polja Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter g. župniku Luknerju za opravljen pogrebni obred. Posebna hvala dr. Sirku, sestri Majdi, bolnišnici Celje, kirur. oddelek -zdravniku dr. Avžnerju, dr. Vujaniču, sestram. Hvala tudi Morani iz Pariželj, gasilskemu društvu Gorica ob Dreti, vsem govornikom za poslovilne besede, pevcem, praporščakom in ga. Jožici Slapnik ter ga. Ivici Košenina. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je v najlepšem mesecu maju, zavedno zapustila naša draga in skrbna mama Ana ZAGRADIŠNIK iz Varpolja Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo imate v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi drage Vide HREN iz Lačje vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter izrazih ustno in pisno sožalje. Prav lepa hvala g. župniku Luknarju za lepo opravljen obred, ga. Koširjevi za poslovilne besede, pogrebcem, praporščakom in godbeniku za odigrano Tišino. Še enkrat prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej. Brat Franc z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta Franca ŠTRUKLJA iz Kokarij se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečeno pisno in ustno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku, patru Bernardu za opravljen obred, mozirskim pevcem, kokarskim gasilcem, praporščakom ter Damjanu Žviplju za odigrano Tišino. Hčerka Darinka z družino ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, dedka Jožeta KORENJAKA iz Lepe njive (1940 -1998) se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se zadarovano cvetje, sveče in sv. maše, za izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranjali v lepem spominu. Vravarjevi Hitro je, Goran, prišlo slom, tako da niti zbogom nisi mogel reči. A zdaj na trnjem grobu lučka ljubezni gori, za vedno v naših srcih si. V SPOMIN 5. junija mineva deset let, odkar nas je zapustil dragi sin in brat Goran RIHTER iz Radmirja Dnevi minevajo, bolečina ostaja. Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem zelo preranem grobu ali mu prižgete svečko, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. V SPOMIN 18. maja je minilo tri leta, odkar je mnogo prezgodaj za vedno odšla od nas naša draga Erna ŽUNTER iz Novih Lok Naš dom je prazen brez nje, v naših mislih in srcih pa je vedno z nami. Spomin nanjo, na njeno dobroto in ljubezen ostaja večen. Hvala vsem, ki z dobro mislijo in lepim spominom nanjo postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Obvestilo Jožica Lazniks.p., Zastopnik vrtnarske in cvetličarske opreme, Tirosek 2,3342 Gornji Grad, preneha z dejavnostjo s 5.8.1998. Smrt se izlila je v belo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Vladimir MATKO Najtopleje se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Mozirje in bolnišnice Celje, g. župniku za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem. Žalujoči vsi njegovi Pod Rogatcem zagledal si luč sveta. Od tam odšel za vedno v 85. letu nemudoma. Vsi viharji življenja niso zlomili te. Tvoje srce in duša tako plemenita, poštena, topla za vse nas. Naša srca jočejo in bodo še dolgo, a Bog te je želel zase. Anton TERBOVŠEK iz Krnice - Luče (11.05.1913 - 30.04.1998) Hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Žena Frančiška, sinovi, hčere, vnuki in pravnuki POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660, 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 25.05. do 31.05. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417, 01.06. do 07.06. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589, 08.06. do 14.06. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641419. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418. Delavnik: 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelje, prazniki: 7 do 8 ure KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649- 436. •••••••••«••••••••••••••••••••a ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. • •••••••••••••••••••••••••••••a DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 25.05. - 31.05. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150, 01.06. - 07.06. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877, 08.06. - 14.06. Rigelnik Ivan, Ljubno, tel. 841-319- Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 -Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne j avi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. •••«••••••••••••••••••••••••••a NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE 1. LEPOSLOVJE: Leonard: Rurnov punč (Jackie Brown) * King: Skrivno okno, skrivni vrt * Brkan: Nemirno srce * Coclho : Peta gora * Crichton: Sfera * Orfejev spev (antologija svetovne poezije). 2. STROKOVNA LITERATURA: Barry: Teorija o skoraj vsem * Naparstek: Šesti čut * Charlish: Med dvema ognjema * Julius: Hitro računanje * Zakon o cestnem prometu * Kreft: Zjeban od Absulutnega * Ardley: Glasbeni vodnik * Slovenske občine. 3. MLADINSKA LITERATURA: Knific: Tu bo naš dom * Hederich: Male sive celice * Dekleva: Kako so nastale ZDA * Čadež: Nacek gre po sonček. 4. VIDEOKASETE: Moj bivši se poroči - My best Friend’s Wedding * Naga resnica = Private Parts * Bean = Bean * Košarkarjev dnevnik=The Basketball Diaries * Donnie Bras-co “ Donnie Brasco * Izgubljeni svet = The Lost World * Con Air = Con Air ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Prebivalce Zgornje Savinjske doline vabimo na razgovor s predsednikom ZLSD Borutom Pahorjem v ponedeljek, dne 8.6.1998, ob 18.00 uri v Mali dvorani DELAVSKEGA DOMA Nazarje Pokrajinski odbor ZLSD KINO MOZIRJE 30./31.5.1998 BOLJE NE BO NIKOLI - komedija Režija: James L. Brooks Vloge: Jack Nicholson, Helen Hunt Melvin Udall je ciničen, ošaben in nevrotičen pisatelj lahkih ljubezenskih romanov. Z nikomer se ne razume. Toda, ko mora njegov homoseksualni sosed v bolnišnico, dobi v varstvo njegovega psička Verdella. Od tega trenutka dalje sc vse prične spreminjati... Film s prefinjenim humorjem in odličnimi igralci, prejemnik dveh OSKARJEV! 6./7.6.1998 DO NAGEGA - komedija Režija: Peter Cattaneo Odlična komedija o šestih fantih na severu Anglije, ki se zaradi pomanjkanja dela in denarja odločijo, da bodo pripravili moški striptiz. Skupina se bo imenovala Full monty. Fantje kljub zapletom in predsodkom pridno vadijo. Natisnejo plakate, nastop je pred vrati... PREDSTAVE: sobota ob 20.30 uri in nedelja ob I9. uri. Vstopnina 450 SIT. KINO NAZARJE 30./31.5.1998 AUSTIN POWERS - nora komedija Režija: Jay Roach Vloge: Mike Myers Austina Powersa, divjega swingerja, modnega fotografa in najboljšega tajnega agenta nasvetu zamrznejo leta 1967 in ga po 30 letih odmrznejo, da bi rešili svet pred zlobnim dr. Evilom... 6./7.6.1998 ŠKRATJE - družinska komedija Do zaključka redakcije nismo prejeli vsebine filma. PREDSTAVE: sobota ob 20. uri in nedelja ob 17- uri. KINO LJUBNO 30./31.5.1998 SEDEM LET V TIBETU - pustolovska drama Režija: Jean Jacques Annaud Vloge: Brad Pitt, David Thewlis, D.D. Wong Film nas popelje na osupljivo popotovanje veksotično in prepovedano mesto Lhasa v Tibetu, v njegovih zadnjih, nemirnih letih neodvisnosti. Brad Pitt igra Heinricha Harrerja, arogantnega avstrijskega hribolazca, ki na svojem potovanji pobegne iz taborišča, se prebije čez Himalajo in končno pristane pri dalajlami... 6-/7-6.1998 VESOIJSKI BOJEVNIKI - znanstveno/fant. Režija: Paul Verhoven Vloge: Casper Van Dien, Dina Meyer Zgodba se dogaja v prihodnosti, ko se Zemljani spopadejo z orjaškimi insekti z drugega Planeta. O njih je znano le to, da hočejo izbrisati človeštvo z Zemlje... Film je nastal po romanu Roberta A. Heinleina. PREDSTAVE: sobota ob 20. uriin nedcljaob 18. uri. Vstopnina 500 SIT. Cvetke in koprive Dovoljeno za osebna vozila in turistične avtobuse NEPISMENI ŠOFERJI Sodeč pazgornji fotografiji živijomednami tudi takšni šoferji, ki ne znajo brati. Kako si namreč drugače razlagati dejstvo, da nekateri vztrajno parkirajo natančno na mestu, kjer je postavljen prometni znak PREPOVEDANO PARKIRANJE IN USTAVLJANJE s pripisom DOVOLJENO ZA OSEBNA VOZILA IN TURISTIČNE AVTOBUSE. Novi -strožji prometni zakon torej vendarle (še) ne velja za vse enako. (POLICIJA, NA POMOČ! PRESS) PRIHOVA NA RAZPOTJU Zdaj, ko se bo na Prihovi kljub vsemu zgodil referendum glede predvidene odcepitve od občine Mozirje in priključitve k občini Nazarje, so začeli Prihovčani resno razmišljati, od katere občine bi lahko imeli v prihodnje več koristi. Pogojev za ostanek oziroma priključitev si še niso izmislili, govori pa se, naj bi bila med njimi tudi samostojna krajevna skupnost. Če lažejo čenče, lažejo tudi Cvetke in koprive. (LOKALNA SAMOUPRAVA PRESS) REČICA - OSMA ZGORNJESAVINJSKA OBČINA? In če bi Prihova zares postala krajevna skupnost ali pa bi se tudi brez tega priključi-laobčiniNazarje, potem je mendana vidiku osma zgornjesavinjska občina - Rečica ob Savinji. Kandidatov za župana ne bi manjkalo, za vse ostalo pa itak poskrbi država. (KAJ ŠE SPLOH OSTANE VELIKIM PRESS) MRZLICA PRED OBLETNICO V uredništvu SN vlada pred današnjo fešto na Venišah prava manija. Ker je odgovorni urednik vsem obljubil obilno večerjo in dobro pijačo, so nekateri od sodelavcev že v sredo nehali jesti in piti, da bi lahko danes v čimvečji meri izkoristili ponujene dobrote. 30-letnica je samo enkrat in nikoli več. (SAVINJČANI OSTAJAJO SAVINJČANI PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T n Oven od 21.3. do 20.4. Sporekli se boste in očitali partnerju nekaj, kor se vam je zdelo neumestno, kar je izjavil v neki družbi. Čeprav ne boste mislili tako resno, kot se boste obnašali, bo partnerja zelo prizadelo. Pomagalo bo, če mu boste razložili, kaj vas je pripeljalo do tega, da ste se tako razburili. Pokažite mu tudi, da ste veseli, kadar se kdo trudi za vas. Uspeli boste, če se ne boste zanašali le na golo srečo, temveč si premišljeno prizadevali. Morda bi si v tem vikendu vzeli dan, da dokončate delo, tako boste lahko naslednji teden poležavali, kar si že nekaj časa potibem želite. Obiščite kakšen dober koncert, glasba vas bo sprostila. Bik od 21.4. do 20.5. Vaše skrite ljubezenske dogodivščine in tudi želje bodo ugledale luč sveto. Zgodilo se bo na neprisiljen način v družbi ali na potovanju. Zaradi tega boste prisiljeni spremeniti svoje načrte... boste pač nek drug dan bolj pljunili v roke. Tedaj boste sami in čas boste imeli, da to lahko tudi naredite. Mimogrede, pravi čas je tudi za naraščaj. Naslednji teden bo klepetavost vaše sredstvo, da bi se izognili obljubi, ki ste jo pred kratkim dali. Predajali se boste predvsem užitkom, pa še tam boste malce leni. Ritem se vam bo upočasnil. Vzemite si čas za dobre (udi. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Ljubezen vas je prehitela. Nič več ne boste tako jasno razmišljali, pred kakšno izbiro ste. O čemer ste sanjali, zdaj imate. Če ste se ušteli, boste ugotovili noknodno. Je po ugoden čas, da svojo zvezo tudi formalno potrdite. Zna biti dovolj razumevanja in ne bo zmanjkalo visokoletečih ciljev. Poudarek je na partnerstvu in sodelovanju, kjer vsak zajaha svojega konja. Naslednji teden se boste vrteli okrog pomembnih ljudi, skušali boste popraviti vtis, če ste komu kaj preveč povedali. Zelo vam bo nerodno, če boste opazili, da so (udje posumili, da so vam preveč zaupali. V tem obdobju si tudi ne boste pustili ukazovati, preveč si boste želeli svoje svobode. Rak od 22.6. do 22.7. Spet ste nekoliko bolj radoživi kot sicer. Da se boste ZS> malo sprostdi, bodo poskrbeli trenutni izzivi. Če poznate družbo, ki vam bo predlagala to ali ono, se boste znali odločiti. Sicer bodite previdni, občutljivi boste za neprijetna kot prijetno presenečenja. Saj veste... cigaretni dim, bedenje v noč zohtevajo svojo ceno. Raje si privoščite ljubezni. Naslednji teden boste malo bolj sproščeni in ne boste se preveč vznemirjali za morebitne spodrsljaje. Izbirajte manj naporne naloge, ker boste uspeli tako ali diugafe. Na delovnem mestu se ne umikajte vase, če se bo kdo brezobzirno vedel do vas. Tedaj pomagajte nekomu. Lev od 23.7. do 23.8. Bolj, ko se vam bo zdelo nekaj pustolovsko, bolj boste navdušeni. Toda ne prijavljajte se prezgodaj, kaj lahko se zgodi, da bo ideja za vas zanimiva le toliko, da boste lahko o njej govorili. Ko boste dosegli dovolj pozornosti, bo idejo postala dovolj pomembna, da se boste mogoče odločili sodelovati. V tem obdobju boste srečali marsikoga, ki ga že dolgo niste videli. Tako boste ponovno dosegli pogovor o neki stvari. Zdaj imate res priložnost, da uskladite odnose z vsemi ljudmi, tako, da ne boste imeli nasprotnikov. Seveda po bo beseda stekla o tem, kar v preteklosti ni bilo dorečeno. Devica od 24.8. do 23.9. Vse kar boste počeli, boste lažje naredili, če boste delali v dvoje. Zamisel naj bo vaša. Posredi vaših dejanj noj bo ljubezen do staršev ali otrok, partnerja ali prijateljev. Vedeti morate, da karkoli storite, bodo sadove uživoli tudi drugi. In da plodovi dela tujih rok lajšajo vaše breme. Če boste te dni kljub vsemu osamljeni, pa nekaj dobrega preberite. V tem obdobju boste srečali tudi starega poslovnega partnerja in veliko si boste obetali od tega srečanja. Če boste urejali stvari iz preteklosti, bo prav. Za vnaprej pa se raje odločite za konkretne naloge, le v primeru, da ste že na dopustu, bo čudovito ob obujonju spominov. *1 ITI Tehtnica od 24. 9. do 23.10. ^ Zadržani boste, če boste kor naprej usmerjali spomin na preteklost. Tudi, če se boste prepustili razpoloženju, ne da bi z razumom presojali, kaj vam je storiti in kdaj, boste postali evforični, pretirano veseli. Sprejmite izziv in se obnašajte, kot da ste raziskovalec, ki želi spoznati razmere. Če boste v družbi se ne spuščajte v polemične razprave, ker vam bi nekaj ušlo mimo. V celem tem obdobju ne dovolite, do vos obremenjuje depresija ali slaba volja zaradi drugih (udi. Spoštovati morate tudi, da ne morejo vsi razumeti vašega obnašanja, ki je včasih prav skrivnostno. Škorpijon od 24.10 do 22.11 Obujali boste stare ljubezenske veze in jih preizkušali na nov način. Prav vam bo prišlo, če ste vse ponaredili, kar ste bili dolžni. Potem po se le prepustite igračkanju in dragim čustvenim izzivom. Sicer bi vam šlo po no živce, če bi se morali h kakšnemu resnemu delu pošteno prisiliti.ln ni izključeno, do bo to tudi potrebno. Veseli boste lahko, do vos v tem obdobju nihče ne bo motil in oviral. Res vam tudi pretirano pomagali ne bodo, toda velikokrat ste se že oprli samo na lastne sile, in tudi tokrat bo šlo, če bo zares potrebno. Strelec od 23.11. do 21.12. Razmišljali boste o nekem odnosu, ki se je te dni odvijal. Mislili si boste, da bi potekal drugače, če bi vi drugače ravnali. Morda je res, toda kar je bilo je bilo. Presenetil vas bo neki dogodek, če ga boste pričakovali, vas ne bo vrgel iz tira, soj znate hitro reagirati. V prostem času se boste zadrževali v naravi in si ogledali vse, kar bo vredno. Po vrnitvi boste srečevali imenitne ljudi, ki vas bodo pripravljeni poslušati. Nove in izvirne zamisli si kdaj po kdaj zapišite. Utegnejo vam koristiti, ko boste nastopali. Kozorog od 22.12. do 20.1. Zelo nesrečni ste, če nimate prave ljubezni in, če se boste predajali otožnosti, je še nekaj časa ne bo. Naredite nekaj, kar vam gre zlahka od rok, da pridobite samozavest, potem pa stopite tja, kjer je največ ljudi. Prijazen nasmeh in nekaj besed utegne prinesti zanimivo prijateljstvo. Ko boste želeli nekomu nekaj oponesti, se raje ugriznite v jezik. Že sredi naslednjega tedna boste imeli nek novi izziv, da bi se lažje orientirali, pa bi potrebovali kakšnega pomočnika, ki vam bi pomagal stvor izpeljati do konca. Bodite prijateljski. Vodnar od 21. 1. do 20.2. /VV\ Bodite nekoliko previdnejši v situacijah, kjer je možna finančna nevarnost. Lahko boste sicer hitro reagirali, vendar boste v tem obdobju nekoliko raztreseni in nemirni. Želja po dokazovanju bo ostala prekrita, radi po boste zbijali šale. V številnih novih okoliščinah se boste dobro znašli, če le ne boste preveč komplicirali. V situaciji, ki pa vam ni všeč, sami poskusite nekaj spremeniti. Če boste v tem obdobju občutili rahle zdravstvene težave, se ne tolažite, da ni nič, raje se posvetujte z zdravnikom. Ribi od 21.2. do 20.3. Stanje, v kakršnem ste, vam kar ustreza. Vseeno pa vos vznemirja potrebo, da bi vi sami prišli do izraza. V družbi boste povzdignili glas, da boste bolj opazni, da bi morda navezali intimnejši stik. To vam bo tudi uspelo, če boste le želeli. Po eni strani bi radi živeli lagodno, po drugi pa bi se radi izkazali na način, ki vos bo naredil drugačnega od dragih. V tem obdobju bodite bolj aktivni, soj bi vos poležavanje dolgočasilo. Ne igrajte se z ognjem, če niste pripravljeni goreti z njim. H Če bo majnika suho, zemlja mokrote trpela ne bo. Oe bi rodi bili omenjeni y no/ih novicah, je prvi Če bo majnika mokro, zemlja suše trpela ne bo. I 30-letnica Savinjskih novic Prenos v živo! Vsi prisotni na svečani prireditvi imamo neverjetno srečo, da smo se zbrali v tako velikem številu. Si predstavlj ate, da bi nas bilo samo polovica... Kdo bi potem vse, kar je na mizi, pojedel in popil? Ker pa s številčno udeležbo ni problema, jo bodo, kot kaže, vsi udeleženci odnesli domov s celimi želodci... Kljub mnogim vabilom se novinarji Zadrečkih novic ne moremo pridružiti povabljenim na zabavi. Po novinarski dolžnosti moramo poročati s proslave ob 30-letnici našega sosednjega časopisa. Izkušnje nam povedo, da se na takih zabavah še najmanj zabavajo novinarji, ki morajo potem o vsem poročati. Zato so Savinjske novice najele Zadrečke novice za poročanje o njihovi zabavi, čeprav jih mi na svojo prvo obletnico nismo vabili. Tudi mi prvo leto nismo vedeli, kaj pravzaprav hočemo, a smo vseeno udejanjili vse svoje namere. Tokrat smo s sabo prinesli tudi poslovno darilo - odlično vino sorte Špricer. To je mešanica prvovrstnega kisovca, letnik '96, kateremu so naši kisogradniki dodali izborno podtalnico iz vrtine za termalno vodo Okonina in okusno studenčnico izpod Radar planine. Vendar mu pravo cvetico da šele duh odtekle vode iz Presihajočega studenca! Tudi vam na zdravje! Na zabavi so zbrani tudi naše dolinobrižniki, ki skrbe, da skrbi ne zmanjka. Vsi bi radi rešili probleme naše doline, ampak to vam ne bo uspelo, če boste, kakor zdajle, brali Zadrečke vice, in tudi nam ne, ki jih samo pišemo. Da bi radi rešili probleme, je le pretveza, da se rešimo vesti, ko smo na zabavi. V koš s problemi! Jih bodo že komunalci odpeljali, saj jih imamo dosti! Dalje poročamo v naslednji številki, če nas tridesetletnica ne pokoplje... Smečko Tavrl Še nasvet: Če po prekrokani noči ugotovite, da vam je nekdo pobruhal suknjič, ne iščite krivca. Razočarani boste! Stalna rubrika -171. nadaljevanje Pijančeki Tavrl Ker smo pri rubriki o pijančkih izpustili 171. nadaljevanje, jo sedaj z opravičilom vred objavljamo v celoti. Na željo bralcev pa ponavljamo 263. nadaljevanje Je mogoče, da bi pijanček vino zamenjal z vodo? Mora pa že biti pijan. Je žalostno biti pijan? Nekateri so prav žalostno trezni. Koliko je potrebno, da se ozdravi pijanček? Dva metra globoko. Ali lahko iz pijančka kaj rata? Dobra sedmina. Niste nesramni? Tako je, če si odkrit. Smelko Tavrl 44 fe ZA ZAMORILO Če bo majnika mokro ali suho, zemlja trpela ne bo. Ilič nam ne morete očitati, . / ... • - ■ >|| j \\\J)V kar ne bi mo9li drugim /e bolj Če bo majnika za poljščine lepo, pa ti reki ne povedo! Zdravniški nasveti Deimpotenin Odkrili so novo zdravilo proti neplodnosti moške populacije. Pri prvem paru, ki je preizkusil delovanje deimpotenina, smo izsledili, da zdravilo deluje učinkovito. Še posebej je bila zadovoljna žena, kar nas je začudilo, saj ga njej nismo dali. Svojemu možu ga je primešala v omako pri večerji. Mož je po zaužitju jedi takoj nekaj začutil, takoj zatem pa je nekaj začutila tudi njegova žena. Raztrgal ji je majčko z života. Ni se več ustavljal. Modrček je šel na dvoje, hlačke pa so poletele, še preden je bilo krilo na tleh. Na tleh so se znašli tudi krožniki, jedilni pribor in kozarci. Prt se je strgal pod njima, mizi pa so se šibile noge, dokler se niso vdale pritisku. Zdravilo torej deluje, škodo, ki je nastala v restavraciji, pa krije inštitut Jožeka Tavrla. Prosimo osebje restavracije za razumevanje! dipl. prim. dr. mag. prof. Ing. Halil Šaban Tavrl Čestitamo dr. Halilu za uspešno ozdravljenje in priženitev v našo družino! Sožalje pa vsem ženskam, ki bodo nosile posledice teh tablet. Uredništvo ZN Kmetski namigi Reki in kaj z njimi? Če majnika polna luna v sadovnjaku nago rit obsije, jabolka nezrel plod skoz čreva se lije. Ta rek kmetu prav gotovo pove, da so jabolka še nezrela, če so rabutarjem prazna čreva. Reč se obrne v prid zrelih jabolk meseca kolovoza, ko utegnejo kmetu biti prazna dreva. Refko Tavrl Državni pripetljaji Kmalu bi se zgodilo, pa se ni! Prejšnje dni bi skoraj izgubili predsednika z dosmrtno funkcijo, čeprav še ni umrl. "Ne odstopim, pa če me nesete ven!" se je drl, ko so mu opilki žaganja leteli v oči. Ampak stolček je zdržal, opilki pa so bili zelo vroči, saj je predsednikov sedež očitno iz železa. Bivši ministri so se pri predsedniku že pozanimali, katero lepilo tako dobro drži, da se rit ne odlima od pozicije v državi. Evtanazija Tavrl Hitro misleči ljudje ne mislijo zgolj hitro, ampak zgolj narobe. V dokaz je tale narobe dovtip, ki sem si ga prav zdajle na hitro izmislil. • Velkažer Tavrl Stalna rubrika - 263. nadaljevanje Pijančeki Tavrl Se pri pijači čas ustavi? Vprašajte Einsteina, če je kdaj Pil- Niso pijanci karikature samega sebe? Če se srečajo, vsekakor! Ni vse to le propaganda za pijačo? Ali kurja jajca, pekov kruh, nedeljske maše rabijo propagando? Ste pri Zadrečkih novicah res sami pijančki? Poštar že ni, on je seksualni manijak! Dovolj nam je vaše rubrike in teh vaših pijancev! Čudno, vsi imajo probleme s kroničnimi pijanci, le oni teh problemov ne čutijo. Kam s pijančki na poroki? Ločite se! Smelko Tavrl SESTAVIL: METOD ROSC >: MINERALNA VODA VRTNA ZAČIMBA, MATERINA DUŠICA AM. BOKSAR (MOHAMED) MESTO NA SEVERU POLJSKE STAR MOŠKI DEMONSKA NOČNA POŠAST SL. MATEMATIK (JOŽE) DERIVAT AMONIAKA REKA V SLOVENSKEM PRIMORJU ROKAV RENA NA NIZOZEMSKEM POŽELENJE LETALSKI VIJAK, PROPELER FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI GLAVNI ŠTEVNIK SAVINJSKE NOVICE ŽVEPLO IGRALEC ŠERBEDŽIJA DOTIK ŽOGE NA MREŽI DEL DOBIČKA DELNIŠKE DRUŽBE AVSTRIJSKI PESNIK (RAINER MARIA) KOĆIJAŽ ŽLAHTNI PLIN (Rn) MEDNARODNA SMUČARSKA ZVEZA ANTON NANUT PEVEC PLESTENJAK IZRAELSKO MESTO (TEL____) ZNAK, KI ZNIŽA TON ZA POLTON AVS. SMUČARKA STEGALL LEGENDARNI AVSTRIJSKI DIRIGENT [HERBERT von] OTOK PRI SARDINIJI STRATEŠKA VOJAŠKA ENOTA LUKAV IZRAELU PALESTINSKI VODJA (JASER) SLABA ŠOLSKA OCENA JUŽNI SADEŽ MARIBORSKA TOVARNA TESTENIN SAVINJSKE NOVICE JANEZ DOLINAR VRSTA HROŠČA AM. PISATELJ (ALFRED ELTON van) HITER RAZVOJ, RAZCVET SMUČAR MLEKUŽ OTOČJE OB ZAHODNI OBALI IRSKE SESTAVINA ČESA ORANŽADA ODPRTINA V STENI ZNAMENJE ZMAGE MESTO NA JUGOZAHODU ETIOPIJE RANOCELNIK ORIGINALNO IME ANGLEŠKE REKE TEMZE GRŠKA BOGINJA MODROSTI IME in PRIIMEK: NASLOV(ulica, kraj): ffiJDiOO omvim. BOOM: Hiter razvoj, razcvet INTES: Mariborska tovarna testenin TLEN: Mesto na severu Poljske VOGT: Ameriški pisatelj (Alfred Elton van) ZALI: Avstralska smučarka Stegall Rešitev prejšnje križanke: punčka, Otokar, Rom, La, kapela, Svazi, Aho, preval, Jirak, Tegel, manira, anatema, Ofir, HO, enklava, Vogt, Ikaros, Calais, Otira, Ace, Nervo, BV, miriada, rtič, Ajon, etiketa, Sana, jonatan. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Marija Poljanšek, Luče 23; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Janez Osterc, Levstikova 8, Mozirje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Anže Prušek, Levstikova 4, Mozirje; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Ivanka Miklavc, Tlaka 24, Gornji Grad. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-TropicvŽalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 11. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 5. junija 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom »nagradna križanka«. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri Almanahe Zgornje Savinjske doline'98. Morda ste iskali prav to... SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki, zamrzovalniki, pralni stroji, štedilniki. Tel. 720-406, GSM 041 661-309. TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA V mesecu juniju vam nudimo dodaten 5% popust na vsa vhodna in sobna vrata ter pripadajoče okovje in kljuke! Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p. Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747. IZDELOVANJE LESENIH PREDMETOV Maček Marjan, Vransko 113 - Izdelovanje in prodaja karnis ter možna dostava. Tel.: 063/725-547. MIZARSTVO KRZNAR BRANKO Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. Tel. 843-462. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. ROLETE aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje in tesnjenje oken, nudimo. Tel. 061 722-645. AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarovalnice Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOSTJE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve vam priznavamo enoletno gar ancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377. UREJANJE VRTOV svetovanje in načrtovanje po vaših željah. Tel. 063/844-447,061/1337-337. IMATE DELO NA VELIKI VIŠINI! Sposodite si lahko hidravlični dvižni oder do višine 12,3 m in stranskega dosega do 8 m. Nosilnost odra je 200 kg. Bergant Andrej s.p., Luče, tel. 063/844-043. Trajanko (peskano) rjave barve, lahko rabljeno, kupim, 35 m2. Tel. 845-242. Prodam VW hrošč 1. 1976 z nekaj dodatne opreme. Tel. 832-191. Ugodno prodam satelitsko anteno Maspro za 100 DEM. Tel. 845-118. Prodam W hrošč L 1974 v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 844-128. Prodam mobitel Nokia, ugodno. Tel. 841-820. Ugodno prodam peč na olje. Tel. 833-996._________________________ Prodam hišo v Mozirju, primerno za obrt. dejavnost. Tel. 061/715-715. Prodam CD za učenje angleščine Q-steps-otroški. Tel. 843-240. Kupim avto sedež za 2 leti. Inf. 84l- 833._____________________________ Tele staro okrog deset tednov kupim. Tel. 841-224. Prodam otroški avtosedež (8.000), stajico zložljivo (5.000). Tel. 843-215 po 15. uri. Prodam dobro ohranjeno spalnico (francoska postelja) za 30.000 SIT. Inf. na tel. 843-146. Brezplačno oddam termoakumulacijsko peč, lepo ohranjeno. Tel. 843-212. Prodam rabljeno otroško sobo. Tel. 832-745._________________________ Prodam obračalnik Tomo Vinkovič s kardanom in brako prikolico. Tel. 843-070. Prodam CTX 80 z generalno obnovo. Cena 80.000 SIT. Tel. 846-020. Prodam VW, 1300, dobro ohranjen. Cena po dogovoru, tel. 844-128. Prodam večjo količino kvalitetnega sena, možna menjava za les. Tel. 845- 317._____________________________ Prodam laški rizling in suvignon (srebrna diploma kakovosti). Tel. 062/828-097 Prodam pralni stroj Unisbiser 35. Tel. 846-028. Lado Nivo 1,6,1. 94, reg. do 3/99, plastika+dodatna oprema. Tel. 841- 423._____________________________ Ugodno prodam gradbeno elektro omarico - komplet. Tel. 843-240, zvečer. Prodam zastavo 128,1.1989, reg. do jan. 99. Tel. 831-178 (po 15. uri). Prodam opel kadet, 1. 75, zelene barve. reg. do 12/98. Tel. 845-294. Prodam jugo, 1.89, dobro ohranjen, reg, do 2/99- Tel. 841-167 (pop.). Prodam renault 11, 1. 87, cena 300.000 SIT, 1. lastnik. Tel. 833-673. V centru Ljubnega prodam hišo z gospodarskim poslopjem. Tel. 831-843 ali O6I/263-O39, zvečer. Prodam travnik 26OO m2, v bližini glavne ceste vVarpolje. Tel. 841-232. Prodam ladaniva, 1.86,350.000 SIT, 35.000 prevoženih, 1. lastnik. Tel. 833-673 ali 892-407. Podarim dobro ohranjeno zakonsko posteljo (francosko). Tel. 831-660. Gozd na Dobrovljah ugodno prodam. Tel. 061/159-22-34, 041/650-15L______________________________ V Mozirju oddam v najem poslovni prostor za različne obrtne dejavnosti. Tel. 831-648. V Mozirju oddajam apartma za eno ali več nočitev. Tel. 831-648. Telefonske kartice menjam za slovenske ali tuje. Franc Jeraj, Prihova, (p.p. 49, Mozirje). Prodam električni bojler 80 L Tel. 833469.__________________________ Kupim šotor za 3 - 4 osebe. Tel. 831- 091. Prodam fižol sivček. Tel. 718-347. Pro dam p arcelo v Radmir j u v velikosti 2500 m2, zazidljivo, komunalno urejeno z gradbenim dovoljenjem. Tel. 0609/619-597. Psičke pasme gladkodlaki prinašalec prodamo (edino leglo v Sloveniji). Tel. 064/557-714._________________ Oddamo trafiko-papirnico v centru Gornjega Grada (brunarica). Informacije Tori s.p. Gornji Grad. Tel. 843-236,843-007 Prodam stransko kosilnico za Tomo Vinkovič. Tel. 845-144. Prodam računalnik Pentium I66. Inf, na tel. 834-185.____________ Prodam hondo prelude 2.0 EX letnik 88, vsa dodatna oprema. Inf. 041-731-820 KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV vabi vse študentke in študente na občni zbor, ki bo 29.5. ob 20.45 v Šport centru Prodnik. ULTRA, d.0.0. NAZARIE nikoli ne počiva, vedno za vas pripravimo nakupe po .TKA" cenah, tokrat: Pralni prašek *il %■■■& ~ 169,00 Z2 * 149,00 r1£Ž:- PSBSIL 3,6 799.00 «sasr' *»j j »OO paradiži 199.00 Pivo steki. O,S I !,00 Kotleti in mleto meso samote ta vikend po akcijskih cenah in sicer________ 865,Op SIT/kg. ^jei^eniier Kozorog, Iger vam nudimo pestro izbiro -a malic in jedi po naročilu. V prijetnem ambientu boste lahko poklepetali ob prijazni postrežbi. Kot vedno, vas pričakuje tudi diskont JATA v Mozirju, kjer je že tako diskontnim cenam, določenim artiklom cena še padla. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 FIVE DIESEL 6/91 99000 565.000,00 R 5 FIVE 3V 11/95 22000 880.000,00 CLIO RN 1,2 5V 7/95 14200 925.000,00 CLIORN 1,2 5V 7/93 85000 870.000,00 CLIO RT 1,4 5V 6/93 71000 880.000,00 R 19 RT 1,4 4V 4/93 82000 1.280.000,00 R 21 GTS 5/93 130000 1.100.000,00 CITROEN AXE TRE 1,1 5/95 55500 920.000,00 OPEL KADETT 1,3 S 5/89 130000 640.000,00 VW POLO 60 3/97 11000 1.640.000,00 CHRYSLER VOYAGER 5/95 55000 2.600.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. UvlSDn d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 RENAULT ^ «ssBfsfffi m k ssmm mmm mm®. «ENTER LJUBLJANA d.d. Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, (nasproti gasilskega doma), tel.: 063/832-011 Pri nos dobite: GRADBENI MATERIAL: -cement Trbovlje 50/1 po................715 SIT - Vobitekt V3 rolo 10 m2 po............2.990 SIT - strešna lepenka s posipom 10 m2......1.418 SIT - strešnik MARSIGLIESE^* K po........80 SIT/kom - gašeno apno 23/1 po..................1.232 SIT VSE ZA KOPALNICO: - ploščice......................od 985 SIT dalje -WC školjke po.......................5.279 SIT -tuš kabine..................od 14.990 SIT dalje Dobite tudi EL. ORODJE, BARVE, VSE ZA VODOVOD IN OGREVANJE, BELO TEHNIKO NA VEČ ČEKOV. TRENUTNO PA IMAMO: - vrtne gugalnice za samo 26.255 SIT KDOR DOBRO KUPUJE, S "CENTROM" POSLUJE! Celje - skladišče D-Per / \ • ( 7/1998 V wd\\/fM\l iiiiNiiiiiiiiiiiiii N. jr Jm : w 1 y| 5000005703,11 Podjetje trgovine, turizma in proizvodnje d.d. Mozirje, Na trgu 14 Vam tudi letos pripravlja že znane in COBISS TRADICIONALNE DNEVE SAVINJE IN DNEVE UGODNIH NAKUPOV OD 23.5.1998, DO 20.6.1998, ki jih bodo spremljale številne predstavitve, degustacije in prodajne akcije z vročimi cenami. Potekala bo tudi NAGRADNA IGRA v kateri boste sodelovali vsi, ki boste ob nakupu od 3.000,00 SIT - 10.000,00 SIT PREJELI 1 KUPON od 10.000,00 SIT - 20.000,00 SIT PREJELI 2 KUPONA od 20.000,00 SIT • 30.000,00 SIT PREJELI 3 KUPONE nad 30.000,00 SIT PA 4 KUPONE Zgoraj navedeni zneski ne veljajo za nakup goriva v poslovni enoti "BENCIN" Nazarje. MODNA REVIJA 20.6.1998, ob 10. uri. ŽREBANJE BO 20.6.1998, ob 11. uri pred BLAGOVNICO V MOZIRJU. Nagrade pa so: 1. nagrada BARVNI TV 2. nagrada KOLO 3. nagrada POTOVALNI KOVČEK in še 50 privlačnih praktičnin nagrad. Zato, ker je med vami mnogo naših zvestih kupcev vam želimo, da vas sreča najde. PAPIRNICA MOZIRJE IN TRGOVSKI POM NAZARJE Obveščata starše šoloobveznih otrok, da že sprejemajo prednaročila za DELOVNE ZVEZKE in UČBENIKE za šolsko leto 1998/99. ‘TCnfectjent ti Savinji, fo je ntojO’ tnyovitta,!