gospodarske, obrtniške in narodn.. Izhajajo vsak o sredo po celi poli Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. y Ljubljani v sredo 12. januarja 1870. Gospodarske stvari. 7 ako se nekoliko z mrzlo vodo mlekarstvu in sirarstvu s posebnim ozirom na razne razmere. Oovoril v deželni goriški dvorani 6. decembra 1869. 1. učitelj kme- popolnoma očiščene splahnejo, in med mleko, se v vročini zagrize, skisa, in to je krivo potem štikami v lesenih posodah zaostane da se vse drugo mleko pokvar Tudi se t slabo skrbi pri napravi smetane hrami severu in v lxímalin, mlečnice naj bodo proti jih naj bode gorkota od 10 do 12 stopini tijstva Fr. Povsè (Dalje.) Ako pa nam ni mogoče mleka prodati Tudi ti hrami moraj biti snažni. 7 ostaja f naj so plit 36 do 48 urah in to je smetana. v ktere vlijemo mleko, da se naredi smetana. se loči maselnina od mleka na vrhu Posode ) široke, da je mlečnim obličicam lože nam druga pot, to je, mleko podelati v maslo in sir. dospeti na vrh. Posebno napčno pa je to, da se sme Maslarstvo je v našem cesarstvu na dobrem glasu; porabi v domači deželi, se prav brez tega, da se ga mnogo masla iz Avstrije izvozi v tuje dežele veliko in malo ga dohaja iz drugih dežel v naše cesarstvo. natanjčni dokaz temu naj bodo sledece številke, posnete iz uradnih zapisnikov. Leta 1866 vpeljalo se je v Avstrijo masla 1088, izpeljalo pa iz Avstrije 109.076 vicah tana hrani več dni, celó 14 dni, tako da plesnoba rase smetano malo mleka Res, da je ) mesti prav pogostoma J® boljše tano, ktera potem ovira medenj eprilično posebno ondi pre 7 vendar J© f pogostoma mesti kakor pa imeti plesnjivo sme Mede se navadno v pinjah, pa tudi v čapah Pinj so raznih naprav ) 7 tako iA f OM 1JV J. v-/y iWj/viJM J * f ^ v AVWUt JL iliJV> »V X MtilJlU JUCt|/ia V y L»C4 JL\ \J ailgl centov; toraj je izvožnja veča bila za 107.988 centov. kanska itd. One so ali lesene ali kositarj lat angleška, ameri 7 To maslo gré večidel čez Trst na morje v jutrove de- take ali take, vselej je treba paziti na prim Naj so Res velike so te številke in ponosni smeli bi gorkot dalj žele. misliti, da v tem oziru stoji naše mlekarstvo na visoki 7 ktera Je m jboljša od 10 do 12 stopinj stopinji. Vendar je treba, da preiskujemo bolj na tanko (putra) še zaostalo mleko na to, da dobro izpravimo iz sirovega masla to reč. Tem velikim številkam v večini pripomorejo tako dolgo delati dežela moravska pemska avstrijska in šlezka in da, kolikor je m vodene reci, in to moramo moč, ostane samo sirovo prav malo jim dodajo na pašnikih bogate planinske dežele. Ali ni to britko, ako premislimo, da ostajajo v tem ravno planinske dežele, kterim narava ponuja V««, jv «UVV, OCil maslo. To dosežemo, ako na tanko gnetemo, preme tamo in stiskamo, a ne, da bi z vodo izpirali. Tako de slavni maslarji Holštajnski. Potem se maslo vsoli treba je na funt (libro) masla do IV 2 lota soli, 7 sol obilo priliko izvrstne živinoreje in po njej velike na- izleče zaostalo mleko iz masla in naredi maslo stano-prave masla? Leta 1865. je šlo v Trstu na ladije vitno. Potem ga spravijo v posode. Pri nas pa ga na 163.344 centov masla v jutrove dežele, in skoro polo- Ali ogni se nam raztopimo; ter dobimo pravo maslo in tropine 10 do 12 bokalih mleka ie navadno 1 funt masla vica tega masla bila je iz nemških dežel. ne sili hoté ali nehoté resna misel, dá! celó tiho oči- Ce je pa mleko od slabo rejenih tanje, vac* aauotajrtmu v icu ibctuucvou, aux \jl » v uv/ u«m mi siauja. , UCUtt JC XU , lUUl V3C1U »C VCU UU&aiOV m mogoče bilo jim zadostovati? Ali nam ni mogoče živo Zmirom pa veljá skušnja, da dobro redivna klai ____ J.» j „ _; ____A •• i • •____• : ____l____■»• i _ * * ___11 _ .______y , j. ______, .v i • J da zaostajamo v teh zahtevah, akoravno nam bi slama treba Je 15 krav, kterim se klade tudi celó še več bokalov mleka. ne skrbeti za to, da mi avstrijski živinorejci, posebno planinci, oskrbujemo trg Tržaški z maslom popolnoma in si lepe dohodke pridobimo? Važna je ta stvar v narodno-gospodar8tvenem oziru in gotovo je treba, da se tudi pospešuje planinarstvo, živinoreja in mlekarstvo. B Če dalje preiskujemo, ne ostane nam skrito , da naše maslo je manjše vrednosti v kupčiji kot ono drugih dežel. daje le več mleka, temuč tudi mastnejše mleko (Dalje prihodnjič.) jedli sneperske gozdarske sole. Dandanes se pogostoma čujejo zdihljeji, kaj bomo . kako se oblačili, kako davke plačevali? — Ker bo marsikdo iz Ložkega okraja bral ta spis, zato sem bi Prvi vzrok temu je gotovo naša zdaj še revna ži- izvolil nekako bolj držati se tega okraja, vendar pa za-vinoreja, ktero zboljšati mora nam biti poglavna skrb. deva tudi posestnike^ drugod. Pri nekterih hišah je res Imel bom priložnost o tem prav obširno in na tanko taka revščina, da nimajo niti za sol niti za druge po govoriti, toraj danes željo izrekujem, da bi vsi go- trebe denarja. Dobro vemo, da ni vsak gospodar svoje spodarji spoznati hoteli, da mora se naša živinoreja nesreče kriv; mnogo pa jih je vendar tacih, kteri slabo gospodarijo, bodi si na polji bodi-si v gozdu. Nekteri so prišli na siromaško palico ali so pa tako oslabeli predrugačiti, to je, zboljšati. Da je naše maslo raanj okusno, krivo je to, da pri 7 napravi masla slabo ravnamo, in na snažnost premalo da si niso v stanu dalje pomagati pazimo. Posode za mleko morajo biti prav čedne in kupčijo. ravno z leseno IO Skusil bodem razjasniti to in prepričati kupčevalce 48 dni, ktere more za druge posle porabiti, ako napre z lesom 9 foiček kaže* da trpé zgubo in škodo tam ; kjer se jim do- dovati ho Ako se je iotil izdelovanja barigelj gornjem računu v istem času zasluži čistih gld , po 14 kr. SVOJ 6 y y jlkjjw y ^/vvavwuw jv j| ww w f wvbv j'* ^ jjv f v4 1uu j u 4 f u o ? vj J uji V k/ll y <%txu & računi, kako in kaj; le na tem potu more presoditi, hlevu stali, pa ga vsaki dan le 30 kr. stanej Da kmetovalec razvidi, kakošen dobiček ima iz Vprašamo zdaj: ali je to čisti dobiček? Jaz na to od-merkancije", potrebno je, da se vsede in pre- govorim, da ni, kajti s svojimi voli, ako so 48 dni v 9 zgubí v f« ww»«. ««u XV» vv rvi . otauvjUj a^ULFI V ali mu kaže dobiček ali pa zgubo tržtvo njegovo, in 48 dneh v vsem skoro 14 gold. 40 kr., zaslužiti pa za koliko se bo njegovo gospodarstvo zboljšalo ali pa more ž njimi v 48 dnevih, če računimo samo vsaki dan gold. 80 kr., skupaj 86 gold. 40 kr.* Ako pa voli imajo těžko delo, mora jim boljšo polagati, potem račun na vsaki dan 80 kr., znaša y oslabelo. Da razjasnim, kako mu je treba računiti (rajtati) vzamem sledeč primer, samo to opomnim, da sem se poslužil pri tem primere take, kakoršna je v istini. Kupčevalci z lesom v ložki dolini najraji kupujejo hoje, iz kterih doge, a iz njih pa bariglje od dol" vedro v delajo. Po natančnem računu, oziraje se na vse okolišeine, ki imajo na-nj upliv, se mije napravljanje malih barigelj po četrt vedra najbolje zdelo; zato se hočem v svojem primeru teh držati. Za tri hoj eve krclje — za manj se trud ne splača po kterih vsak je 20' doíg in v sredini 20" debel, in ki skupaj 48imajo, plača kupčevalec kubični čevelj po 12 kr. * j^i., skupaj v Zamudil je pri tem, dokler so se mu hoje odka- gold. 76 kr. zale eenimo dan zimski 9 dokler jih je posekal in graje osnažil, en dan čas po 50 kr. Drugi dan je přišel z dvěma vozovoma po hoje vsak voz zasluži en dan najmanj 1 gold. 80 kr. 9 9 sku- paj tedaj oba 3 gold. 60 kr. Za napravljanje dog, ako je delalec priden ako se les rad kolje, potřebuje 15 dni, računajoč 9 9 m da vsak dan jih 200 kom. napravi, in da so gornje tri hoje vsaka po 800 dog 15" dolgih 2" do 3" širokih in debelih dale, toraj 12 dni po 50 kr. znaša Ker vsaka barigeljica potřebuje 12 dog gold. 9 tedaj iz 2400 dog naredi 200 takih malih barigljic, a vsaki dan narediti, treba pa je zato delo 34 dni, more Jih po 50 kr. računjeno znaša obroče je dal gold. 86 kr. gold. to 17 gold. Za potrebne Vkup tedaj znašajo stroški 33 Ako barigljice prodá 9 dobi 9 za vsako barigljico 20 krajc. 40 gold. ako je cena visoka 9 9 toraj za 200 barigljic kaže Ce odbijemo stroške od prejemka, res se nam po- ? da mu je ostalo čistega dobička 6 gold. 14 kr. 9 9 Dobiček znese merkantu v 48 dneh 6 gold. 14 kr. za celo leto tedaj, ako računimo po 240 delalnih dneh ostane mu na koncu leta 30 gold. 70 kr. čistega dobička. Njegovo gospodarstvo se je tedaj pomnožilo za 30 gold.; vprašanje je: ali more on s tem dobičkom dandanes zadovoljen biti? Vprašanje to rešiti, treba je da se seznammo s tem: kakošen gospodar in kdaj naj se s tem delom pečá ženo > 9 ali on «xi KjLif ki ima dovolj zemljišča, uu-u&c svoje blago in veliko gospodarstvo? ali pa on hišo otroke kteri nima ne mnogo zemlje, ne svojega blaga? 9 9 Vsak kdor nekoliko misli, bode lahko odgo-voril na to, in odgovor bode ta, da je to delo dobro k laj i za 48 dni 24 gold.; došteti se mora k temu njegov dnevni zaslužek po 50 kr. ; ta v 48 dnevih ravno toliko znaša , toraj skup 48 gold. Ako se primerijo dohodki s stroški, ostane mu čistega dobička v 48 dnevih 38 gold. 40 kr. Ako bi nas kdo zavrnil in rekel. da to ni tako rečemo mu, da žalibog je tako. Znani so mi gospodarji, ki imajo po dva do tri pare volov, ki jih v hlevu celo zimo redé, oni se pa z gori omenjenim delom barigljic ali z drugo za njih pogubno trgovino z gozdnimi proizvodi vkvarjajo. Krivo tega je preslabo izobraženje ljudst skih šolah > tu v ljud se kmečki otroci morali več v gospo darskih rečeh poduče va ti, nego v učenji na pamet ka-kakošnih basni itd. — Da bi pa to moglo biti, treba je v preparandijah dobro izučenih učitelj v to točko ne morem za zdaj spu ščati Ker se pa vračam se nazaj k prejšnji nalogi, namrec tr govini z lesom za naše kmetovalce Pri mnozih ljudéh se je vkoreninila kriva misel da prisvojenj lesa po postavnem potu ni tatvina in da oni 9 koj se po tem potu les přisvojuj ej o 9 9 9 ne zgubijo mnogo od svoje časti. Vzroki te krive bog zeló vkoreninjene 9 misli ležé v starodavni Šlosti oni izvirajo še iz tište dobe, ko je bilo žali pre še gozdov in lesá na izbiranje, in so proizvodi še malo vrednosti imeli. Vlastnik gozda bodi-si iz nemarnosti da mu gozdi ne donašajo dosti dobička, ali pa iz misli se takrat ni toliko za-nje brigal, da bi jih dal tako va-rovati kakor dandanes. Ljudstvo pa, za ktere se je malo včinilo ozir izobraženja, osobito pri nas Jugosla-venih, gori rečenega nepostavnega prisvojevanja lesá in ne za nepostavno imelo, pa se še Tako so naši stari 5> ni za kažnjivo dandanes drži stare prislovice delali, a so vsega dosti imeli". Dandanes pa se mora delati na to, da se pri vsaki posamesni kmečki hiši in v vsakem krogu društvenega življenja namesto one prislovice vkorenini ta-le: „Kdor z duhom časa ne napreduje, on zaostaja v vsakem oziru". Vlastniki gozdov so prišli do spoznanj » da se gozdi zmirom bolj krčijo, da gozdni proizvodi veče do bičke donašajo, in da se njihove potrebščine čedalj da bilo ne izključljivo le samo za onega, ki nima mnogo zemlje, niti svojega blagá; zato je pa za to delo najpripravneji zimski čas. Kmetovalcu, ki nima svojega gospodarstva in ne svojega blaga, temu ostaja tistih 30 gold, čistega do-hodka na leto in dan. Poglejmo pa kmeta, ki ima vece gospodarstvo in kteri ima samo dva vola, kakošno hasen ali škodo bo začne njemu takošno delo naneslo? bolj povikšujejo; zarad tega jim je na tem ležeče, se gozdi bolj varujejo, ker jih v tem dandanes tudi državne postave bolj podpirajo, nego je to v preteklosti Računiti je tedaj treba, umno obdelovati polj les podirati, ampak tudi zárod skrbeti, skrbeti 9 da tudi senožetim ne gnojijo samo škrjančeki, živino bolj sati 9 rejo 2 čeno: gospodariti djerejo povzdigniti na kratko re- m po zahtevah sedanjega časa Začetek je težak, to je res; kdor nikoli ne nikoli ne končá; on ostane zmirom tam, £ja\jWf umu» ivuuu«, vu —j — oče njegov nekdaj bil! Drugače, drugače se mora za- To vprašanje se pa samo s sledečim računom do- àeti in bolje se vam bode godilo. Pomislite to da kazati more. Za obdelavanje vsega svojega gospodarskega posla vaš stari oče je imel manj potreb, plačeval je manje potřebuje on 9 na priliko 9 na leto 192 dni; ostaja mu * Ali mu je pa tudi k d zaslužek gotov? Vred on je tedaj po svoje lahko izhajal; vi pa mo- bodo leta in leta stiskali nasledki napák, ki se sedaj rate^akrbetr, da se* ravnate po potrebah in zahtevah današnjega časa. Franjo Padar. delajo. Mitakim ministrom, ki hočejo vladarju dati svet. naj stiska slovanské državlj Bogá! nikakor nismo «"J uv.wc»«« v » «.-.«»»v/ MiiiWTijauCj ZdCk UUgtíh i llIXVWttUl IllOUJ zavidni zarad njihove razumnosti in mirne vesti. Motij Politične stvari. se oni, ki pravijo, da mogoče le dvoj da ali Nemci ali Slovani gospodovati v Cislajtaniji m o raj o To Bodite pravični Štovanom res! Kdor tako govori, ta Avstriji odreka življenj jej poje nadgrob Le popolnom P Čedalje glasnejše se čujejo glasovi, ki prerokujejo, daje Giskra - Herbstovo pritiskanj Slovanov nevarno porostvo za vsako stran, le enako pravo vsem národom obstanek Avstrije." ni ÍB na je pravo Jako odloćno o tem govori trdi Ne m za državo Warrens v svojem časniku „Wochenschrift" tako-le m sicer v Mi nikakor nismo priliznj zato, ker obžalujemo, ako odstop / A A y manj s ampak načelom, za ktero se manjsina potegu) lom namreč, kterega je po našem j > i e ministrov oglasje je z z nače-neobodno držati se zato, ako hočemo in zarad tega načela, ako se treba strij dozdeva, da bode manjsinin Trije y da odstop popusti, se nam odepolna dogodba v**» ViV t) U U VVIMVV^r vuv/ VtVJk/V/AUV« b ministri (Taafe, Potocki in Berger) se namreč kopravnost vseh narodov, nasproti pa potegujejo za ena pet ministrov (Giskra, Herbst, Hasner, Brestel, Plener) 4. i « a /"N a i « . AAA « « é m a « m - m y da bi v Cislajt hoče# ^ b ■■ ■ teh pet ministrov časnik „Neue eno gospodovali Ne m ? Presse glas kajt in v mer trobi, da Nemci __Avstriji imajo iskati pokliča (namreč gospodovanja nad Slovani), kakoršen je Madja-rom na Ogerskem, in da morajo Slovani v Cislajtaniji zadovoljni biti s tem, da so z Nemci v isti razmeri, v kteri so Slovaki in Rumunci do Madj gubivno načelo ministerske večine To je po Toda Nemci takraj Litave niso niti tako sposobni za vladanje kakor Madj tej državni polovici 7 pregovoriti, da niti je mogoče Slovane v bi hoteli biti sužnji Unkraj Litave so se boljarji (velikaši) predrznili vpe ljati palico, s ktero se smejo tepsti drugi, a oni nikdar ne. Ali pa morda Nemci takraj Litave smejo posne-mati izgled, da sami sebe postavijo za velikaše, ki bodo z nenemškimi národi ravnali tako, kakor ogerski plemenitaši delaj z skus bi imel strašne nasledke eplemenitaši te dežele? Tak bratovskeg boj y v on bi po seme nemira in asejal v naši deželi Mi nikakor ne damo veljati, da Nemci sami sebe proglašajo za edino inteligencijo in da si vsled nje jem Ijejo pravico do vse politične moči enaka pravica u je vodilo vsemu našemu Geslo : „Vsem prizadevanj Mi Nemcem privoščimo vse pravice, ktere jim gredo Slovanom pa hočemo, da se dá pravic ne za t y m y nego Nemcem. Nam je sveto in nepre-mekljivo načelo, da so državljanske pravice vsem dr-žavljanom neodpovedljiva lastina in to brez ozira na njihovo narodnost, da mestnjan nima nic več pravic nego deželan, da se stan ne povzdigne nad stan. Ako tavoljubje pomenja pohlep po stiskanji nenemških bila za na3 sramota, ako bi nas kdo imeno plem val ustavoljubne, kajti to imé bi pričalo, da ne maramo ne pravico, ampak da tudinimamo politiške omike Poskušati, Nemce storiti za gospodovalen narod v cis- lajtanskih deželah, to se ne pride v roke dá, a nikdar jim to gospodst Nemški narod je pravičnej y kolovodje, in razum- nikdar rok nejsi in modrejši nego njihovi ne stegne po nevarnem daru, s kterim jim ti kopljejo lamo Toda ze sam poskus ; Slovanom kratiti pravice, tej državi vseka rano, ktere celó nasledniki sedanjih ministrov ne bodo mogli zaceliti. Minister Giskra in minister Herbst poskušata resiti nemogočo alog in ko jima spodletí, pojdeta vživat livjuui/^v/uv Juctivj^K/ y i u av jitua ii bogate penzije. Al med tem, ko bodeta MVbMII,v> xJk& uíuu u^uuIM uua pOZflblJ^na^ obrne se strast onih narodov, kterim se kratijo pravice, zoper moč, ki ima v sebi značaj stánovitnosti, in ktero Tako govori mož glasovitega imena, in kakor srao rekli, Nemec skoz in skozi. Ako taki možje povzdigu-jejo glas za pravico Slovanov, ne bi se smel prezretL y on kaže, kamo Avstrija zabřede, kajt vodila izbriše gl ako načelo iz svojega justitia regnorum funda mentum to pravica podnožje državam Slovansko slovstvo. slovec jim JPEBHM11IIH DEPIOftl HCTOPDI CJIABMl. Naj starej a doba historije Slovanov. Spis A. Gilferdinga oznanja Davorin Trstenjak. Ko me je visokoučeni in slavnoznani ruski jeziko zgodovinar A. Gilferding zadnjikrat s svo Am i riA/inofil vtn^/% tvii /-I n /\ ^ pohodom *) počastil, reče mi, da on nima samo sta rodavne Norike za Slovane, nego tudi Vene te, glasovite prebivalce kraj jadranskega morja. Odgovorim mu na to, da tudi jaz sem nekdaj bil enacega mnenja sledi vši Mannertove, Surowieckowe in Ša- spise Schlôtzer-jeve farikove, a popustil sem to misel pozneje držé se He v kterih ne morem do rodota, ki jih prišteva Ilirom, ločnih dokazov najti za narodnost njihovo slovansko yy Potrpite malo mi na to odgov Gilferding jaz potujem sedaj v Venetke, in ondi hočem prebrati vse stare virnike in mestnosti starodavnih Venetov pregledati." Sad svojega raziskovanja je sedaj slavni učenjak razglasil v časniku : BíCTHHEt EBponil. Odkritosrčno moram reči, da je zmagonosno svoj namen dosegel Ker me je volja ves ta za slovensko domovino prevažni spis za prihodnji Matičin yy letop slovenski jezik prestaviti, tedaj ga tukaj samo na kratko ozna-nujem domačim našim učenjakom, kteri ruski razumejo s presrčno željo, naj ne zamudijo tega toliko podučnega berila. 1. oddelu svojega spisa (čislo Gilfer di n g pretresuje pred vsem to, v kakošnem redu drugih plemen arijskih so Slovani. Pod čislom II., ki ima napis: „Svidjeteljstvo o pro-izhoždenij Slavjanih jazik Pokoljenie arijskoje. Byt pr-vonačalnago naroda arijskago v Azii" izvrstno, dasi-ravno malo prekratko, popisuje sorodnost Slovanov % arijskim plemenom v Aziji, in napotuje v obširno pod-učenje na A. Pictetovo izvrstno delo: „Les origenes Indo-Evropéennes u in „ou les Aryas primitifs". Pod čislom III. z napisom: „Arijci osjedlye HVHW^I H III ko- čevye" presojuje vlastovitost arijskega plemena, pod čislom IV. izseljevanje arijskih plemen, pod čislom V. govori o plemenu keltskem, italském, grčkim in trakij skim pod čislom VI. o plemenih iránském in kav- O JCV1JLJJL y ^UU V/lOlVlJU Y X» v/ ^lUUi^Ulll jiimiuuiwui ili I^M T kaskem, dalje o nju betvah. Pod čislom VII. govori o plemenih germanskem, litovskem in slovanském, bližnji sorodnosti Litovcev in Slovanov, in praví, da so Litovci in Slovani poslednji preseljenci v Evropo ; pod VisokouČeni Gilferding, bivši pred 2 letoma v Ljubljani, želel je vse teěaje „Novic" od prvega začetka dobiti, in prim erilo se je po neki ugodni naključbi, da smo mu môgli vse na Rusko poslati. Vred. ** Tom. IV. Juli 1868. Tom. V. Sept. 1868. * čislom VIII. našteva priznake (dokaze) epohe preselje- dane lilolulu v 111. uaotv vci ^vav/uwííu j ^iv/o^ijv- uciuv U CL v ou y t« vanja Slovanov in Litovcev v Evropi; pod čislom IX. starost in vsak tako tudi prilike ne delajo razločka vaille* UlUVaiiUV 1U juiw» vvt » «»iv/pi j ^»uu vnoiuui xxx» oiaïuoi l li voaa opoi , voai\ dokazuje, da so Litovci in Slovani iz arijskih plemen in norost, ljubezen in črt : vsako 1/ ko vero in vsak stan, modrost vse vse poslednji v historičnem razvitju. Pod čislom X- pretresuje skupine arijskih plemen ; selj in tugo grupe Indov > Irancev, Grkov in Italov. presojujejo in razsojujejo, naravnost in brez strahu Kar dobrega in lepega najdejo na svetu, to hvalij m Pod čislom XI. govori o historičnem karakteru priporočajo očitno; norosti in starosti pa grajajo in pre ganjaj o usmilj Ker ne trakijskega, keltskega in litovskega plemena; pod čislom osebo, marvec zmiraj XII. o historičnem karakteru plemen germanskega in slovanskega. gledaj o na posamesno Zastran ene muhe pa načavajo ves stan prede pájek mreze Zraven ima prvi odděl še dve prilogi: o sorod-nosti starodavnih Getov in Dakov s Traki, in razgovor Schleicher-ove teorije: „o mnimom slavjanogermanskom jazikje pripetí se jim časih, da krivične s pravičnimi vřed ob odij da in obesij Kraj cvili. saj uheg drevesa gori tudi sirovo 7 In kdo bi jim to zaměřil niso nektere napač- .jo . AU auu ui J íiwmgiii j uiou li uctviuim* ua|'au Iz teh napisov se lahko častitljivi bralec prepriča, nosti in pregrehe, na priliko napuh, lenoba, hinavstvo kako važno in zanimivo je to delo Gilferdingovo. (Konec prihodnjic.) * „SrbsJce, hrvatske slovenske pesme" se imenuje naj novej se delo 9 ktero je za možki zbor naš slavno- Jenko v ličnem tisku W. znani skladatelj Di Lassig-a v Pragi na svetio dal in ga posvětil srbskému knezu Milanu Obrenoviću III Snopič ta obsega pe s em Nektere izmed nam že dobro znane, kajti priljublj ijih so narodu našemu jih pevci radi pojó ; to veljá posebno o „Slavenski himni" (Tiy ki si nas stvaril kakor listj pesmi „ trave) îïek dušman vidi" (Sto cutis Srbine tužni) m o To sta vam izvrstna zbora, ktera se zborom „Medju braćom" navdušiti morata vsacega Slovana, kojemu krv ni voda. Vse živi v teh zborih polnih jugoslavenska duha. „Onamo" je kratek zbor v strofah y » Moj lađi it 7 7) m „Prva doba Srbije" pa so dalji zbori ; čidel razvija jako srčna karakteristika, bi želeli, da ne bi genialni skladatelj iskal pre več Bogovi silni" v kterih se ve- sèm ter tjè izviren biti 7 to je 7 da bi opustil prefrapantne modula cije in pretirane ritme 77 sredi v zlati skledi" je pregovor naš, ki si ga tudi muzikalni skladatelj držati mora. Po vsem pa živo priporočamo ta 4. snopič Jenkovih pesem pevskim zborom vseh naših čitalnic. Gosp. Dav. Jenko biva zdaj v Pragi. Zdaj pa še nekaj. Za spomenik prezgodaj umrlega Simna Jenkota se ravno zdaj nabirajo doneski. Postavili mu bomo smo storili vse ! Njegovega izvrstnega duhá žive plode — pesmi nje- pa v knjigarnici Giontini-ovi pokriva prah po- A1 ni britka kritika naši nečimurnosti ? mrtev kamen, m s tem, mislimo, da gove zabljivosti Pesnik Jenko gotovo stojí v prvi vrsti pesnikovnaših za 60 soldo v se dobij o krasne pesmi njegove, a koliko tako imenovanih rodoljubo 7 vprašamo—jihpačima? Oitalnice napravljajo tombole in loterije in za dobitke prinašajo vsake baže otročarije, kakor je to navada pri 7 7 zvijača, goljufija tako prilastene nekterim stanovom kakor^ sebičnost vsemu človeštvu? Clovek je trji od kamena (proti drugim), slabši od jajca (proti sebi). dokaz, da omenijo prilike res vse razmere člo-veškega življenja, sledi naj tukaj iz velike množice peščica prilik, vredjenih po tem, kar obsegajo. Toda prilike le malo peko maslenega kruha, kako bi bile sicer med prosto ljudstvo zašle; rade ovsenjak. Nihče se toraj ne sme čuditi 7 V ce pa umesijo kako reso stakne; če pa kdo celó kako ščetino omelovo naleti naj pomisli, da se to zgodi le tam, kjer se preskrbno y pometa. Tu in tam bo morda treba kak grižljej bolj pa ovsenjak nobenemu ne na drobno razrezati; da se pristudi, zato se bo tu in tam tudi kaj cukerčka po- treslo, ali soli, ali popra, kar se bo ravno prilegalo. Sploh na posvetno se nanašajo na pr Na vsem svetu se vse dobi toda za denar. Vsaka noc ima svojo moc že to je skazalo : marsikteri ponočnjak skusil, tako da se je in hvala Bogu, da ni Noc člověku neprijatlica. Ni vsak dan praznik, 7 ker 77 Yse na svetu se se pretrpí" Le. ne dolga vrsta blažih dní. Od vsake hise pot v Rim toda vsak ne pride do tje. Vsaka pot ne drzí domů toraj blagor mu, komur nikdar ni treba z doma iti. Kdor pred pride, pred melje je časih tudi le dober izgovor, in izgovor je dober: Ako bi bil brezov^ Da se je le odřezal. Kdor zamudiy naj gloje kosti. Ako bi ljudjé ne mrli konji se ne drli bili ze druzih društvih 7 UM. V^J^M. MJ «««V JV W ----- — \J J \ ------7 ----J ~ ~ ------~ 7 ^--- ~ --- ocviii, uvi kterih smo Slovenci posneli te davnej svet podrli. — Naj je že smrt ali konjederec ; ali bi ne bili dobitki vse druge vrednosti, večni vladi gré hvala, da imamo še dosti prostora na od igraće ako bi za take veselice v narodnih društvih zraven svetu. druzih reči tudi kupili vselej nekoliko lično ve- zanih pesem naših odličnih pesnikov ali druzih knjig, da bi tako med narod širili sredstva národně omike in národně zavésti? Prevdarimo! Mm Marodíte stvari pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. Toda ne (Dalje.) odpustiti znajo pregovori in prilike 7 Hiša razdeljena razpada kakor zapušcena. Kristus pravi: Vsako kraljestvo, ktero je samo seboj razdeljeno, pusto bode postalo in hiša bo padla na hišo. (Luk. XI. y 7 17.) Znana je tudi Ezopova basen: Kmet m sinovi. Ko reče šib v butaro zvezanih niso mogli prelomiti sinovi jim oče : Lejte, dokler boste v ljubezni med seboj opravili naci združeni ne bodo vaši sovražniki • V nic vami 7 tudi kaznovati vedó po zasluženji. Kakor so postave nosna. I Cž U 1 , JLt V» UUUV vaoi OUViMUUiftt UiU <* V111 uau ako boste pa v razprtiji, gotovo vam povem, za-poredoma vas bodo pokončali. Toraj si je iskren domorodec izvolil geslo: Zlozimo se! a ne v črtu; le zloga v ljubezni je rodovitna in ploda« Kodér solnce teče, kruh se peče slabo tolažilo onim, ki morajo hoditi s trebuhom za budivši se ni več tad ani ega sveta spoznal. Vzemímo* • 1 1 • 4/ O & , da bi kak slovenski Epimerid konec leta 1860. bil Jcruhom. Mnogovrstne novice # (Dal. prih.) zašel kam v kako kraško špiljo ter ondi preždel samo zadnjih deset let, in da bi zbujenemu zdaj naj pred přišel v roke kupek tega ali onega slovenskega časnika, ka-koršni so zdaj. Kaj menite, kako bi si méi očí in po- so znašali Davki nekdaj in zdaj. Zemljiški (gruntni) davki prijemal glavo, kako bi se pošlataval po na Pemskem leta 1788 3,828.318 gold 2.351.776 leta 1865 13,986.570 gold živi, ce je se pri zdravi životu, če res Boga ! u djal bi najbrže pameti, in če prav vidi. v „nismo mi svoje Za dni v Galiciji na Moravském 2,171.001 v gornji Avstriji 1,663.230 i 1,143.863 v doli Avstnj na Stajarskem 1,051.099 na Koroškem na Kranjskem ^a Šlezkem 423.512 435.243 336.212 77 letih so tedaj zemlj » 77 77 77 77 77 77 97 4.674.215 bili vajeni le v tujstvu, v nemškutarstvu gledati in > 5,353.739 3,836.174 2,202.894 2.042.014 942.729 > davki 703.858 975.700 • V • VISÍ 77 77 77 77 77 77 77 77 videti strupenega sovražnika! Tukaj pa ne nahajam nego boj s slovenskimi novinami, nego mahanje po možéh, ki so za mojega časa bili zaslužni delalci na narodnem polji, ki so bili slavni veljaki in vodniki ter so se odlikovali z najčistejsim rodoljubjem. moralo premembo ! Kaj se Je zgoditi. Kako naj si razjasnim to čudno u Tako potlej razgledavši se se čudil naš jamar in ko bi sprevidel, da je sprememba na Pemskem na Slezkem na Moravském za 365 odstotkov (percentov) v doli Avstrij na Kranjskem v Galicij na Stajarskem v gornji Avstrij na Koroškem 77 77 99 77 77 77 79 9) 190 147 130 116 99 94 92 66 99 99 99 79 99 97 v mislih in značaju nekterih Slovencev, ne pa v djanskih okolnostih, ki so danes ravno tako žalostné utekel bi, mislim, kakor so pred desetimi leti bile 9 raje nazaj m skril tako golemo zaslepljenost. se v svojo jamo, nego da gledal Zares, kaj nas caka na ti poti? Ali ne vidimo, kako naši narodni in biro-kratićni zoperniki skrbno negujejo in zalivajo to ne-srečno seme needinosti, koliko nado va-nj stavijo, kako se na pr. „Tagblatt" rad vtika v vsak prepir slovenskih * Na Francoskem se je v tem času zemljiški davek vidimo al za 30 odstotkov! Pridelek zivega srebra 1868. leta. Nekdaj je bila pred kakimi časnikov, ne bi li ga huje razpihal. Prikazki, ktere 9 9 niso zgolj znamenja narodnega razstroja in visoka: ko pa so cena živému srebru zelo 20 leti našli v JKaliforniji rudnike polne živega srebra in ga tudi na Spanskem v Almaden-u mnogo pridelajo, razpada? Vrsta se vzdiguje nad vrsto, končině naspro-tujejo središču, kar je pred veljalo in sveto bilo, brez dokaza in strastno pristransko cefrá se v blato, in namesti veselja in rodovitne pridnosti največa indolencija grda in mlačnost! Ljubezen oživlja, primika in veže znižala se mu je cena precej. Stroški pridelovanja sa- strast Pa jeza razdira in mori. Ce v srcu najpred ne mega so še veliki, tako so leta 1868. v Idriji stali na bomo zidali zedinjene Slovenije, ne bomo je nikdar 111 gold, za cent. Poslednji čas se je v Idriji zmirom množil pridelek ; leta 1864. so ga přidělali 4475 centov, 1867. leta 4854 centov, leta 1868. pa 5122 centov za 572.090 gld. vrednosti. Leta 1867. so ga v države colne zveze izvozili okoli 3433 colnih centov, leta 1868. pa 3465 centov. gledali resnično oživljene. Smo zavezniki, sojuzniki nemškutarije? Ce nismo 9 zakaj pa z našimi veljaki, ki si jih je narod 9 cenivši njih rodoljubno delovanje, za poslance in vodi- telje izvolil in ki se mu nikdar niso izneverili, delamo * Nove ere sad. Katehetu glavne celjske šole mestna blagajnica že tri mesece ni plača la nobenega kraj- carja sklepu mestnega svetovalstva uči krščanski nauk tudi prav kakor s.... z mehom! Casniki ali imajo uplivjv ljudstvu ali ga nimajo. Ce ga nimajo, čemu so? Če ga pa imajo, kakošen drug vspeh more imeti to hu- Pravijo, da zato ne, ker katehet dr. Šuc proti dobno sumičenje in zmerjanje, če ne tega, da se ljudstvo na zadnje utegne odvrniti od teh mož? In ni to v slovenskem jeziku. To je tedaj tista „dobrovoljnost", In kaj ki jo nemškutarija v srcu goji do slovenščine! rečejo k temu celjski okoličani, ki največ celjsko šolo vzdržujejo? * V V V Smarji na dolnjem Stajarskem se bode v krátkém odprla nova narodna čitalnica. Živela! po starodavnih skušnjah „divide et impera"^ največa želja po celi nemški in nemškutarski deželi? Ce jih pa ljudstvo popustí, kdo bodo njihovi nasledniki ali za- meniki? Birokrati in nemškutarji, ker druzih ni ter ni. * Dopisi 9 \a Dunaji 8. prosinca. Zloga imenuj se zvon Mir najprvi poje don! Tako je ob novem letu zapěl Stritarjev „Zvon" čisto Spreglejmo toraj, dokler ješe čas; zedinimo to malo močí, kar jih imamo in držimo se trdno, ker so-vražnik delà huje kot kedaj. Delajmo zložno na poli-tičnem poprišču, delajmo marljiveje na književnem polji; ne spodkopujmo se, Jemuč spodbujajmo drug druzega k vspešnemu delu. Skoda za vsacega delavca, ki se umakne. Skoda zlasti, da je goriška „Domovina", na- veličavši se jalove puljavice, potihnila. Govorila je pristojno moško besedo, kakor se olikancem spodobi. Nje 9 bralci vedó, da „Domovina" nikdar nioskrunila sloven-željno pričakovan list, ki bo po tem takem ne le čisto, skega imena in rodoljubja; in vendar so jo pitali z vzorno slovenščino *) Siřil, temuč tudi — kolikor lepo- „vladnim listom"! Kamo sreče, da je res tako bilo! znanski list utegne — ljubezen in edinost glasil. Bodi Kajti če je bila v vladnem duhu in zmislu pisana če -------o----j---------------- o— — —~ ~— jljlc«i %jl ju una v viauuvui uuuu iu ^ujioiu ^/loaua < vív> to znamenje boljših dni! Kajti ne kratkoviden, marveč je bilo primerno glasilo vladi, kako morete taki vladi res slep mora biti, kdor koli ne sprevidi, da hodimo Slovenci po pogubivni cesti. Po grški pravlici je Epimerid přespal celih štirideset let v gorski jami ter pre- delati opozicijo?! I s t i n i c. Ce bi mu glede pilave smeli kaj s veto vati, s vetovali bi to, đa slovo dá iieprilicaemu raztegovanju besed, kakor : kedo, dejati itd. FI M iff® 1 Pis. iz Trsta 4. jan. (§• 19. osnovnih drS. pravic) kaj pri nas, lahko poizvedó častiti bralci iz tega a mestno starešinstvo vsak razglas, poziv ali kar si bodi pošilja v italijanskem jeziku, kakor da bi sami Italijam tu živeli, nas Slovencev pa ne bi bilo. Mnogo smo ko ledovali tukajSnji Slovenci se nam je dalo za odgovor od pl. gosp. Môringa? za društvo „Sokol", kaj „non possumus to društvo je preveč politično! Kaj božičnih praznikih otrokom odprla, ko je okrajni glavar sam — morebiti spet za kazenski denár šolski? — nekaj drv kupil. Bo li ondi stariše z duhovščino vřed vtaknil pa tukajšnje las ko „Ginastiko", kteremu se nobena v luknjo, ker otrokom in učitelju niso dovolili učiti se 1 , to je, vaditi se potrpežljivo o víra iojoajjw * - ~ ^.«««»-«v , "^^ — «w ' -^"^j ^ y «w* v,... v —-— — ci stavila? Ni moja stvar, da bi denunciral, al novega šolskega predmeta to moram reči, da izmed politikovanja Italijanov ali pa prenašati občutljivi zimski mraz. Mi selski debeloglavci Slovencev lahko si A v s trija izbere politiko Slovencev. nikakor ne razumemo, zakaj gosp. Derbič tako Ijubez-Tudi smo prosili potrjenja delalskega društva, za tu jl tltll dluv jj1 volil j^vblj vajjm \*vim4wmv^w v** u^v » mi j uti" EJ IVO k/vom aimuv^it kajšnje razmere slovenskih ljudi jako važnega društva 5 ženski denar šolski ^ I 1 .. J ! M i ^ ^ r. ^ ^ A a! a tra a i a rv a 1 1 li nvi ť 1 v\ r* n In air» rv a x a i Ć> Ir 1 U v\/\nlnt7nV boža našega Senčurskega župana, da celo za ka- 7 ki je kolikor je nam znano al tudi v tem se ie vidělo vse le „politično", in za tega po iolskih postavah za vse kaj druzeea namenjen 1 t « «II ~ V ? 1 1 • lvi a 1 1 1 • . • •• . .. " 7 m še del je bila ovržena prošnja, která je ležala 2 meseca sam drva drago pri c. k. namestništvu kupuje, namesti ? z daj da bi zanikarnega žu- ko se je bilo bati, da pana zarad te kazni vredne vnemarnosti zasluženo prijei, bi je môli ne snědli, je komú na misel prišlo, da jo je da ni nakupil še o priličnem č&su drv za te dve šoli, te nesreče rešil! Vse drugače pa se je godilo z molbo ko so veliko ceneje se lahko dobile, saj vsako božje italijanskega društva; ta je bila dneh potrjena. leto za to denar dobiva iz občiiiskega zaklada, More-Culi smo, da je nekdo pri tej priliki g. Zor-u rekel, biti se boji okrajni glavar za svojega ljubčeka,^da bi da narod italijanski je omikan narod, a da mi smo le svet ne izvedel, kako zanikarnega župana mi Šenčur- gla- t uvi iictiijauoiM jvs vui i£vc*u juc*iv/u, a ua uii omu ic ovcu uc i/j v tuci , naau uai Prilike te mož ni prevdaril, ako jo je res izustil, jani in Velesovčani imamo cepci kajti cepci mlatijo žito, kader dozori, m v ga spravljajo. Imeli smo vrlega rodoljuba tukaj ker ? xco iůuoui? TcicouvcaiJi iuuaxuu, nti UJU je On Sam za gia- svoje hrame sovito g. Koprivnikarjevo obravmavo tako siiajno spri- 1 • v • v___1 11 *v 1 1 ii» _ . .. ... w. ri „ « 7 77 cam u Novi- dobro znanega gosp. Ivana Zor-a, bivšega višega iii uv v xjuu4iv^w o x * * mjufcf i-4ví fev j m* * uv^ui v luv^mi telegrafnega uradnika in iskrenega boritelja za pravice naroda našega; za tega del bil je mestnemu stare čevalo dal, češ, da med blizo petimi tisuči Senčurjanov je edini Másel in še nekdo drug } ki kaj veljata, vse drugo je menda le „misera pleb$ contribuens". Iz Kaninika. — Narodna eitalnica napravi 16. dan šinstvu hud trn v peti in tiščalo je na vso moč, da so t. m. besedo, v ktero se uljudno vabijo vsi društveniki. ^ * « A A. ~ % m % _ A * /-Sj Am m «-V « «m A m ^ 1/ ___ _ ga iz okolice naše v dalnjo Nemčijo na Švicarsko mejo Program besede je ta le: 1. Govor. 2. Lovska zbor z v Bregenc přestavili; gosp. Moriog je menda tudi v to godbo. jv hm .v . j. . v.v . juu v oxvd y íiuui ci Noč na blejskem jezeru, dvospev z godbo. največ pripomogel. Iz vsega tega lahko razvidete, kako 4. Glediščina igra „Žup anova Micika". Ples. Dru- 8e tukaj ravnopravnost in §. 19. Slovencem tolmači. štveniki plačajo vstopnine 10 kraje., vpeljani gostje pa to Mi srčno obžalujemo zgubo vrlega gosp. Zor-a; povemo všemu svetu v obraz, da blago seme, ki ga je 50 kraje. Odbor. Iz Kranja. (.Dolrodelnost Šítalnice naše.) V nedeljo on zasejal v okolici naši, rodilo je že dobrega sadů ve- je bila tudi pri nas delitev zimske obleke ubogim šol- skim otrokom. Dobilo je celo obleko od nog do glave liko in da bi se mogla Avstrija srečna čislati da ima mnogo tako lojalnih državljanov kakor je Zor bil, ko- 52 otrok. Denar za to se razun tega, kar je že nare-mur se je v pregreho štelo, da je spodbujal rojake svoje ~ * vedno viši omiki. Gotovo je, da pridejo Časi y ko bode Slovenec na obalih jadranskih še prav dober, sede" v čitalnici ---------^ -- 7 — — - j~ ------ jene obleke iz Dunaja spet letos poslal dobrotljivi gosp. Valentin Bleiweis, je skupil iz ďoneskov poslednje ,,be- } naši y in da ne kaže modre politike, ako se njemu nič ne do-voli, Lahu pa vse. Kaj ne, da je kterega se je nabralo okoli 280 gl. to velik znesek! al dvorana je bija tudi tako polna, da še nikoli tako, in glediščino igro ,, Čapek" Benedkah — tako povzamemo iz prijatelskega so gospodje in gospodičini tudi tako dobro igrali pisma od 7. dne t. m. — tudi vreme pričujočega me- je bilo vse prav zadovoljno. y da seca ni tako 7 kakoršno je v tem času tukaj navadno. Iz Starega Trga na Notranjskem pros Imamo sicer solnea dokaj, al vreme je mrzlo, in sicer Uno nedeljo smo namenili na korist revnim otro-tako, da noben dan skoro ni brez slane; včasih pa tudi kom naše šole napraviti „besedo" in predstavljati takem nismo samo Ljubljančanje mègleni. Vred.) nas se je karneval (mesopust) Pri ? gosta mègla ce li dan solnee zakriva. (Po tem glediščino igro „ naši ljudje so že komaj čakali domačě veselice. Strup vse je bilo že pripravljeno in Pa že začel Ut%0 ov j UMiU^vai ^LUVUV^UOt J CL\J ut\VjKjk * VSG ZG noři IH LUJbU • ûaj DU U CA1X1 ^^UUl i JLXU0141 O JULIU gl laj ULIUEII so Dario 7 Tito > Anibale itd. naših tukaj Iz Senčurja pros R. Pred kakimi štirimi vori? Uni gospod je rekel: Jaz bi dovolil, pa kaj bodo ljudjé rekli? — ta pa je v sveti švabski jezi zarežal: „ich erlaube durchaus nicht" (za nobeno ceno ne do- volím). Vprašamo ta gospoda: ali poštena slovenska tedni je povabil okrajni glavar kranjski nekaj očetov igra in poštena slovenska deklamacija oskruni solo? Senčurske županije v svojo pisalnico ter prišedšim hudo ali se milošnja siromaškim šolskim otrokom ne sme žugal z denarno kaznijo in zaporom zato, ker niso ho- pobirati v Soli? tem nemilem preganjanji nam ne teli pošiljati svojih otrok v nezakurjeno šolsko sobo. ostaja druzega kot si gostilnico izvoliti za igro ome- Pri tej priliki se je drznil očitno trditi da ni res da voiaj« ui uiitg« »v/u o* ^uomnivu IAVUUU U Ci igiu , VJ UJU njenima gospodoma pa očitno v obraz reči, da nobena ■.xi Kvj j/iiutti jv. vi x £j kiík uwiuu uuiu , va a, ui ito ) ua ujcuima ^uis^uuuuja ^a uuiiuu v u u I y JJV/TAMUliV^ V m V T ^ V VA JL t UWVHU OU j V 1 Míi * J.VAW1V/ J VIW UVUV/UUi V l M t UM» f M j V^ W Vi V d U \J> januarja do konca decembra letošnjega leta za vojake društvene, ki niso ravno majhni. Po pravilih so bili od feldvebeljna in enacih šarž navzdol tistemu ki jih izvoljeni 3 gospodje za preglednike društvenega računa. v stanovanji ima, plačevalo za kosilo, ktero jim na Ker nihče ni stavil nikakega posebnega predloga, se je poti gré, iznaša na Kranjskem štirnajst (14) krajcarjev vršila volite v odbora, pri kteri so bili dr. Jan, Blei- nov. den. (Tudi mestni odbor ljubljanski) je weis za predsednika 7 gosp And. Kremžar za bla- kakor gaj ni ka, gospodje: dr. Costa, dr. Poklukar, trgovec Hochtelnov idrijski — unidan rodil adreso minister- Anton Jentel, trgovec Ivan Vilhar, trgovec Jože Debe- stvu naj se strogo drži decemberske ustave. VpraSUje vcši>, u^u vou Lvau u auj se sicer, kako da občinski odbori morejo hoditi drsat blagajnice kontrolor K. vec trgovec Ivan Jamšek, prof. dr. Vončina, deželne se na politični led? agar 7 dr. Zupanec, advokat. tako vprašanje je dandanes koncipijent Emil Gutman, dr. K. Bleiweis, deželni bla- 7 trgovec nepotrebno: „hilf was helfen kann" si mislijo gori, in gajnik Fr. Ravnikar, posestnik Jož. Sventner tako si mislijo tudi doli. In ker so „mestni očetje" Anton Fabijani in trgovec Miha Pakič za odbornike ljubljanski prav „Fleisch vom Fleische" konštitucijskega voljeni. — Drugi dan potem se je ustanovil novi odbor, društva, je tedaj tudi to naravno da ono, kar se godi ki je z vzklikom volil dr.jCosto za podpredsednika v ▼ mij j v/ hvv4wj tuul tu uai a v uu y uoi \JIA\J y i\»l o v/ ^vul ivi j u U v ûaiiavlu v uiu ul. vovv ciu u u jj l na strelišču, se ponavlja na rotovžu. Ni po takem in dr. Poklukarja in K. Žagarja za tajnika, ter sta vredno, da bi o tem splavu kaj vec govorili, kajti take se ustanovila odseka za veselice in gospodar- tej seji so bili tudi odločeni dnevi adrese sklepajo povsod edino le nemško-liberalne kote- stvene zadeve. rije, to pa — pravi dr. Fischhof — je že samo po sebi pustnih veselic tako-le: 16. januarja ples najhuja kritika a vstrij ski ustavi, ki ima biti za Nenemce sve* tako kakor za Nemca. Samo to tedaj hoćemo mi ome- puoiuiu vcocuu laau-ic . iv. j a u u « » j » j^^o , u» o v v-- ča na slovesná „beseda" s plesom Vodniku na spo- mm fciti. da nemški liberalci so 7 —) v*« UOUJOŮI 11UOÍO.IU strašno hudi, ako se papežu U1C3 , UUObUi lUlOtt. UlDUUa „VJUIXV/i UM^lflVI YOOOIIOU. A V prilastuje nezmotljivost, in vendar prav oni sami mini- je program, ki bode našim častitim gospodičinam meada strA in njega privržence imajo za „infallibel" o ustavi po volji — ne premalo a tudi ne preveč, ravno pravo1 13. svečana ples, 27. svečana (pustno nedeljo) napravi veselico. To ples; pustni torek menda Sokol sedan j i, ktera bi po tangere u njihovi trmi morala ostati „noli me čeravno večina narodov ni zadovoljna ž njo. želimo obilno udeležtva. Zato pa že tudi prvi veselici —edini v tem mesecu —"b^io , tciavuu vcuiua uaiuuu* ui ac A1 tacih demonstracij smo že vajeni ; tudi ministra nedeljo 23. dne t. m. predstavlja dramatična Schmerlinga so kadili isti ministranti, dokler ustave društvo v gledališču veselo igro s petjem „Tat v m i i a u" do ëeski ..Ceh a Nemec" , ki je 1848. leta samo na Pemskem in Moravském, temuč sploh v Av #. « à « % I â I % i • * à m A i A .. A « * » bila v gledališču ljubljanskem 3krat igrana z veliko pO- 0 itjl 1j i y hvalo. Nadjati se tedaj moramo zopet veselega večera, sojeni strn î v vekovito manjšino in podložnost Nemcem ob odboru zbornice gospôske pa je grof Ant (Prihodnji Sokolov večer) bo v soboto 15. dan Auersperg načrtal adreso, která nič noče vedeti o ^ # i • v • j • * • # 1 t^ 1 t 1 • l 1 t 1 i % a m. v čitalničnej restavraciji. Ker je gospod Pavel Drah si ar, ravnatelj tega večera y že večkrat izkazal sovo glavo imeti, da ne vidi, kar svojo izvrstno sposobnost za uredovanje tacih veselic, nadejati se je zopet prav veselega večera in živahne leti godi. Vendar tudi v tem odboru je pogodbi, ker decemberska ustava narodom vse ponuja, kar jim je le dati mogoče! Grof Auersperg mora stru okoli njega že dve mož zabave. Poslala se bodo družabnikom Sokolovim še posebna vabila s programom ; ki so rotniki Auerspergovi adresi in boclo svojo přinesli v občni zbor Iz vsega tega je jasno, kako hud boj v gledalisci) za prihodnjo predstavo dra- bode v obeh zbornicah. Mi pa se zanašamo na modrost matičinega društva se bodo dobili le pri gledališki kasi cesarjevo, da ne bode odlocil pravde po številu glasov na dan predstave od 10. do 12. ure zjutraj in zvečer od 6V2 naprej. Odbor. onih y ki tehtnejšem po (Srčna zahvala.) Prisrčno se zahvaljujem vsem, pravici kteri so moji nepozabljivi ženi Marici skazali zadnjo cesarici naproti, ki pride iz Rima ključbi zdaj seďijo v zboru, ampak pa velike večine narodov, ki kličejo po Presvitli césar gré prihodnji teden v Trst Minister Taafe čast, da so jo spremili na pokopališče in so s tem hla- dili moje globoko užaljeno srcé! Je apovedal > da A. Praprotnik popolnoma mirna upa J Iz da v 14 dneh bode Dalmacija erkvenega zbora v Rimu y glašajo časniki toliko novic, kakor da bi obravnave (Razpis.) Na deželni učilnici za gozdarje v Sne- učitelj v mestni glavni soli. škofov javne bile in da bi vsak pisač, kterih je na kupe daj ondi, imel svoj sedež v tem zboru; zlasti o perku na Notranjskem z dveletnima šolskima tečajema govoru škofa Strossmajera od 28. dec. se toliko raznaša se oddajo primeroma 4 deželne ustanove (štipendije). po časnikih, da moramo dočakati gotovih virov, ki nam Vživalci omenjenih štipendij dobivajo živež in stanovanje in šolski poduk brez plačila, ter si imajo edino povedó y kaj je pravo za perilo in obleko skrbeti. — Sinovi manjših kranjskih posestnikov ali druzih malopremožnih deželanov imajo za pred vsakim drugim predpravico do teh ustanov, ktere naj se prošnje z dotičnimi dokazi in spričali o dobro dovršeni niži realki ali o nekoliko dobro dovršenih realkinih letih, vsaj pa o dobro dovršeni ljudski soli — zadnji čas do 25. januarja t. 1. podpisanemu odboru Za pogorelce v Hošani izročé. Od deželnega odbora kranjskega 1870. v Ljubljani 8. januarja Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. Kakor se iz odborov sliši, ki sta bila od zbornice poslancev in zbornice gospôske za načrt adrese (odgovora na cesarjev govor) izvoljena, bode so na dalje poslali : Fara Slavina 10 gld. ; soseska Hotederšič 1 gold., fara bohinska Bela 5 gold., iz Št. Petra gospodje : Jožef Debevec iz Št. Petra 10 gold., Anton Križaj 10 gold., Aleks. Keglevič 5 gold., Franc Klemene 3 gold., Jak Štefan 2 gold., Ludovik Premrov 2 gold., Klinar 2 gold. ; po gospej Križajevi nabranih 78 gold. 20 kr., soseska Sturja 8 gold., soseska Leskovica 12 gold., A. in J. Slučaj 8 gold., fara v Zagorji 30 gold., čitalnica v Bistrici 50 gold., gosp. Martin Tome, kaplan v Ljubljani 30 gold., gosp. dr. Razpet 7 gld., soseska Podkraj 22 gold., gosp. Juri Vole 5 gold., kaplanija v Št. Petru 5 gold., soseska na Slapu 12 gold., neimenovana 1 gold, po vred. „Novic" c. k. okrajnemu glavarju v Postojni. C. k. okrajno glavarstvo v Postojni 29. dec. 1869. hud boj v obeh zbornicah, kader pride ta stvar v ob-ravnavo: šio bo za to: ali pogodba ali ne pogodba. da se kar n i č n e premeni Za ne pogodbo, to je zato, decemberska ustava, je v obeh zbornicah većina go- 7 tova se ne vé. gel izdelal načrt, kteri pa, čeravno pohlevno govori za pogodbo in spravo med narodi, je vendar bil zavržen Lisťnica vrednišfva. Vsled mnogih' vpraaanj, ktera so nam došla o oblikah, v kterih je Matica na svetio dala „Vodnikove pesni", (H HH ____ BM fĚĚĚ . _ , _ , poprasali smo ter 'zvedeli, da je g. Levstik mat. odboru ali pa bode ta večina velika ali ne, to se danes dal ustmeno zagotovilo, da ni rabil niti besede niti oblike, ki se ne Z « ^ glasovi zoper v, ** veliki centralist in glasoviti odboru zbornice poslancev je grof S pie- bi našla v Vođnikovem rokopisn, ki ima premnogo „variant". Sami se tega se ve da se nismo mogli prepričati, ker g. Levstik omenje-nega rokopisa še ni iz rok dal odboru, toraj se nočemo prenagliti s sodbo. Toliko danes ođgovarjamo. in izvoljen je bil baron Tinti y nemškutar, da osnuje drug načrt; manj šina se bo držala Spiegelnovega nacrta in ga přinesla v občni zbor. Znamenito je bilo, kar je v tem odboru izbleknil Nace Kuranda v polemiki proti Svetcu, ki je omenjal krivičnega volitvenega reda V Žitna cena v Ljubljani 8. januarja 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 5 fl na Pemskem, Moravském Stajarskem itd. ter pogodbo zagovarjal že iz tega ozira, da bi se ta krivica popravila. Rekel je Nace Kuranda naravnost v imenu svoje stranke, da oni ravno zato nocejo pogodbe s Cehi, ker bi se morali^ potem deželni volitveni redi po- banaške 5 fl. 50. tursice 3 fl. sorâice 3 fl. 26. ržf 2 fl. 90. ovsa 2 fl. ječmena 2 fl. 60. prosa 2 fl. 60. Krompir 1 fl. 80. ajde 2 fl. 90 praviti; potem bi pa Cehi većino zadobili, bili bi go-spodarji na Českem in Moravském in bi Nemce čehizi-rali; al tega da on in njegova stranka nikakor ne mo-rejo dopustiti. — V tem grmu tedaj leži zajec! Svetec se je Kurandi za ta odkritosrčni izrek, ki razodeva vso našo situacijo, precej očitno zahvalil, ker je taka od- Kursi na Dunaji U. januarja 5% metaliki 60 fl. 50 kr. Ažijo srebra 120 fl. 15 kr, Narodno podojilo 70 fl. 60 kr. Cekini 5 fl. 78 kr. y se vidi, da kritosrčnost res kaj vredna. Iz nje Sloveni, dokler bosta Giskra-Herbst gospodovala smo mi ; ne Loterijne srećke: V Trstu 8. januarja 1870: 48, 52. 25. 71. 73 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 22. januarja 1870. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef BIazuik v Ljubljani