Stev. 20.



V Ljubljani, 20. septembra 1918.
Leto LVIII.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 30 h . . . dvakrat. . 25 „ . . . trikrat . . 20 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
llpravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine,
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 4. oktobra 1918.
Kranjskega učiteljstva boj za kruh.
Že v zadnjem listu srno -nakratko poročali o prepovedanem shodu kranjskega učiteljstva, ki bi se bil moral vršiti dne 5. septembra t. 1. v Ljubljani. Shod se ni vršil, ker ga je prepovedala naša modra policija, a je vendar vsaj deloma dosegel svoj namen. Sicer trdijo, da se vlada ni bala sklenjenega štrajka, pač pa se je bala neprijetnih posledic, ki bi morale nastopiti za učiteljstvo, če bi bilo izvedlo št raj k. Mi nasproti pa vemo prav dobro, da je bil vladi in deželnemu odboru odločni korak, sklep za štrajk, jako neljub in neprijeten. Da bi preprečil deželni šolski svet ta evropski kulturni škandal, ie pospešil svoje delo ter s parno brzino izvršil odlok osrednje vlade ter po sklepu državne zbornice razdelil po določenem ključu dovoljene dragiinjske doklade; deželni odbor je pa kar čez noč zvišal deželni prispevek s 25 - na 4P '/t, četudi je bilo že razposlano šolskim vodstvom obvestilo, da se bodo izplačale dravinjske doklade le v izmeri 75 odstotkov. Kakor vidimo, je odločni nastop združenega učiteljstva vendar le pomagal.
Učiteljstvu pa je bilo tudi na tem, da bi ne prišlo do skrajnosti. Zato so posegle vmes združene kranjske učiteljske organizacije. Odbori »Deželnega Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani«, »Slomškove zveze« in »Krain. Landeslehrerver-eina« so se sešli na posvetovanje ter sklenili, da hočejo poisredovati na merodajnih mestih. V to svrho izvoljena d epu taci ja. ki sta do vodila na merodajna mesta državna poslanca gg. dr. Lovro Pogačnik in Jože Oostinčar (državni poslanec g. dr. Vladimir Ravnihar je bil po .nujnih poslih odsoten iz Ljubljane), je dobila tu zagotovilo, da dobi učiteljstvo 1. oktobra 1.1. z mesečno plačo vred izplačano draginjsko dokia-do v izmeri 90 %. To zagotovilo so raz-glasile združene kranjske učiteljske organizacije v »Slov. Narodu« in »Slovencu « ter pozvale učiteljstvo, da naj gre z začetkom šolskega leta na svoje delo v šolo, ker se je vsaj deloma ustreglo njegovim zahtevam.
Se nekaj je, kar moramo ob tej resni in dostojni manifestaciji kranjskega učiteljstva posebno poudariti. Ob tem odločnem nastopu je simpatizirala z učiteli-stvom vsa slovenska javnost: ljubljansko meščanstvo je odobravalo nastop svojega učiteljstva, vsi slovenski listi so simpatično poročali o prepovedanem shodu, kar je pa posebne važnosti, je to, da se je zavzelo za učiteljstvo veliko število krajnih šolskih svetov. Obrnili so se na Jugoslovanski klub ter ga prosili, da posreduje pri osrednji vladi, da se ugodi upravičenim zahtevam kranjskega učiteljstva. To veselo dejstvo nam izpričuje pismo, ki smo ga prejeli od Jugoslovanskega kluba. Piše nam:
Od velikega števila krasnih šolskih svetov je prejel Jugoslovanski klub dopise, v katerih prosijo posredovanja, da se izplača učiteljstvu na Kranjskem do 15. septembra vojna doklada, kakor jo je sklenil državni zbor, da se s tem zagotovi redni pouk v prihodnjem šolskem letu. Dopisi imajo večinoma datum 10. in 11. septembra, klub jih je prejel 12., 13. in 14. septembra. Očividno dctični krajini šolski sveti takrat še niso vedeli, da je zadeva rešena v tem smislu, da se izplača doklada s 1. oktobrom. ker ie izplačilo poprej tehnično nemogoče. Toliko v pojasnilo vsem dotičnim
krajnim šolskim svetom mesto posebnega odgovora vsakemu posebej, lugoslovanski kiub.
Sedanja svetovna vojna je velika učiteljica življenja. Slovenski del jugoslovanskega naroda se je mnogo naučil v teh težkih časih, kar pa je največje važnosti, je to, da je začelo tudi naše preprosto kme-tiško ljudstvo prav ceniti veliko korist dobro urejenega ljudskega šolstva. Prišlo je do prepričanja, da je prava in trdna podlaga napredku ljudskega šolstva zadovoljno in gmotno dobro podprto učiteljstvo. Zato je že na dveh velikih javnih ljudskih shodih, v Vipavi in na Krškem, povzdignilo glas ter zahtevalo zboljšanje učite! i-skep'a gmotnega položaja. V minulih dneh so se na zavzeli za stradajoče učiteljstvo po zakonu utemeljene korporacije, krajni šolski sveti, ki jim je naloga in dolžnost, skrbeti za napredek ljudskega šolstva. Obrnili so se na Jugoslovanski klub za pomoč v boju za dostojno človeško življenje svojega učiteljstva. Vsem krajnim šolskim svetom, ki so storili ta pomemben korak, izrekamo na tem mestu priznanje in zahvalo!
Radikalnejše učiteljstvo ni zadovoljno s tem, kar smo dosegli s svojim odločnim nastopom. To nam izpričujejo razne notice v naših dnevnikih in pisma, ki jih dobivamo od mnogih tovarišev. Ti ne odobravajo, da ni izvršilo učiteljstvo svojega sklopa in šlo v šolo, dasi niso ugodili vsem našim zahtevam. Razumemo mnenje teh tovarišev in mu ne nasprotujemo, izjavljamo le, da bomo to, v čemer nam še niso ugodili, skušali doseči mirnim potom. Združene kranjske učiteljske organizacije so se posvetovale o tem ter sklenile vložiti na deželni odbor kranjski nasto-- -prošnjo:
Slavni deželni odbor! Združeno kranjsko učiteljstvo dobi glasom uradnih sporočil v slovenskih dnevnikih dne 1. oktobra 1918 izplačane 50 % državno itn 40 '' deželno vojno draginjsko doklado.
Ker prihajajo na posamezne učiteljske organizacije še vedno izražene želje po 100 % vojni draginjski dokladi in z ozironi na to, da je učiteljstvo na Kranjskem ; . slabše plačano, prosijo podpisane deželne učiteljske organizacije:
Visoki deželni odbor blagovoli dodati k dovoljeni 40 % d e ž e 1 n i vojno-draginj-s/ki dokladi še 10''. ki nai bo izplačljivi naknadno po 1. oktobru. V Ljubljani, 13. septembra 1918. Deželno Slov-"' učiteljsko društvo. Slomškova zveza. Krainischer Landeslehrerverein.
Trdno upamo, da bo deželni odbor ugodil v tej malenkosti naši prošnji!
Za enkratni nabavni državni .prispevek v znesku za milijon krom, ki ga je dovolila zbornica poslancev, so se obrnile združene organizacije brzojavnim potom na ministrsko predsedstvo, finančnega i.i maučnega ministra ter na predsednika zbornice poslancev in prosile, da se dovoljeni prispevek takoj izplača. Temu koraku se je pridružila z brzojavkami tudi »Zaveza avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva«. Posredovala je v tam zrnislu tudi pri »Zvezi slovanskega učiteljstva v Avstriji« in odboru »Deutsch-osterr. Lehrer-■burada«. Kakšne uspehe bodo imeli vsi ti naši koraki, pokaže najbližja bodočnost.
Zborovanje Zavezine delegaciji
se.
V zadnji štev. »Učit. Tov.« smo na kratko poročali o zborovanju Zavezine delegacije. Danes sledi obširnejše poro-
čilo. Dne 3. septembra se je sestal ob 8. uri zjutraj upravni odbor v «Učit. tiskarni«. Ta je razdelil došle dopise in predloge odsekom, o katerih so se vršila ves dan posvetovanja do 5. ure zvečer, ko se je zopet zbral upravni odbor ter zboroval do 9. ure zvečer.
Dne 4. septembra se je začelo v dvorani mestnega magistrata ob pol 9. uri zjutraj zborovanje delegacije, ki oe je vršilo do 12. ure opoldne ter nadaljevalo od 2. do 5. ure zvečer. Na zborovanju so bila zastopana z malimi izjemami, vsa v Zavezi včlanjena društva.
Zavez n predsednik L. Jelene otvori zborovanje z nastopnim nagovorom:
Cenjena delegacija!
Svetovna vojna nam je preprečila, ua ne moremo letos svečano praznovati 30 letnega obstanka naše Zaveze. Ker nam zabranjujejo to tužne ¡naše razmere, naj se spominjam te 30 letnice s par besedami.
V tej-de sedaj lepo prenovljeni dvorani se je vršila dne 23. aprila 1889 I. ustanovna glavna skupščina Zaveze avstr. jugoslovanskega učiteljstva. Trideseto leto mineva od tega, za slovensko učiteljstvo zgodovinskega dne.
Duševni preporod v naših vrstah so pričakovali tovariši, ki so nam ustanovili Zavezo. In niso se varali. Nov duh je šinil v slovensko učiteljstvo, duh vzajemnega dela in želje po napredku. Po ustanovitvi Zaveze se je začelo med slovenskim uči-teljstvom marljivo delo za povzdfigo 'narodnega šolstva in ljudske prosvete, delo za blaginjo in korist učiteljskega stanu. Zaveza nas je združila v trdno falango, ki lie postala važen in vpliven faktor v slovenski javnosti, znan in čislan tudi med tovariši drugih slovanskih bratskih nam narodov. Zato se s hvaležnostjo spominjamo danes ustanoviteljev Zaveze ob njeni 30 letnici. Priznanje pa tudi onim, ki sb zvesti ostali načelom, ki jih je gojila Zaveza od ustanovitve do nas. Preganjali so jih, zapostavljali in prezirali, nevihte so razsajale ob njih glavah, oni pa so ostali zvesti Zavezi in stali trdno ob njeni strani liki mogočnemu hrastu sredi slabotnih trepetlik.
Vendar se pa danes nismo zbrali, cenjeni delegati in delegatinje, da proslavimo 30 letnico Zaveze, temveč srno se sešli na resno delo. Na dnevnem redu današnjega delegaoijskega zborovanja so važna vprašanja, ki globoko režejo v šolsko življenje, se dotikajo našega stanu, zanimajo pa tudi širše kroge slovenskega dela našega naroda. Potrebno je, da rešimo le-ta vprašanja našemu šolstvu v korist, sebi pa v čast. Zato prosim slavno delegacijo, da se prav živo vdeležuje današnjega zborovanja. Nihče nai se ne odtegne posvetovanj, vsak naj pove svoje misli in skušnje, ker bo le skupno delo rodilo ¡mnogo dobrega sadu. Napačno je naziranje,_da samo vodstvo daje pravec delu v Zavezi, da samo ono zasluži priznanje za uspehe ali grajo za neuspehe. Vsi, vodstvo, upravni odbor, odseki, včlanjena društva in deželne zveze, prav vsi se moramo združiti pri skupnem delu, če hočemo, da bo naše prizadevanje imelo povoljne uspehe. Posebno važnost pa polagam na te, cenjena delegacija: ti si duša cele Zaveze: ti si duh, ki oživlja in krepi Zavezo; delegacija ie steber, na katerem sloni. Od delegacije dobiva Zaveza svojo veljavo in moč; delegacija določuje Zavezi delokrog, kaže pot, po katerem nai hodi Zaveza, da doseže svoj smoter. Tore.i na delo, cenjena delegacija, ker časi so resni!
V	tem duhu pozdravljam cenjeno de-gacijo ter izražam iskreno željo, da bi imelo naše zborovanje popolen uspeli!
Od zadnje delegacijske seje je pristopilo k Zavezi novoustanovljeno »Učiteljsko društvo za vipavski sodni okraj«. Prav posebno me veseli, da mi je dana prilika, da iskreno pozdravim navzoče delegate novega Zavezi nega društva ter jim kličem krepak Živili! Društvu pa želim, da rase in se krepi ter deluje v prospeh narodnega šolstva in ljudske izobrazbe v lepi vipavski dolini in da zastavi vse moči za blaginjo ondotnega učiteljstva!
S tem otvarjam današnje delegacijsko zborovanje.
Navzoči delegati in delegatinje so z zanimanjem sledili predsednikovim izvajanjem in so ob koncu govora s pohval j odobravale lepe besede.
Nato je sledilo tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze od zadnje delegacijske seje, ki se je vršila dne 28. decembra 1917. Poročilo slove:
Slavna delegacija!
V	imenu vodstva, upravnega odbora in odsekov »Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva« mi je čast poročati čestiti delegaciji o delovanju Zaveze od zadnjega delegacijskega zborovanja, ki se je vršilo 28. decembra lanskega leta v Ljubljani, dg današnjega dne. Zaveza stoji letos že v XXX. upravni dobi.
Članstvo.
Letos šteje naša Zaveza 32 učiteljskih društev in 4 deželne Zveze, ki imajo skupaj 7 častnih in 1384 pravih članov. Od pravih članov odpade ¡na Kranjsko 344, na Štajersko 618 in na Primorsko 422 dru-štvenikov. Na novo se je letos organiziralo »Učiteljsko društvo za vipavski sodni okraj«. Imenika svojih članov do danes m poslalo krško in litijsko učiteljsko društvo. Število Zavezanih članov pa bi bilo gotovo še večje, a izredno mnogo učiteljev je še vedno na bojnem polju.
Lanska delegacija .ie izvalila člane vodstva Zaveze za dobo treh let soglasno, na isti način je odobrila tudi izvolitev članstva Zavezinih odsekov, Na prvi seji upravnega odbora se je izvršilo konstituiranje predsednikov in poročevalcev za Vse 4 Zavezine odseke, izvolil se je stalni preglednik Zavezine blagajne in ugotovil se je ves novi upravni Za ve/in odbor.
Med deželne učiteljske Zveze se šteje »Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani«, »Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem«, »Učiteljsko društvo za Trst in za okolico v Trstu« ter »Slovensko učiteljsko društvo za Istro«.
Za Goriško in Oradiščansko, kamor spadajo goriško, sežansko in tolminsko učiteljsko društvo, deželna učiteljska Zveza še ni ustanovljena, kar nai se čimprej izvrši. V deželni učiteljski Zvezi za Istro pogrešamo »Narodno Prosvjeto v Pazimo in »Krčko učiteljsko društvo na otoku Krk«..* Obe učiteljski društvi smo povabili v našo Zavezo tudi letos, a do sestave letnega poročila od teh še nismo dobili, odgovora. Svoječasino smo vabili k nam tudi društvo »Gorotan«. V tem društvu so bili včlanjena koroški slovenski učitelji in akademiki, a društvo »med voino ne posluje. Ker o njem nismo mogli dobiti točnega naslova, ga v Zavezo letos nismo mogli vabiti. Po vojni tudi naših vrlih Korošcev v Zavezi ne smemo pogrešati.
»Savez dalmatinskih učiteljskih dru-šlava u Splitu« se je ob raznih prilikah pogosto obrnil za posredovanje na našo Zavezo, čemur se je ta tudi vsekdar in ta-
J
, wwt„ , m ■ W'TfT 1 II H PI" - 1 !
stran 2-	__________________ UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 20. septembra 1918.	Štev. 20.
koj točno in zadovoljivo odzvala. »Zvezi slovanskega učiteljstva v Avstriji« je bilo od te deželne učiteljske Zveze že javljeno, da je pristopila k nam ; lani pa ie obljubil njen predsednik tovariš Vjekoslav Radica, ko se je mudil po opravkih v Ljubljani, da se pridružijo Dalmatinci naši Zavezi. Spričo tega smo se obrnili s posebnim dopisom na predsedstvo omenjene deželne Zveze tudi letos, a do danes oficijelnega obvestila o pristopu še ¡nimamo.
Kadar se nam posreči strniti v naši Zavezi vse te naštete učiteljske organizacije, takrat postane združitev vsega avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva popolna.
Delovanje Zaveze, deželnih Zvez in učiteljskih društev.
S 1. januarjem letošnjega leta so postala Zavezina pravila in Poslovni red pravomočtia za vse članstvo. Zaveza je bistveno izpremenjena, zakaj vodstvu in upravnemu odboru Zaveze so se na novo pridružili: a) gospodarski, b) stanovsko-politiški, c) pedagoško - didaktiški ter č) časnikarski in književni odsek. Kadar potrdi delegacija načrt vzornih pravil za okrajna učiteljska društva in za deželne učiteljske Zveze, s tistim dnem je naša Zaveza tehniško do popolnosti preosnovana.
V tekoči upravni dobi je imelo Zave-zirto vodstvo štiri seje, upravni odbor in skupni odseki pa dve. V teh seiah se je rešilo vse ono, kar spada v delokrog vodstva in upravnega odbora. Najnujnejše zadeve je reševalo predsedstvo takoj z naknadnim odobrenjem vodstva, oziroma upravnega odbora; vrhutega so se po predsedstvu odkazali vsi doposlani predlogi posameznim Zaveainitn odsekom v proučevanje. Vodstvo in upravni odbor Zaveze pa sta na prvi seji upravnega odbora s članstvom Za-vezin-ih odsekov vsestransko ' skupno razpravljala o došliii predlogih, izrekle so se posebne želje n dala so se potrebna navodila za k< razrešitev.
Ta nenadna izprememba v poslovanju Zaveze — od zadnjega delegacijskega zborovanja do 1. januarja 1918 je preteklo komaj tri dni — je sila otežkočila redno delovanje Zaveze, deželnih Zvez, okrajnih društev in upravništev Zavezinih listov. Netočno izhajanje »Zvončka« in »Popotnika«, izdatno zvišana društvena članarina, pa brezbrižnost nekaterih okrajnih društev je zmedo še povečalo. Pravilno bi bilo, da bi stopil ves ta novi pre-ustroj Zaveze v pravomočje šele s 1. januarjem leta 1919. Zavezino vodstvo je hotelo to tudi lansko leto delegaciji predlagati, a ob takem predlogu bi se gotovo ne ognilo očitkov, da vodstvo zopet le zavira to, kar drugi gradé. Naglica nikjer ni dobra, pri nas pa bi postala kmalu usodepolna! Oprto na to, želi Zavezino vodstvo, da se z enakimi predlogi ne prenaglimo. Iz posameznih Zavezinih odsekov morajo priti pred delegacijo vsi predlogi popolnoma zreli, da so v praksi do piči ce tudi takoj izvedljivi. Spričo te hitrice je bila Zaveza primerama poslovati tudi letos s posameznimi okrajnimi učiteljskimi društvi namesto z deželnimi učiteljskimi Zvezami.
Vsako društvo preglej vse učiteljstvo svojega okraja že meseca decembra vsakega leta, sestavi natančen imenik dru-štvenikov ter ga odpošlji v dvojniku deželni Zvezi v nadaljnjo uporabo, sicer zastane z novim letom redno razpošiljanje -Popotnika« in »Učiteljskega Tovariša«. Članarino vseh društvernikov mora imeti Z a vezi rt blagajnik vsako leto do konca junija v rokah. Izkaz učiteljskih društev o plačevanju članarine od leta 1913 do leta 1917, kar je bilo priobčeno v 17. letošnji številki stanovskega ¿lasil-a, nam kaže zlasti za Kranjsko in Primorsko obupne in nevzdržne razmere, Skoro polovico včlanjenih društev ni pobiralo med vojno člana* rine; štiri pa niti števila članstva za tekočo upravno dobo niso naznanila.
Do pričetka druge polovice vsakega leta naj poskrbe odbori okrajnih učiteljskih društev tudi, da se odpošljejo Zavezinemu vodstvu rešena vsa' vprašanja, ki so se odposlala društvom v razpravo. Letos smo prejeli na tri važnejša prin-cipfalna vprašanja do 1. septembra rešenih odgovorov samo od polovice včlanjenih društev. Kako naj pokažejo poročevalci Zavezinih odsekov današnji delegaciji o teh temah pravo sliko? Ali je tak izdelek popoten ; ali je to res izraz mnenja vsega orga-nizovanega našega učiteljstva, če se v nujnih stanovskih, pedagoških in orgamizač-nih vprašanjih v mnogih društvih niti ne razpravlja in ne glasuje?
Da postane letno poročilo Zavezinega tajništva na vse strani popolno, je treba, da odpošlje odslej vsak tajnik deželnih učiteljskih Zvez za svojo kronovino vodstvu Zaveze izkaz najvažnejših dogodkov, ki so se tekom leta izvršili v dotični deželni organizaciji. Ta poročila naj prejme Zavezino vodstvo vsai en mesec pred dele-
gacijskim zborovanjem. Na ta način bi postala Zaveza na znotraj res prava zaveza včlanjenih podežel-nih učiteljskih zvez, kakor zahtevajo Zavezina pravila in njen poslovni red.
Pa tudi na zunaj mora nastopati Zaveza kot najvišja naša stanovska organizacija i mogočno in samozavestno in ne tako ubožno, kakoršen je bil njen nastop doslej. Pri tem je treba že današnji delegaciji samo dejanske razsodnosti in malo dobre volje! Z drugimi avstrijskimi narodnostnimi učiteljskimi Zvezami smo bili dosih-dob skoro izključno samo pismeno v stiku, k večjemu smo jim poslali tuintain brzojavne pozdrave. Zaveza bi morala biti po svojih odposlancih zastopana vsai pri večjih skupščinah, ki jih prirejajo druge stanovske organizacije, da se požive m še skupne zahteve. Vsega tega v preteklosti na bilo, ker ni -imela Zaveza zato . tožljlviih sredstev.
Vsak v Zavezi včlanjen društvenik plačuje letno 24 K v našo skupno blagajno. Od teh prejema Zavezina blagajnica 16 K, iz katerih prispevkov se krijejo izdatki za »Učiteljskega Tovariša«, za »Popotnika« in še za upravo Zaveze. Ti prispevki pa že sedaj ne zadostujejo za kritje obeh časopisov, zakaj cena papirja in tiskarski -stroški naraščajo vidoma. Iz česa lii naj-krije Zaveza tekoče stroške in -odkod naj se povrnejo stroški članstvu upravnega odbora, ki je po novi odredbi v številu izdatno naraslo? Na leto se morajo vršiti najmanj dve Seji upravnega odbora, a vsaka seja stane skoro 1000 -kron. Članarina vsakega orgauizovanega učitelja in učiteljice v skupnem letnem znesku 24 K naj se torej porazdeli tako» da prejme Zaveza za »Učiteljskega Tovariša» in za »Popotnika« letno 16 K, uprava Zaveze 4 K, ostalo naj si razdeli sporazumno ueželna Zveza z včlanjenimi društvi. Na vsak način ima posamezno okrajno učiteljsko društvo za svojo upravo od organizovanega člana dosedanjih 7 K več kot preveč. V Zavezinem poslovnem redu določena in že sprejeta članarina se torej ne dvigne, a s to irazdel-bo je pomagano za vedno vsem in vsakemu. S tem pa postane ustanovitev stalnega Zavezinega tajništva perfektna; vrhutega prevzame uprava Zaveze lahko tu-dii v sv-oje izplačilo stroške, ki jih imajo člani posameznih Zavezinih odsekov tedaj, ko se vdeležujejo tozadevnih posvetovanj. Točka b) § 18. Zavezanih pravil se v zadnje navedenem slučaju izpremeni v toliko, da odpadejo ti stroški za -posamezne deželne učiteljske organizacije.
Zavezini listi.
Zaveza je ponosna na svoje liste. Kolikor j-e v danih razmerah -mogoče, se listi vsestransko izpopolnujejo.
Mladinski mesečnik »Zvonček« je imel lani 122, letos pa že 264 novih naročnikov. Gistega premoženja ima 4000 K. Z -novim letom dobi krasno in umetniško izdelano novo (spremo, kakor jo je zasnoval m-e-sčanskošolški učitelj in naš upravni odbornik Karel Humek. Iz prejšnjih let ponavljamo, da bodi naročnica na »Zvonček« vsaka šolarska knjižnica, vsemu slovenskemu učiteljstvu pa naročamo, da naj pridobiva zanj v svojem šolskem -okolišu leto za letom novih naročnikov.
Naš stari a še vedno mladi »Učiteljski Tovariš« kaže, kako se razvija v nas stanovska in organizačna zavest. Je sicer tednik, a vojne razmere so še vedno jačje, kakor naša -najboljša volja, zato izhaja v vojnem času le vsakih štirinajst dni. Zelja časnikarskega in književnega -odseka je, da postani sčasoma dnevnik. Kdaj in kako _>e to uresniči, je zastrto še z meglami. Včasih je imel mnogo dolga, letos je prost in svoboden.
Naiveč preglavic in -nepotrebnega dela napravija Zavezinemu vodstvu pedagoška revija »Popotnik«. Vodstvu Zaveze se očita neprestano, da dela zanj mnogo premalo. Naj govore o tem suha deistva! Za »Popotnikov« gm-otni položaj je storilo Zavezino vodstvo več, kakor bi smelo. Ko ga je prevzela Zaveza v svojo last, ie in-4200 K dolga, zategadelj je moralo vodstvo osebno posredovati pri »Čiri lavi tiskarni« v Mariboru. »Popotnik« je imel pri tej tiskarni tako malo zaupanja, da se je moralo Zavezino vodstvo zavezati, da plača vsako novo številko »Popotnika« naprej. Ko ie uprava tiskarne uvidela, kako resno skrbi Zavezino vodstvo z-a »Popotnikov« -gmotni uspeh, ga 'je po preteku dobrega l-eta odvezala od te sramotne pogodbe. Tudi dolg je poravnalo vodstvo in s tem je bil list zopet prost, da je lahko poljubno pisal, zakaj pr-ej so se tnu stavile obvezn-os-ti. A tudi pozdeje je priskočilo vodstvo večkrat listu na pomoč, tako na primer: leta 1903. s 300 K, leta 1905. s 600 K, leta 1908. s 300 K. leta 1910. s 666.64 K -in leta 1913. s 533.17 K. — »Zvonček« in »Popotnik« sta med vojno do sedaj neredno Izhajala. Vzrok temu so vojne razmere, nikakor pa ne vodstvo Zaveze,
v čemur so se včeraj člani upravnega bora popolnoma prepričali.
Tekoče zadeve.
Pod naslovom »Iz Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učkelast-va«, v raznih pozivih in razglasih v »Učiteljskem Tovarišu«, in v okrožnicah, razposlanimi okrajnim učiteljskim društvom, se je redno obvestilo vse cenjeno Zavezino članstvo o vseh korakih, ki jih je storila Zaveza v napredek celokupnega avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Vse, ikar se je ukrepalo v vodstvenih -in upravnega odbora sejah, se j-e sproti poročalo, zato odpade natančno tozadevno poročilo.
Zaradi celotnega pregleda Zavezinega poslovanja pa opozarjam vendarle na najvažnejše stvari, ki so splošno pomembne v- tekoči upravni dobi:
1.	Delo v Zavezi narašča tako, da zlasti Zavezin predsednik in t-ajniik komaj še vzusoreta društvene posle. Z ustanovitvijo stalnega tajništva v Zavezi se razbremenita oba predvsem navadnega pisarniškega dela, zato pa Zavezino vodstvo tgm lažje -posveti izvenšolski čas intenzivneje notranji organizačni upravi Zaveze. Čimprej se ustanovi v Zavezi strokovno tajništvo, tembolj in temhitreje se Zave-za vsestransko dvigne.
2.	Načrt za preustrojitev našega šolstva je šel v razpravo vsem okrajnim našim društvom. Razposlala pa se je tudi posebna okrožnica »Slov. Šolski Matici«, »Društvu -slovenskih profesorjev«, Cirii-Metodovi družbi«, »Društva DoProdei-nost« in vsem dl »Društvom za mladinsko varstvo in skrbstvo« s prošnjo, da sodelujejo ta društva pni preustrojitvi našega nižjega in višjega šolstva lin narodne vzgoje sploh, ker presega izvršitev takega načrta Zavezine moči in kompetenca. Okrožnicam se .ie pnldejal tiskani načrt. Prote-^or ur. K. Lončar je že naznanil, da z seljem sodeluje pri tem načrtu. Tudi »Silov. Šolska Matica« je obljubila, da odpošlje v ta odsek enega člana.
3.	Jugoslovanskemu klubu na Dunaju se je odposlala utemeljena izjava proti stalnemu nameščenju okrajnih šolskih nadzornikov s prošnjo, da se zavzame tako v šolskem odseku kakor v plenumu državne zbornice ob razrešitvi tega vprašanja v g-or/i omenjenem smislu. Enako stališče je zavzela tu-dii češko -in poljsko učiteljstvo, deloma tudi nekatere nemške učiteljske Zveze. Tozadevna spomenica se je tudi -odposlala c. kr. naučnemu ministrstvu. — Okrajne šolske nadzornike namerava vlada vseeno podržaviti. Je t-o stara žalostna pesem, da pos-topa vlada v važnih odredbah samolastno, ne da hi slušala glas stanovskih organizacij.
4.	C. kr. ministrsko predsedstvo (oddelek za prehrano) se je naprosilo, da pridruži avstrijsko ljudsko- in meščanskošol-sko učiteljstvo novi aprovizaoiji za državne u-radniike. Dopis se je poslal v informacijo tudi Jugoslovanskemu klubu, da ukrene na merodajnem mestu še posebej korake v -prid učiteljstva.
5. »Savez dalmatinskih učiteljskih dru-štava u Splitu«, »Savez učiteljskih društva Bosne tin Hercegovine u Sarajevu« in »Savez hrvatskih učiteljskih društava u Zagrebu« so -prejele naše dopise glede skupne revije jugoslovanskega učiteljstva, ki naj se izdaja kot mesečna priloga glasilom jugoslovanskih učiteljskih Zvez. Prvo društvo razpravlja o tem 15. septembra t. I. na svoji skupščini, kar -posnamemo iz dalmatinskega stanovskega glasila »Pakret«. Drugo natrt je sporočil o, da je ves čas vojne vse politično in stanovsko delovanje drur štev v Bosni ain Hercegovini -sploh ustavljeno. Idejo društvo srčno pozdravlja in obljublja sodelovanje ob času, ko bodo zopet urejene deželne razmere. Hrvatska učiteljska Zveza nas o svojih ukrepih še ni -obvestila.
6.	Vodstvo Zaveze je bilo primorano dati v stanovskem glasilu času primerno izjavo, da sodeluje organdzovauo učiteljstvo samo v tistih društvih, koder innajo zastopniki tudi odločujočo besedo. Brez našega enakopravnega sočlanstva v društvih ne sinejo drugi razpolagati z našimi imočmii in z našim časom. Hočemo biti ena-kcveljavnl povsod z vsemi drugimi stanovi in organizacijami! — Jugoslovanskemu klubu s-e je poslala spomenica s prošnjo, da naj se čimprej ustanovi Narodni Svet, v katerem imej zastopstvo tudi naša organizacija.
7.	Izšla je vladna predloga o reformi učiteljišč in učiteljske izobrazbe. Ko izide celoten načrt že izdelanega zakona, bo treba reformo tudi v naših organizacijah podrobno preštudirati. Vodstvo Zaveze preskrbi k tej vladni predlogi pravočasno izpreminjevalne predloge vseh drugih avstrijskih -učiteljskih Zvez.
8.	Vsa književna zaloga mladinskih spisov, ki je Zavezina last, se ie prodala za 2640 K, deloma »Katoliški bukvami«,
deloma pa knjigarni L. Schwentnerjevi. Denar je naložen v »Kmetski posojilnici«. So to knjige oz Jan Legove knjižnice: 1. A. Rape »Dane«, 2. J. Slapšak »Turki pred Sv. Tiinom« in 3. J. Ribičič »Kraljestvo čebel«.
9.	K točki h) člena IV. Poslovnega reda, ki govori -o članarini Zavezinih društ-venikov, je treba pripomniti, da ne velja o tej točki izprememba samo za učitelja in učiteljico, ki sta poročena, ampak tudi za očeta in sina, oziroma za očeta in hči, al-i pa tudi za brate in sestre, oe poučujejo na eni in isti šoli. Letno članarino za upravo Zaveze pa mora vendar plačevati vsak tak društvenik posebej.
10.	Brezplačno se razpošiljajo Zavezini listi tudi letos na vsa slovenska učiteljišča. Našemu stanovskemu naraščaju primerna predavanja se letos niiso vršila, ni več abiturijentskih sestankov, ni več lepo uspelih koncertov naših novih tovarišev. Odšli so, še -predno'so izvršni redne študije, za dom med bojni gr-otn.
11.	Delovanje »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji« je Pilo med vojno ustavljeno, v letošnjem poletju pa je znova oživelo. Od 1. januarja leta 1915. do i. julija leta 1918. odpade pri njej tudi za nas članarina, odslej pa znaša za vsakega njenega uda letno 10 vinarjev. — Nje odposlanci so posredovali letos od 15. do 19. -Milja na Dunaju za učiteljsko vojno dravinjsko d-oklado, za enkratna nabavni prispevek in za aprovizaone zadeve, in sicer pri prehranjevalnem, finančnem in nauč-nem ministrstvu, pri članih gosposke zbornice iin še posebej pri češki parlamentarni zvezd.
Pod zastavo osrečujoče majniške deklaracije so prestali med nami bratomorni boji, poiitiške stranke so revidirale svoje programe, zasnoval se je skupni Narodni Svet; pred nami pa vstaja v vsem svojem veličastvu Jugoslavija pod žezlom habs-burško-lorenškim.
V zadnjih letih se je obračala Zaveza v vseh važnih zadevali za sopomoč do ljubljanskega državnega poslanca dr. Vla-dimirja Ravnikarja, lansko leto in letos do Jugoslovanskega kluba, odslej pa nam je odprta prosta pot tudi do naše najvišje narodne reprezentance — do Narodnega Sveta.
Uglajena pa je tudi cesta, ki vodi do »Slomškove Zveze«. Sešli smo se že pri snovanju okrajnih učiteljskih aprovizaci-jah, združili se bomo na sestankih ob za- j h t e vi regulacije naših plač, sestanemo se V lahko pri ustanovitvi učiteljskih okrajnih in deželnih pevskih zborih. Skupni naši do- | moči sovražniki so podrli ograje in odgr-nili-zavese, za -katerimi smo doslej korakali sprti vsak za-isena kvar stanovskemu ugledu in ponosu. Morda pride kmalu čas, x da ustanovimo vsaj skupni Učiteljski Svet.
5. Učiteljski prejemki.
Znane so naše pravične zahteve, da hočemo učiteljskim študijam tudii primerno -plačilo. Vse organizovano avstrijsko učiteljstvo zahteva prejemke, kakršnih so deležni državni uradniki od XI. čimovnega razreda naprej po kategoriji B. To naše prizadevanje pa hodi trnjevo pot vsled neenotnega šolskega zakona. Še pred vojno so naše -crganizacije vendarle izvojevale, da je dovolila država posameznim deželam iz malega finančnega načrta visoke preodikaze iz davka na žganje; nekatere dežele pa so vrhutega povišale deželne dokiade v svrho regulacije naših plač. Učiteljstvo je bilo v mnogih deželah deležno teh dobrot, na Primorskem in Kranjskem pa so -odločujoči faktorji to zavlačevali toliko (jasa, da je izbruhnila svetovna vojna. Deželne blagajne prejemajo te državne prispevke in redno pobiralo nove deželne dokiade. a tega denarja v mmogakateri deželi za nas nikjer ni. Kje so ti naši milijoni?
Organizacije so šle znova na delo, pa so se ogrevale za primerne volne draginj-ske dok-lade. Tudi tu ni bilo enotnosti. Na Kranjskem na primer smo bili deležni teh vojnih doklad v drugi polovici lanskega leta.
Slično kakor svojim uradnikom, je nakazala avstrijska država lani enkratni nabavni prispevek tudi učiteljstvu v skupnem znesku 70 milijonov kron. Ker ie bila razdelitev poverjena posameznim deželam. ki bi morale razdeliti ta prispevek naenkrat, in to že 15. decembra -lanskega leta, so -ga razdeljevale poljubno ob različnih ' časih in v raznih odmerkih. Dobro hoteča namera je prišla na ta način ob vso velia-vo. Istrsko učiteljstvo je prejelo ta nabavni prispevek šele meseca junija, kranjsko pa pozno spomladi v treh obrokih, zato pa so se mu ustavile še že itak pičle vojne dra-ginjske dokiade. Ali so bile obresti tega zakasnelega izplačila kje vračunane, se ni objavilo.
Nič bolje ni z novimi vojnimi draginj- ; skimi do-kladami. Štajerski deželni odbor


je sklenil, da jih izplača v polni izmeri, istrski in kranjski pa da k 50- odstotnemu državnemu prispevku samo 25- odstotkov. Letošnji enkratni nabavni prispevek naj-Irrže odpade, ker se ž njim ni strinjaj zastopnik finančnega ministrstva, dasi je bil ta predlog v finančnem odseku in v državni zbornici sprejet soglasno. Kaj naj rečemo kJern hazardnim igram! ?
Nekatere življenske potrebščine so se podražile med vojno do neznanske višine, kranjsko in istrsko učiteljstvo pa naj živtj ob prejemkih izza predvojnih dni. Vlada je imela dovolj moči na razpolago, zato je nerazumljivo, zakaj ni tako» v začetku že ' diktirala primerne cene velikim tovarnam, industrijam in trgovcem. Tako bi zaprla draginji vsa pota. Ne čudimo se, če želi obrtnik draginji primerno višje plačilo za svoje delo, ali kmetovalec višjo ceno za živila, saj morata živeti. In kako pa naj živi ob tej rastoči draginji oni državljan, ki je navezan zgolj na male mesečne dohodke in nima ničesar v zameno! Dokler ne ustavi država brezsrčno početje navijai-cev cen, toliko časa je primorana, da zvišuje prejemke vsem stalnim nastavljen-ccm. ki delajo za njo. v oni višini, za kolikor narašča cena vsem živliensklm potrebščinam.
Učiteljstvo nima v najhujšem času, kar ga pozna svetovna zgodovina, pravega gospodarja. Dežela ga ne pri pozna za svojega in država tudi ne; kadar ga pa rabita, tedaj sta mu oba skrbna in vzorna gospodarja. Učiteljstvo ima v vojnem času v šoli in zunaj nje mnogo naoornejše delo, kakor ga je pa imelo v mirnem času. Država ne zahteva od nobenega stanu toliko vojnega dela, kakor od učiteljstva. Za naštete ji storjene usluge pa brezskrbno da, kako se poimiče to trpeče učiteljstvo z družinskimi člani vred k odprtim bo vom.
Stanovska aprovizacija.
Paralelno z učiteljskimi prejemki se potegujejo naše organizacije tudi za ustanovitev učiteljskih aprovizacii. To je potrebno tembolj, ker nihče ne vé, kdaj ~ • demo zopet v redne razmere. Naša beda ie prišla do vrhunca, zakaj živi nečerno pod zemljo. Ali naj se ustanovi stanovska aprovizacija tako, kakor je ustanovljena »Vzajemna aprovizaciiska zadruga v Gorici« (registrovana zadruga z omejeno zavezo), ali pa na način, kakor se snujejo na Kranjskem po posameznih okrajih, je stvar krajevne potrebe. Kar je bolj praktičnega, tisto naj se udejstvi.
Pri tej priliki opozarjam na besede nekega vladnega svetnika, ki jih je izgovoril neki deputaciji: »Okrajni glavarji so predsedniki c. kr. okrajnih šolskih svetov, zato je njih prva dolžnost, da skrbé najprej za podrejeno učiteljstvo, saj prejemajo med vojno mesečno deset in deset tisočake za lajšanje gorja v svojem okraju«. Te aprovizacije naj poskrbe, da m učiteljstvo v dovoljoi izmeri zase ¡.i za svoje družinske člane, in sicer po no znižanih cenah mlevske izdelke, mast in vse življenske potrebščine, ki so pod državno zaporo.
Samopomoč.
Učiteljstvo nima pravih prijateljev, zato iščimo utehe in zasiombe v samopo-¡tnoči. Zalitevajmo potoni vseh avstrijskih učiteljskih organizacij brez izjeme od vodilnih oseb ter od deželnih in državnih poslancev, da se nam storjene krivice čimprej poravnajo.
Naša Zaveza naj dogovorno z »Zvezo slovanskega učiteljstva v Avstriji«, z »Deutsch-österreichischer Lehrerbundom« in s » Splošnim odborom naprednih avstrijskih učiteljskih Zvez«, kjer so združena nemška, laška, romunska, poljska, češka, dalmatinska Zveza in naša Zveza, podvza-me najenergičnejšo skupno akcijo, da pridemo v vseh kronovinah v najkrajšem ča su do enotnih učiteljskih prejemkov, kakor jih imajo državni uradniki od XI. či-novnega razreda naprej kategorije B, v polni izmeri z vsemi stalnimi prejemki, vojnimi draginjskimi dokladami in enkratnimi nabavnimi prispevki. Čemu li za etW-<* študije in enako delo po raznili kronov^1-' v isti državi različne plače? Imejmo pa tudi samo enega gospodarja, ne pa za vsakim vogalom druzega! Ali je ta gospodar dežela ali država, nam nič mari, o tem naj se dogovorita sama med seboj. Proč z ja-dikovanjem. proč s prošnjami; na dan naj pridejo naše zahteve in le zahteve, ki s j jasne, čiste in pravične! Naše gorje prehaja že v mučeništvo.
Vi voditelji naroda. Vi deželni in državni poslanci. Vi ste dolžni z nami vred pravično razrešiti to nujno nalogo, saj smo iz ljudstva, živimo nrd jludstvom in delamo za liudstvo.
Ljudska šola je po državnem šolskem zakonu državna naprava. Država. Ti si dolžna skrbeti za nas, sai smo Ti vzgojili najboljše državljane in najsmelejše bojevnike.
Odločna zahteva vsega avstrijskega učiteljstva se združuje v mogočnem klicu: Država, dai nam danes naš vsakdanji kruh!
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Sta-ierskem. Okrajna učiteljska društva opozarjamo, naj ne pozabijo pozvati učiteljstva svojih okrajev, da poravna o priliki izplačila voj. draginiskili doklad članarino in prispevke v »Učitelj, voj. pomožni sklad po določenih odstotkih. Vsak tovariš, vsaka tovarišica zavedaj se svoje dolžnosti!
Vodstvo.
Učiteljsko društvo za celjski okraj.
Naše učiteljsko društvo^ je pri letošnjem občnem zboru glasom § 6. svojih pravil določilo letno članarino na 24 K. Zato pa prejema vsak član »Učit. Tovariša« in »Popotnika« brezplačno. Učiteljski pari, oče in hči (sin), sestra in sestra (brat), ki
sta nameščena na 'isti šoli, plačata skupaj 48 K manj 16 K, torej 32 K, zato pa prejemata oba lista samo v enem izvodu.
Vsakemu Članu sem poslal po ti i položnice »Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge v Celju«, da nakaže na našo društveno hranilno vlogo (hr. vi. 3) zgoraj navedeno članarino.
Do danes je nakazalo vseletno članarino 16 članov, deloma jo je nakazalo 29 članov, (reci: štirideset) pa še nič !!
Glasom delegacijskega sklepa Zveze slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem imamo plačati od letošnje vojnodraginj-ske doklade v »Zvezin« vojnopomožui zaklad po D/2%, ozir. 2'c.
Do danes so se temu sklepu deloma odzvale šele 4 šole
P'kre. prav pikre besede mi silijo v pero. A ker mislim, da je za stvar bolje, ako se premagujem, Vas, cenjene članice in cenjeni člani, za zdaj prosim in poživljam, da storite svojo dolžnost napram organizacij, in sicer:
od naših prejemkov dne 1. oktobra, ko dobimo dragränjsko doklado, izplačano deloma tudi zanazaj, plačajmo, ozir. do-plačajmo vsi brez izjeme:
1.	članarino po 24 K po položnici na »Zadrugo«. Kdor je položnice založil, naj mi piše po drugo. Kdor plačuje »»Učit. Tov.« in »Popotnika« ali enega izmed obeh ali prejšnjo članarino ä 4 K po »Naročilu em listu« ali na kak drug način, naj nakaže diferenco;
2.	po poštni nakaszjiici pošljite na moj naslov vseletni ¡prispevek za »Zavezin« vojnopomožni zaklad. Kdor v ta zaklad o priliski prve in druge zbirke ni nič dal, naj sedaj pošlje-nekai več;
3.	sporočite mi s par vrsticami, da ste se odzvali in kako ste se odzvali temu pozivu.
Prihodnje zborovanje nameravam sklicati v novembru. Kateri dan? Kai želite imeti na dnevnem redu? Spomnite se vprašalne skrinjice! Zmenite se! Oglasite se!
Franc Brinar, t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer ie zborovalo dne 22. avgusta t. 1. pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Domači šolski vodja tov. Mattrič je presrčno pozdravil navzoče, nakar je tov. predsednik, zahvaljujoč se domačemu učiteljstva za prijazen sprejem, poudaril stanovsko zavednost učiteljstva te šole in gornjerad-gonskega okraja sploh, ki šteje v društvu največ članov. — Nato se je spominjal umrlega tov. Fr. Schneider ja, ki srno ga spremili 12. maja v Ljutomeru k zadnjemu počitku. Težko ga bo pogrešalo naše društvo, zakai vsekdar je prišel med nas in prinesel v mrko zborovanje življenja. Izgubili srno z njimi jako nadarjenega tovariša. Kot izvrsten pevec-baritonist je sodeloval pri vsaki narodni prireditvi in je kaj rad zaliajal v družbo narodno zavednih Muropoljcev. Bodi mu lahka žemljica! Slava! Tov. Mauriču čestita k imenovanju za Sv. Peter. Dasli ga bo jurjev-ška šola težko pogrešala, vendar se moramo veseliti tega imenovanja vsi, ker vemo, da je ¡mož kakor ustvarjen za to mesto. —- Tudi tov. Fiirstu iskreno čestita k imenovanju za nadučitelja pni Sv. Duhu. —
Za častno darilo tov. Herzu, Oitenju in Mansch emu se je nabralo 98 K. Tov. predsednik opozori na dopis v Učit. Tovarišu »Slovensko učiteljstvo za Jiugoslo-vanstvo« -od 9. VIII. 1918., št. 17. Proti takim neumestnim napadom bi se moralo energično nastopiti. —
Nato se je razpravljalo o Gang lovom in Fleretovm predlogu glde ustanovitve strokovnega tajništva Zaveze. Na predlog tov. Mauriča se je društvo izreklo za njega ustanovitev, toda le s pogojem, da se učiteljstvo s tem posebe ne obremeni. — Tov. Bauikart je poročal o reformi učiteljišč. Poudarjal je zlasti naše načelno stališče, ki odklanja z ozirom na našo zahtevo po enotni preuredbi šolstva vsak delna načrt. Poročevalec smatra prehodno reformo za brezpomembno, dokler ne pride čas za temeljito preureditev šolstva. Razvil se ie daljši razgovor o vladnem načrtu in Fleretovih izpreminjeval-nih predlogih od točke do točke, ki jim je dodal poročevalec svoje opazke, ozir. predloge. — Delegatom za Zavezino zborovanje sta bila izvoljena tov. Maurič in tovarišica Ciuhava. — Z zanimanjem smo poslušali nato g. ravnatelja Cvahteta, kii nam je čital mašo v staroslovanskem jeziku, kakor jo je slišal v Baski na otoku Krku. Na željo nam je opisal tudi nekatere ondotne ljudske navade in odnošaje. — Tov. Maurič in Fürist sta nabrala za spomenik tov. Kosi ju 282 K 82 h. Na predlog tov. Mauriča se ta denar naloži v hranilnico, ker se za to ceno sedaj ne more ku-. piti primernega spomenika. — -v
Kraj in čas prihodnjega zborovanja, se ni natančno določil.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj
je imelo v tekočem letu svoje tretje, jako dobro obiskano zborovanje dne 13. junija v Onmožu. Glavna točka dnevnega reda je bilo predavanje lehrerbundovega odposlanca tovariša nadučitelja Franca Mohinscheina. Najprej je govoril o osmem vojnem posojilu in navedel vzroke, zakaj se je štajersko učiteljstvo odločilo iti na delo tudi za to posojilo, ter podal navodila za uspešno propagando. Drugi del Vegovega govora je vseboval različne aktualne stanovske zadeve. Sklenile so se v zadevi draginjskih doklad resolucije na ministrskega predsednika, namestnika, deželni odbor in državnega poslanca.
Za 8. avgust t. d. napovedano zborovanje ni bilo sklepčno, ker je bilo skrajno slabo vreme, zato se je preložilo na dan 22. avgusta. Te:ga :dne je društvo ob po-voljni udeležbi zborovalo pri Sv. Miklavžu. Kot gosta sta bila navzoča tovariš šolski vodja Avgust Cajnko iz Zusma, ki se je po treh letih vrnil z bojišča, in rav-nateljeva soproga gospa Kosšjeva iz Središča.
Po presrčnem pozdravu se društveni predsednik tovariš nadučitelj Josip Rajšp spominja meseca julija t. 1. umrlega našega častnega člana učitelja Simona Stronkla, ki je bil ustanovitelj in nepretrgoma 44 let član našega društva. Nazadnje je služboval v Središči, v pokoju pa živel v Zibiki na svojem posestvu, kjer je umrl. Blag mu spomin! Tovariša ravnatelja Kosija, ki je služboval s pokojnikom dolgo vrsto let na isti šoli, smo naprosili, da imu napiše v Učiteljskem Tovarišu posmrtnico.
V zadevi strokovnega tajništva se izreče društvo za Fieretov predlog. Društvo podaljša za nadaljnih deset let dosedanje jamstveno zavarovanje proti nezgodam. Sklene se storiti korake, da dobi učiteljstvo ormoškega okraa svojo lastno aprovazacijo. Društvo predlaga Lehrerbundu, da naj se ta obrne na deželno oblačitaico v Gradcu z željo za izdatnejše upoštevanje in hitrejše reševanje učiteljskih prošenj. Za delegata za Zavezino delegacijsko zborovanje v Ljubljani sta izvoljena tovariša Rajši) in Porekar, za namestnika tovariš Rosina. Prihodnje zborovanje bo meseca novembra ali decembra v Ormožu. Tovariš ravnatelj Kosi čestita v imenu društva nadučiteljema Rajšpu in Šalamunu na odlikovanju z vojnim križcem za civilne zasluge.
Po zborovanju je bil obed v Simoni-čevi gostilinici, kjer smo bili s postrežbo in cenami tako zadovoljni, da moremo g. Simoniča drugim gostilničarjem postaviti v zgled. In vendar ta obrtnik tudi nima izgube!
Prišel je zadnji del dnevnega reda: pohod v Vrablovčak. Ob vročem popoldnevu, po zmerni strmini skozi sadovnjake-in gozde, po travnikih, mimo skrbno obdelanih in rodnih vinogradov si no prišli po polurnem pohodu k tovarišu, ki ima tukaj na Vrablovčaku vinograd. To posestvo je bilo nekako do leta 1820. lastnina nagprei oisterjetnzoveev, in ko je bil njihov red razpuščen, pa benediktincev. Prvi so za povzdigo kmetijstva, zlasti vi-nogradstva mnogo storili. Imeli so v tem pogledu 'izkušnje: za napravo vinogradov so izbirali najboljše leže. To svedoči tudi ta vinograd, ki daje kapljico, kaikršne je treba iskati. Kotlina je to, v katero se solnce upre, tako da se niti čez noč ne ohladi. V vinogradnem poslopju vidiš še ostanke kapele, kjer so maševali menihi; tu se nahajajo še njihove spisane rnašne knjige. Ostanke oltarjev, svečnike itd. hrani deloma muzej profesorja Ferka v Ptuju, deloma muzej zgodovinskega društva v Mariboru.
Uživajoč gostoljubnost na zgodovinsko znamenitem kraju, smo za kratke urice pozabili bol 'in gorje vojnega časa. Hvala presrčna na tovariški gostoljubnosti!	_
Kranjske vesti.
—r— Učitelj z dežele razglaša v ljubljanskih dnevnikih ta-le poziv: Predsedniki vseh združenih učiteljskih organizacij na Kranjskem se pozivljejo, da skličejo za nedeljo dne 22. ali 29. t. m. izredne občne zbore, da se dogovorimo za nadaljno postopanje v slučaju, da se nam 1. oktobra dragirijske doklade ne Izplačajo. Člani organizacij naj se skličejo na taik kraj. 'kamor večina učiteljstva iz okraja najlažje pride. Pogovorimo se tudi glede naše ar— cije. — Učitelj z dežele. Temu »učitelju z dežele« svetujemo, da maj ne ruši discipline. Ako bo vsakdo hodil po svojih potili in dajal povelja na vse strane, pridemo zooet v one čase, ko je bilo kranjsko učiteljstvo popolnoma disorganizirano, tako da 'e vsak okraj, da celo učiteljstvo posamezni!)

šol, vsak zase zastopal posebne svoje koristi, da nazadnje sami nismo vedeli, kaj hoče in zahteva skupno kranjsko učitelj-stvo. Kuo je pooblast'1 »učiteha z dežele«, da po svoji volji in iz svoie moči. ki mu i' nihče ni dal, sklicuje shode vsega kranjskega učiteljstva! Ali bi ne bilo bolj prav, da bi se bil »učitelj z dežele« obrnil n t »Deželno Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani in ga pozval, da skliče okrajna učiteljska društva na posvetovanje. Prepričani smo, da bi bila naša deželna organizacija rade volje ustregla izraženi ž' ako bi se ii zdel umesten tak korak. Ali ; kaj pomislil »učitelj z dežele«, kdo naj izvede sklepe, ki jih bodo morebiti storile okrajne učiteljske organizacije? Povem. mu samo to, da kukavičnih jaiec ne bomo več valili!
—r— Iz Ijudskošolske službe. Za stalne učitelje oziroma učiteljice so imenovani: Ana Ažmanova v Postojni, Julija Bantanova v Čatežu, Frančiška Božičeva v Šmarjeti, Ivana Čečeva v Podragi, Ivana Cerarjeva v Hrušici, Helena Černetova v Moravčah. Marija Grobnerjeva v Št. Rupertu, Angela Groznikova v Bukovščici, Alojzija Jegličeva v Dražgošah, Marija Jegličeva na dnevnem zavetišču IV. mestne aešk. ijuJske šole v Ljubljani, Albina Jurčeva v Šmihsli pri Hrenovr.ah, Ivana Kramaričeva v Ajdovcu, Mar:;a Komarjeva v Yr-bovem, Alojzija Koinljančeva v Škodi um, Elizabeta Kopitarjeva v Zatičini, Mihaela Kosmačeva v Grahovem, Marija Lavrenčičeva v Lozicah, Albina Levstikova na Vrhniki, Angela Mandeljeva v Babinein polju, Alojzija Novakova v Sostreai, ¿teianija Pavličeva v Toplicah pri Zagorju, Katarina Punčuhova v Spodnjem Logatcu, Gizela Se-dlakova na Senturški gori, Melanija Severjeva v Moravčah, Frančiška Sušnikova v Iški vasi in Fran Škoiic v Bojancih, Za nadučitelje so imenovani: Josip Jarh v Knežaku, Friderik Kovač v 2e-leznikih, Makso Kovačič v Sv. Križu pri Litiji, Ivan Ravhekar .v Št. Juriju pri Ljubljani, Rudolf Schiller v Črnomlju in Viktor Sotenšek na Brdu. Premeščeni so nadučitelji: Vinko Robljek v Št. Vid pri Vipavi, Karel Rostohar v Cerklje na Dolenjskem in stalni učitelji oziroma učteljice: Josip Adoti v Gotenico, Marija Bitenčeva na Sraz-redno dekliško ljudsko šolo pri sv. Jakobu v Ljubljani, Franc Čuk Gornji Logatec, Josipina Javor-nikova na Jesenice, Leopoldina Kogejeva na Vojsko, Leopoldina Kosova v Ledine, Klotilda Ku-naszova v Tržišče, Rozalija Mejakova v Mokronog, Regina Okornova v Radeče pri Zidanem mostu, Felicitas Poljšakova v Erzelj, Friderik Re-povš na I. mestno deško ljudsko šolo v Ljbljani, Edvard Vidic v Reteče pri Škofji Loki in Jerica 2ebre-2enova na Bloke. Začasno so vpokojene u-čiteljice: Friderika Hafnerjeva, Frančiška Močnik-Trpinčeva, Pavla Marinkova, Josipina Romih-Jer-manova in Julija Jakličeva. Stalno sta vpokojena nadučitelja: Fran Ivane v Kranju in Matija Bar-telj v Semiču. Za suplentke so imenovane učiteljice: Pavla Trefaltova v Banjaloki, Marija Stegujeva v Vremu, Ana Kodermanova v Novem mestu, Flora Krebeljeva v Vipavi, Karolina Vrhova v Spodnjem Zemunu, Dora Bratovževa v Vipavi in Gabriela Rajerjeva v Spodnji Idriji; za začasne učiteljice so nameščene: Josipina Molik-ova na Blokah. Marija Kunčeva v Rovtali, Frančiška Kavčičeva v Spodnji Idriji in Josipina Osterma-nova na deški ljudski šoli v Ribnici; za začasnega učitelja v Vipavi je imenovan Valentin Tomšič.
Splošni vestnik.
Važno za učitelje, ki so služili na zasebnih šolah s pravico javnosti. Tovarišem, ki so služili kedaj na zasebnih ljudskih šolah s pravico javnosti, pa so bili pozneje prevzeti v državno službo, naznanjam, da
ima akcija iz leta 1911. in 1912 (zahte\ vračuriaiija na zasebnih ljudskih šolah s pravico javnosti doslužene dobe za odmero starostnih doklaid) pozitiven uspeh, ker je tržaško namestništvo že vštelo v nekem slučaju službovanje (na podlagi S 62 učiteljske službene pragmatike.) Kdor ima tako službeno dobo, naj se obrne na c. kr. deželno šolsko oblast. Ta uspeh je tem bol] razveseljiv, ker so leta 1911. in 1912. razni čini^ilji prav dvomljivo sprejeli našo zahtevo, ko se je obravnavala pragmatika. Kake važnosti je ta pridobitev, se vidi, če pomislimo, da imajo nekateri koilegi na Češkem iti v Šleziji po 11 in 19 let službene dobe na zasebnih šolah s pravico javnosti. Sedaj ie ta čas veljaven, kakor oni na javnih šolah. Trda je bila kost, a vendar smo jo premagali.	J. Vršeaj.
Učiteljski aprovizaciji na pomoč! Že davno obljubljene draginjs-ke doklade se bodo baje 1. oktobra vendar enkrat izplačale. Ali kaj pomaga, ko ne bomo mogli dobiti najpotrebnejših živil, ki so deloma omejena na karte, ona pa, ki bi jih lahko dobili iz okolice — so pod strogo zaporo. Zato prosimo merodajne kroge, naj pridejo naši aprovizaciji na pomoč, drugače ne bomo kos svoji nalogi in izstradani gotovo opešamo pri svojem tru-dapolneni delu, ki se nam z novim šolskim letom še pomnoži! — Na deželi že še učitelj časih kaj dobi od dobrih sosedov, vse drugače je pa v imestu, kjer ni kmetov. Pričakujemo torej izdatne pomoči od vlade in magistrata, -kar nam je bilo že tudi obljubljeno. Okrajna glavarstva pa tudi dobe naročila, da podpirajo učiteljske aprovizacije na deželi.
Kurent. Izšla je 3. številka »Kurenta« s sledečo vsebino: Damir Feigel: Soba štv. 69. —-Manica: Največji blagoslov. — Ferdo Plemi|č: Pravljice za odrasle: 4. V odseku za ljudski blagor. - Bahun: V aleji. — Jože Plot: Politika gospoda Matevža. — Vstrezi vsakomur! Tudi mecen. Pozor na papirnato blago! Izpremenjene vrednote. Napačno razumel. Za naše gospodinje. Netaktnost. — V prilogi: Njegova zadnja želja. Neverni Tomaž. Narobe svet. Pozna jo! Vedno »no-beU. — Listnica uredništva. — Slike Maksim Gaspari: Naši zvonovi. Homatije v Rusiji. — France Podrekar: Sedem kranjskih Švabov, ali »joj tebi Korošec«. — »Durchhalten«! — Areh Smrekar: Razžaljeni berač. Slovenske titularne žene in neveste Madžarov. Gospod sodarski pomočnik v jeseni 1918. »Kurent velja do. konca tekočega leta 10 K in se naročuje v upravništvu »Kurenta« v Ljubljani, Stari trg 19.
Izdajatelj in odgovorni urednik: R a d i v o j Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Knjigoveznica
Anton Janežič
Ljubljana
Florijanska ulica 14
se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del.
Naiveiia slovenska hranilnica 1
Ljubljana, Prešernova ulica št 3
je imela vlog koncem leta 1917.....K 66,800.000'-
hipotečnih in občinskih posojil .....„ 27,000.000'—
rezervnega zaklada.......... 2,000.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
= 4°|0 ==
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupitarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5'/4 %> obrestim in proti najmanj 1 oziroma V/o odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Naš denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
flsraraaisiica i» posoJuSnica „Učiiešj-skega k©rwik8a" v Ljubljani
registiovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. avgusta 1918 K 113.737-43.
y vselite ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/¡¡i/, do '/20. ure popoldne.
Št. 1345/m. Š. SV.
Razglas,
Razpis
dveh pisateljskih nagrad.
Podpisano vodstvo Zaveze -avst. jugoslovanskega učiteljstva razpisuje dve pisateljski nagradi
po 500 K in 300 K
za dva najboljša mladinska spisa, ki izideta v IV • in \. zvezku »Jan Legove knjižnice«. — Eno in drugo pripovedno -delo mora biti izvirno, primerno za otroško dobo od 12. do 14. leta ter mora -obsegati 5 do 6 tiskanih pol (lahko tudi več.) Snov bodi vzeta iz slovenske zgodovine, par pa ni pogoj, temveč le želja.
Rokopise je poslati do dnel. septembra 1919. 1. na naslov podpisanega vodstva. Ime pisateljevo mora biti v zaprtem pismu. Geslo na tem pismu in -ono na rokopisu se morata enako glasiti.
Rokopise oceni in prizna nagrado Časnikarski in književni odsek Zaveze.
Vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva,
v Ljubljani, dne 1. avgusta 1918.
L. Jelene, predsednik. V. Rus, tajnik.
Šolsko leto 1918/1919 se prične n; vseh mestnih ljudskih šolah ljubljanskih
fine 16. septembra 1918
s klicanjem sv. Duha in dne 17. septenr bra z rednim šolskim poukom.
\ pisavah) se bode v soboto dne 14. septembra in pa v nedelji* 15. septembra 1918 vselej od osmih d-o dvanajstih cld poldne, in sicer:
Za 1. in IV, mestno deško šolo v š I-skem poslopju 1, -mestne deške šole v Ko metrskega ulici št. 19, za II. mestno deške šolo v šolskem poslopju te šole na Cojzo v cesti št. 3; za III. mestno deško šolo v šol skem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 \ i drugem nadstropju; za mestno nemški deško šolo v šolskem-poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v prvem nadstropju: z; mestno slovensko dekliško šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1. za mestno nemško dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi celsti št. 21 pri tleh; za šišensko deško in za. šišensko dekliško os-emrazrednico v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za mestno trirazred-nico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40.
Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se v mestne šole načelno ne sprejemajo.
Vse podrobnosti pojasnjujejo šolski vodstva pri vpisa vanju.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 2. septembra 1918.

3E
3E

3E
^ 5'ovenska
ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", L, H. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje ceiotne letnike za navadno ietnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teijiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v .Pedagoškem Letopisu". ;	/-, -
Posebej je izdala in založila Slovenska šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k /. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.


3E
3E
HE3BE
Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga
„MoJe obzorje
a
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po j pošti 20 h več.
Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.