Demokratizacija je bila vse od takrat, ko je prišlo do prvih resnejših prizadevanj v tej smeri, tj. od druge polovice 80. let, ko se je v posamez- nih oponentskih krogih (med katerimi je bil naj- pomembnejši krog razumnikov okoli Nove re- vije) zaèela porajati neka resna demokratièna alternativa vladajoèemu partijskemu komplek- su, mišljena kot projekt “evropeizacije” slovenske dru`be. Pomenila je vzpostavitev takšnega dru`- benega modela, kakšen je bil uveljavljen v našem severnem in zahodnem sosedstvu in s katerim smo bili Slovenci zaradi relativne odprtosti meja bolje seznanjeni kot pa prebivalci ostalih de`el vzhodne-srednje Evrope. Modela, ki je prinašal neprimerno veèjo stopnjo materialne blaginje in osebne svobode, kot smo jo bili vajeti v so- cialistièni in neuvršèeni Jugoslaviji. Po uvedbi demokratiènega sistema in ob- likovanju samostojne dr`ave je bila pridru`itev evropskim povezavam, med katerimi igra kljuè- no vlogo Evropska unija, ena od glavnih slo- venskih zunanjepolitiènih prioritet. Pri tem lah- ko reèemo, da je integracija v okvir EU pomem- bna ne samo za gospodarski razvoj in posledièno poveèanje materialnega blagostanja dr`avljanov, ampak tudi za vzpostavitev trajne demokracije poliarhiènega tipa. Gre za enega najpomembnej- ših “zunanjih” dejavnikov zagotavljanja in vzdr- `evanja demokratiène stabilnosti. %& &     !  !  ! Delovanje vsake dr`ave kot oblike politiè- ne organiziranosti par excellence je odvisno tako od t. i. notranje dru`benih dejavnikov, ki so plod politiènih, ekonomskih, socialnih ali kulturnih karakteristik posameznega dru`- benega sistema, kot od zunanjih, tj. medna- rodnih dejavnikov.1 Med mednarodne šteje- mo tiste dejavnike, katerih izvor in nosilci se nahajajo izven meja obravnavane dr`ave oz. dru`be. Principi, na katerih temeljijo le-ti, se razlikujejo glede na funkcionalno podroèje dru`be (gospodarstvo, znanost, politika itd.), na katerem so locirani njihovi nosilci. Posamezne politiène enote — naj so bile to nacionalne dr`ave, mestne dr`ave, samostojne kne`evine ali veliki multietnièni imperiji — so se vedno sooèale z vplivi svojega okolja. Naj- pogostejša oblika zunanjih “vplivov” na do- gajanje v doloèeni politièni enoti je bila vojna, se pravi uporaba fiziène prisile, s pomoèjo ka- tere so si jo skušale druge podrediti oz. izsi- liti od nje doloèene koncesije, to pa je pogosto tudi vplivalo na sestavo njene oblasti ali na njeno politièno ureditev. Obstajale so tudi manj neposredne oblike poskusov vplivanja na odloèitve drugih politiènih subjektov. Na ta naèin se je konec koncev tudi oblikovala dejavnost diplomacije. Diplomacija kot spe- cifièna “mednarodna” aktivnost je prišla do izraza predvsem tam, kjer je na doloèenem prostoru sobivalo veèje število politiènih enot, ki so bile v pogostih medsebojnih stikih — kot je bil primer antiène Grèije ali pa srednjeveške in renesanène Italije. Vendar se je vloga dejavnikov, ki izvaja- jo vpliv na doloèeno politièno enoto in ki pri-         $02-+ !    !   !  #     & #  # hajajo iz njenega mednarodnega okolja, v da- našnjem èasu izrazito poveèala. Razvoj sodob- nih dru`b, predvsem procesi, ki jih popularno oznaèujemo s pojmom globalizacije, so pri- vedli do poveèanja medsebojne prepletenosti in odvisnosti sveta, tako da izolacija pred zu- nanjimi vplivi — razen èe ne gre za ekstremne primere dr`av, kot je npr. Severna Koreja — tako rekoè ni mogoèa. Razlièni resursi, tako materialni kot duhovni, se pretakajo svobod- neje, predvsem pa intenzivneje kot v kadar- koli v preteklosti. Oblike internacionalnih dejavnikov, ki vpli- vajo na naravo politiènega sistema doloèene de`ele, so razliène. Najpomembnejše med nji- mi lahko razvrstimo na tri tipe: to so politièni, kulturni in ekonomski dejavniki. Najeksplicitnejši so zagotovo politièni de- javniki. Ti delujejo na podlagi doloèenih prin- cipov, ki so lastni podroèju politike kot ta- kemu (gre predvsem za principe pridobiva- nja in izvajanja moèi in vpliva) in ki jih je do neke mere mogoèe prenašati med razliènimi prostorsko-politiènimi enotami. Tu gre v prvi vrsti za vlogo, ki jo igra mednarodna regu- lativa in razliène mednarodne organizacije. Narašèajoèa medsebojna odvisnost namreè zahteva vedno bolj obse`no in natanèno re- gulacijo mednarodnih odnosov. Za norma- len in kontinuiran potek interakcij na razliè- nih podroèjih in nivojih èlovekovega delova- nja (tako med posamezniki, med podjetji kot tudi na nivoju dr`avnih institucij) je potrebna kodifikacija norm in pravil, ki se jih mora- jo dr`ati njihovi akterji, ne glede na to, od kod prihajajo. V primeru kršitve le-teh so zato predvidene ustrezne sankcije. To velja npr. za razliène pogodbe, ki urejajo posamezna po- droèja, od oboro`evanja, varstva okolja do tr- govine (èeprav sistemi sankcioniranja kršitev niso vedno najbolj dodelani in uèinkoviti). Do pomembnih sprememb je v zadnjih le- tih prišlo glede pojmovanja suverenosti po- sameznih dr`av, saj se uveljavlja naèelo, da ob- stajajo norme, ki so nad odloèitvami posamez- nih dr`av ne samo, ko se te nanašajo na os- tale mednarodne subjekte, ampak tudi, ko za- devajo urejanje notranjih odnosov, èe to krši temeljne civilizacijske principe, na katere v naèelih prisega mednarodna skupnost. Pri- mer tega je delovanje mednarodnega sodiš- èa za èlovekove pravice v Haagu, ki sodno pre- ganja tudi zloèine dr`av oz. njihovih predstav- nikov, storjenih nad lastnimi dr`avljani (kot se je zgodilo v primeru srbskega etniènega èiš- èenja na Kosovu). Vpliv kulturnih in ekonomskih dejavni- kov je bolj posreden, kar pa ne pomeni, da lahko njihov pomen zanemarimo.Teoretiki globalizacije namreè kot najpomembnejši znaèilnosti le-te navajajo svobodo ekonom- skega delovanja, se pravi prost pretok izdel- kov, storitev in kapitala, ter razmah kulturnih interakcij v smislu svobodnega pretoka idej, vrednot in `ivljenjskih stilov. To v veliki meri omogoèajo komunikacijska sredstva, delujoèa na podlagi novih tehnologij (telekomunika- cije, medmre`je), s pomoèjo katerih sta se po- veèali hitrost in intenzivnost komunikacij. Ekonomski in kulturni vplivi so pogosto medsebojno tesno povezani, saj je `e iz zgo- dovine znano, da je razmah trgovine obièajno utrl pot medsebojnim vplivom na intelektual- nem in umetnostnem podroèju. Intenzivnejše interakcije, znaèilne za obdobje globalizacije, tako nedvomno vplivajo na (pre)oblikovanje vrednotnih sistemov v razliènih delih sveta. Reèemo lahko, da gre pri “zunanjem” vpli- vu na naravo politiène ureditve doloèene dr- `ave za kombinacijo omenjenih dejavnikov. Linz in Stepan v zvezi s tem govorita o treh vrstah internacionalnih vplivov.2 To so vplivi zunanje politike, duha èasa (zeitgeist) in di- fuzije. Prvi tip oznaèuje vplive, ki so posle- dica delovanja dr`av ali skupin dr`av, ki pred- stavljajo globalne ali regionalne hegemone in kot take posedujejo resurse, ki jim omogo- èajo uravnavanje delovanja drugih dr`av. Pri           tem gre za neposredne vplive, kakršna je vo- jaška intervencija, pa tudi za bolj posredne ali kontekstualne vplive (npr. mednarodna posojila, èlanstvo v doloèeni asociaciji). Drugi tip se nanaša na vrednotno in ideološko kli- mo, ki prevladuje na doloèenem prostoru, predvsem v povezavi s predstavami o ustrez- nosti in za`elenosti doloèene dru`bene ure- ditve. Tretji pa zadeva vpliv predhodnih do- godkov v nekem okolju (dr`avi) na dogaja- nja v drugem. Tu gre predvsem za t. i. demon- stracijski efekt oz. “efekt sne`ne kepe” (snow- balling effect), ki oznaèuje fenomen, ko po- litiène spremembe v eni dr`avi spodbudijo podobne spremembe v drugih (predvsem bli`jih) dr`avah.3 Seveda se moramo zavedati, da omenje- ni dejavniki lahko spodbujajo demokratiza- cijo, lahko pa jo tudi zavirajo. Tako na po- litièni razvoj doloèene de`ele v znatni meri vpliva konstelacija sil na doloèenem podroèju, se pravi, da je pomembno, katere so tiste dr- `ave (demokratiène ali nedemokratiène), ki igrajo pri tem odloèilno vlogo; pa tudi, kak- šen je njihov interes za izvajanje vpliva na svo- je mednarodno okolje.  &   &    &    #&& Glede tega so dandanes razmere v Evro- pi s stališèa mo`nosti za razvoj demokraci- je v nekdanjih komunistiènih dr`avah vzhod- ne in srednje Evrope bistveno ugodnejše, kot so bile v preteklosti. Tako se izpostavlja pri- merjava stanja po padcu komunizma s tistim po koncu prve svetovne vojne, ki je v veliki meri ote`evalo demokratièni obstoj tedaj no- vonastalih dr`av.4 Prviè, gre za samo kulturno-ideološko kli- mo v regiji. Danes je pojmovanje demokracije kot edine sprejemljive oblike politiène ure- ditve izrazito prevladujoèe, medtem ko sta jo v obdobju med obema svetovnima vojna- ma resno ogro`ali dve veliki totalitarni ideo- logiji — naci-fašizem in komunizem. Drugiè, medtem ko so bile majhne in/ali novonastale dr`ave vzhodne in srednje Evrope po prvi sve- tovni vojni eksistenèno ogro`ene s strani dveh ekspanzionistièno naravnanih velesil v njihovi sosešèini — Nemèije in Sovjetske zveze, ki sta bili tudi glavni nosilki omenjenih totalitariz- mov — , so danes te gro`nje odpadle, saj se je Nemèija razvila v stabilno demokratièno dr- `avo, medtem ko je Sovjetska zveza razpadla, njena naslednica Rusija pa je prešibka, da bi lahko v tem delu Evrope igrala neko domi- nantno vlogo. Tretjiè, po prvi svetovni vojni je bila za to regijo znaèilna etnièna hetero- genost dr`av in številni ozemeljski spori, kar je predstavljalo dejavnik politiène nestabil- nosti. To se je po drugi svetovni vojni spre- menilo (s spremembami meja in preseljeva- njem nekaterih narodov), tako da so pred- vsem srednjeevropske postkomunistiène dr- `ave sedaj etnièno dokaj homogene. Na ta na- èin so se zmanjšale napetosti med posamez- nimi dr`avami in znotraj njih, kar je omo- goèilo doloèeno stopnjo regionalnega sode- lovanja (kot poteka npr. med srednjeevrop- skimi dr`avami t. i. višegrajske skupine). In konèno, danes obstajajo moèni in dol- goroèno institucionalizirani mehanizmi za de- mokratizacijo omenjenih dr`av. Ljudem na vzhodni strani ̀ elezne zavese je zahodna Evro- pa predstavljala zgled uspešne dru`be s svojim politiènim sistemom, utemeljenim na ome- jenosti oblasti, vladavini prava, svobodnih vo- litvah in tradiciji liberalizma in tolerance; z uèinkovitim tr`nim gospodarstvom, ki je pri- vedlo do precejšnjega materialnega blagosta- nja, tehnološkega napredka in mno`iène po- trošnje; in z dinamièno in raznoliko kultu- ro.5 Tako je bil tudi politièni cilj novih po- litiènih elit, ki so prišle na oblast po padcu komunizma, usmeriti svoje de`ele na pot “vr- nitve v Evropo”. To pa vkljuèuje tudi spre- jetje in “ponotranjenje” norm in standardov, ki so v veljavi v tem prostoru.          # "!  #  !    & ! #      Med institucionalnimi oblikami organi- ziranosti dr`av razvite Evrope igra osrednje mesto Evropska unija. Obstaja sicer veè aso- ciacij, ki zdru`ujejo dr`ave z o`jega ali širšega evropskega podroèja, poleg Evropske unije še Svet Evrope, Organizacija za varnost in so- delovanje v Evropi, pa tudi zveza Nato, ka- tera predstavlja obliko organizacije za zago- tavljanje varnosti razvitih dr`av Evrope in se- verne Amerike (v kateri pa imajo zaradi svoje vojaške superiornosti osrednjo vlogo ZDA). Vendar pa je Evropska unija tu poseben pri- mer, saj predstavlja obliko nadnacionalne in- tegracije, katere namen je preseèi zgolj eko- nomsko ali kakšno drugo podroèno povezo- vanje, zato te`i k oblikovanju skupne insti- tucionalne, tj. politiène ureditve, ki bi regu- lirala najpomembnejša funkcionalna podroèja v smislu postavljanja temeljnih pravil in stan- dardov njihovega delovanja.6 Kot takšna ima zaradi relativne zavezujoèosti odloèitev, spre- jetih v njenim institucijah, in s tem veèjo uèinkovitosti le-teh, bistveno veèjo politiè- no te`o kot omenjene evropske asociacije. Kot reèeno, sodi tudi Slovenija med tiste tranzicijske dr`ave, kjer je bila integracija v institucionalni okviru EU sprejeta s konsen- zom vseh kljuènih politiènih sil. Tako od sa- mega zaèetka slovenske samostojnosti pote- kajo pogajanja in priprave v tej smeri. Za do- sego teh svojih strateških ciljev mora namreè tako kot ostale potencialne èlanice izpolni- ti številne pogoje, ki pomenijo prilagoditev standardom, ki na razliènih dru`benih po- droèjih veljajo v razvitih zahodnih demokra- cijah. Od zaèetka pogajanj postkomunistiènih dr`av in Evropske skupnosti je bilo namreè izpostavljeno, da je za pridru`itev slednji po- trebno ne le uvajanje tr`nih reform v gospo- darstvu, ampak tudi razvoj politiène demo- kracije.7 Tako je bil `e leta 1990 sprejet sklep, da je za podpis pridru`itvenega sporazuma z Evropsko skupnostjo potrebna izpolnitev petih pogojev — to so: spoštovanje èloveko- vih pravic, vladavina prava, uvedba veèstran- karske demokracije, svobodne in poštene vo- litve ter tr`no orientirano gospodarstvo.8 To ka`e na pomen politiène dimenzije, saj za štiri od teh pogojev lahko reèemo, da so sestav- ni del politiènega sistema dru`be. Od zaèetka pridru`itvenih pogajanj je uve- ljavljanje zahodnih standardov predmet stal- nega spremljanja Evropske komisije (oz. nje- nih specializiranih slu`b), ki vsako leto izda poroèilo o napredku dr`av kandidatk pri pri- lagajanju tem standardom. Ta poroèila oz. ocene, ki se v njih nahajajo, pomembno vpli- vajo na mo`nosti posamezne dr`ave za spre- jem v Evropsko unijo, s tem pa tudi na di- namiko reform v dr`avah kandidatkah. Kri- tiène ocene namreè predstavljajo “spodbu- do” za izboljšanje stanja in s tem pospešitev reform na posameznih podroèjih. Tako je leta 1999 poroèilo Evropske komisije za Slovenijo zelo kritièno, saj je ugotovilo njeno zaosta- janje pri uvajanju institucionalnih reform in prevzemanju pravnega reda EU. To pa je pov- zroèilo znaten “pospešek” tovrstnim aktivno- stim, tako da je naslednje leto Komisija ugo- tovila precejšen napredek v prilagajanju Slo- venije normativnemu redu EU. Obstajajo tudi nekatere specializirane evropske institucije, ki skrbijo za udejanja- nje naèel demokratiène in odprte dru`be. Tu velja omeniti predvsem Evropsko sodišèe za èlovekove pravice, ki bdi na spoštovanjem ši- roke palete èlovekovih pravic, ki jih doloèajo mednarodni dokumenti. Na ta naèin imajo denimo slovenski dr`avljani (in seveda dr`av- ljani ostalih dr`av) pravico in mo`nost, da v primeru kršenja njihovih mednarodno potr- jenih pravic in ignorance domaèega pravo- sodja poišèejo svojo pravico na evropski ravni. Pomemben pa je tudi vpliv politiènih ak- terjev iz etabliranih demokracij EU. Tu gre omeniti predvsem vpliv zahodnih politiènih           strank in mednarodnih strankarskih povezav na stranke dr`av kandidatk. Pogoj za to je se- veda integriranost slednjih v mednarodni strankarski prostor, se pravi vkljuèenost o raz- liène strankarske asociacije, oblikovane na podlagi idejne in nazorske sorodnosti. V pro- storu EU imamo tri glavne politièno pove- zane dru`ine strank, ki zdru`ujejo stranke treh glavnih idejno-nazorskih taborov mo- derne evropske politike — socialistiènega oz. socialdemokratskega, liberalnega in konzer- vativno-kršèanskodemokratskega. Tudi glavne slovenske politiène stranke so vkljuèene (bo- disi kot polnopravne èlanice bodisi kot opa- zovalke) vanje — LDS v liberalno internacio- nalo, ZLSD v socialistièno oz. socialde- mokratsko internacionalo, tri stranke t. i. pomladnega tabora SDS, SLS in NSi pa v in- ternacionalo konzervativnih, ljudskih in krš- èanskodemokratskih strank. Sodelovanje s so- rodnimi strankami iz etabliranih demokra- cij jim omogoèa pridobitev izkušenj, potreb- nih za uspešno delovanje v demokratiènem politiènem kontekstu. Vodilni strankarski po- litiki pa se tem, ko se vkljuèijo v mednarodna politièna omre`ja, pridobijo številne potrebne kontakte, ki lahko koristijo dr`avi kot celoti. Vendar pomeni èlanstvo v takšnih asociacijah tudi obvezo za spoštovanje in prakticiranje principov, na katerih temelji demokratièna ureditev, kar pomeni, da si stranke in njeni vodilni ljudje ne morejo privošèiti veèjih in sistematiènejših kršitev le-teh, saj bi s tem iz- gubili svojo mednarodno kredibilnost.9 Reèemo lahko, da je nadzor s strani evrop- skih institucij tisti vidik, ki v procesu vklju- èevanja Slovenije v EU kljuèno prispeva k utr- jevanju demokracije. To velja za èas pridru- `evanja, ko je potrebna formalna implemen- tacija evropskega normativnega reda, velja- lo pa bo tudi potem, ko bo Slovenija postala polnopravna èlanica EU. Sprejetje skupne- ga reda, ki predstavlja temelj za delovanje Unije, pomeni precejšnjo institucionalno transformacijo na razliènih podroèjih. To pa posledièno vodi oz. bo privedlo do spremem- be miselnih in vedenjskih vzorcev, podedo- vanih iz prejšnjega re`ima, ki niso skladni s principi razvitega sveta. Kot predpostavlja teo- rija neoinstitucionalizma,10 namreè dru`bene (tudi ali predvsem politiène) institucije in in- stitucionalni red kot celota v veliki meri de- terminirajo naèin delovanja dru`benih po- droèij in s tem opredeljujejo dru`beni karak- ter. Obnašanje posameznikov tako v veliki meri uravnava to, èemur March in Olsen pra- vita “logika primernosti” (“logic of appropria- teness”),11 in se izra`a v strukturi pravil in kon- cipiranosti identitet v dru`bi. Dru`beno de- lovanje — tudi tisto, ki temelji na racionalni kalkulaciji preferenc in aktivnosti za dosega- nje ciljev, ki izhajajo iz njih, in anticipaciji posledic teh aktivnosti — poteka v doloèenem institucionalnem, tj. normativnem okviru, ta pa vpliva na subjektivne percepcije razliè- nih vidikov dru`bene realnosti, s tem pa tudi na evalvacijo razliènih individualnih in ko- lektivnih praks. Tako so razliènim institucio- nalnim ureditvam lastne razliène normativne strukture, ki vplivajo na prevladujoèe miš- ljenjske in vedenjske vzorce. Èe se vrnemo za zgoraj omejene medna- rodne dejavnike stabilnosti politiènega siste- ma, lahko reèemo, da proces vkljuèevanja v EU zajema tako ekonomsko in politièno kot tudi kulturno dimenzijo. Pri tem — kot smo omenili — ne gre le za strukturno-institucio- nalno dimenzijo politike (tj. institucionalno ureditev politiènih razmerij), ampak tudi za procesno-akcijsko dimenzijo, kakor sodijo po- litièna dinamika, politièni procesi in aktiv- nosti politiènih akterjev, in pa kulturno-vred- notno dimenzijo, ki se nanaša na kompleks razliènih vrednotnih in normativnih vidikov politike. Slovenija vsekakor sodi v skupino politiè- no najbolj razvitih postkomunistiènih dr`av, saj ji je uspelo vzpostaviti temeljne demokra-         " # tiène institucije in mehanizme (svobodne in poštene volitve, svoboda politiènega delovanja itd.). Tudi organizacija Freedom House (gre za najvplivnejšo organizacijo, ki se ukvarja z ocenjevanjem stopnje svobode v svetu) jo uvršèa v skupino svobodnih dr`av. Po veèi- ni ocen je tudi ena izmed najbolje priprav- ljenih kandidatk za vstop v EU, na pragu ka- tere se nahaja. Vseeno pa to ne pomeni, da je proces politiène modernizacije v smislu ob- likovanja stabilne poliarhiène demokracije konèan. Do tega je še dolga pot. Obstajajo namreè številne pomanjkljivosti glede delo- vanja pravne in demokratiène dr`ave. Tako s strani evropskih institucij prihajajo ponav- ljajoèa se opozorila o doloèenih problema- tiènih momentih, kot so poèasnost pri re- formiranju dr`avne uprave, veliki sodni zao- stanki, poèasna lastninska transformacija, predvsem zastoji pri izvajanju denacionali- zacije (vraèanju po drugi svetovni vojni kri- vièno odvzetega premo`enja). Problemi se ka- `ejo tudi na podroèju ekonomije, tj. pri nje- nem delovanju v skladu tr`nimi principi, pri èemer je še posebej izrazita precejšnja stop- nja ekonomske zaprtosti. To je tudi ena naj- pogostejših kritik, ki prihaja s strani zahodnih politiènih in gospodarskih krogov. Še vedno obstajajo številne ovire, ki ote`ujejo svobodno delovanje gospodarskih subjektov. Opazna je zlasti prevelika vloga dr`ave pri vodenju gos- podarstva (pa tudi ostalih dru`benih podro- èij), kar se ka`e denimo v dejstvu, da ima Slo- venija med dr`avami kandidatkami za vstop v EU najveèji dele` dr`avne lastnine. Kot glavni problem postkomunistiène Slo- venije bi lahko izpostavili obstoj monopolov (ali oligopolov) na razliènih podroèjih dru`be. Tako imamo v politièni sferi opraviti s pre- cejšnjo neuravnote`enostjo, ki se izra`a v do- minaciji t. i. retencijske politiène elite, tj. elite, ki vodi tabor politiènih strank, ki izhajajo iz struktur nekdanjega komunistiènega re`ima. To je še posebej izrazito po parlamentarnih volitvah leta 2000, ki so izrazito oslabile moè tabora t. i. pomladnih strank, okrepile pa         Gábor György Nagy: Navidezne dvojice (A), suha igla, 1999.  # LDS kot dominantno stranko slovenske tran- zicijske “levice”. Gre za situacijo, ki posta- ja nekoliko podobna temu, kar se v polito- loški teoriji imenuje sistem z dominantno oz. hegemono stranko; sistem, v katerem sicer obstaja strankarski pluralizem, vendar pa je ena stranka toliko moènejša od ostalih, da se vse niti politiènega odloèanja de facto nahajajo v njenih rokah. Takšno stanje je nedvomno problematièno za razvoj demokracije, saj je odsoten eden od demokratiènih temeljnih elementov, tj. obstoj realne alternative aktual- ni oblasti v obliki moène opozicije, ki poleg tega deluje kot kljuèni akter nadzora nad ob- lastno elito. Ta politièna hegemonija “leve” politiène elite je povezana z monopoli na ostalih dru`- benih podroèjih. Za Slovenijo je namreè zna- èilna dokaj visoka stopnja reprodukcije elit, kar pomeni, da se na kljuènih dru`benih po- zicijah nahaja veliko ljudi (znatno veè kot v primerljivih srednjeevropskih tranzicijskih dr- `avah), ki so tem pozicije zasedali `e v sta- rem re`imu. Ti pa v veliki veèini optirajo za “stare” politiène stranke. Posledica tega je boljša zasidranost teh strank v gospodarski in finanèni sferi, kar vpliva tudi na njihovo boljšo preskrbljenost s tozadevnimi resursi. Še posebej pa je monopolno stanje evidentno na medijskem podroèju, ki je izrazito neplu- ralen, saj velika veèina tiskanih in elektron- skih medijskem bolj ali manj odkrito pod- pira omenjeno politièno opcijo. Prav slednje je ena od najproblematiènejših toèk demo- kratizacije slovenske dru`be. Blokira namreè oblikovanje odprtega javnega prostora, ki bi omogoèal svobodno sooèanje idej in pogledov na vsa temeljna dru`bena vprašanja. Prièakujemo lahko, da bo integracija v ok- vir EU privedla o razbitja ali vsaj oslabitve mnogih domaèih monopolov. Principi, ki jih zagovarja, namreè vkljuèujejo razliène vidike odprtosti in prehodnosti tako na ekonom- skem podroèju kot marsikje drugje (npr. v znanost ali šolstvu). Temeljijo pa tudi na uve- ljavljanju in spoštovanju pravil igre, ki so vsaj v naèelu enaka za vse. Zato ni èudno, da se porajajo številni odpori do uveljavljanja evropskih standardov — in to predvsem v do- loèenih vplivnih krogih. To dokazuje razprava o t. i. nacionalnem interesu, ki se je v zad- njem letu razplamtela predvsem ob vpraša- nju tujega lastništva v slovenskih podjetjih, vendar pa so njene implikacije širše. V njej so se mnogi izmed najvplivnejših gospodars- tvenikov, akademskih ekonomistov in dru- gih mnenjskih voditeljev postavili na branike domaèega lastništva nasproti tujim investi- torjev, ki se jim je pogosto oèitalo sebiène, èe ne nepoštene namene. Na tem mestu se ne nameravamo spušèati v analizo omenje- ne diskusije, gre le izpostaviti ugotovitev, da je nacionalni interes pogosto slu`il zgolj kot krinka za povsem konkreten interes doloèenih pomembnih krogov za ohranjanje pozicij (pri- vilegijev). Oèitno je, da se mnogi domaèi “po- membne`i” zavedajo (in bojijo), da bodo nji- hove pozicije, ki pogosto niso bile pridobljene na podlagi meritokratskih kriterijev rekru- tacije, v primeru dejanske uveljavitve evrop- skih pravil igre ogro`ene. Vsekakor Evropske unije ne gre idealizi- rati, v smislu, da bi vse, kar ponuja, brezre- zervno podprli kot nekaj najboljšega. Tudi vkljuèitve vanjo ne smemo razumeti kot ne- kaj, kar bo prineslo rešitev vseh problemov, ki tarejo slovensko dru`bo. Ne `ivljenjski standard, primerljiv z najrazvitejšimi èlani- cami EU, ne stanje demokracije, ki tam vlada, se ne bosta zgodila sama od sebe. To bo v pre- te`ni meri še vedno odvisno od Slovencev sa- mih. Vseeno pa je ta povezava okvir, ki po- nuja najboljše obstojeèe mo`nosti za dose- go tega. 1. Matev` Tomšiè, Politièna stabilnost v novih demokracijah, Znanstveno in publicistièno središèe, Ljubljana, 2002.         & # 2. Juan Linz in Alfred Stepan, Problems of Democratic Transition and Consolidation, Johns Hopkins University Press, Baltimore and London,1996, str. 73-76. 3. Samuel Huntington, The Third Wave: Democratization in the Late Twenieth Century, University of Oklahoma Press, Norman&London, 1993. 4. Jacques Rupnik, “Eastern Europe: The International Context”, Journal of Democracy, 11, 2, 2000. 5. Adrian Hyde-Price, “Democratization in Eastern Europe: the external dimension”, v: Pridham, Geoffrey in Vanhanen, Tatu (ur.), Democratisation in Eastern Europe, Routledge, London, 1994, str. 225. 6. Vendar pa še ni doreèeno, kakšen v tip politiène ureditve se bo razvila Evropska unija. Kot pravi Siedentop, naj bi šlo za nastajanje nove politiène forme, ki bo bolj integrirana, kot so konfederacije, vendar manj, ko so federacije. Democracy in Europe, The Penguin Press, London, 2000, str. 1. 7. Pri tem je potrebno omeniti, da tudi ostale omenjene organizacije kot pogoj za èlanstvo postavljajo obstoj demokratiène ureditve. Celo vstop v NATO ne zahteva le vojaške modernizacije, ampak tudi uveljavitev demokratiènih politiènih standardov, denimo civilnega nadzora nad vojsko. 8. Ibidem, str. 230. 9. V skrajni konsekvenci lahko kršenje temeljnih naèel privede do izkljuèitve doloèene stranke iz mednarodne asociacije, kot je bil primer Haiderjeve Svobodnjaške stranke, ki bila zaradi svoje ksenofobiène in protievropske politike izkljuèena iz liberalne internacionale. 10. Neoinstitucionalizem je novejši teoretski pristop, ki se ga uporablja v razliènih dru`boslovnih disciplinah (sociologiji, politologiji, ekonomiji). Pri tem gre za zelo heterogeno znanstveno in raziskovalno usmeritev tako glede spoznavno- teoretske kot glede metodološke orientacije, saj zdru`uje raznolike smeri, kot so normativni institucionalizem, historièni institucionalizem, institucionalna teorija racionalne izbire, organizacijska teorija itd. Glej npr. Ellen Immmergut, “The Theoretical Core of the New Institutionalism”, Politics and Society, 26, 1, 1998; ali Guy Peters, Institutional Theory in Political Science, Pinter, London & New York, 1999. 11. James March in Johan Olsen, Democratic Governance, The Free Press, New York, 1995, str. 28.