Podjetništvo Podravje • Regijska odlagališča: kdo bo koga
O Stran 5
Kronika
Gornja Radgona
• Nižja najemnina ima prednost
O Stran 24
Ptuj, torek, 25. marca 2014 letnik LXVII • št. 24 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Štajerski
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Tretjič zapored prejeli tri zadetke O Stran 11
Tenis • Blaž Rola v Panami izločil 3. in 1. nosilca, klonil šele v finalu
O Stran 13
Spodnje Podravje • Materinski dan
Danes praznujejo mame
Četudi so materinski dan v Evropi kot neformalni praznik začeli praznovati po I. svetovni vojni, prišel je iz ZDA, se je v Sloveniji uveljavil šele po letu 1991.
Zaradi praznika žensk, 8. marca, se praviloma ni praznoval. Najprej je bil praznični dan 15. maj, nato so ga v Sloveniji prestavili na 25. marec, ko se praznuje tudi Marijino oznanjenje. Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka se je v Sloveniji od leta 2000 do leta 2012 pomaknila s 26,5 na 28,9 leta.
Ob 25. marcu so že prejšnji konec tedna na območju Spodnjega Podravja pripravili priložnostne prireditve, na katerih so se spomnili vseh mam, njihove vloge v družini in družbi. Brali so pesmi in odlomke iz literarnih del, posvečene mamam, ter peli priložnostne pesmi. Tako je bilo tudi na letošnji prireditvi materinskega dneva v ČS Jezero, kjer so praznični šopek oblikovali osnovnošolci in najmlajši iz vrtca Detelji-
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec •
Na »svobodi«, a z jasnimi pogledi na prihodnost
O Stran 15
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
35 šol denar prejelo, 10 se jih je obrisalo pod nosom
Podravje • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je konec februarja javnim zavodom s svojega območja zagotovilo del sredstev za prvi obrok izplačila odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Šole z območja Podravja so zaprosile za 860.000 evrov; 14 zavodom je MIZŠ v celoti odobrilo zahtevek, 21 zavodom delno, desetim pa popolnoma nič.
O Stran 3
Izraba občinske moči na trgu?
Ptuj • Občinsko podjetje Javne službe Ptuj, ki je organizirano kot gospodarska družba, naj bi odžiralo kruh obrtnikom in podjetnikom v MO Ptuj. Tako menijo v OZS Ptuj, v Javnih službah pa so prepričani, da ni tako.
O Stran 2
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 25. marca 2014
Ptuj • „Nelojalna" konkurenca po ptujsko
Izraba občinske moči na trgu?
Občinsko podjetje Javne službe Ptuj, ki je organizirano kot gospodarska družba, naj bi odžiralo kruh obrtnikom in podjetnikom v MO Ptuj. Vse več tržnih storitev v podjetju opravljajo predvsem zaradi optimalnega izkoristka virov, s katerimi razpolagajo zaradi izvajanja gospodarskih javnih služb. Na trgu jih pridobivajo pod enakimi pogoji kot druga podjetja, edina razlika so posli, ki jih izvajajo za edino lastnico podjetja - MO Ptuj.
Vi
Tržne storitve, ki naj bi uničevale ptujske obrtnike in podjetnike, na letni ravni predstavljajo 1,6 odstotka prihodka podjetja, kar je okrog 215 tisoč evrov letnih prihodkov Javnih služb. Kot pove direktor podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik, s tem nikakor ne morejo biti uničevalec ptujskih podjetij. Takšna trditev lahko izvira izključno od subjekta, ki meni, »da je pogoj za njegovo preživetje biti izključno prisesan na proračunski denar«.
Trenutno Javne službe opravljajo naslednje tržne storitve: upravljanje poslovnih prostorov, ki so v lasti MO Ptuj, razširjanje programskih vsebin (TV-dejavnost), skrbništvo plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture v lasti MO Ptuj, upravljanje mestne blagajne, izvajanje elektro- in strojnoin-stalacijskih del, organizacija prireditev v MO Ptuj, vodenje TIC, sejemska dejavnost, pogrebna dejavnost, investicijsko vzdrževanje občinskih javnih cest. Ob tem ima podjetje ob pokopališču, ki ga upravlja, postavljeno lastno cvetličarno in dva svečomata. Na tržnici dajejo v najem lesene hiške, najeti pa je mogoče tudi premične stojnice. Med tržnimi dejavnostmi je tudi sortiranje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. Kot pojasnjuje Alen Hodnik, je marsikateri od teh dejavnosti težko reči tržna dejavnost, saj dejansko ustvarja izgubo, izvajajo pa jo v javnem interesu. Presežek, ki ga ustvarjajo iz naslova omenjenih dejavnosti, hkrati omogoča blaženje pritiska na cene storitev gospodarskih javnih služb, ki ustvarjajo negativen poslovni izid, tega pa lahko pokrijejo z izvajanjem tržnih dejavnosti, v nasprotnem primeru bi to izgubo morali pokriti občani MO Ptuj. V tem kriznem obdobju je to še kako potrebno, da se del dobička, ki je ustvarjen na trgu, posredno odraža tudi na nižjih cenah storitev za občane, poudarjajo. Tržnih storitev letos ne nameravajo širiti. Sicer pa v tem letu, v katerem je predviden tudi prenos nekaterih dejavnosti na KP Ptuj, pričakujejo upad prihodkov za 2,5 milijona evrov. Lani naj bi imeli okrog 13 milijonov evrov poslovnih prihodkov. Trenutno imajo 158 zaposlenih, 22 jih
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski podjetniki in obrtniki očitajo Javnim službam, da jim odžirajo delo.
je iz programa javnih del, le-ti pa tržnih dejavnosti ne izvajajo, ker je to prepovedano. Ker večino poslov opravijo za lastnico podjetja, MO Ptuj, bi ustvarjanje nepotrebnih donosov imelo za posledico zgolj plačilo višjega davka od dohodkov. Če bi storitve izvajali po višjih cenah, kot veljajo na trgu, bi šlo za nezakonito ravnanje občine in podjetja.
V lokalni skupnosti zakon tolmačijo zelo široko
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so mnenja, da se zakon o gospodarskih javnih službah v lokalnih skupnostih tolmači zelo široko, pri čemer se opirajo na 18. člena zakona, v katerem je zapisano, »da lokalna skupnost ustanovi javni gospodarski zavod za opravljanje ene ali več gospodarskih dejavnosti, kadar se v celoti izvajajo kot neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva samostojno organizacijo izven uprave ali lokalnih služb«. Tako pa lokalne skupnosti ustanavljajo javna podjetja za gospodarske dejavnosti, ki jih drugi subjekti na trgu opravljajo profitno, kar ima za posledico nelojalno konkurenco javnih podjetij drugim podjetjem, ki se z opravljanjem določene gospodarske dejavnosti preživljajo. Javna podjetja izvajajo normalne tržne dejavnosti in ne samo javnih nalog. »Ugotavljamo, da gre za izrabo občinske oz. lokalne moči na trgu
ter posledično pridobivanje in opravljanje določenih del brez razpisov. V različnih lokalnih skupnostih tako že dalj časa zaznavamo opravljanje predvsem naslednjih dejavnosti v okviru javnih podjetij: slikopleskarstvo, zidarstvo, kamnoseštvo, vzdrževanje zelenic, cvetličarstvo, električna dela, vzdrževanje in drugo. Navedeno pomeni za naše člane nelojalno konkurenco, saj gre za javna podjetja, ki na nelojalen način konkurirajo na trgu in navedena dela tudi opravljajo z osnovnimi sredstvi, ki jih kupijo občani in nato z njimi konkurirajo občanom, ki opravljajo komercialno dejavnost. Zasledimo pa tudi, da se za taka dela angažira strokovno nepodkovane osebe, ki so nezaposlene in prijavljene na Zavodu za zaposlovanje, angažira pa se jih tudi v okviru javnih del,« še ugotavljajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer želijo zaščititi svoje člane. Zato pozivajo državo, da ustrezno ukrepa in nemudoma prekine to škodljivo prakso lokalnih skupnosti.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je februarski poziv OZ Slovenije odstopilo ministrstvu za notranje zadeve, ki naj nastalo situacijo razreši.
Za zdaj pri vseh prijavah, ki so jih prejeli zoper JS Ptuj tako na agenciji za varstvo konkurence kot na tržnem inšpektoratu, kršitev niso ugotovili. Eno od teh prijav, doslej naj bi bile štiri, so prejeli tudi na OOZ Ptuj. Prijavo je avtor podal anonimno, potem ko je
bil udeleženec sestanka lastnikov v bloku na Ptuju. JS naj bi se namreč začele ukvarjati tudi z upravljanjem blokov, na sestanku pa je tudi slišal, da naj bi kmalu začeli izvajati še pleskarska, keramičarska, parketarska, zidarska, elektro in druga dela. »To pa pomeni, da bodo z 'našim' denarjem konkurirali vsem nam, samostojnim podjetnikom, ki si s trdim delom služimo svoj kruh, hkrati pa dajemo službe našim zaposlenim,« je ogorčen anonimni prijavitelj. »Gre za nelojalen način konkuriranja občinskega podjetja zoper nas vse, podjetnike, ki redno plačujemo davke! Kako naj mi navadni samostojni podjetniki konkuriramo taki politiki?« se še sprašuje podjetnik. »Občina bi morala ustvarjati pogoje za razvoj podjetništva, ne pa mu konkurirati!«
V JS Ptuj zatrjujejo, da pri upravljanju večstanovanjskih stavb želijo vzpostaviti predvsem kakovostno upravljanje, s katerim lahko lastnikom v večstanovanjskih stavbah prihranijo veliko denarja. Kot pravi Alen Hodnik, se stanovalci lahko vedno čisto sami odločijo, da omenjena dela opravlja nekdo drug.
Nismo
nasprotniki JS Ptuj, mora pa se vedeti, kaj kdo lahko
»Nismo nasprotniki JS Ptuj, naj pa se ve, kaj kdo lahko dela,« poudarja predsednik
OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič. »Ko iščejo podizvajalce, naj jih ne iščejo na podlagi nekih 'čudnih' referenc, da so imeli na primer v nekem obdobju kanalizacijskih del za 50.000 evrov, v drugih za 30.000 evrov, kar v teh primerih ne more biti drugo kot vnaprejšnje protežiranje že 'znanih' podizvajalcev. Vsak, ki ima registrirano dejavnost, zaposlene strokovne delavce in opremo, bi moral imeti možnost, da se prijavi na razpise, ki jih objavlja občinsko podjetje, ne pa da se jih omejuje z nekimi referencami, ki so vse prej kot logične. Najbolj pa moti dejstvo, da si javna podjetja na račun koncesije pridobijo toliko in denarja za vzdrževa-
Uvodnik
nje cest, parkov, vodovodnega omrežja, s katerim si kupujejo službene stroje, avtomobile in drugo ter z njimi opravljajo tržno dejavnost. Obrtniki, ki si morajo opremo kupiti s svojim denarjem, pa jim v nobenem primeru ne morejo konkurirati. Ali si na trgu ali si koncesionar, drugega ne more biti, ali opravljaš eno ali drugo. To bi bilo najbolj pošteno. Če bi bilo tako urejeno, se z zdajšnjimi problemi ne bi srečevali. V tem trenutku preko naše krovne organizacije pridobivamo pravna mnenja. Ko jih bomo pridobili, bomo morali glede na zahteve članov ukrepati," še izpostavlja Janžekovič.
MG
Novinarji ne pišemo grdo, pišemo le o grdih rečeh, ki jih nekateri počnejo
Večkrat se je kdo od kolegov novinarjev na tem mestu že razpisal o odzivih na naše pisanje. Vse bolj se zdi, da raziskovalno novinarstvo ni po godu mnogim lokalnim šerifom, ki so morda bili v preteklih letih z novinarji vajeni drugačnega dela, kakršni koli način je že to bil, oziroma ponekod še zmeraj je. Opažam, da nekaterim še zmeraj ni jasno, da smo novinarji v službi javnosti in ljudi, ne pa njihovi predstavniki za odnose zjavnostmi. Čeprav bi jim nekateri radi »prodali« le lepe novice, si javnost zasluži vedeti vse. In to je tudi naše vodilo. Ne zanimajo nas barve, niti katere koli druge karakteristike, zanimajo nas izključno delo in rezultati. In kot da je to nekaj neobičajnega, vse pogosteje naletimo na negativen odziv. Pa ne od bralcev, da ne boste mislili. Vsakodnevno od njih prejemamo pohvale in kritike od tistih, ki aktivno delujejo na vodilnih položajih, bodisi občin, javnih zavodov, podjetij, šol in podobno. Od tistih, ki so še do nedavnega mislili, da so nedotakljivi in da imajo novinarje na »svoji strani«. Na nikogaršnji strani nismo, smo le na strani poštenja in pravice in tam bomo tudi ostali. Še naprej bomo opozarjali in zastavljali za nekatere morda nadležna vprašanja, zato apel vsem, delajte pošteno, pa se ne bomo grdo gledali!
Z vso prepričanostjo lahko rečem, da so novinarji, ki v preteklosti niso na tak ali drugačen način opozarjali na netransparentno delo v občinskih upravah, državnih službah in podjetjih, tudi delno sokrivi za nastalo situacijo. Če bi zgodbe, ki jih razkrivamo danes, razkrili že pred desetimi leti ali več, bi si morda prihranili precej časa, verjetno pa tudi zajetne vsote denarja, ki je iz tega razloga odplaval v zasebne žepe in davčne oaze. V tem primeru bi novinarji danes lahko pisali samo o tem, kako cvetijo zvončki in trobentice...
Patricija Kovačec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 25. marca 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 3
Podravje • Katerim šolam je ministrstvo finančno pomagalo
35 šol denar prejelo, 10 se jih je obrisalo pod nosom
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je konec februarja javnim zavodom s svojega območja zagotovilo del sredstev za prvi obrok izplačila odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij.
Ker so javni zavodi s področja šolstva opozarjali, da za dodatno izplačilo letos nimajo predvidenih sredstev, so vlogo za finančno pomoč naslovili na resorno ministrstvo. Sredstva je prejelo 383 slovenskih osnovnih šol, glasbenih šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami, 19 srednjih šol, dva dijaška domova ter trije raziskovalni zavodi. Večina zavodov je prejela nižji znesek od zahtevanega. Iz območja Spodnjega Podravja, bistriškega in ormoškega konca ter Slovenskih goric je za sredstva zaprosilo 45 zavodov. Med temi 42 osnovnih šol, Šolski center Ptuj, Dijaški dom Ptuj in Gimnazija Ormož. V zahtevanem znesku so sredstva prejele osnovne šole Starše, Žetale, Gorišnica, Juršinci, Majšperk, Podleh-nik, Videm, Velika Nedelja, Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Šmartno na Pohorju, Voličina, Cerkvenjak-Sv. Andraž, Benedikt in dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Med prejemniki sredstev, sicer v znesku, ki je bil manjši od vloženega zahtevka, so osnovne šole Dornava, Destrnik, Hajdina, Kidričevo, Markovci, Mladika in Olge Meglič Ptuj, Cirkulane-Zavrč, Miklavž pri Ormožu, Jesen Tinje, Črešnjevec, Makole, Poljčane, Sp. Polskava, 2. OŠ Slovenska Bistrica, Sv. Trojica, Sv. Ana, Lenart, Jurovski Dol in M. N. S. Slovenska Bistrica ter Šolski center Ptuj. Zavodi, ki sredstev niso prejeli, kljub temu da so za njih zaprosili, so Dijaški dom Ptuj, Gimnazija Ormož ter osnovne šole Du-plek, Breg in Ljudski vrt Ptuj,
Prejeli smo
Foto: MZ
14 šolskim zavodom iz območja regije je resorno ministrstvo v celoti izplačalo sredstva, za katera so zaprosili, 21 zavodom deloma, desetim pa popolnoma nič. 45 izobraževalnih ustanov iz Podravja je na MiZš izstavilo zahtevke v skupni višini slabih 900.000 evrov. Ministrstvo je izplačila odobrilo za 35 zavodov v znesku nekaj manj kot 550.000 evrov.
Središče ob Dravi, Ivanjkovci, Sv. Tomaž, Ormož in Stanka Vraza Ormož.
Zahtevkov za 20 milijonov, odobrena polovica
Vsem slovenskim javnim zavodom, ki sodijo pod okrilje šolskega resorja, je MIZŠ po besedah državnega sekretarja Aljuša Pertinača izplačalo 10,7 milijona evrov, čeprav so zavodi na ministrstvo skupno naslovili za dobrih 20 milijonov evrov zahtevkov. Polovico jih je torej ministrstvo odobrilo. Skupno je izplačilo prvega obroka odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij za vse proračunske porabnike na področju šolstva in izobraževanja znašalo dobrih 25 milijonov evrov. Slabo polovico denarja je torej zagotovilo ministrstvo, preostali del so zavodi izplačali iz lastne bla-
gajne oziroma rezerv. Državni sekretar Pertinač je dejal, da so sredstva zagotovili tistim zavodom, ki so izkazali, da niso imeli zadostnih likvidnostnih sredstev, da bi obveznosti do zaposlenih lahko poplačali. »Zaradi izplačane pomoči bi konec leta na MIZŠ lahko zmanjkalo denarja za plače,« je državni sekretar posvaril ob izplačilu zahtevkov.
Jankovic
napoveduje tožbo
»Ljubljanske osnovne in glasbene šole so prvi obrok poračuna odprave plačnih nesorazmerij pokrile s sredstvi različnih virov, tudi s prispevki ljubljanske občine,« je povedal župan Zoran Jankovic. Po njegovih besedah sedaj pričakujejo, da bo ministrstvo za izobraževanje sredstva vrnilo, v nasprotnem primeru napovedujejo skupinsko tožbo.
Mojca Zemljarič
Nekdanji župan in direktor občinske uprave ravnala v nasprotju z zakonom (2)
KPK ni ugotovila nezakonitega ravnanja v smislu korupcije.
Naslov članka z naslovom »Nekdanji župan in direktor občinske uprave ravnala v nasprotju z zakonom«, objavljen v Štajerskem tedniku dne 11. 3. 2014, vsebine odločitve KPK ne povzema povsem dosledno oziroma celovito. Ugotovitve o konkretnem primeru, št. 06210-311/2012-108 02018 z dne 24. 2. 2014, ki so bile dne 7. 3. 2014 objavljene na spletnih staneh KPK namreč ne ugotavljajo koruptivnih ravnanj v primeru nakupa poslovnih prostorov v Občini Destrnik, kar v naslovu in vsebini članka ni zapisano. Navedeno pomeni, da si ni nihče niti centa pospravil v lastni žep, kar nam je bilo s strani nekaterih političnih nasprotnikov ves čas očita-
no. Vsi očitki zdajšnjega župana Občine Destrnik Vladimirja Vindiša in štirih svetnikov, ki jih je g. Vindiš v izjasnitvi Občine Destrnik glede koruptiv-nosti navedel dne 16. 12. 2013 so padli v vodo. Vedno, v vseh osemnajstih letih, smo imeli za svoje vodilo izključno interes lokalne skupnosti.
Moje ravnanje je bilo vseskozi usmerjeno v dobrobit občanov Občine Destrnik, kar KPK tudi potrdi na strani 14 predmetnih ugotovitev.
Res je sicer, da ugotovitve KPK vsebujejo oceno, da naj v primeru nakupa ne bi bili upoštevani predpisi s področja javnega naročanja. Navedeno oceno še preverjamo, saj je nesporno, da so se moji sodelavci iz občinske uprave pri izvedbi projekta posvetovali s pravnimi strokovnjaki, zato je potrebno
ugotoviti, zakaj pri tolmačenju KPK prihaja do razlik.
Dejstvo pa je, da ni bilo nobene korupcije, kot je ugotovila KPK.
Dejstvo je tudi, da v kolikor z EMGRAD, d. o. o., ne bi zamenjali zemljišč, danes na Destrniku ne bi mogli pripravljati terena za gradnjo vrtca s pomočjo evropskih sredstev. Naj spomnim, za nov vrtec smo si začeli prizadevati že takrat, ko smo v starem delu osnovne šole odprli prejšnji vrtec.
Tudi očitki, ki so vseskozi leteli na to, da je EMGRAD, d. o. o., bil t. i. hišni izvajalec, so neresnični, saj so v Občini De-strnik delo vedno dobili tudi, CP Maribor, CP Ptuj, Mizarstvo Branko Horvat, s. p., Zidarstvo Janez Murko, s. p., Gradis Maibor, Gradbeništvo Korpar, Nizke gradnje Ptuj, VGP Ptuj,
Javni šolski zavodi iz območja Spodnjega Podravja, ormoškega in bistriškega območja ter Slovenskih goric, ki so MIZŠ zaprosili za finančno pomoč za izplačilo prvega obroka tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Z roza barvo so označeni zavodi, ki so sredstva dobili izplačana v celoti, z modro pa tisti, katerim je bil zahtevek izplačan deloma. Z zeleno barvo so označeni zavodi, ki po mnenju MIZŠ do izplačila niso bili upravičeni.
Šola / zavod	Zahtevek (€)	Izplačano (€)
OŠ Starše	21.609,73	21.609,73
OŠ Žetale	12.374,51	12.374,51
OŠ Gorišnica	23.310,15	23.310,15
OŠ Juršinci	17.739,20	17.739,20
OŠ Majšperk	18.693,79	18.693,79
OŠ Podlehnik	10.966,30	10.966,30
OŠ Videm	27.001,41	27.001,41
OŠ Velika Nedelja	20.765,24	20.765,24
OŠ Poh. odreda Sl. Bistrica	33.193,15	33.193,15
OŠ Šmartno na Pohorju	7.359,81	7.359,81
OŠ Voličina	11.052,77	11.052,77
OŠ Cerkvenjak-Andraž	21.510,03	21.510,03
OŠ Benedikt	15.118,53	15.118,53
OŠ Ljudevita Pivka	15.476,98	15.476,98
OŠ Dornava	19.053,72	9.282,72
OŠ Destrnik	17.821,93	15.443,59
OŠ Kidričevo	24.268,28	4.841,66
OŠ Hajdina	19.067,23	17.813,45
OŠ Markovci	16.603,57	6.477,24
OŠ Cirkulane-Zavrč	22.216,75	5.396,08
OŠ Olge Meglič Ptuj	22.561,51	11.889,90
OŠ Mladika Ptuj	24.258,52	9.509,19
OŠ Miklavž Ormož	12.978,79	1.812,79
OŠ Jesen Tinje	7.881,14	4.386,81
OŠ Črešnjevec	11.232,37	7.358,04
OŠ Makole	11.059,38	9.505,48
OŠ Poljčane	17.943,61	11.203,12
OŠ Sp. Polskava	22.576,26	10.062,26
2. OŠ Slov. Bistrica	20.220,31	19.804,06
OŠ Sv. Trojica	10.978,20	5.746,20
OŠ Sv. Ana	14.041,22	6.633,84
OŠ Lenart	24.137,92	5.194,59
OŠ Jurovski Dol	12.869,74	12.227,41
OŠ M.N.S. Slov. Bistrica	11.818,35	6.527,68
Šolski center Ptuj	115.907,59	106.601,59
OŠ Duplek	18.859,58	0
OŠ Ljudski vrt Ptuj	40.850,52	0
OŠ Breg Ptuj	13.137,12	0
OŠ Središče ob Dravi	10.535,38	0
OŠ Ivanjkovci	9.540,39	0
OŠ Sv. Tomaž	11.817,02	0
OŠ Ormož	21.491,15	0
OŠ Stanka Vraza Ormož	7.729,66	0
Dijaški dom Ptuj	1.902,77	0
Gimnazija Ormož	6.803,46	0
SKUPAJ:	858.335,04	543.889,30
Vir: MIZS, marec 2014
Epson, EMGRAD, d. o. o., GP projekt Ptuj, Gradnje Destrnik, Elektro-inštalacije Jože Zelenik, s. p., Miks, d. o. o., Asfalti Ptuj in lahko bi še našteval ...
Pred lokalnimi volitvami oktobra 2010 se je zgodil največji diskreditacijski napad name in našo Svetniško skupino SLS dotlej, na letakih in v lokalnem časopisu Občan. Nisem pričakoval, da se bo ta napad lokalnega SDS, za katerim stoji
evropski poslanec Milan Zver, ki je bil takrat predsednik Občinskega odbora SDS Destrnik, in njegova hči, ki je svetnica v Občinskem svetu Občine Destrnik, stopnjeval tudi danes na škodo občanov, ki bi sicer že lahko uporabljali trgovino, pošto in seveda imeli tudi nekaj novih delovnih mest.
Dejstvo je, da objekt danes na Destrniku stoji, in skrajni čas je že, da se ta objekt spravi v
delovanje. Zato pozivam župana Vladimirja Vindiša, naj stvari čim prej uredi tako, da bodo čimbolj gospodarne za občino. Po objavljeni ugotovitvi KPK, da ni bilo koruptivnosti, pa pričakujem, da se bo v prihodnje vzdržal tudi protipravnih napadov name, saj so ti očitno neutemeljeni in ne koristijo občanom Občine Destrnik.
Franc Pukšič, poslanec SLS
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 25. marca 2014
Ptuj • Začetek bralne značke za odrasle 2014
Letošnji naslovi so živalski
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju je bila 20. marca, na dan sreče, priložnostna slovesnost z literarno-glasbenim večerom v počastitev svetovnega dneva poezije, z gostoma Tonetom Kregarjem in Jernejem Dirnbekom iz zasedbe Mi2, velikima mislecema, pesnikoma in glasbenikoma, ki imata tudi velik smisel za humor in aktualna družbena dogajanja.
To je bila hkrati tudi uvodna prireditev, s katero so popeljali v začetek bralne značke za odrasle 2014 v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, ki jo v tej knjižnici že tradicionalno vodita Liljana Klemenčič in Jožica Sajko. Začetek bralne značke za odrasle vedno sovpada z začetkom pomladi, povezujejo pa ga tudi s svetovnim dnevom poezije. Letošnja osrednja tema so živali, novost je tudi število naslovov, za pridobitev bralne značke in knjižne nagrade bo treba prebrati najmanj sedem knjig.
Na seznamu je 20 knjig, veljajo pa tudi druga dela navedenih avtorjev in drugi knjižni naslovi, ki se navezujejo na
živali. Izpolnjeno zgibanko	Foto: črtomir Goznik
bralne značke za odrasle 2014 z uvodne prireditve ob začetku bralne značke za odrasle 2014, ki so jo posvetili prihodu pomladi in je treba vrniti do 7. novembra svetovnemu dnevu poezije.
letos. Ob podatkih bralca je treba navesti tudi naslove prebranih knjig in zapisati misel ali dve, tudi tri o knjigi ali iz nje, ki je posameznega bralca najbolj navdušila.
Direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjaž Neudauer je ob tej priložnosti citiral besede generalne direktorice Une-sca ob letošnjem svetovnem dnevu poezije, ki je med drugim povedala, da je poezija kot globok izraz človekovega duha in kot univerzalna umetnost, orodje dialoga in združevanja. Poezija promovira medkulturni dialog in razumevanje med ljudmi, saj omogoča dostop do avtentične izraznosti jezika.
Lani so se bralci v okviru bralne značke za odrasle ukvarjali z angeli, metaforiko, nezemeljskimi stvarmi. Z romanom Grivaski vojak se spominjamo stoletnice začetka I. svetovne vojne, z izbiro knjige Frana Erjavca Domače in tuje živali v podobah se spominjamo 130-letnice njegovega rojstva, seznam letošnje literature bralne značke za odrasle pa se začenja z izvirno slovensko knjigo, ki je v slovenskem prostoru sicer zelo zanemar-
jena, Simboliko živali Tineta Germa, je na letošnje živalske naslove knjig spomnila Liljana Klemenčič.
Literarno-glasbenega večera se je udeležila tudi predsednica Bralne značke Slovenije dr. Dragica Haramija. Bralna značka za otroke je bistveno starejša kot bralna značka za odrasle. Letošnja sezona se konča 2. aprila na svetovni dan mladinskih knjig. Liljana Klemenčič, vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, ki je bila pred več kot petnajstimi leti tudi ena od pobudnic bralne značke za odrasle v Sloveniji, je postala tudi članica odbora bralne značke Slovenije in bo pomagala, da bo bralna značka za odrasle zaživela po vsej Sloveniji, je udeležencem uvodnega večera bralne značke za odrasle 2014 na Ptuju med drugim povedala Dragica Haramija. „Ni res, da slovenski otroci ne berejo, kar 70 odstotkov jih bere za bralno značko. To je zelo velika številka, 150 tisoč mladih bralcev vsako leto. Želim vam vse dobro, saj branje je potovanje in potujte čim več."
MG
Dornava • 25. redna seja občinskega sveta
Realizacija proračuna krepko pod načrtovano
Občinski svet v Dornavi je v minulem tednu na 25. redni seji občinskega sveta med drugim obravnaval zaključni račun proračuna za lansko leto. Po zaključnem računu so bili proračunski prihodki in odhodki za 1,6 milijona evrov nižji od načrtovanih.
Po sprejetem proračunu za leto 2013 je bilo načrtovanih za 3,7 milijona evrov prihodkov in odhodkov. Realizacija je bila slabih 60 odstotkov, v višini 2,1 milijona evrov. Kot je na seji pojasnil župan Raj-ko Janžekovič, je realizacija nižja zaradi zamika državnih nakazil za izvedbo projektov, ki so financirani s sredstvi EU in proračuna RS. Med drugim sta to gradnja vaško-kulturne dvorane v središču občine in ureditev komasacijskih cest. Med največjimi prihodki proračuna v letu 2013 v občini Dornava je bila dohodnina v znesku 1,6 milijona evrov (odstopljen vir občinam). Dobrih 63.000 evrov je občina pobrala nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, 30.000 evrov je bil prihodek iz naslova komunalne takse, dobrih 200.000 evrov so znesli tako imenovani nedavčni prihodki; med temi udeležba na dobičku in dohodnini od premoženja, najemnine... Drugih nedavčnih prihodkov je bilo
152.000 evrov. V to postavko sodi tudi obračun komunalnega prispevka, ki ga je občina Dornava v letu 2013 zbrala dobrih 28.000 evrov. Za prodana stanovanja in zemljišča je občina iztržila 69.000 evrov. Trans-fernih prihodkov, med katere med drugim sodijo prejeta državna in evropska sredstva, je bilo 175.000 evrov, čeprav so jih načrtovali skoraj milijon evrov in pol. »Večnamenski kulturni center v Dornavi smo začeli graditi s časovnim zamikom, zato se je zamaknilo tudi izplačilo situacij. Prav tako je država komaj letos nakazala denar za komasacijske ceste. Da smo uspeli sproti plačevati izvajalce, smo najeli kratkoročni premostitveni kredit v višini 307.000 evrov,« je pojasnil župan Janžekovič. Na odhodkovni strani proračuna so najvišje postavke pri investicijah, servisiranju dolga za naložbe iz preteklosti, izobraževanju in šolskih prevozih, izdatkih za vzdrževanje cestne in komunalne infrastrukture, re-
Foto: MZ
Kar nekaj točk dnevnega reda četrtkove seje dornavskega občinskega sveta je bilo finančne narave: potrjevanje cen storitev ravnanja z odpadki, cen oskrbe s pitno vodo, seznanitev z zaključnim računom ...
gresiranju oskrbe v domovih za ostarele, doplačilu storitev varstva otrok v vrtcu ter sofinanciranje javnih zavodov in
drugih izvajalcev. Med odhodki je 46.000 evrov namenjenih poplačilu polovice odškodnine podjetju Meltal.
Poleg zaključnega računa, s katerim se občinski svet samo seznani, so na minuli 25. redni seji v Dornavi obravnavali in
potrdili ceno izvajanja storitev ravnanja s komunalnimi odpadki in ceno oskrbe s pitno vodo. Vodja policijskega okoliša Samo Turčin je navzoče seznanil s trendi varnostnih pojavov na območju občine Dornava v letu 2013. Sprejeli pa so tudi letna programa športa in kulture, ki bosta podlaga za objavo razpisov, na katere se bodo društva lahko prijavila.
Mojca Zemljarič
Destrnik • Čistilna akcija
Iz leta v leto manj smeti
Sončna sobota je bila v številnih krajih v znamenju čistilnih akcij. Tako je bilo tudi v občini Destrnik, kjer akcijo izvedejo vsako leto.
Vsakoletna čistilna akcija, ki znatno prispeva k urejenosti občine, poteka v vseh 17 vaseh občine in združi vse generacije, vsa leta pa aktivno sodelujejo tudi lovci Lovske družine Destrnik. Kot nam je zaupal župan Vladimir Vin-diš, ki se je akciji pridružil v domačem Placarju, vsako leto ugotavljajo, da je smeti in odpadkov, odvrženih v naravi, vse manj. Kljub dobri osveščenosti pa je bilo po vsej občini nabranih za približno eno tono odpadkov. Šlo je v glavnem za odpadno embalažo, plastenke in konzerve, ni pa bilo kosovnih odpadkov. Največ smeti so nabrali ob glavni cesti Ptuj-Lenart, kjer se jih tudi vsako leto nabere največ. Čeprav se od časa do časa pojavi kakšno novo divje odlagališče, takšnega letos na srečo niso našli. Po besedah župana so občani na tovrstna odlagališča precej občutljivi in pristojnim sproti sporočajo lokacije novonastalih divjih odlagališč. Očitno pa so dobro sprejeli
tudi nov način zbiranja in sortiranja odpadkov, s čimer se v veliki meri prepreči odlaganje v naravo. »V naši občini je osveščenost glede varovanja okolja zelo velika. Za to so najbolj zaslužni vsi občani, ki na
tem področju največ naredijo sami. Lani smo prešli na zbiranje odpadkov od vrat do vrat, kar je odlično sprejeto pri ljudeh. Ne samo, da se odpadki sortirajo in zbirajo tam, kjer nastajajo, s tem se prepreči
tudi odlaganje v naravo na divja odlagališča. Res pa je, da se še vedno najdejo posamezniki, ki ne čutijo potrebe, da svoje odpadke zberejo in poskrbijo za njihov odvoz, pač pa jih odvržejo ob cesti, pri pokopališču ali na zbirnem mestu za steklo,« je po končani čistilni akciji povedal župan Vindiš in dodal, da z udeležbo na čistilnih akcijah občani prispevajo k ozaveščanju vseh, predvsem mladih, glede pravilnega odlaganja odpadkov.
Patricija Kovačec
Foto: arhiv Občine Destrnik
Sobotna čistilna akcija je združila staro in mlado. Skupaj so naredili nekaj dobrega za okolje, v katerem živijo.
torek • 25. marca 2014
Podjetništvo
ŠtajerskiTEDHlK 5
Slovenija, Podravje • Rešitve regijskih odlagališč
Kdo bo koga ali kdo je močnejši
Jeseni lani smo v Štajerskem tedniku podrobno predstavili situacijo o prihodnosti sistema ravnanja s komunalnimi odpadki na območju regije.
Odlagališče Dobrava v Ormožu ima dovoljenje za obratovanje do konca leta 2015. Kot napoveduje ormoški župan Alojz Sok, bodo na podlagi sodelovanja z zasebnim investitorjem na lokaciji nekdanjega glinokopa poskušali zgraditi nov regijski center za ravnanje z odpadki z letno kapaciteto predelave 15.000 ton mešanih komunalnih odpadkov.
Ormož v regiji trenutno največji smetarski dobičkar
KP Ormož kot izvajalec GJS za tono odloženih odpadkov na odlagališču Dobrava zaračunava 82,6 evra. Poglejmo razrez cene. 35 evrov je strošek za sanacijo odlagališča (prihodek občine Ormož). 16,67 evra je strošek najemnine za uporabo javne infrastrukture (prihodek občine Ormož). 30,93 evra je strošek izvajanja GJS odlaganja mešanih komunalnih odpadkov (prihodek KP Ormož). Za tono odloženih odpadkov znaša okoljska dajatev 11 evrov. Tudi ta dajatev se preko Carinskega urada steka v proračun občine Ormož. Po toni odloženih odpadkov na odlagališču Dobrava je prihodek občine Ormož glede na navedene zneske 62,67 evra. V skladu z IPPS-dovoljenjem se od lanske pomladi do konca leta 2015 sme na odlagališču Dobrava odložiti 50.000 ton ostankov mešanih komunalnih odpadkov. Ob predpostavki, da bodo dovoljene kapacitete odlagališča uspeli zapolniti, bi občina Ormož iz tega naslova v treh letih (2013-2015) beležila prihodke v višini dobre tri milijone evrov. Prihodek KP Ormož za GJS odlaganja odpadkov za količino 50.000 ton odloženih odpadkov bi znašal dober milijon evrov in pol.
Poleg sredstev, ki naj bi jih bila do konca leta 2015 samo iz naslova odlaganja odpadkov deležna občina Ormož, velja omeniti še namenska sredstva, ki so jih občani in pravne osebe od leta 2004 do aprila 2013 kot del cene storitve ravnanja z odpadki namensko plačevali za pridobitev novega prostora za odlaganje nenevarnih odpadkov. Po besedah župana Alojza Soka naj bi imeli v občinskem proračunu iz tega naslova za dobra dva milijona evrov in pol denarja. 30 odstotkov teh sredstev naj bi se v skladu z lani sprejetim odlokom namenilo za izgradnjo in obnovo komunalne infrastrukture na območju k. o. Hardek in Ormož. Iz tega namenskega vira bi po besedah župana Soka financirali tudi pripravo dokumentacije za novogradnjo ReCERO Ormož in potem tudi najbrž del same izgradnje.
Foto: MZ
Dejstva so naslednja. Regijski center za ravnanje z odpadki (ReCERO) z napravo za mehansko-biološko obdelavo (MBO) kapacitete 6.000 ton letno se gradi v Slovenski Bistrici. Ker kapacitete centra ne bodo zadostovale potrebam obdelave odpadkov za celotno regijo, preostale podravske občine iščejo druge rešitve. V Sloveniji bosta Podravju najbližji lokaciji regijskih centrov za ravnanje z odpadki Celje in Puconci. Ptuj za gradnjo ReCERO še vedno ni dobil niti sklepa o sofinanciranju gradnje iz evropskih kohezijskih sredstev niti okoljevarstvenega IPPS-dovoljenja, na katerega čaka že slabih sedem let. Glede na situacijo in projekcije Ptuj denarja iz kohezije za gradnjo druge faze odlagališča najbrž ne bo nikoli deležen. Posledično potem lahko izgubi tudi center za ravnanje z odpadki regijskega značaja. Po dosedanjih oziroma trenutnih informacijah naj bi na lokaciji v Gajkah v prihodnje delovala samo zbirni center za komunalne odpadke in kompostarna oziroma obdelava bioloških odpadkov.
Ormož ima denar in lokacijo
Je pa te dni z izjavo o načrtih glede gradnje regijskega odlagališča presenetil župan občine Ormož Alojz Sok. Presenetil zato, ker se je Ormož kot lokacijo za regijsko odlagališče (vsaj v javnosti) v
preteklosti že odpisalo. A so v ozadju očitno potekala dogovarjanja, kako odlagališče v Ormožu ohraniti oziroma ga nadgraditi v objekt višjega ranga. »Potekajo dogovori, načrti so že precej resni. Imamo zasebnega investitorja, ki je v projekt pripravljen vložiti sredstva. Center bi uredili na območju nekdanjega gli-nokopa, zasebni investitor bi bilo Komunalno podjetje (KP) Ormož. Zgradili bi odlagališče, sortirnico in kompostarno. Ocenjujemo, da bi nas naložba stala med osem in devet milijonov evrov, lahko pa tudi kaj manj,« je povedal ormoški župan Alojz Sok. Na vprašanje, od kod bodo zagotovili odpadke, da bo
delovanje odlagališča rentabilno (ob dejstvu, da se jih v treh občinah na ormoškem ne zbere dovolj in da so več ali manj vse slovenske regije že našle rešitve, kam bodo po letu 2015 odpadke odlagale), je župan Sok pripomnil: »Hrvaška je v EU.« Kot je še pojasnil prvi mož ormoške občine, bi bilo treba za rentabilno delovanje ReCERO v Ormožu letno zagotoviti med 15.000 in 16.000 ton ostanka mešanih komunalnih odpadkov. Iz območja treh ormoških občin se jih letno zbere samo okrog 3.000 ton. Denar za gradnjo ReCERO naj bi imeli torej v Ormožu zagotovljen, ReCERO je definiran tudi v občinskem prostor-
skem načrtu. Ni pa znano, ali jim bo država podelila vsa potrebna dovoljenja. »Če ne poskusiš, ne veš,« odgovarja župan Sok.
Ker rokov ne bi dosegli, so od projekta odstopili
Posebna zgodba so odpadki iz območja goriške regije. Lani poleti smo poročali, da se dnevno iz deponije Stara Gora pri Novi Gorici, ki nima okoljevarstvenega dovoljenja, na Ptuj pripelje okrog 50 ton mešanih komunalnih odpadkov. V centru CERO Gajke se odpadki sortirajo, ločijo se lahke in težke frakcije. Po obdelavi se vnovič naložijo in odpeljejo na deponijo v Ormož. Tam se jih odloži za ceno 82,6 evra po toni. K temu je treba dodati še strošek okoljske dajatve, ki po toni odloženih odpadkov znaša 11 evrov. Okoljsko dajatev izvajalec javne službe oziroma koncesionar odvede Carinskemu uradu, ta pa nadalje občini, na območju katere se odpadki odlagajo. Odgovor na vprašanje, kako dolgo se bodo na deponiji v Ormožu odlagali odpadki iz goriške regije, ostaja nedefiniran. Še zlasti po tem, ko se je v javnosti izvedelo, da se sprva načrtovani ReCERO v Stari Gori pri Novi Gorici ne bo gradil. Projekt so zaradi pritožb krajanov, zaradi katerih se dela ne bi uspela izvesti v predvidenem roku, ustavili župani občin severnoprimor-ske regije. »Pritožbe so nastajale predvsem v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja,« je dejal župan Nove Gorice Mitja Trtnik, sicer tudi vodja projekta. Odločitev, da
se od projekta odstopi, je bila za pripravljavce projekta zagotovo zelo težka. Še zlasti zato, ker so za gradnjo 47 milijonov evrov vrednega regijskega centra imeli odobrenih 25 milijonov evrov iz evropskih kohezijskih skladov. Za pripravo dokumentacije in druga pripravljalna dela je 13 severnoprimorskih občin doslej sicer porabilo nekaj manj kot 1,3 milijona evrov.
Koliko centrov Slovenija sploh potrebuje
Po mnenju Direktorata za javne službe varstva okolja in investicij v okolje je bilo v finančnem obdobju 2007-2013 v Sloveniji načrtovanih preveč regijskih centrov za ravnanje z odpadki. »Po oceni države bo že regijski center Ljubljana pokrival polovico vseh slovenskih potreb obdelave komunalnih odpadkov. Glede na ta dejstva župani obžalujejo, da država ni že pred leti regulirala števila regijskih centrov. Tako bi občinam prihranila mnogo denarja in vloženega dela,« je pred dnevi poročal spletni portal RTV Slovenija.
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje je bilo predvideno, da bi v Sloveniji po letu 2015 delovalo devet regijskih centrov za ravnanje z odpadki. Ker goriška regija od namere gradnje odstopa, naj bi jih bilo torej samo osem. Po podatkih Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki je dejansko res, da se bo v Ljubljani gradil center, ki bi glede na kapacitete lahko zadostoval potrebam območja polovice Slovenije. Bo pa gradnja ljubljanskega regijskega centra v primerjavi z drugimi tudi daleč najdražja. Ovrednotena je na slabih 144 milijonov evrov, od tega naj bi bil prispevek EU dobrih 77 milijonov evrov. Gradnja centra na Koroškem je ovrednotena na 25, v Po-dravju (Slovenska Bistrica) na 14, v Zasavju 12, Pomurju 23 in na Dolenjskem na 32 milijonov evrov. Za vse lokacije naj bi prispevek EU znašal predvidoma polovico investicijske vrednosti. Se pa zastavlja vprašanje, ali se bo lahko 25 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev, ki so bila namenjena za gradnjo ReCERO v Stari Gori, počrpalo za kateri drug projekt.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Kaj o prihodnosti ravnanja z odpadki pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje?
»Prioriteta je preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo ločeno zbiranje in reciklaža, šele v zaključku pa obdelava preostanka po ustreznih postopkih, termična obdelava in le minimalno odlaganje. Razmišljanje, da mora imeti vsaka občina svoje odlagališče in da je glavni problem količina odlagalnega prostora, je dokazano zastarelo in napačno. V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in ciljem oblikovanja družbe recikliranja so ukrepi operativnega programa naravnani k čim manjši podpori odlaganja komunalnih odpadkov.«
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 25. marca 2014
Destrnik • S seje občinskega sveta
Kmalu nižji komunalni prispevek
Štiriurna seja sveta občine Destrnik se je tudi tokrat začela v standardnem slogu. Opozicija je predlagala spremembo dnevnega reda, župan in koalicija se nista strinjala, opozicija je zahtevala glasovanje in nato z večino predlog izglasovala. Tokrat je bila ključna točka branje odloka za odmero komunalnega prispevka.
Občina Destrnik je namreč ena izmed tistih, ki po sprejemu občinskega prostorskega načrta v roku šestih mesecev še ni sprejela novega odloka za odmero komunalnega prispevka. Razlog za to tiči v dejstvu, da seje v lanskem letu niso potekale po ustaljenem redu. Zaradi (ne)nakupa poslovnih prostorov se svetniki SLS niso udeleževali sej. Te so bile zaradi njihove odsotnosti nesklepčne. In prav opozicijski svetniki so že v uvodu zahtevali spremembo dnevnega reda. Namesto prvega branja Odloka so tokrat obravnavali le program opremljanja zemljišč. Spremembe dnevnega reda ni razumela Simona Lacko, ki je svoje opozicijske kolege opozorila, naj se zavedajo, da kar počno, ni v dobro občanov, ter da si nihče ne želi ponovitve zgodbe z nakupom poslovnih prostorov in s Komisijo za preprečevanje korupcije.
Zelenko: »Odbor za infrastrukturo še ni videl programa.«
Seja destrniškega občinskega sveta je potekala v standardnem slogu.
Horvat: »Ta odbor nam je v preteklosti naredil veliko škode!«
Da odbor za infrastrukturo še ni videl programa, na podlagi katerega je oblikovan Odlok, je bil argument Branka Zelenka. Soimenjak Horvat pa
mu je zabrusil, da je omenjeni odbor v preteklosti občini Destrnik naredil že veliko škode.
Krovni program in predvidene spremembe Odloka je podrobneje opredelil predstavnik podjetja Oikos, ki ga je za občino Destrnik tudi pri-
pravil. Kar je svetnike najbolj zanimalo, je bila, razumljivo, sprememba v višini komunalnega prispevka. Ta se bo, ko bo Odlok sprejet, znižal za približno 40 %. Če komunalni prispevek v občini Destrnik za hišo s površino 150 m2 in
600 m2 zemljišča ta trenutek stane 4.900 evrov, bo po novem ta znesek zanašal 60 odstotkov prejšnje vrednosti, in sicer 3.100 evrov. Zadovoljstvo nad nižjim zneskom je med drugim izrazila Elizabeta Fras, ki pa je poudarila, da je ta še kljub temu za marsikoga visok. S potrditvijo programa se tako začenjajo postopki za pripravo Odloka. Ta bo sprejet predvidoma v prihodnjih mesecih.
Zavrelo je pri imenovanju članov NS Gradnje Destrnik in NO občine Destrnik
Svetniki so se na tokratni seji med drugim seznanili s predlogom sklepa o določitvi cene za odvajanje in čiščenje voda. Ceno, podobno kot pri ceni pitne vode, sestavljata dve postavki, omrežnina, ki je fiksna, ter storitev, ki je variabilna. Občinski svet lahko na eni izmed prihodnjih sej določi tudi ceno subvencije. Simona Lacko je že tokrat zavzela svoje stališče. Predlagala je namreč čim večje subvencioniranje cene.
Odnosi so se znova malce zaostrili pri imenovanju članov NS Gradnje Destrnik in NO Občine Destrnik. Po tem,
ko imenovanje na prejšnji seji zaradi nepopolne dokumentacije predlaganih ni bilo uspešno, tudi tokrat ni šlo povsem gladko. Za imenovanje člana Nadzornega odbora Občine sta prispeli dve vlogi. Prijavila sta se Klavdija Mar-kež in Franc Selišek, slednji je bil tudi z večino izglasovan. O kandidaturi Mirana Čeha ni bilo ne duha ne sluha. Kljub temu da je bila koalicija prepričana, da ima Markeževa več referenc ter da doslej še ni bila politično aktivna, kar bi ji po besedah svetnice Lackove omogočalo nepristransko in transparentno delo, je znova zmagala volja večine. Zgodba se je ponovila tudi pri imenovanju člana v NO Gradnje Destrnik. Od predlogih Elizabete Fras in Matije Zorca je bil potrjen slednji.
Gradnje Destrnik s še nižjimi cenami
Vodstvo občinskega podjetja Gradnje Destrnik je na osnovi varčevalnih ukrepov pripravilo nov cenik. Po besedah Tomislava Ploja so že obstoječe cene do 30 % nižje od cen iz leta 2009. Predlagane in nato tudi sprejete cene so še za 7 % nižje. Vendar pa omenjeno podjetje po besedah Branka Horvata kljub nizkim cenam ni konkurenčno.
Patricija Kovačec
Ptuj • Ribiška družina v boju za preživetje
Resne težave zaradi enormnih davkov, dajatev in ptic
V Ribiški družini Ptuj, ki je včasih združevala več kot 1000 ribičev, ugotavljajo, da jih je iz leta v leto manj; okoli 270 članov pa poleg ribojedih ptic, ki resno ogrožajo ribji stalež, pestijo še nepredvidene finančne težave, saj morajo poleg vodne koncesije državi plačevati še visok davek na nepremičnine.
Prav zaradi tega je vodstvo RD minulo leto intenzivno iskalo dodatna sredstva in skrbelo za maksimalno racionalno porabo denarja, ki jim ga je na koncu celo zmanjkalo. Kljub težavam jim je sicer z velikimi napori vodstva glavnino zastavljenih nalog uspelo realizirati, za vse pa jim je žal zmanjkalo tako časa kot denarja, čeprav so sami pridelali za okoli 6.000 evrov rib, ki so jih vložili v svoje gojitvene, odprte in lovne vode.
Kljub težkim gospodarskim razmeram so ob angažiranju vodstva in članov uspeli urediti brežine v obeh rogozni-ških ribnikih, v novem ribniku so brežine že dokončane, del brežin so uredili tudi v starem rogozniškem ribniku, za prekritje ribiškega doma, ki so ga načrtovali, pa jim je žal zmanjkalo denarja. Pri saniranju gojitvenih ribnikov so v ribniku Velovlek odstranili nekaj mulja in uredili krmišča, da so lahko pridelali nekaj rib za vlaganje v lovne ribnike, v ribniku Pacinje pa se je žal zataknilo zaradi slabe kakovosti vode, saj tudi po mnenju veterinarske inšpektorice ta ni primerna za vzrejo rib, zato bodo morali počakati, da bo skozi naselje pri ribniku speljana kanalizacija.
Dokaj uspešni so bili tudi na tekmovalnem področju, saj so v minulem letu izvedli več športnih prireditev; od ribiškega tekmovanja veteranov do državne lige posameznikov v lovu rib s plovcem, uspešno so organizirali tudi državno prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo, tekmovanje ZRD Ptuj, družinsko tekmovanje, tekmovanje za Pokal Jama in tekmovanje za pokal občine Videm ter tekmovanje za carja RD Ptuj. S svojimi ekipami so člani RD Ptuj uspešno sodelovali tudi v državnih ligah in bili zelo uspešni, saj so osvojili prvo mesto v državni B-ligi, drugo mesto v državni ligi veteranov, eden od članov RD Ptuj pa je osvojil 14. mesto na svetovnem ribiškem prvenstvu. Ker se zavedajo izobraževanja, je ribiški izpit opravilo devet novih članov, štirje so opravili izpit za ribiškega čuvaja, eden pa je uspešno zaključil izobraževanje za gospodarja. Nekoliko manj so blesteli na ribogojnem področju, saj so imeli težave pri gojenju krapov, kajti pri izlovu se je pokazalo, da so imeli v ribniku Velovlek ogromne količine azijske pseudorazbore. Ta tuja vrsta rib je pojedla večino krme, ki so jo med letom vlagali, zato je za krape, ki jih tam
gojijo, ostalo premalo, tako da so rasli počasneje. Vse resnejše težave imajo tudi zaradi povečanega števila ribojedih ptic, predvsem kormoranov in sivih čapelj, zaradi katerih so nekatera območja vodotokov že skoraj povsem brez rib. A kaj, ko so kormorani in čaplje tako zaščiteni, da jih ne smejo niti plašiti in poditi, kaj šele, da bi dosegli zmanjšanje njihove populacije z odstrelom. »Če bi bilo v naši državi toliko pomorjenih ptic, kot je zadnja leta pomorjenih rib, bi
ornitologi že zdavnaj naredili vsesplošen preplah; za pomor-jene ribe pa ni nikomur mar. Tudi grozljiv podatek, da je 28 vrst slovenskih rib že izumrlo, nikomur ne seže do srca, kaj šele, da bi ukrepali,« je bil kritičen gospodar biriške družine Janez Zemljarič.
Največje težave pa imajo ptujski ribiči zaradi nepredvidenega pomanjkanja denarja, saj so zaradi nepričakovanega plačila davkov na nepremičnine in izpada prihodka od najema bifeja minulo poslovno
leto končali z manjšo izgubo. Zaradi določil zakona o urav-novešenju javnih financ so morali plačati še 4.700 evrov davka za zemljišča, ki so po njihovem mnenju zaradi dejstva, da so pod vodno gladino, močno precenjena. Tako hudo je bilo, da so mesec dni pred koncem lanskega leta ostali celo brez vseh sredstev, zato so bili prisiljeni najeti kredit. Ker so trdno prepričani, da so odločbo za izjemno velik davek na nepremičnine prejeli neupravičeno, so prek
Foto: M. Ozmec
Predsednik RD Ptuj Zvone Petek: »Poleg enormnih zneskov za plačilo davkov na nepremičnine moramo državi plačevati visok prispevek po koncesijski pogodbi ter vodni prispevek.«
pravne zastopnice že vložili pritožbo in trdno upajo, da bo ta nenačrtovan strošek v veliki meri povrnjen. Zaradi izjemne škode, ki so jo utrpeli zaradi poginulega ribjega zaroda v poplavah leta 2012, so prek pravne zastopnice vložili tudi odškodninski zahtevek za povrnitev nastale škode, ki je bila ocenjena v višini 152.000 evrov. Po tihem upajo, da bodo od povzročiteljev poplav, ki so že nekaj časa znani, iztržili vsaj okoli 100.000 evrov, sicer bo njihovo letošnje poslovanje ogroženo. Poleg že omenjenih enormnih zneskov za plačilo različnih davkov morajo namreč državi že nekaj let plačevati razmeroma visok prispevek po koncesijski pogodbi za upravljanje z vodami na svojem območju, poleg tega pa morajo plačevati še vodni prispevek ter nekatere druge dajatve. Če letos ne bodo dosegli znižanja vseh dodatnih in nepredvidenih stroškov, se bojijo, da se bodo težko prebili do konca leta. Zato so med nalogami za letošnje leto, poleg pridobivanja novih članov, na prvo mesto postavili prizadevanja za pridobivanje dodatnih finančnih sredstev, saj se zavedajo, da gre za preživetje.
M. Ozmec
torek • 25. marca 2014
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 7
Ptuj • Prodaja občinskega premoženja
Ali elitni lokal prodajajo pod ceno
S seznama okrog dvajsetih praznih lokalov v lasti MO Ptuj, ki jih ta vsak mesec na novo ponuja v zasedbo, naj bi črtali najelitnejšega s tega seznama, nekdanji Murin lokal na Mestnem trgu 4. Tega naj bi po izhodiščni vrednosti v višini 131 tisoč evrov, ki jo je izdelala pooblaščena ocenjevalka nepremičnin, na razpisu z javnih zbiranjem ponudb prodali najugodnejšemu ponudniku, če bi mestni svetniki tudi potrdili sprejeti program ravnanja s stvarnim premoženjem MO Ptuj.
A se je zataknilo v odborih mestnega sveta, zlasti še v odboru za finance, ki ga vodi Helena Neudauer, ter v odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, ki ga vodi Miran Meško. Prodajo pa so potrdili v odboru za gospodarstvo. Sejo, na kateri so odločali o tem, je vodil podpredsednik odbora Peter Pribožič, ki je povedal, da izhodiščna cena še ne pomeni, da bo po tej ceni lokal tudi prodan, prodali naj bi ga neugodnejšemu kupcu, predvidena prodaja pa tudi v ničemer ne pritrjuje temu, da je kupec tega lokala že vnaprej znan, zato tudi „takšna izhodiščna cena". V odboru za finance so združili obravnavo sklepa o spremembah sklepa o določitvi vrednosti nepredvidenih pravnih poslov, ki niso zajeti v načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem MO
Ptuj za leto 2014 in posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem, v katerem je zajeta prodaja poslovnega prostora na Mestnem trgu 4 na Ptuju, ker sta medsebojna povezana, sprejem obeh pa so zavrnili. Ugotovili so, da je že v načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem MO Ptuj za letos razlika med pridobivanjem nepremičnega premoženja in razpolaganjem z njim okrog milijon evrov, kar tudi pomeni, da se lahko vrednost nepremičnega premoženja v lasti MO Ptuj s prodajo tega lokala še zmanjša, zato je ta prodaja nesprejemljiva. Nesprejemljiva pa je tudi izhodiščna vrednost za kvadratni meter tega poslovnega prostora v višini 754,16 evra. To pa toliko bolj, ker gre za poslovni prostor, ki je na odlični lokaciji in se sedaj tudi na novo ureja. Po-
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanjega Murinega lokala na elitni lokaciji, na Mestnem trgu, za zdaj še ne bodo prodali.
manjkljiva pa je tudi obrazložitev ekonomske utemeljenosti prodaje lokala na Mestnem trgu 4 na Ptuju,"da se s predvideno prodajo pričakuje pozitivni ekonomski učinek, ki bo prispeval k hitrejšemu razvoju MO Ptuj". Tako v odboru za gospodarstvo tudi predlagajo, da je pred morebitno prodajo tega prostora sprejeta odločitev o tem, kateri poslovni prostori so strateškega pomena za MO Ptuj, na teh bi morala obdržati lastninsko pravico, prav tako pa bi se morala natančno določiti tudi namenska raba posameznih objektov v starem mestnem jedru. Gre za strateško mestno območje, kjer se ni mogoče poigravati z vsebino, pristajati na to, da bo prvo leto namen še spoštovan, potem pa bi se lahko po mili volji novega lastnika spreminjal.
Načrtovano prodajo elitnega lokala na Mestnem trgu 4 na Ptuju bodo glede na deljena mnenja in dvome v višino izhodiščne vrednosti nepremičnine ustavili. Po neuradnih podatkih se je za nakup tega lokala, ki ga že skoraj leto dni neuspešno ponujajo v najem (Mura je vrata prodajalne zaprla marca lani), zanimala ena od znanih slovenskih optik.
MG
Ptuj • Zapuščeni objekti
Kdaj bodo odstranili nekdanji Čebela bar?
Na območju Ptuja je kar nekaj objektov, ki so bili postavljeni kot začasni objekti, a še kar nemoteno poslujejo naprej. Takšna sta na Novem trgu paviljonski objekt, v katerem je bila nekoč prodajalna Emone Merkurja Volan, in tudi gostinski objekt PP Gostinstva, ki ga nekateri poznajo tudi pod imenom Baščaršija.
Prostorskih umeščanj oz. novih ureditev za to območje v povezavi z mestno tržnico je bilo v zadnjih obdobjih kar nekaj. Bolj ali manj so ostala na papirju, finančna in gospodarska kriza pa jih je še dodatno prestavila. Tako ni pričakovati, da bi se na tem mestnem območju, na katerem je leta 1972 kot prvi novodobni objekt bila zgrajena blagovnica Mer-cator, v kratkem že otipljivo posegalo. Kot začasni objekt pa je bil na grajski pristavi ob spodnjem grajskem parkirišču postavljen Čebela bar. Ker gre za zemljišče v upravljanju Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož, je leta 1996 takrat še PM Ptuj sklenil pogodbo o namestitvi montažnega objekta, petih miz in klopi, ki bi bil odprt v turistični sezoni, od 1. maja
do 31. oktobra v letu, obiskovalcem muzeja in grajskega griča, da bi se lahko okrepčali. Za njihove potrebe je bil nameščen tudi montažni WC. Kot je povedal v. d. direktorja PM Ptuj-Ormož Andrej Bren-ce, so pogodbo vsako leto obnavljali, najemnik pa si je moral letno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Čebela bar naj bi obratoval vse do odprtja obnovljene grajske konjušnice, kjer naj bi znova uredili gostinski obrat, kar pa se (še) ni zgodilo oz. je vprašanje, ali se bo sploh zgodilo. Najemnik je leta 2012 odpovedal najemno pogodbo oz. Čebela bar zaprl, do danes pa montažnega objekta, klopi in miz ter sanitarij ni odstranil, kljub temu da so ga večkrat pozvali, naj jih že končno
odpravi. V teh dneh ga bodo še enkrat pozvali, sicer bodo prisiljeni iskati druge poti za odstranitev. Na tem območju pa niso moteči samo opuščeni objekti Čebela bara, temveč tudi neurejene garaže ob glavnem objektu grajske pristave, ki tudi sicer ne kaže najboljše podobe. Tik pred sesutjem pa je hiša v Raičevi ulici 9, kjer so prvotno nameravali razstaviti vodovodarsko zbirko oz. priložnostni atelje za gostujoče umetnike.
O objektu Čebela bara smo se zanimali tudi v MO Ptuj, v oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, ki ga vodi Andrej Trunk, saj opuščeni objekti ne glede na to, da stojijo na zemljiščih, ki niso njena last, kazijo podobo mesta. Povedali so, da so bili s tem objektom v „povezavi" le na podlagi vloge lastnika, ki mu je MO Ptuj vsako leto izdajala soglasje za obratovanje v poletni sezoni, in da je zemljišče, kjer stoji objekt, v upravljanju PM Ptuj-Ormož, objekt pa je v lasti N trade, d. o. o., Slomškova 9, ki ga zastopa direktor Niko Krajnc. Na pobudo mestnih svetnikov je bil z dravskega obrežja odstranjen tudi njegov dotrajan dravski splav, ki je v začetku vožnje po Dravi zelo obetal kot kakovostna dodatna vodna ponudba na Ptuju, ki tudi sicer svoje
obvodne lege ne zna dovolj izkoristiti.
Ne glede na začasnost in sezonskost zdaj že nekdanjega objekta Čebela bar na grajski pristavi gre za območje, ki bi takšen lokal še kako potrebo-
Ugotovljeno je namreč, da zaradi manjšega števila varnostnih dogodkov, predvsem pa bistveno manj prijav strank v nočnem času, ni potrebna prisotnost policista v objektu policijske postaje. Na PU Murska Sobota menijo, da je pomembnejše delovanje policistov na terenu v lokalnem okolju kot bivanje na policijskih postajah. Po zagotovilih PU Murska Sobota so policisti obeh postaj kljub reorganizaciji dežurne službe občanom na razpolago še vedno 24 ur na dan. Na PP Ljutomer je dežurni policist v objektu prisoten vsak dan med 5. in 23. uro, na PP Gornja Radgona pa med 6. in 22. uro. Če se občan na ljutomerski ali radgonski policijski postaji
valo, najmanj pa sanitarije in pipo, da bi se lahko gostje, ki prihajajo na to območje, odžejali, če že drugo ne. Avtobusnih gostov ima Ptuj veliko, še posebej v visoki pomladi in jeseni, zanje pa ni najbolje
poskrbljeno. Za avtobuse, ki pripeljejo starejše goste, je parkirišče pod gradom veliko primernejša lokacija, kot je zdajšnje makadamsko parkirišče na Zadružnem trgu.
Očiščenje bližnjega panoramskega griča ni dovolj, da bi bila ta najpogosteje obiskana ptujska lokacija dovolj privlačna za obiskovalce. Večjo urejenost potrebuje tudi grajski hrib, kjer naj bi se že v kratkem lotili tudi čiščenja zaraščenega dela proti dominikanskemu samostanu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Objekt Čebela bar na območju grajske pristave so zaprli že leta 2012, a še naprej stoji.
Prlekija • Reorganizacija dela dežurne službe
v Ljutomeru in Gornji Radgoni prisotnost le še čez dan
Z reorganizacijo dežurne službe na ljutomerski in radgonski policijski postaji (PP) je Policijska uprava (PU) Murska Sobota obe postaji za nočni čas zaprla.
oglasi izven prisotnosti dežur-	godkov pa komandir posame-
nega policista, lahko pokliče	zne PP odredi neprekinjeno
na telefonsko številko 113, v	opravljanje dežurne službe. primeru večjih varnostnih do- NŠ
Foto: NS
Zaradi manjšega števila varnostnih dogodkov, predvsem pa bistveno manj prijav strank v nočnem času, ni potrebna prisotnost policista v objektu policijske postaje.
8 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 25. marca 2014
Videm • 20 let šolske zgradbe
Učenci so zaklad mavrice
Minuli četrtek so z odprtjem učne zgodovinske poti in osrednjo prireditvijo končali večdnevno dogajanje, ki so ga pripravili v čast 20-letnici šolske zgradbe v Vidmu. Praznovanjem so začeli že v sredo, ko so učence popeljali po no-vonastali učni poti kulturnih znamenitosti, si ogledali razstavo z naslovom Po 20-letni poti naše bele šole ter film o videmski šoli med letoma 1991 in 2014.
Učna pot, ki so si jo učenci ogledali že v sredo, uradno pa so jo odprli pred osrednjo prireditvijo v četrtek, je nastajala vse od začetka šolskega leta. Skupaj z učenci 9. razreda sta jo pripravila učitelja zgodovine Polonca Vindiš in Matjaž Klasinc. Pot zajema vse znamenitosti videmske občine. V sklopu praznovanja je bila pripravljena tudi razstava z naslovom Po 20-letni poti naše bele šole, ki skozi slike prikazuje, kako je šolska stavba nastajala in se zadnjih 20 let spreminjala. V sliki in besedi pa je dogajanje med letoma 1991 in 2014 iz obstoječih video arhivov pripravila Aleksandra Vido-vič. V enournem filmu je bilo moč videti, kakšna je bila šola pred gradnjo prizidka. Hodniki so bili ozki in temni, bilo je le 9 učilnic, ena izmed njih se je sredi dneva spremenila v telovadnico. Film prikazuje tudi odprtje prizidka in kasnejšo odprtje telovadnice ter odlomke različnih dejavnosti od takrat do danes, ko šola razpolaga s sodobno opremljenimi učilnicami in telovadnico.
Vabilo na četrtkovo osrednjo prireditev je nosilo posebno simbolno sporočilo.
Učenci OS Videm so goste popeljali po učni poti kulturnih znamenitosti. Na fotografiji pred Vidovo kletjo.
Mavrica in bela šola namreč po besedah ravnateljice Helene Šegula predstavljata simbol pestrosti, barvitosti idej, dejavnosti in dejstva, da je na koncu mavrice zaklad. »To so naši učenci,« je ponosno pojasnila. Na osrednji prireditvi sta nastopila otroški in mladinski pevski zbor, kulturni program pa so obogatili z muzikalom
Alica išče pot domov. Scenarij zanj so v okviru literarne dejavnosti skupaj z mentorico Damjano Hliš pripravili učenci. Vsebina muzikala je poudarila lepote videmske pokrajine skozi štiri letne čase. V izvedbi je poleg številnih mentoric sodelovalo kar 40 učencev. Slavnostna govornica je bila poleg ravnateljice Helene Šegula še
nekdanja ravnateljica Marija Černila, ki je po besedah Še-gulove zaslužna za izgradnjo prizidka. Njene besede so še danes vodilna misel videmske šole: »Želje se izpolnijo z delom in z ljudmi, ki si zaupajo in znajo.« Kulturni program je končal učiteljski pevski zbor s pesmijo Čudoviti svet.
Patricija Kovačec
Kidričevo • 7. humanitarno-zabavna prireditev Veselo na jožefovo
Okoli 1000 evrov za družino Veličkovič
V soboto so v restavraciji Pan pripravili že sedmo dobrodelno prireditev s številnimi glasbenimi in drugimi gosti od blizu in daleč, tudi iz sosednje Hrvaške. Veseli Jožeki bodo del sredstev od prodanih vstopnic letos podarili družini Veličkovič iz Cirkulan.
Kot vsa leta doslej so tudi sedmo humanitarno-zabavno prireditev Veselo na jožefovo uspešno spravili pod streho člani skupine harmonikarjev Veseli Jožeki, ki delujejo kot sekcija Kulturnega društva Franceta Prešerna v občini Videm. Vodja skupine Jožef Hrga je pojasnil, da bodo
tudi letos po 2 evra od vsake prodane vstopnice namenili dobrodelnosti, tokrat bodo zbran znesek namenili družini Veličkovič iz Brezovca v občini Cirkulane, ki jim je eksplozija plinske jeklenke hudo poškodovala skromen dom, o čemer so poročali številni mediji. Javno zahvalo izrekajo
zlatarju Srečku Bedraču za do-nacijo, še posebej pa Francu Visenjaku, ki je vrednost izžrebanega zlatega prstana Zlatarne Bedrač podaril družini iz Cirkulan, za katero so zbirali sredstva. Sicer pa so organizatorji prireditve v zahvalo za dobrodelno gesto Franca Vise-njaka povabili, da bo skupaj s
Foto: M. Ozmec
Tudi sedmo prireditev Veselo na jožefovo so spravili pod streho člani skupine harmonikarjev Veseli Jožeki iz Vidma pri Ptuju.
predstavniki občinske Karitas zbrana sredstva - pričakujejo okoli 1000 evrov - izročili družini Veličkovič.
Na prireditvi, ki sta jo povezovala Tatjana Mohorko in Peter Kirič, so nastopili Trubadurji, učenci OŠ Leskovec, skupina Modras, Novo jutro, ansambel Zagon, Haloški mu-zikanti, Štajerci, ansambel Dinamika, muzikaši Mladi Svetlinčani iz hrvaškega Zagorja, harmonikar Tine Lesjak z Oplotničarji ter pater Janez Ferlež. Poleg tega pa so se številnim obiskovalcem predstavili še aktiv kmečkih žena Dornava, društvo zeli-ščarjev Velikonočnica iz Ptuja z znanim zeliščarjem Stankom Zemljakom, folklorna skupina Bolnišnice Ptuj, Zlatarna Bedrač ter kletar leta 2014 Ivan Kramer. Kot so poudarili organizatorji, bodo kljub kriznim časom to zabavno-huma-nitarno prireditev organizirali tudi v prihodnje, saj med obiskovalci uživa vedno večji ugled, vse bolj pa jo podpirajo tudi številni nastopajoči.
-OM
Pa brez zamere
Abstinent
Vrh Planice, vrh Triglava sije solnce slovensko
Ste bili kdaj v Planici? Jaz ne. Zelo rad bi sicer enkrat šel tja, prisopihal gor na vrh velikanke in preveril, ali je pogled dol res tako zastrašujoč, kot marsikdo poroča in kot je moč slutiti ob pogledu na fotografije panorame, ki se odpira z najvišjega mesta slovenskega smučarskega skakanja. A kot ste morda ugotovili, tega geograf-sko-antropološkega podviga nikakor ne želim opraviti med vsakoletnim zaključkom svetovnega pokala in posledičnim masovnim romanjem v dolino pod Poncami, ki se zgodi ob tem dogodku. Nak, hvala lepa.
Saj ne, da bi imel kaj ekstremnoproti množičnemu zborovanju pod vznožjem planiških skakalnic, a kljub temu obstajata razlog ali dva, ki mi vsakič znova preprečujeta, da bi se na tisti marčevski vikend, ko se tam še zadnjič v sezoni zgosti svetovna skakalna elita, zjutraj ob štirih odpravil od doma in opravil romanje v meko slovenskega letenja po zraku. Pa poglejmo.
Začnimo z dejstvom, da mi nepregledne ljudske množice niso najbolj všeč. Pač, v velikih skupinah ljudi se ne počutim najbolje. Če ta množica še v en glas in na povelje vzklika ter rjove, še toliko manj. Sicer je res, da naj bi pri planiškem rjovenju šlo za športni in ne morda kak politično-mitingaški koncept, a kljub temu mi tovrstno zborovsko izražanje ni kaj blizu. Človek je lahko vesel za uspehe naših športnikov tudi, četekmovanja spremlja preko televizije.
S prvim razlogom je tesno povezan tudi drugi - namreč, zraven organiziranega poskakovanja in tuljenja mi je tuj tudi neki nenapisan, a v ljudski zavesti globoko ukoreninjen imperativ, ki izhaja iz prepričanja, daje Planica slovenska kraljica, in da torej nisi pravi Slovenec, če vsaj enkrat v življenju ne greš tja poskakovati in kričati. Seveda je tole prepričanje zgolj »mlajši brat« še bolj utrjenega, a hkrati podobno neutemljenega postulata, da mora »pravi« Slovenec v obdobju svojega obstoja vsaj enkrat svoje telo spraviti na najvišji slovenski vrh, Triglav. A kolikor se spomnim, v nobenem pravnem aktu ali katerem drugem predpisu ne piše, da mora biti tako. V ustavi, na primer, nikakor ne morem zaslediti člena, ki bi državljanom predpisoval romanje na vrh Triglava in v primeru neupoštevanja grozil z odvzemom državljanskih pravic. A nič ne de - če se naša ustava tolikokrat in tako brutalno krši (naj vas zgolj spomnim na njen drugi člen, ki pravi, daje Republika Slovenija »pravna in socialna država« - a ste že slišali večjo šalo?), najbrž ni prevelikih ovir, da se tudi ljudske vraže ne bi uveljavile kot zakon.
Potem je tukaj seveda alkohol, bolj ali manj stalni spremljevalec športno-navijaških dogodkov pri nas. A da se razumemo, nisem kak kričav nasprotnik kakšnega piva, špricarja ali kratkega. Nisem evforično prohibicijsko nastrojen. Nikakor. Celo nasprotno, celo marihuano bi leagaliziral, čeprav nisem njen reden uporabnik - vsak naj namreč počne to, kar mu paše, saj je vsak odgovoren zase. Seveda, s pomembnim dostavkom: če s tem ne škodi drugemu. In tukaj pridemo do jedra težave: Slovenci namreč ob prevelikih količinah alkohola večinoma postanemo glasni, razgrajaški ali pa občutimo neznansko željo po tem, da smo nadležno in vsiljivo prijazni ter prijateljski, tudi z bolj ali manj popolnimi tujci. Seveda marsikaterega zanese tudi v drugo smer ter želi bolj ali manj znanega prijateljčka zaradi le-temu povsem nepoznanega razloga tudipremikastiti (aufbiks!). Torej, pij, kar in koliko hočeš, kadi, kar in koliko hočeš, ampak prosim ne težiti ali se kvazi prijateljsko sliniti po meni. Hvala lepa.
No, vidite, zato ne hodim v Planico, pa čeprav so mi smučarski skoki kot šport kar pri srcu. Pa tudi Triglav me najbrž še lep čas ne bo videl, čeprav so mi gore zelo všeč.
Gregor Alič
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
torek • 25. marca 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 9
Slovenka Bistrica • Prodaja Granita ni uspela
Granit v stečaju posluje z dobičkom
Bistriški gradbinec Granit, ki je od lani v stečaju, je minuli torek, 18. marca, na prvi javni dražbi zaman čakal na kupca zdravega jedra podjetja. Postavljena izklicna cena je bila 14,3 milijona evrov, a kljub zanimanju za nakup varščine ni vplačal nihče. Rezultat dražbe pa ni presenetil ne stečajnega upravitelja Branka Dordeviča in ne vodje komercialno-tehničnega področja Ivana Kosija.
»Glede na stanje v slovenskem gradbeništvu oziroma bančništvu je bil rezultat dražbe pričakovan in bo najbrž podoben tudi na naslednji dražbi,« je ocenil Kosi. Pri tem pa je del krivde za neuspelo dražbo pripisal tudi državi. »Le kdo bo vlagal v slovensko gradbeništvo v razmerah, ki niso danes nič boljše kot lansko leto, ko smo zabredli v težave?« se je vprašal Kosi.
Dordevič bo po neuspeli dražbi poskušal kar najhitreje izpeljati postopek nove dražbe, tokrat po likvidacijski ceni, ki je ocenjena na dobrih 10,5 milijona evrov, je poročala STA. Predvidoma naj bi bila druga javna dražba izvedena najkasneje do konca junija.
»Če niti druga javna dražba ne bo uspešna, bom skušal najti drugo zakonsko možnost,« je dejal Dordevič. Ni pa pričakovati prodaje Granita po delih, tako kot se je na tretji dražbi prodajal Lip Polj-čane. »Prodaja po delih bi bila za Granit nekaj najslabšega in zagotovo pomeni konec družbe, je prepričan Kosi.
Foto: Mojca Vtič
Prva dražba Granita ni uspela, po mnjenu poznavalcev pa ne bodo uspešne niti naslednje dražbe.
Med pomembnejšimi enotami Granita je kamnolom Poljčane, katerega ocenjena vrednost je nekaj pod devet milijonov evrov oziroma več kot polovica celotne ocenjene vrednosti družbe. »Kamnolom Poljčane je v sedanjih razmerah, ko je operativno-gradbiščni del zmanjšan na minimum, še pomembnejši, kot je bil pred leti, saj sedaj ustvari približno polovico celotne realizacije,« je o pomenu kamnoloma dejal Kosi. Poleg
tega pa naj bi bil, po besedah Kosija, kamnolom v tehnolo-ško-ekološkem smislu eden najsodobnejših slovenskih kamnolomov.
Granit posluje z dobičkom
»Podjetje sicer ves čas posluje pozitivno, pridobiva celo nove stranke. Prejemamo tudi ponudbe dobaviteljev, ki jih redno poplačujemo, pa tudi plače zaposlenim so redne,«
je še dejal Dordevič in dodal, da je zanimanje za vstop v lastništvo Granita v preteklosti že bilo, a za zdaj interesenti očitno še malo kalkulirajo in čakajo na ugodnejšo ceno. Skupno je družba Granit od začetka stečaja 29. julija lani do 28. februarja letos ustvarila 51.099 evrov dobička.
Delujoči del nekdanjega bistriškega gradbinca tako še vedno opravlja posle za stečajnega upravitelja in trenutno zaposluje okoli 60 delavcev.
Trenutno so njihove ekipe prisotne na avtocestnem mostu na odseku Hoče-Slivnica, v prvih dveh mesecih leta so sodelovali pri projektu izgradnje kanalizacije Bukovci-Stojnci, Spodnja Polskava idr. Trenutno z nekoliko znižano zmogljivostjo delajo v beto-narni in kamnolomu, kjer jim ne gre na roke slaba zima, saj imajo na zalogi ogromno neprodanega peska za posip cest. Težava je tudi v tem, da se podjetje zaradi določb zakona ne more prijavljati na javne razpise.
Mojca Vtič, sta
Slovenska Bistrica • Impoi lani z rekordom
Nestabilno stanje v državi krivec nezaupanja poslovnih partnerjev
Slovenskobistriški Impol je imel v minulem letu rekorden obseg proizvodnje in prodaje. Skupina Impol je skupno ustvarila 469,1 milijona evrov prihodkov in dosegli so 14 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo. Kljub rasti proizvodnje pa so zaradi nihanja borzne cene aluminija zaostali na področju finančne realizacije, ki je bila za desetino nižja od načrtovane.
»Uspešno smo ohranili bazo kupcev in povečali količine prodaje izdelkov, s katerimi dosegamo višjo dodano vrednost. Zaradi doseganja dobrih poslovnih rezultatov so bili nagrajeni tudi zaposleni, ki so letos ponovno prejeli 13. plačo,« je dejala tiskovna predstavnica Impola Nina Juhart.
Toda kljub pozitivnemu in dobremu poslovnemu letu, po oceni Impola, so se v enem največjih predelovalcev aluminija v Evropi soočali z vse strožjimi zahtevami kupcev in dobaviteljev. »Razmere pa je še dodatno zaostrovalo dogajanje v slovenski politični sferi. Nestabilno stanje v državi je ustvarjalo nezaupanje pri poslovnih partnerjih. Kljub težavam smo ustvarili dovolj zaupanja, da smo uspeli zagotoviti financiranje poslovanja, obenem pa smo pravočasno izpolnjevali vse finančne obveznosti,« je še zapisala Juhar-tova.
V minulem obdobju so znotraj skupine izpeljali skupaj
za 12,7 milijona evrov dolgoročnih investicij. Predvidoma maja ali junija pa se bo končala naložba v livarno oziroma v srce Impola, kot so dejali v slovenskobistriškem podjetju. Vrednost projekta znaša približno 13 milijonov evrov, začeli pa so ga že v letu 2012. S to naložbo bodo imeli po
besedah dolgoletnega predsednika uprave Jerneja Čokla na voljo cenejše surovine, izdelovali bodo lahko večje količine zlitin, kar jim bo omogočilo tudi višje dobičke. Kot je še povedal, so vsaj za nekaj časa končali velike projekte, saj morajo zdaj te pridobitve tudi izkoristiti. »Impol je v
glavnem prenovljen in to je zdaj treba izkoristiti tudi z odpravljanjem ozkih grl, ki nastajajo. Za slednja bomo letos zagotovo namenili še okoli deset milijonov evrov,« je dejal Čokl.
Sicer pa v Impolu rast proizvodnje načrtujejo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Do leta 2020 nameravajo proizvodnjo na letni ravni dvigniti s trenutnih 180.000 na okoli 216.000 ton predelanega aluminija. Za nadaljnjo rast skupine Impol pa bo treba prestrukturirati tudi obstoječi program, predvsem v smeri višje dodane vrednosti, je še povedal Čoki.
Razloge za optimizem v podjetju vidijo zlasti v nižanju zadolženosti in izboljševanju kapitalske ustreznosti. Impol 2000, d. d., je imel še v začetku lanskega leta 21 milijonov neodplačanega kredita, v tem trenutku pa ima odprto kreditno obveznost za skupno sedem milijonov evrov.
Mojca Vtič, sta
Foto: Impol
Dogajanje v slovenski politični sferi in nestabilno stanje v državi je ustvarjalo nezaupanje pri poslovnih partnerjih. Kljub temu je Impol lani ustvaril skoraj 470 milijonov evrov prihodkov in 14 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo.
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Drmtvo - problemi v raju
Pravijo, da živimo v obdobju problemov, kijih na najbolj grob način čutimo v povezavi z delovnim mestom. V najtežjih stiskah se znajdejo prav tisti, ki ostanejo brez dela, soočeni z vprašanjem, kako preživeti. Težko je dandanes tudi tistim, katerih delovno mesto je vprašljivo, tistim, ki delajo cele dneve, nato pa utrujeni iščejo načine, kako preživeti z zajamčenim dohodkom. Odnosi na delovnih mestih so skrhani. V strahu pred izgubo dela in v boju za razdelitev bornega kriznega kolača se tako in drugače zaposleni grizejo med sabo in renčijo drug na drugega. Tovrstni problemi vplivajo tudi na družinske odnose. Stresne situacije se prenašajo domov in vrti se začarani krog obupa. Kako ga presekati, kje in kako pozabiti na vse probleme? Na kak način se razbremeniti? Za dopust ni denarja. Kam po pomoč? Kje najti novi smisel življenja, ob na primer odhodu v pokoj, in kako vsaj za nekaj časa pozabiti na vse težave? Kako zamenjati okolje in spoznati nove ljudi?
Slovenci se radi združujemo v interesne skupine. Tradicionalno nas druži kultura. DRUŠTVO je lepa beseda in za Slovence značilna oblika združevanja posameznikov s podobnimi interesi. Dolga je tradicija društvenega delovanja gasilcev, lovcev, kmečkih žena. V sodobnem času pa se ljudje združujejo v društva na osnovi zanimanja za vedno širšo paleto raznolikih vsebin. Iščejo sorodne duše z istimi interesi, s katerimi naj bi skupaj ustvarjali, se učili, predvsem pa preživljali prosti čas nasmejani in sproščeni. Člani, združeni v društvu, lažje uresničujejo svoje želje, se povezujejo, organizirajo, delijo znanja. Društvo je mnogim tisti mali raj, kamor zbežiš iz krutega sveta med sebi enake, dobre ljudi, med prijatelje, kjer si vedno zaželen, čeprav nisi idealen. Tam najdeš pomoč, sočloveka, ki te razume in te zna nasmejati. Problemi realnega sveta naj bi ostali zunaj, preden prestopiš društveni prag. In ko se vrneš v svet vsakodnevne rutine, razbremenjen, nasmejan, se zdijo tudi problemi manjši, manj boleči in prihodnost mnogokrat ni več tako črna.
Tako naj bi vsaj bilo. V tem je poslanstvo društvenega dogajanja.
Prelepo je slišati, da bi lahko bilo res. Na žalost se mnogokrat ideja izjalovi. Zato je toliko pomembneje, kdo stoji na čelu društva. Oseba številka ena je predsednik. Gre predvsem za funkcijo in posameznika, ki navzven častno zastopa društvo, ki je sposobno kultivirane komunikacije, verbalne in tudi pisne. Predsednik mora pozabiti nase in skrbeti predvsem za dobrobit članov društva. Za predsednika društva velja isto kot za vse druge vodje družbenih skupin. Če ne znajo prisluhniti in upoštevati želje članov, posameznikov, če ravnajo svojevoljno, jih imenujemo avto-krati, diktatorji. Če radi rečejo: „Tako bo, kot bom jaz povedal in določil, saj sem predsednik!" so na napačnem položaju. Če se trkajo po prsih in jim je edini argument v pogovoru izjava: „Jaz sem predsednik, jaz sem ata društva, tako bo, kot bom jaz povedal, ali pa grem!", ga pustite - naj gre. Predsednik naj bi bil človek, ki probleme, ko se pojavijo, razelektri, morebitne nesporazume med člani gladi, predvsem pa posluša, kaj imajo člani povedati in potem poskrbi, da skupaj pripravijo program delovanja društva, ki bo v zadovoljstvo vseh. Predsednik nikoli ne žali nobenega člana društva. Skrbi za složno delo in sproščeno vzdušje. Ker se v mnogih društvih pojavljajo problemi, ker si nekateri izkrivljeno predstavljajo delovanje društev in vlogo predsednika, bi bilo prav oblikovati »etični kodeks« tudi za društveno delovanje. Nekatera društva so ga oblikovala že sama. Prav pa bi bilo, da bi se lahko člani, soočeni s problemi, pri poskusu razreševanja sklicevali na akt, ki bi bil zavezujoč, če ga seveda društvo ob nastanku sprejme. V etičnem kodeksu bi morale biti, ob mnogih drugih, zapisane tudi zaveze o strpni komunikaciji, resnicoljubnosti, timskem delu in sodelovanju. Zaradi slabih izkušenj iz prakse delovanja društev pa bi moral biti del etičnega kodeksa tudi člen, ki opredeljuje odnose med moškimi in ženskami. Ker če se ima nekdo za „očeta" društva, to še ne pomeni, da lahko zlorablja zaupanje ženskega dela članstva. Nekaterim namreč tudi dandanes ni jasno, da je spolno nadlegovanje širok pojem in da imajo ženske pravico do nedotakljivosti njihovega telesa.
Pa kljub temu, kar pogumno. Trije posamezniki so dovolj, da se lahko društvo ustanovi, trije, ki jih združujejo isti interesi. Pa pazite, koga boste imenovali za predsednika.
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 27. marca, med 16.00 in 17.00.
Davek na nepremičnine
- rešuje državo, prazni naše žepe!
Voditeljica: Majda Fridl
Vprašanja in mnenja pričakujemo na naslovu: mnenia@radio-tednik.si.
10 Štajerski TEDNIK
Kultura in šolstvo
torek • 25. marca 2014
Ormož • Območna revija lutkovnih skupin
Ostržkov dan 2014
Nedavno je v Domu kulture Ormož potekala območna revija lutkovnih skupin, imenovana Ostržkov dan 2014. V polni dvorani se je predstavilo kar pet lutkovnih skupin iz štirih osnovnih šol.
Območno revijo lutkovnih skupin je organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), Območna izpostava Ormož. Kot prva se je predstavila Lutkovna pripravnica Osnovne šole Ormož z lutkovno igro Lakota je najboljši kuhar, avtorice Jane Miličinski. Skupino vodi mentorica Ksenja Šošta-rič. Nastopala je tudi Lutkovna skupina Osnovne šole Središče ob Dravi pod vodstvom Sonje Kosi, ki je odigrala predstavo Semafor in Zima Jane Kolarič. Kot tretja se je predstavila Mlajša lutkovna skupina Osnovne šole Ormož z lutkovno igro Spletna pošast, računalniška miška in telefonski škrat avtorice Marije Švajncer. Skupino vodi mentorica Maja Korban Črnjavič. Na območni reviji, ki jo je povezovala Karolina Putarek, je nastopal še Lutkovni krožek OŠ Sveti Tomaž pod
Foto: Arhiv JSKD OI Ormož
Na območni reviji lutkovnih skupin se je predstavilo, pet lutkovnih skupin iz štirih osnovnih šol, in sicer iz OŠ Ormož, OŠ Sveti Tomaž, OŠ Miklavž pri Ormožu in OŠ Središče ob Dravi.
vodstvom Zvonke Lalič z lutkovno predstavo Pomlad ima skrbi, priredbo Tatjane Kokalj. Kot zadnja pa se je predstavila Lutkovna skupina OŠ Miklavž pri Ormožu, ki je odigrala lutkovno igro Z vlakom naokrog, avtorice Anne Claybourne. Skupino vodi mentorica Petra
Lah. Vse nastopajoče lutkovne skupine je spremljala strokovna spremljevalka Barbara Jamšek, redna članica Lutkovnega gledališča Maribor, ki bo podala strokovno oceno nastopajočih. »Predstave so se med seboj zelo razlikovale, predvsem po tematiki, ki so
jo obravnavale. Vedno manj je didaktičnih tematik in veliko je prepuščenega, da otroci sami interpretirajo,« je dejala strokovna spremljevalka Jam-škova in še dodala: »Kar se tiče lutkovnih tehnik, so bile tri paravane in dve brez. Paravane niso nujne, so pa ena izmed bolj praktičnih scenografij za skriti igralce. Dobro je, da so skoraj vse lutke izdelali sami oziroma pod mentorstvom in da se je to spremenilo od lani, ko je bilo jasno, da so učiteljice in starši izdelovali lutke. Mislim, da je to zelo pomembno in koristno, ne samo za lutkovno predstavo kot rezultat, ampak je veliko pomembnejši ta proces izdelave lutkovne predstave kot pa sama predstava.« Mentorice lutkovnih skupin so ob koncu srečanja prejele priznanja in zahvale za sodelovanje JSKD.
Monika Levanič
Ptuj • Ekonomijada
Učili so se za življenje
Dijaki Ekonomske šole Ptuj so se v začetku meseca udeležili državnega tekmovanja, imenovanega Ekonomijada, ki je v prvi vrsti namenjeno promociji ekonomskih poklicev.
Tekmovanja, katerega organizacijo je prevzel Šolski center Velenje, so se poleg 22 ekonomskih šol iz vse Slovenije udeležili tudi trije dijaki ptujske ekonomske šole.
Kot je povedala mentorica Barbara Bezjak, sicer profesorica slovenskega jezika na Ekonomski šoli Ptuj, tekmovanje ni bilo povsem standardno iskanje znanja. »Gre za tekmovanje, kjer so dijaki oblikovani v mešane skupine dijakov iz različnih koncev Slovenije. Ti
Dijaki drugega letnika Sabina Štuhec, Adriana Petek in Uroš Še- se soočajo z različnimi nal°ga-rod so iz Ekonomijade prinesli eno zlato in dve srebrni priznanji. mi, ki od njih zahtevajo veliko Na fotografiji skupaj z ravnateljico Branko Regvat Kampl.	mero splošne razgledanosti
in iznajdljivosti. Zagotovo je eden izmed pomembnih ciljev tudi povezovanje mladih po vsej Sloveniji. Ne moremo se iti globalnosti izven naših meja, če nismo globalni znotraj Slovenije,« je dejala Bez-jakova in dodala, da je cilj tovrstnih tekmovanj pridobitev kompetenc za karierno pot. Kot predstavniki Ekonomske šole so se Ekonomijade v Velenju udeležili dijaki drugega letnika Sabina Štuhec, Adriana Petek in Uroš Šerod, ki so vsak v svoji skupini dosegli odlično uvrstitev. Tudi sami so potrdili, da so morali na tekmovanju uporabiti splošno znanje ter veliko mero iznajdljivosti v dani situaciji. Kot so spoznali, je branje navodil še kako pomembno. Poleg zlatega in dveh srebrnih priznanj so spoznavali nove kraje in ljudi ter stkali nova prijateljstva.
Patricija Kovačec
Ptuj • Nova parkovna oprema
Klopi za večjo urejenost in prijaznost
V neposredni bližini Doma upokojencev Ptuj so te dni namestili več ličnih klopi.
Investitor je bil Dom, ki je za postavitev potreboval kar zajeten kup dokumentacije, da se ni porušila siceršnja splošna podoba območja, ki bo sedaj zlasti še za stanovalce Doma prijaznejše, saj se bodo na svoji sprehajalni poti lahko tudi odpočili. Zemljišča za klopi je odstopila MO Ptuj, s katero so se tudi dogovorili glede lokacij in same podobe klopi. Dela je izvedlo podjetje GMG, stala pa so okrog sedem tisoč evrov. Doslej so postavili pet klopi, šesta lokacija je pri cerkvi sv. Ožbolta, kjer
pa bodo pri postavitvi morali upoštevati nekatere posebne zahteve.
Kot smo izvedeli, naj bi več parkovne opreme, predvsem pa klopi, postavili tudi na območju mestnega jedra, zlasti še tam, kjer so nekoč že bile. Največ so jih postavili v letu, ko je Ptuj prvič sodeloval v tekmovanju ocvetličenih mest, leta 2002, nakar so ponovno izginile. Nekatere namreč niso bile po godu mestnim gostincem, ker so jih postavili preblizu njihovih teras.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Klopi v Ciril-Metodovem drevoredu
	
	BRALNA
	ZNAČKA
	ZA ODRASLE
	2014 * •
	
Najbrž v	vsej slovenski literaturi v
ni miiosrčnc|icga stavka, kot je ufe Erjavčev:	
»Ako m	i je kaka beteda uila, tega »i ti
kriva, Iji	uba taUJea, ki ti zraven naiu na
kolovratu ifdei z rjavim oieiccm kmalu	
babico kmalu mene po strani zvedavo	
pogledovala.« Tako bo bralec laže razumel.	
kako prisrčno meje presenetilo šele med	
pisanjem	tc knjige odkrito, po freyerju zapisano
L	
ik Gmtcr v Rj jttdclja pl
Tednikova knjigarnica
Simbolika živali
V tej in prihodnjih torkovih Knjigarnicah bodo predstavljene knjige s seznama bralne značke za odrasle 2014. Vabimo vas, cenjeni bralci Štajerskega tednika, da se vi in vaši prijatelji pridružite veliki družini ljubiteljev dobre knjige. Za povrh, če boste izpolnjeno bralno zgibanko (na voljo je v vseh oddelkih Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in na knjižnični domači strani www.knjiznica-ptuj. si) oddali v knjižici do vključno 7. novembra, boste zraven bralnih užitkov
, ,	, ■	1 ••	Njjvam dobre knjige ne uidejo, vabljeni!
nagrajeni z izbrano knjigo na svečanem literarnem večeru sredi novembra. Bralni
seznam zajem 21 knjižnih naslovov, a prebrati jih morate 7. Za osvojitev bralne značke veljajo tudi druga dela navedenih avtorjev, ali knjige po vašem izboru, le da morajo upoštevati tematiko letošnjega bralnega seznama za odrasle. Namreč: v knjižnem naslovu mora biti žival, ime živali, ali se mora knjiga navezovati na živalski svet.
Prva na seznamu zapisana knjiga nosi naslov Simbolika živali in je edino predpisano »neleposlovno delo«, čeprav je njen avtor Tine Germ s svojim poljudno-znanstvenim delom tudi leposlovec.
Dr. Tine Germ (1967) je umetnosti zgodovinar, postdok-torsko se je študijsko izpopolnjeval na Dunaju, v Munchnu in v Londonu. Od leta 1995 je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer predava ikonografijo in vodi seminarje iz evropske umetnosti. Prva njegova poljudna knjiga Simbolika cvetja (Mladinska knjiga, 2002) je zelo priljubljena med Slovenci, enako velja za njegovo drugo poljudno delo Simbolika števil (Mladinska knjiga, 2003), Simbolika živali (Modrijan, 2006) pa sodi med posebej lepe monografske izdaje.
Kot pravi avtor Tine Germ v Predgovoru (str. 5), pisanje knjige o simbolnih pomenih živali ni samo nadvse zanimivo, temveč obenem užitek in veselje (Spodaj podpisana pripominjam, da je prav tako tudi branje te knjige!). Zlasti zato, ker se ob prebiranju starih, včasih hudo zaprašenih besedil vedno znova srečujemo z navdihujočo iskrivostjo človeškega duha. K isi že tisočletja daje opraviti s simbolično pomenljivostjo živalskega sveta.
Knjiga Simbolika živali je namenjena tistim, ki jih zanima prikriti pomen živalskih podob v evropski umetnosti od antike do današnjih dni. Namenjena je radovednežem, ki jim je v veselje brskanje po dragoceni literarni in likovni dediščini minulih stoletij.
Knjiga je likovno bogato opremljena in zajema po abecednem redu razvrščene živali od baziliska (str. 23) na začetku do žerjava (str. 236), skupaj je v knjigi zastopanih 55 živali, na koncu knjige je obsežna bibliografija temeljnih virov in izbor strokovne literature.
Ker se je pravkar začela pomlad in tudi Germov opis lastovke začenja tako: Lastovke prinašajo pomlad, vabimo z odlomkom o lastovki, ki sicer ena sama še ne prinese pomladi, kot prav znani pregovor, k banju knjige Simbolika živali.
Čeprav v Evropi poznamo kar nekaj ptic selivk, so v svetu simbolike lastovice najbolj zanesljivi sli pomladnega prebujenja in hkrati simbol vračanja življenja, novega upanja in življenjske radosti. Tovrstne simbolne pomene omenjajo že antični pisci, ki vedo o lastovki povedati veliko zanimivega. Najpogosteje hvalijo njeno sposobnost, da gradi varna in trdna gnezda, v katerih se mladičem ne more zgoditi nič hudega. Zaradi spretnosti in domiselnosti pri oblikovanju svojega doma je bila lastovka v antiki simbol bistrosti in nadrejenosti. Njena razumnost se kaže v tem, da gnezdi v bližini človeka, kar mladiče varuje pred morebitnimi plenilci. Starim Grkom je bila lastovka simbol starševske skrbnosti, ki se kaže tudi v tem ,da mehko postilja gnezdo, v katerega nanosi perja, dlak in ovčje volne. Odlika, ki so jo antični pisci zelo občudovali, je nenavadno razvit občutek za čistočo. Starši redno čistijo gnezdo in odstranjujejo iz njega iztrebke mladičev, mlade lastovičke pa zgodaj navajajo, da je treba ritko pomoliti čez rob gnezda.
Lastovke so bile v antiki hkrati eden od simbolov pravice, saj naj bi z izjemnim čutom za pravičnost enakomerno razdeljevale hrano med vedno lačne mladiče ...
Lastovičje gnezdo prinaša srečo...
Srečno pomlad želi Liljana Klemenčič
Rokomet
Blizu, a vseeno daleč od točk
Stran 12
Rokomet
Lesjak dosegel odločilni zadetek
Stran 12
Nogomet
Kidričani zamudili izjemno priložnost
Stran 13
Blaž Rola
Izločil 3. in 1. nosilca, klonil šele v finalu
Stran 13
Judo
Pokal Ptuja drugič zapored ostal doma
Stran 15
Dejan Zavec
Na »svobodi«, a z jasnimi pogledi
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 23. krog
Tretjič zapored prejeli tri zadetke
STRELCI: 1:0 Živec (14.), 2:0 Husmani (73.), Majer (81.)
DOMŽALE: Vidmar, Zec, Ho-rič, Janža, Majer (od 83. Jelar), Dobrovoljc, Živec, Parker (od 85. G. Vuk), Aneff (od 64. Požeg Van-caš), Korun, Husmani. Trener: Luka Elsner
ZAVRČ: Bešenic, S. Čeh (od 56. Kurbus), Sambolec, Murko, Dugolin, Šafarič, A. Čeh, Kelenc (od 46. Fuček), Matjašič (od 54. Smrekar), Golubar, Kresinger. Trener: Željko Orehovec.
Po dveh zaporednih porazih so Zavrčani z negotovostjo pričakovali srečanje z Domžalčani, ki so v dveh spomladanskih krogih osvojili 4 točke. Trener Orehovec je v ekipi glede na srečanje z Gorico opravil kar štiri roša-de, tokrat so namesto Kokola, Brlečiča, Težaka in Kurbusa začeli Sandi in Aleš Čeh (prvi se je vrnil po poškodbi), Golubar (odslužil je kazen) in Dugolin.
Aktivni Urugvajec
Zavrčani so vedeli, da jim največja nevarnost preti od Parkerja in Živca, a je tokrat v moštvu Domžal presenetil predvsem Sasha Aneff. Gre za 22-letnega Urugvajca z
Kapetan Zavrča Sandi Ceh se je ni uspel preprečiti.
bolgarskim potnim listom, ki je bil predvsem v 1. polčasu izjemno aktiven in se
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 23. KROGA:
CELJE - OLIMPIJA 0:0; GORICA - RUDAR 0:0;
MARIBOR - KRKA 3:1 (0:1); strelci: Cvijanovič res 91.; Kastrevec 45.;
DOMŽALE - ZAVRČ 3:0 (1:0); strelci: Živec 14. 81.;
TRIGLAV - LUKA KOPER; tekma je bila zaradi prestavljena na kasnejši termin.
47., Mendy 80., Tava-Husmani 73., Majer poplavljenega igrišča
1. MARIBOR	23	14	3	6	51:24	45
2. GORICA	23	11	7	5	41:21	40
3. LUKA KOPER	22	12	4	6	28:23	40
4. RUDAR	23	11	6	6	32:18	39
5. ZAVRČ	23	11	3	9	36:40	36
6. DOMŽALE	23	8	8	7	37:25	32
7. OLIMPIJA	23	9	3	11	28:34	30
8. CELJE	23	6	5	12	18:33	23
9. KRKA	23	5	3	15	17:34	18
10. TRIGLAV	22	4	4	14	21:48	16
Lestvica najboljših strelcev: 12. zadetkov: Mate Eterovič (Rudar), Massimo Coda (Gorica); 10 zadetkov: Jean-Philippe Mendy, Marcos Morales Tavares (oba Maribor); 9 zadetkov: Goran Galešič (Koper), Gianluca Lapadula (Gorica), Joshua Kevin Stanley Parker (Domžale); 8 zadetkov: Nusmir Fajič (Maribor), Slobodan Vuk (Domžale); 7 zadetkov: Dino Kresinger (Zavrč), Nik Omladič (Olimpija), Damjan Bohar (Maribor).
je dobro odkrival pred vrati Zavrča. Tako se je v 8. in 13. minuti znašel v priložnosti, a ni uspel najbolje končati akcij. V 14. minuti je bil povsem pokrit na robu igrišča, a se je spretno izmuznil S. Čehu in Sambolcu ter podal v sredino, kjer je v nadaljevanju akcije Parker podal do Živca, ta pa je po kratkem preigra-vanju natančno sprožil iz kakšnih 18 metrov in premagal Bešenica - 1:0. Na drugi strani so imeli gostje lepo priložnost v 31. minuti: Golubar in Matjašič sta izvedla lepo akcijo, do žoge je na koncu prišel A. Čeh in poskusil s strelom. Žoga je na poti proti golu za-
Zavrčani so po nekaterih menjavah v 2. polčasu prišli do terenske pobude, s katero so igro preselili na polovico domačinov. Ko so gostujoči navijači pričakovali močnejši pritisk proti golu Vidmarja, pa so domačini povišali prednost. Husmani je po podaji rezervista Požeg Vancaša iz več kot 25 metrov brez oklevanja v visokem loku poslal proti golu in zadel v polno - 2:0. To je bil dokončen zlom ekipe iz Zavrča, ki se ni uspela več pobrati.
Nogomet • 1. SNL
Foto: Črtomir Goznik
po odsotnosti zaradi poškodbe vrnil v ekipo, a poraza svoje ekipe
dela Koruna v roko in spremenila smer ter končala tik ob golu. Glavni sodnik Damir Skomina je pokazal na prosti strel, domači golman pa je drugi strel A. Čeha ubranil. Zavrčani so igrali premalo odločno v obrambi, vse preveč je bilo napak tudi pri podajah - igra zato nikakor ni stekla. Na drugi strani si tudi domačini niso priigrali veliko priložnosti, a so edino pravo znali izkoristiti.
Prelahko prejeti zadetki
Ob polčasu je Orehovec
Maribor je za zmago garal
Kar dve tekmi 23. kroga sta se končali brez zadetkov. V Celju je domača ekipa v tretjem spomladanskem krogu le osvojila svojo prvo točko, tekmec »po meri« je bila Olimpija. Ta je igrala brez Djermanoviča, ki je zaradi rdečega kartona na tekmi z Mariborom dobil kar štiri tekme prepovedi igranja. Brez zadetkov se je končalo tudi derbi srečanje kroga, v katerem sta se v Novi Gorici merili tretje- in četrtouvrščena ekipa lestvice 1. lige. V precej monotonem srečanju so se oboji osredotočili na branjenje lastnega gola, pozabljali pa so na to, da je treba za zmago doseči tudi zadetek. Ista tekmeca se bosta v kratkem še dvakrat pomerila v polfinalu Pokala Slovenije, prvič že v sredo v Velenju. Drugi par je Maribor - Olimpija (sreda ob 20.05), tudi z neposrednim TV-prenosom.
Mariborčani so bili na domačem igrišču popolni favoriti za zmago proti Krki. A so se Novomeščani pod vodstvom Adnana Zildžoviča pokazali kot zelo trd oreh. Pobudo so sicer skozi celotno srečanje imeli vijoličasti (med drugim je Tavares zgrešil 11-metrovko), a so pred polčasom prvi zadeli gostje. Po izenačenju na začetku drugega dela je bilo pričakovati zlom odpora gostov, a so ti »na okopih« vztrajali vse do 80. minute, ko je tekmo odločil Mendy. Piko na i je v sodnikovem podaljšku postavil kapetan Tavares. Zavrč je z novim porazom nekoliko zaostal za zasledovalno trojko, ki preži na napake prvakov. Iz ozadja se mu približujejo Domžalčani, ki zaostajajo le še tri točke.
Tekma med Triglavom in Koprom je bila zaradi poplavljenega igrišča prestavljena na kasnejši termin.
JM
larjev strel pa je Bešenic v 90. minuti ubranil).
Več kot 500 domačih navijačev v Domžalah je zadovoljnih zapuščalo stadion, medtem ko so v taboru Zavrča razglabljali o vzrokih za poraz. Predvsem je zaskrbljujoče dejstvo, da so na vseh treh uvodnih tekmah spomladanskega dela prejeli po tri zadetke. Trenerju Orehovcu se ni posrečila niti zamenjava na mestu vratarja, kjer je Finka zamenjal Bešenic. Samozavest igralcev je močno načeta, v takem primeru pa v igri ni nujno potrebne mirnosti in koncentracije. Tekmeci so znali izkoristiti vse te slabosti Zavrča, ki mu ne preostane drugega, kot da strne vrste in poskuša vknjižiti pozitiven rezultat v nedeljo na gostovanju v Novem mestu.
Jože Mohorič
opravil menjavo Kelenc-Fu-ček. Kmalu zatem je v igro poslal še Smrekarja in Kurbusa ter s tem porabil vse svoje adute. Zavrčani so res prišli do terenske pobude, s katero so igro preselili na polovico domačinov. Ko so gostujoči navijači pričakovali močnejši pritisk proti golu Vidmarja, pa so domačini povišali prednost. Rezervist Požeg Vancaš je v 73. minuti preigraval na desni strani in nato podal uporabno žogo na oddaljenost kakšnih 25 metrov od gola Bešenica, kjer jo je Hu-smani brez oklevanja v visokem loku poslal proti golu in zadel v polno - 2:0. To je bil dokončen zlom ekipe iz Zavr-ča, ki se ni uspela več pobrati. Domačini so do konca tekme dosegli še en zadetek (Majer v 81. minuti) in zapravili dve izjemni priložnosti (Horič je v 78. minuti zadel prečko, Je-
Luka Elsner, trener Domžal: »Igralci so dobro izpolnili naloge, ki smo jih razdelili pred tekmo. Igra je bila solidna, a smo še daleč od želene končne podobe. Trenutno gradimo dobro organiziranost v fazi branjenja, kar nam na zadnjih srečanjih lepo uspeva. V napadu imamo kakovostne posameznike, ki so sposobni zadeti, zato lahko optimistično gledamo na prihodnost.«
Željko Orehovec, trener Zavrča: »Poraz je po mojem mnenju previsok, saj smo v 2. polčasu prevzemali pobudo in začeli igrati bolje. Ko smo pričakovali odločnejši napad, smo iz prvega pravega poskusa ponovno prejeli gol, ki je odločil tekmo. Prelahko prejemamo zadetke in zato izgubljamo tekme.«
Andrej Dugolin, Zavrč: »Že tretjič zapored smo prejeli zadetek v zgodnji fazi igre, ki nam podre vso taktiko. Napake so zagotovo posledica pritiska, ki ga čutimo, a s tem se je treba spopasti. Po takšnih porazih nam je vsem težko: čakamo na prvi pozitivni rezultat, s katerim bi si dvignili samozavest.«
Domžale - Zavre 3:0
(1:0)
12 Štajerski
Šport
torek • 25. marca 2014
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Blizu, a vseeno daleč
ZRK Tenzor DP-Logik - Piran 32:36 (13:17)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ:
Pušnik, Kac 5, Ivančič 1, Gavez 4, Grabrovec, Zorec, Frangež 5, Borovčak 11, Ambrož 1, Selinšek 2, Lah, Čebular 3, Lazar. Trener: Marjan Valenko.
Naporen ritem srečanj se za mlade ptujske rokome-tašice nadaljuje. Po sredini preizkušnji v Ajdovščini so se že v petek zvečer doma pomerile z ekipo Pirana, ki jo že več let vodi Dalija Erceg. Domačinke so prikazale dobro predstavo, toda na žalost to ni zadostovalo za kakšno točko, ki bi jo v boju za obstanek krvavo potrebovale, saj vse bolje igra tudi Naklo.
1. A SRL (ž), od 6. do 10. mesta
REZULTATI 5. KROGA: Tenzor DP Logik - Piran 32:36 (13:17), Naklo Peko Tržič - Mlinotest Ajdovščina 24:26 (12:9). ŽURD FIKON Koper je bil prost.
1.	PIRAN	4 4 0 0 24
2.	MLIN. AJDOVŠČINA 4 2 1 1 22
3.	ŽURD FIKON KOPER 4 1 1 2 11
4.	NAKLO PEKO TRŽIČ 4 112 4
5.	TENZOR DP - LOGIK 4 0 13 4
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice (na fotografiji Anja Čebular) so nudile dober odpor favoriziranim Pirančankam.
Do konca razigravanja v ligi za obstanek čaka varovanke Marjana Valenka še gostovanje na Gorenjskem, obenem pa bo doma treba presenetiti ekipo Kopra.
Gostje so povedle takoj v uvodu, Ptujčanke pa so Primorke vztrajno lovile. Izid je bil edinkrat na srečanju poravnan v 13. minuti, ko je za domačo vrsto zadela Ka-
Rokomet • 1. B SRL (m)
cova (6:6). Takoj je sledila gostujoča mini serija 0:3 in to prednost so gostujoče ro-kometašice kljub nihanjem v igri obdržale vse do polčasa. Domačinke so v nadaljevanju zaigrale na vse ali nič in se kljub razliki v kakovosti dobro upirale Pirančankam. Nekajkrat so se približale na dva zadetka - nazadnje po zadetku Selinškove v 49. minuti
Žiga Lesjak dosegel odločilen zadetek
na 28:30, toda bližje niso zmogle. Za popoln preobrat jim je zmanjkalo moči in tudi kanček kakovosti, toda ob takem pristopu se lahko na tekmi s Koprom doma in Naklim v go-steh zgodi marsikaj.
Naslednji obračun bo mlada ptujska vrsta odigrala 4. aprila, ko na Ptuj prihaja ekipa ZURD Koper.
tp
Drava Ptuj - Damahaus Cerklje 23:22 (12:12)
DRAVA PTUJ: Janžekovič, Toš, Čeh 1, Žuran, Bezjak 4, Gerčar, Požar, Grm, Sabo, Pukšič 6, Fri-drih, Šalamun, Lesjak 3, Bračič 3, Maroh 5, Jerenec 1. Trener: Uroš Šerbec.
Rokometaši Drave so slabo začeli tekmo proti motivirani ekipi Damahausa, ki je v 16. minuti že vodila z rezultatom 3:8. V uvodnih minutah so Ptujčani zapravili dve sedem-metrovki, nekaj čistih strelov je ubranil zelo dobri gostujoči vratar Panjtar, v obrambi pa so igrali premalo agresivno. Po minuti odmora na zahtevo Uroša Šerbca so se stvari začele obračati na bolje. Predvsem je boljše delovala obramba 6-0, hkrati je bil v vratih nekajkrat uspešen Grm. Po nekaj lahkih zadetkih iz nasprotnih napadov Maroha ter dobro igro na postavljeno obrambo gostov so s serijo 5:0 domačini v 23. minuti po zadetku Bračiča poravnali izid na 8:8. Do konca prvega polčasa sta obe ekipi uspešno zadevali v napadu, pol minute pred koncem polčasa pa so domačini z zadetkom Čeha z desnega krila prvič prešli v vodstvo -12:11. Polčas se je končal z neodločenim rezultatom 12:12.
Sledilo je boljše nadaljevanje, v katerem se je velikokrat izkazal vratar Grm, ki je tudi najbolj zaslužen za rahlo rezul-tatsko prednost Drave. Prav tako je velik delež s skupno šestimi zadetki dodal Pukšič. Gledalci so lahko spremljali
Foto: Črtomir Goznik
Vratar Drave Boštjan Grm se je proti gostom iz Cerkelj izkazal z dobrimi obrambami.
zelo čvrsto igro obeh ekip v obrambi, zato sta imeli obe ekipi veliko težav z doseganjem zadetkov. Uspešnejši so bili iz protinapadov Ptujčani (zadevali so Pukšič, Maroh in Lesjak), ki so po zadetku Bez-jaka s sedmih metrov na sredini drugega dela vodili že z 19:15. A Cerkljani se niso predali in so še naprej vztrajali z nepopustljivo igro v obrambi. Pri gostih so bili s po petimi zadetki najbolj razpoloženi Maleševič, Korbar in Setni-kar. Slednja sta realizirala kar osem od devetih sedemme-trovk, ki sta jih dosodila sodnika. Ta sta s kakšno odločitvijo nekoliko pomagala Damahau-su, da je po zaostanku 22:19 s tremi zaporednimi zadetki
celo izenačil na 22:22. Sledila je napeta končnica, v kateri je 25 sekund do konca zadel Lesjak. Gostje so nekaj trenutkov do konca srečanja prišli do čistega meta s položaja levega krila, a je domači vratar Grm obranil strel Arha. Tako so Ptujčani, ki so v drugih 30 minutah tekme igrali veliko bolj angažirano in zagnano, prišli do osme prvenstvene zmage.
David Breznik
Radeče Mik Celje -Velika Nedelja Carrera Optyl 37:20 (20:8)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 2, Kaučič 3, Bom-
bek 2, Hanželič 1, Bezjak, Vesel-ko, Štefičar 9, Preac, Špindler 1, Lorenčič 1, Cimerman 1, Šerod. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši iz Velike Nedelje so doživeli še enega v seriji porazov v 1. B SRL. Gostovanje v Radečah je še prinašalo nekaj upanja za osvojitev točk, vendar je ostalo samo pri tem. Gostje so samo na začetku izenačili na 1:1, nato pa so povsem »poniknili«. Domači roko-metaši so se razigrali in njihova prednost je bila iz minute v minuto večja. Po prvem polčasu je znašala že +12. Za goste se tudi v drugem delu ni pokazala nobena možnost za priključek, še najbolje so odigrali v končnici, vendar razen popravka bledega vtisa niso mogli storiti.
Visoka zmaga Jeruzalema proti okrnjeni Izoli: Jeruzalem Ormož -Izola IP 45:20 (25:5)
JERUZALEM: Žuran (11 obramb), T. Cvetko (4 obrambe), Belec; Poznič 6, Kolmančič 6 (1), Putarek, Bogadi 7, Radujkovic, Čudič 1 (1), Gregorc 4, Mavrič, Ši-šmanovič 4, Mesaric 5, Rajšp 4, Peček 6, Kirič 2 (2). Trener: Saša Prapotnik.
IZOLA IP: Jelovčan (9 obramb); Sichich 1, Vidali 2, Kevič 2, Breč-ko 5, Kočevar 2, Marinkovič 3, Skomina 1, Gomezelj 4. Trener: Borut Hren.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/4; Izola IP 2/0. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Izola IP -. minut.
Rokometaši Jeruzalema so v 2. krogu Lige za obstanek proti Izoli zabeležili drugo zmago v zaključni fazi prvenstva in z 20 točkami zasedajo 7. mesto. O tekmi je nepotrebno izgubljati besede, saj so Izolčani na Hardek prispeli s kadetsko-mladinsko ekipo, ki ni bila kos Ormo-žanom. Najtežje je bilo gostujočemu trenerju Borutu Hrenu, ki se mu je zgodila verižna reakcija odpovedi igralcev za pot v Ormož, v slogu: »Če ne gre on, potem tudi jaz ne grem!« V kratkem bomo videli, kako globok je sploh izolski problem. Že v 15. minuti so Ormožani pr-
1. A SRL (m), od 1. do 6. mesta
REZULTATI 2. KROGA: Gorenje - Ribnica Riko hiše 33:18 (16:8), Sevnica - Celje Pivovarna Laško 20:39 (10:20), Trimo Trebnje -Maribor Branik 24:24 (13:9)
1.	GORENJE 2 2 0 0 47
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 2 2 0 0 42
3.	MARIBOR BRANIK 2 1 1 0 38
4.	RIBNICA RIKO HIŠE 2 0 0 2 29
5.	TRIMO TREBNJE 2 0 1 1 25
6.	SEVNICA	2 0 0 2 17
Od 7. do 12. mesta
REZULTATI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola 45:20 (25:5), Sviš - Krka 28:24 (14:11), Krško - Slovan 33:29 (16:14)
1.	J ERUZALEM ORMOŽ 2 2 0 0 2'0
2.	SLOVAN	2 1 0 1 17
3.	KRKA	2 0 0 2 16
4.	ISTRABENZ IZOLA 2 1 0 1 15
5.	KRŠKO	2 1 0 1 12
6.	SVIŠ	2 1 0 1 10
vič povedli za deset zadetkov (13:3), do odmora pa je prednost narasla že na +20 (25:5). Priložnost za igro pri domačih so dobili mladi igralci, kar sta najbolje izkoristila povratnik po poškodbi Miha Kolmančič in Jaka Poznič, ki sta dosegla po šest zadetkov. Še največji aplavz Hardeka je v 47. minuti požel Izolčan Dragan Kevič, sicer vratar in tokrat krožni napadalec, ki je zadel iz protinapada. V 3. krogu Jeruzalem gostuje v Ljubljani pri Slovanu.
uk
Loka 2012 -Moškanjci Gorišni-ca 25:22 (12:10)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Petek 5, Kovač 2, M, Bedrač 3, Balas 1, Marušič 4, Firbas 4, Prejac, Lukaček, Zorli, Valenko, Kramar, Horvat, Tement, Škorc, T. Bedrac. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so odšli v Škofjo Loko z željo, da čim dražje prodajo svojo kožo proti favorizirani ekipi Loke. Prikazali so zelo dobro igro in bili skozi celotno srečanje enakovredni tekmec. Do prve minimalne prednosti so Ško-fjeločani prišli ob koncu prvega polčasa, ko so povedli 11:9. Tudi v drugem delu igre je bilo stanje na igrišču podobno, Domačini so v 53. minuti vodili 22:20. Takrat je bilo na obeh straneh storjenih nekaj napak, z nekaj sreče pa bi lahko gostje izenačili izid. Žal se gostom ni izšlo in domačini
1. B SRL (m)
REZULTATI 17. KROGA: Drava Ptuj - Damahaus Cerklje 23:22, Loka 2012 - Moškanjci Gorišnica 25:22, Radeče MIK Celje - Carrera Optyl Velika Nedelja 37:20, Slovenj Gradec- Šmartno 29:29, Dobova - Dol TKI Hrastnik 27:25, Grosuplje - Mokerc Ig 26:27
1.	SLOVENJ GRADEC 17 14 2 1 30
2.	LOKA 2012 17 14 0 3 28
3.	DOBOVA	17 12 0 5 24
4.	DAMAH. CERKLJE 17 9 2 6 20
5.	ŠMARTNO 17 9 2 6 20
6.	DOL TKI HRASTNIK 17 9 1 7 19
7.	DRAVA PTUJ 17 8 2 7 18
8.	RADEČE MIK CELJE 17 7 1 9 15
9.	MOŠKANJCI GOR. 17 6 1 10 13
10.	MOKERC IG 17 5 0 12 10
11.	GROSUPLJE 17 2 1 14 5
12.	V. NEDELJA C. O. 17 1 0 16 2
so uspeli obdržati minimalno prednost. Za Gorišničane je to že peti zaporedni poraz v drugem delu sezone, kljub temu pa še naprej ostajajo »v varnih vodah«.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Prvaki premočni
REZULTATI 17. KROGA: Olimpi-ja - Mengeš 0:5, Kema II. - Krka I 0:5, Lektrika - Tempo 5:2, Ptuj - Kema I. 0:5, Zavarovalnica Maribor - Ilirija 5:1
1.	KRKA	17 15 2 30
2.	ZAVAROV. MARIBOR 17 15 2 30
3.	KEMA I.	17 14 3 28
4.	LEKTRIKA	17 11 6 22
5.	TEMPO	17 8 9 16
6.	ILIRIJA	17 8 9 16
7.	MENGEŠ	17 6 11 12
8.	KEMA II.	17 6 11 12
9.	OLIMPIJA	17 2 15 4
10.	PTUJ	17 0 17 0
PTUJ - KRKA I 0:5
Jernej Masten Toplak - Dominik Škraban 0:3, Marsel Šegula -
Bojan Ropoša 0:3, Sašo Malovič - Patrik Sukič 0:3, Marsel Šegu-la - Dominik Škraban 0:3, Jernej Masten Toplak - Patrik Sukič 0:3.
Srečanje na Ptuju je bilo za goste zgolj formalnost, saj so potrdili vlogo popolnih favoritov. Kema I bo ob Zavarovalnici Maribor, Krki in Letriki ena od udeleženk končnice, v kateri se bodo naše najboljše štiri ekipe med sabo pomerile za naslov državnih prvakov. Prvenstvo je letos dobilo novo dimenzijo, saj so se v zadnjih letih domaminantnim Mariborčanom in Pucončanom pridružili Novo-meščani, ki lahko resno računajo celo na naslov državnih prvakov.
DK, JM
torek • 25. marca 2014
Šport
Štajerski	13
Nogomet • 2. SNL, 17. krog
Zamudili izjemno priložnost
Aluminij - Šmartno 1928 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Lenovšek (42., z 11 m)
ALUMINIJ: Murko, A. Medved (od 86. E. Podbrežnik), Topolo-vec, Lonzarič, M. Rešek, Dre-venšek, Letonja (od 59. Kozar), Panikvar, Jovanovič, Vrbanec (od 46. K. Medved), Grezda. Trener: Robert Pevnik.
ŠMARTNO 1928: Pusovnik, Hočevar, Bezovnik (od 75. Ome-rovič), Bizjak, Kompan, Gaber, Saramati, Bolha, Kidrič, D. Podbrežnik (od 82. Zamernik), La-novšek. Trener: Oskar Drobne.
V soboto sta v 17. krogu presenetljivo izgubili vodilni ekipi 2. lige, Roltek Dob in Kalcer Radomlje, kar je Kidričanom ponujalo odlično priložnost za pomik na 2. mesto. To so seveda imeli v glavah tudi igralci Aluminija, a ta vpliv se ni izkazal za pozitivnega ... Kidričani so izgubili prvo srečanje po 6. oktobru lani, ko so v 9. krogu izgubili z Veržejem.
Trener Pevnik je glede na uvodno srečanje z Dobom v ekipi opravil dve menjavi: zaradi rdečega kartona ni nastopil Bingo, na klopi pa je ostal tudi Petek - namesto njiju sta začela Lonzarič in Jovanovič. V prem polčasu je bila igra dokaj enakovredna, čeprav so si lepše priložnosti pripravili
Tenis • Blaž Rola
domačini. Skoraj pri vseh je sodeloval Grezda, bodisi v vlogi podajalca ali strelca na gol. V 8. in 32. minuti je tako prodiral po boku in podal v sredino, a sta Vrbanec z glavo in Panikvar z nogo poslala žogo preko gola. V 37. minuti je v gneči v kazenskem prostoru najprej poskusil Letonja, žoga se je od vratarja in stative odbila nazaj v polje, v nadaljevanju pa jo je Grezda iz kakšnih šestih metrov poslal še v prečko . Pet minut kasneje se je na drugi strani zgodil odločilni trenutek tekme. Lonzarič je slabo zagradil žogo s telesom, Kidrič mu jo je odvzel in si jo podal proti golu, branilec Aluminija pa je od zadaj storil prekršek za najstrožjo kazen. To je zanesljivo izvedel Matevž Lenošek - 0:1.
V 2 polčasu so Kidričani takoj pritisnili in želeli čim
2. SNL
REZULTATI 17. KROGA: Aluminij - Šmartno 1928 0:1 (0:1), Roltek Dob - AH Mas Tech Ankaran 1:3 (1:1), Šenčur - Bela krajina 1:0 (0:0). Krško - Kalcer Radomlje 5:1 (2:1). Tekma Šampion Celje - Farmtech Ver-žej bo odigrana v torek, 25. 3.
1.	ROLTEK DOB 17 13 2 2 32:15 41
2.	K. RADOMLJE 17 9 3 5 38:23 30
3.	ALUMINIJ 17 8 6 2 25:12 30
4.	ŠMARTNO 1928 17 7 6 4 23:19 27
5.	FARM. VERŽEJ 16 8 1 7 30:33 25
6.	KRŠKO 17 7 4 6 29:23 25
7.	ŠENČUR 17 7 3 7 33:28 24
8.	ANKARAN 17 6 4 7 27:29 22
9.	ŠAMPION CELJE 16 2 2 12 21:44 8
10.	BELA KRAJINA 17 0 3 14 5:36 4
prej izenačiti rezultat. V 51 in 54. minuti je bil znova v glavni vlogi Grezda, ki je dvakrat iz dobrega položaja streljal, obakrat pa je Pusovnik uspel
Robert Pevnik, trener Aluminija: »Igra je bila tokrat res nekoliko slabša, a kljub temu lahko žalujemo za vsemi priložnostmi, ki jih nismo uspeli izkoristiti. Po dobri seriji se nismo predajali evforiji, zato se sedaj po prvem porazu po dolgem času ne smemo predajati negativnim mislim. Do naslednje tekme moramo vzdigniti glave in popraviti ta bled vtis.«
Aljaž Medved: »S prikazanim zagotovo ne moremo biti zadovoljni. Pred tekmo smo se zavedali, da tekma ne bo lahka, a smo vseeno pričakovali zmago. Če bi prvi dosegli zadetek, bi se tekma zagotovo obrnila v drugo smer, a tokrat nam ni uspelo zadeti gola tudi iz najlepših priložnosti. Na drugi strani se nam je zgodila napaka v obrambi, ki je na koncu odločila srečanje.«
Foto: Črtomir Goznik
Eros Grezda (Aluminij, rdeči dres) je bil najbolj razpoložen igralec domače ekipe na tekmi s Šmartnim, a je bil tudi on v zaključkih akcij zelo nezbran.
s skrajnimi močmi žogo zadržati. V 76. minuti je bil Grezda hitrejši od obrambe Šmarrtne-ga, z žogo je nekoliko s strani stekel sam proti Pusovniku, ta pa je bil tudi tokrat uspešnejši. Do konca je kakšnih 200 gledalcev spremljalo jalove poskuse domačinov, gostje pa
so organizirano branili in pametno zadrževali žogo v svoji posesti.
V domači vrsti je bilo tokrat premalo razpoloženih igralcev, nihče ni uspel potegniti voza naprej. Kljub slabši igri so si ustvarili dovolj priložnosti, a so te zapravljali kot po te-
Izločil 3. in 1. nosilca, klonil šele v finalu
V	tednu, ko se najboljši teniški igralci sveta merijo na Mastersu v Miamiju, je v Panami potekal challenger z nagradnim skladom 40 tisoč dolarjev. Že v petkovi številki Štajerskega tednika smo poročali o uspešnih nastopih Blaža Role v uvodnih dveh krogih, Ptujčan pa je v srednji Ameriki v tem stilu tudi nadaljeval.
V	četrtfinalu se je v petek popoldan meril s 3. nosilcem, Avstrijcem Andreasom Ha-iderjem Maurerjem (109.). 26-letnik iz Innsbrucka je leta 2011 že zasedal 76. mesto na lestvici ATP, trenutno pa je za Thiemom drugi najboljši avstrijski igralec. Prvi break na srečanju je uspel Haiderju, a je Blaž v 6. igri naredil rebreak. Do rezultata 6:5 sta oba igralca osvajala svoje servise, nato pa je Rola znova prišel do breaka; z dvojno napako mu je »pomagal« kar Avstrijec sam. V 2. nizu je imel naš igralec pri vodstvu 1:0 štiri break priložnosti, a jih je tekmec ubranil. Od rezultata 1:1 naprej pa je
Panama, 40 tisoč dolarjev, rezultati:
1.	krog: Rola (8.) - Antonio Veič (Hrvaška) 6:2, 6:1;
2.	krog: Rola (8.) - Potito Sta-race (Italija) 6:3, 7:6(2);
četrtfinale: Rola (8.) - Andreas Haider Maurer (Avstrija, 3.) 7:5, 6:3;
polfinale: Rola (8.) - Albert Ramos (Španija, 1.) 6:3, 7:6(4);
finale: Rola (8.) - Pere Riba (Španija, 7.) 5:7, 7:5, 2:6.
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je na zadnjih dveh turnirjih dosegel devet zmag in doživel en poraz.
Rola nanizal kar štiri zaporedne igre in si priigral praktično neulovljivo prednost 5:1. Avstrijec se ni predal in je najprej z breakom znižal na 5:3, nato pa je imel priložnost celo za 5:4. A je Blaž ohranil mirno roko in živce in servisno igro končal v svojo korist za zmago 6:3.
V polfinalu ga je na osrednjem stadionu v Panami čakal najboljši igralec turnirja, 1. nosilec Albert Ramos. Španec je bil maja 2012 že 38. igralec lestvice ATP, trenutno pa zaseda 87. mesto. Za vse tiste, ki smo dvoboj spremljali v živo in na spletu iskali live streminge, je bila to dolga
noč, saj se je dvoboj začel ob 1.30. A je bilo vredno čakati, saj je Blaž prikazal odličen tenis in nadigral igralca, ki je krepko zasidran v najboljši stoterici. V 1. nizu sta igralca do rezultata 3:2 dobivala servise, nato pa so se zgodili trije zaporedni breaki - dva je dobil Ptujčan in prednost zadržal do konca. Drugi niz se je začel s tremi breaki, znova pa je bil v prednosti Rola (3:1, 4:2, 5:3). Pri rezultatu 5:4 je že serviral za zmago, a se je 26-le-tni Španec izvlekel z breakom. Niz se je končal v tie-breaku, kjer pa je Blaž od rezultata 0:1 nanizal tri zaporedne točke in si priigral prvo prednost.
Pri rezultatu 6:3 je imel tri zaključne žoge, izkoristil je drugo in se po skoraj dveh urah igre glasno veselil uvrstitve v drugi zaporedni finale challenger turnirjev! Končno razmerje točk je bilo 86:71. Odločilni so bili izkoristki break priložnosti: pri Blažu 4/6, pri Ramosu 3/10.
Finale izenačen do rezultata 1:1 v nizih
Finale je potekal globoko v ponedeljkovo jutro po slovenskem času, v njem pa je Blaža čakal še drugi Španec zapovrstjo, Pere Riba. Ta je bil na
turnirju 7. nosilec in je trenutno 124. na ATP, leta 2011 pa je bil že tudi 65. Finalni dvoboj se ni začel po željah Blaža, saj je hitro zaostajal 0:3. Ko je rezultatu izenačil na 4:4, je kazalo, da je ujel ritem, a je pri rezultatu 5:5 še tretjič izgubil svoj servis (dvojna napaka) in nato izgubil prvi niz na turnirju. Drugi niz je bil izenačen do rezultata 6:5, nato pa je Blaž močno pritisnil na servis Španca in si priigral tri break priložnosti. Tretjo je tudi izkoristil in izenačil rezultat na 1:1 v nizih. V odločilni tretji niz se je tako podal s psihološko prednostjo, a jo je s številnimi neizsiljenimi napakami hitro izgubil. Špancu sta uspela dva breaka, s čimer je postal zmagovalec turnirja. V prvem in drugem nizu je bilo razmerje točk zelo izenačeno (36:36 in 37:36), v tretjem pa je bil 25-letnik iz Barcelone prepričljivejši (23:31). Finalista sta sicer prikazala dobro predstavo, Španec pa je bil nekoliko presentljivo boljši v začetnem udarcu. Za Španca je bilo to že sedmo zmagoslavje na challenger turnirjih.
Kljub temu je lahko Blaž z osvojenimi 48 točkami za preboj v finale zadovoljen, saj se bo s tem pomaknil še bližje magični stotici. Na zadnjih dveh turnirjih je nanizal odličen rezultat - 9 zmag in 1 poraz -, kar mu bo pred naslednjimi obračuni še povečalo samozavest.
Jože Mohorič
kočem traku. Zagotovo bi en sam gol lahko spremenil potek tekme, a tega niso uspeli doseči že na drugi zaporedni tekmi. Ni treba posebej poudarjati, da se je med navijači velikokrat omenjalo ime Robert Kurež .
Jože Mohorič
Tenis
Amadej na Slovaškem med osmerico
Na Slovaškem je v kraju Tren-cianske Teplice potekal turnir serije Tennis Europe (3. kategorije) v konkurenci U-16. Na njem je nastopil tudi Amadej Goručan (174. na mladinski lestvici TE).
Član TK Terme Ptuj je bil neposredno uvrščen na glavni turnir (32 igralcev) in se je v 1. krogu pomeril z domačinom Davidom Ciernyjem. V izenačenem dvoboju je bil v zaključku nizov bolj zbran in je napredoval v naslednji krog. Tam ga je čakala visoka ovira v obliki 3. nosilca Simona Fiala (105.). Amadej je odigral odličen dvoboj in se uvrstil med najboljšo osmeri-co. Tam ga je ustavil domačin Martin Fekiac, proti kateremu Amadej ni našel ustreznega odgovora na njegovo igro.
TE U-16, School Lobik 2014, rezultati:
1.	krog: Goručan - David Ci-erny (Slovaška) 7:6(6), 6:4;
2.	krog: Goručan - Simon Fiala (Avstrija, 3.) 7:6(2), 6:2;
četrtfinale: Goručan - Martin Fekiac (Slovaška) 6:4, 6:1.
Blaž Rola bo ta teden nastopil na še enem ATP challenger turnirju s 40 tisoč dolarjev nagradnega sklada. V Kolumbiji, v Barranquilli, se bo v 1. krogu pomeril s 26-le-tnim Nicolasom Barrien-tosom (Kolumbija), 395. igralcem lestvice ATP.
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 25. marca 2014
Nogomet • 3. SNL vzhod
Uspešen start Drave na gostovanju v Šentjurju
Drugi del tekmovanja so začeli tudi nogometaši v 3. SNL -vzhod. Vodeča Dravinja je imela zahtevno gostovanje v Šmarju pri Jelšah in ga je tudi uspešno končala ter tako ohranila prednost pred Ptujčani, ki so slavili v Šentjurju. Do zmage so prišli tudi Lendavčani, ki so slavili v Ljutomeru, in Bistričani, ki so pod vodstvom Milka Djurovske-ga končno nekoga premagali. Poraz Malečnika doma proti Ra-kičanu ne preseneča.
REZULTATI 14. KROGA: Fosi-lium Šentjur - Drava 1:4 (0:2), Šmarje pri Jelšah - Dravinja Kostroj 1:2 (1:1), Avto Rajh Ljutomer - Nafta 1903 0:2 (0:0), AHA EMMI Bistrica - Čarda Martjanci 2:0 (2:0), Malečnik -Rakičan 0:3 (0:0), Tromejnik G Sukič - Avto Škafar Beltinci 0:1 (0:0), Odranci - Grad 3:1 (1:1)
1.	DRAVINJA KOST. 14 12 2 0 34:6 38
2.	DRAVA PTUJ 14 10 2 2 36:8 34
3.	ODRANCI 14 7 3 4 38:23 24
4.	NAFTA1903 14 7 2 5 20:14 23
5.	RAKIČAN 14 6 5 3 19:15 21
6.	RAJH LJUTOMER 14 6 2 6 23:18 20
7.	ŠKAFAR BELTINCI 14 6 2 6 24:25 20
8.	MALEČNIK 14 4 7 3 16:18 19
9.	TROMEJNIK G S. 14 5 1 8 20:26 16
10.	ŠMARJE PRI J. 14 4 3 7 26:27 15
11.	GRAD	14 3 6 5 18:21 15
12.	FOSIL. ŠENTJUR 14 4 1 9 13:36 13
13.	A. E. BISTRICA 14 2 3 9 17:30 9
14.	ČARDA MARTIJN. 14 1 3 10 11:47 6
FOSILUM ŠENTJUR -DRAVA PTUJ 1:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Ljubec (7.), 0:2 Antolič (44.), 0:3 Antolič (50.), 0:4 Tomažič Šeruga (62.), 1:4 Belak (72.)
DRAVA PTUJ: Ajlec, Droždek (od 56. Wagner), Jaušovec, De.
rtomir Goznik
Varovanci Francija Fridla (na fotografiji Arsič in Antolič) so uspešno začeli drugi del prvenstva.
Krajnc, Horvat, Da. Krajnc Da. (od 68. Letonja) Ljubec, Kirič, Lavrinc (od 83. Arsič), Antolič, Tomažič Šeruga. Trener: Franc Fridl.
Nogometaši Drave so spomladanski del tekmovanja v 3. ligi vzhod začeli v Šentjurju, kjer so dodobra napolnili mrežo Fosiluma. Ptujčani so na zelo neravnem terenu takoj prevzeli pobudo, hkrati pa sta za zanesljivost skrbela Tomažič Šeruga in Dan Krajnc. Že v sedmi minuti je razpoloženi Kirič podal na desno stran do Ljubca, ki je z natančnim diagonalnim strelom prvič premagal vratarja Zdovca. Tudi po hitrem vodstvu so imeli »modri«
popoln nadzor nad igro in so po uigranih akcijah nizali priložnosti (Kirič, Droždek, Antolič in Lavrinc). Za domače je v 18. minuti edino lepo priložnost s strelom mimo vrat zapravil Tuhtar. Dobro igro je Drava kronala tik ob koncu prvega polčasa, ko je še en novinec - Lavrinc, podal zelo uporabno globinsko žogo do Antoliča, ki jo je dobesedno zabil pod prečko za vodstvo 0:2.
V prvih trenutkih nadaljevanja je sledil pritisk Fosiluma. Po kotu je bil Kmetič najvišji v skoku in je dobro streljal, a je njegov poizkus na golovi črti izbil izjemno zanesljiv vratar Ajlec. Nalet Šentjurja je z zadetkom ustavil razpoloženi Antolič, po-
Futsal • DP U-18, prva tekma polfinala
Tomaž blizu velikega finala
Tomaž Pizzeria Oz-mec - Stripy Škofja Loka 5:1 (4:1)
STRELCI: 1:0 Školiber (9.), 2:0 Belšak (11.), 2:1 Svjetlica (14.), 3:1 Kamenšek (18.), 4:1 Zlatnik (20.), 5:1 Zlatnik (23).
TOMAŽ: Starčevič, Ketiš; Magdič, Školiber, Kamenšek, Goričan, Gašparič, Plavec, Rajh, Zlatnik, Matjašič, Belšak. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser.
Mladi futsalerji Tomaža, pravico nastopa imajo letniki 1995 in mlajši, so v prvi tekmi polfinala na Hardeku v imenitnem vzdušju gostili zasedbo škofje-
loškega Stripya. Po odlični predstavi so si varovanci trenerja Marjana Magdiča in Mateja Gajserja pred povratno tekmo priigrali lepo prednost štirih zadetkov.
Goste je v 9. minuti načel Domen Školiber, ki je zadel iz prostega strela z razdalje devetih metrov. Sicer solidni vratar Strpiya Sanijel Krupic je slabo postavil živi zid in Školiber je našel luknjico v obrambnem zidu Škofjeločanov. Na 2:0 je v 11. minuti povišal Kevin Belšak, ki je izkoristil obilico prostora v napadu in po preigravanju ena na ena z levico močno sprožil strel in žogo poslal po sredini gola tik pod prečko. Gostje so svoj edini zadetek dosegli v 14.
minuti, ko je izlet v prazno Urbana Goričana izkoristil Milan Svjetlica in poslal žogo v kratek kot vratarja Blaža Starčeviča. Zaključek 1. polčasa je bil za Tomaževčane odličen, saj se je mreža Gorenjcev zatresla še dvakrat. Najprej je zadetek za 3:1 dosegel Aleš Kamenšek. Tudi kamera ni pokazala, ali je žoga v celoti prešla golovo črto, vendar je treba verjeti sodniškemu paru, ki je pri izvajanju kota stal na vratarjevi črti in bil blizu spornega dogodka. Na 4:1 je v 20. minuti povišal Klemen Zlatnik po hitro in natančno izvedenem protinapadu. Zadnji zadetek ekipe Tomaža je bil najlepši na tekmi. Zlatnik je pred svojim golom prestregel žogo tekmecu
tem ko je s strelom po tleh presenetil vratarja Zdovca. V 63. minuti je Drava dosegla še četrti zadetek: po kotu Antoliča se je v osrčju kazenskega prostora najbolje znašel Tomažič Šeruga, ki je žogo potisnil v mrežo. Po visokem zaostanku so domači zaigrali še bolj odprto in so tudi znižali rezultat na 1:4. Do konca tekme so nogometaši Drave v glavnem kontrolirali situacijo na igrišču in bili nevarni iz protinapadov.
Dravaši so tako z zmago in dobro predstavo začeli drugi del tekmovanja, v katerem bodo lovili zaostanek šestih točk za vodilno Dravinjo.
David Breznik, DK
in se prebil do gostujočega gola, kjer je z Mihom Magdičem odigral dvojno podajo in nato še natančno končal z levico. V nadaljevanju so se domači igralci osredotočili na obrambo in hitre protinapade, Škofjeločani so bili aktivnejši, vendar so gostitelji s pomočjo glasnih navijačev odbili vse napade nasprotnika. Povratna tekma je v petek, 28. 3., ob 20.00 v Škofji Loki.
Uroš Krstič
Marjan Magdič, trener Tomaža: »Zelo sem zadovoljen z igro fantov in končnim rezultatom. Pohvaliti jih moram za prizadevnost na treningih in za borbenost na tekmah. Hvala tudi publiki, ki je tokrat na Hardeku ustvarila imenitno vzdušje. Škofjeločani so lani igrali v velikem finalu in imajo kakovostno zasedbo, zato moramo biti previdni in v Škofjo Loko odpotovati mirnih glav. Treba bo tako igralce kot navijače opozoriti, da je pred nami še ena težka tekma in da bo treba biti strpen novih štirideset minut. V petek, 28. 3., ob 16.00 odpotujemo z avtobusom iz Tomaža in želimo si, da bi bil avtobus poln navijačev in nabit s pozitivno energijo, da bi lažje dosegli naš tihi cilj, zadan pred sezono.«
Blaž Starčevič, vratar Tomaža: »Pričakovali smo težko tekmo, zato smo se bolj osredotočili na igro v obrambi, saj smo vedeli, da bomo tekmo dobili le s čvrsto obrambo. Imamo lepo prednost, a to ni razlog, da v Škofjo Loko odpotujemo že kot udeleženci velikega finala. Na povratno tekmo odpotujemo z željo po še eni zmagi. Hvala publiki za bučno podporo.«
Smučarski skoki
Epski zaključek Prevca
Najboljši slovenski smučarski skakalec Peter Prevc je sezono, ki je bila že tako ali tako izredno uspešna zaradi dveh olimpijskih medalj, kronal še z imenitnim dosežkom na največji domači tekmi. V Planici je zmagal na zadnji preizkušnji svetovnega pokala 2013/14, postavil nov rekord prenovljene Bloudkove velikanke in si priboril drugo mesto v skupnem seštevku.
Prav boj s Severinom Freun-dom za drugo mesto v svetovnem pokalu (prvi je bil Poljak Kamil Stoch) je bil eden glavnih mikov za najzvestejše ljubitelje tega športa, ki so se kljub nemogočemu vremenu zbrali pod Poncami. Na epski način ga je dobil Slovenec, potem ko je bil že v prvi seriji pred nemškim tekmecem. Nemec je v finalni seriji skočil 141 metrov, zato je Peter potreboval odličen skok. Uspel je ohraniti mirno glavo in izkoristiti odlične pogoje ter pristal pri rekordnem dosežku - 142 metrov! "Nisem se obremenjeval s tem. Ta bitka je bila nekje v moji glavi zelo zadaj -pa nimam prav majhne glave -; v prvi seriji sem videl, da sem pred njim, a sem vedel, da ni
še nič narejenega, pozornost je bila samo pri skokih," je po tekmi o tej temi dejal Prevc.
Tudi odnosi s tekmeci so korektni, prijateljski, vsi vedo, koliko dela je vloženega v skoke in zato ni zamer: »Sotekmovalci, tekmeci, prijatelji ... več kot si med deseterico, več se z njimi vidiš, boljši so stiki. Ni pa nobene zamere, vemo, kako smo prišli do uspehov in jih privoščimo drug drugemu.«
Prevc se ni pretirano obremenjeval s tem, kje je našel motiv za odličen, kar 142 metrov dolg zadnji skok: »Vsak uspeh je dodatna motivacija. Danes pa ne vem ... morda je pomagalo, da v prejšnjih dneh nisem sestavil nobenega odličnega skoka in sem res zadovoljen, da mi je uspel zadnji skok, ki je bil konec koncev tudi najpomembnejši.« In na takšen način končati sezono je seveda le pika na i: »Zadovoljen sem, da mi je ta zadnji skok uspel skoraj najbolje v tej sezoni. S takšnim skokom je zelo lepo končati, vse, kar je bilo prej nejevolje, grenkega okusa, v trenutku pozabiš.«
sta
Foto: Črtomir Goznik
Peter Prevc je ljubiteljem skokov v Planici z zmago pričaral čaroben zaključek.
Šahovski kotiček
Slovenskogoriška šahovska liga 2014
V soboto, 15. marca, se je na turistični kmetiji Amur v Bod-kovcih pri Juršincih z zaključnim hitropoteznim turnirjem končala letošnja SGŠL, v kateri je sodelovalo 10 ekip. Tekmovanje je potekalo po Bergerjevem sistemu - 18 krogov z igralnim časom 30 minut.
Rezultati: 1. Bar Kavalo Hajdina 18 meč točk (60 šahovskih točk), 2. Bar Ring Ptuj 16 (56,5), 3. ŠD Žetale 13 (43,5), 4. DSP Juršinci 11 (40,5), 5. Okrepčevalnica Majda Spuhlja 9 (36), 6. ŠS Spuhlja 9 (31), 7. DU Gorišnica 8 (37,5), 8. ŠD Destrnik 4 (28), 9. ŠD Sveti Tomaž 2 (22), 10. Bar Lovec Ptuj 0 (5).
Naj deske:
1.	deska: Zlatko Žerak (Bar Kavalo Hajdina) 17 točk (v 18 partijah)
2.	deska: David Murko (Bar Ring Ptuj) 14 (18)
3.	deska: Tonček Kukovec (DSP Juršinci) in Darko Domin-ko (Bar Kavalo Hajdina), oba 15 (18)
4.	deska: David Zagoršek (Bar Ring Ptuj) 15 (18)
Na zaključnem hitropote-znem turnirju je tekmovalo 30 šahistov, ki so odigrali sedem krogov po švicarskem sistemu, 10 minut na igralca.
Rezultati: 1. Branko Sedlašek 5,5 točke, 2. Jožef Kopše 5,5 točke, 3. Miran Lipovšek 5,5 točke; 4. Branko Orešek 5 točk, 5. Zlatko Žerak 4,5 točke ...
Anton Lajh
petek • 21. marca 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Boks • Dejan Zavec
Na »svobodi«, a z jasnimi pogledi na prihodnost
Dejan Zavec je bil od leta 2003 član nemškega kluba SES boxing, ki ga je predstavljal menedžer Ulf Steinforth. Z njimi je Dejan dosegel vse dosedanje uspehe, tudi naslov svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF decembra 2009. V zadnjih letih so se med Deja-nom in Ulfom pojavljala nesoglasja, a sta jih vedno znala premostiti in nadaljevati po skupni poti. S 1. februarjem letošnjega leta je Dejanu potekla pogodba, nove z Nemci (za zdaj) še ni sklenil.
1. februarja ti je potekla
pogodba z Ulfom Stein-forthom in klubom SES iz Magdeburga. Z njimi si bil dolgo časa, od leta 2003. Kakšen je sedaj tvoj status?
D. Zavec: »Sem 'na svobodi'. V tem trenutku mi to kar odgovarja, ker sem prost in 'na trgu'. Po drugi strani pa to zame pomeni nove obveze, saj se moram ukvarjati s stvarmi, s katerimi so se je prej ukvarjali v klubu. To je zame novo področje in mi predstavlja izziv. V tem trenutku ne morem povedati ničesar konkretnega glede kakšne-
ga dvoboja, sploh zaradi poškodbe zapestja, ki še vedno ni popolnoma sanirana. Najprej sem načrtoval treniranje brez omejitev konec marca, a bo treba počakati še kakšen mesec dlje. Lahko pa povem, da z Nemci še naprej sodelujem, podobno kot sedaj tudi z Američani. Ob začetku konca moje tekmovalne kariere se še vedno nagibam k dvoboju čez lužo. Leta neusmiljeno pritiskajo, a čutim še dovolj moči, da kariero končam na primeren način. Potem bi se lahko v miru posvetil življenju po karieri: skoraj zagoto-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Z medsebojnim dvobojem bi oba z Bertom dobila določene odgovore na vprašanja o tem, česa sva sposobna, obenem pa bi opozorila nase v boksarskem svetu.«
vo bom ostal v športu, a se mora za ta trenutek na svoje mesto zložiti še nekaj stvari.«
Judo • Pokal Ptuja 2014
Pokal Ptuja drugič zapored ostal doma
Judo klub Drava Ptuj je v soboto v športni dvorani OŠ Ljudski vrt izvedel 27. mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja 2014 v judu. Tega so uradno odprli župan MO Ptuj Štefan Čelan, bivši odličen judoist Filip Leščak in predsednik organizacijskega odbora tekmovanja Vlado Čuš. Po spodbudnih besedah se je pričelo tekmovanje, na katerem je bilo prijavljenih kar 380 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz 26 klubov iz štirih držav. Najbolj številčen je bil domači klub, ki je imel na tekmovanju kar 48 svojih tekmovalcev in 23 tekmovalk.
Na petih tatamijih je tekmovanje potekalo tekoče in na njih smo videli v konkurenci mlajše cicibane / cici-banke, cicibane / cicibanke, mlajše dečke / deklice, starejše dečke / deklice, mlajše kadete / kadetinje, mladince / mladinke in mlajše člane / članice. Vsi, od najmlajših tekmovalcev do 8. leta starosti, kot tudi do najstarejših do 23. leta starosti, so na blazinah prikazali zanimive in kakovostne borbe, v katerih je imel največ uspeha Judo klub Drava. Ptujčani so v svojo statistiko vpisali 14 zlatih, 16 srebrnih in 17 bronastih medalj - skupno kar 47. Po uspešnosti glede osvojenih medalj je na drugem mestu JK Duplek, ki se je veselil 21 medalj, izmed katerih jih je bilo 13 zlatih. Na tretjem mestu po uspešnosti je bil
Foto: Črtomir Goznik
V športni dvorani Ljudski vrt so na petih blazinah potekali zanimivi dvoboji.
JK Bežigrad z osvojenimi 16 medaljami, od katerih jih je bilo osem zlatih. Judo klub Gorišnica je skupno dobil 13 medalj. Vsi ti rezultati so prinašali točke, ki so štele za ekipno razvrstitev. Glede na največje število udeležencev in najboljše rezultate je logično, da je prehodni pokal med klubi osvojil domači JK Drava - Ptujčani so zbrali kar 285 točk.
O zmagi domače mlade vrste in samem Pokalu Ptuja v judu je glavni organizator in trener v JK Drava Ptuj Vlado Čuš povedal: »Letošnje tekmovanje za 27. Pokal Ptuja lahko ocenim za zelo uspe-
šno. Poudariti moram, da je imel naš klub najštevilčnejšo ekipo in da smo medalje osvajali v vseh starostnih kategorijah. To je podatek, ki veliko pove o širini ptujskega juda in kakovostnem delu z mladimi. Vesel sem, da smo po lanskem prvem mestu ta naslov obranili, kar pomeni, da v klubu delamo zares dobro.«
Množičnost tekmovanja v športni dvorani Ljudski vrt je še enkrat več pokazala, da je med mladimi športniki veliko zanimanje za judo; tako v celotni Sloveniji kot tudi na območju Spodnjega Po-
Pokal Ptuja 2014:
Skupni vrstni red:
1.	Drava Ptuj 285 točk
2.	Duplek 138 točk
3.	Murska Sobota 128 točk
4.	Impol 107 točk
5.	Bežigrad 103 točke
dravja. Ptujski klub se je zelo potrudil z organizacijo tega velikega tradicionalnega tekmovanja, ki je dobro uspelo. Hkrati so se s svojimi odličnimi borbami in rezultati izkazali tudi domači tekmovalci in tekmovalke in si obenem nabrali nove izkušnje.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Na Pokalu Ptuja 2014 je nastopilo kar 380 judoistov in judoistk.
Dobitniki medalj:
Judo klub Drava Ptuj:
zlate medalje: Tomi Milošič, Blaž Krajnc, Viktorija Zadravec, Mihaela Vogrin, Nika Šlamberger, Rene Kloar, Zoja Munda, Jure Toma-šič, Ana Vidovič, Anže Feguš, Zarja Fajt, Sara Kokol;
srebrne medalje: Vid Kmetec, Gabrijela Lužnik, Rebeka Vogrin, Niko Cilenšek, Luka Šlamberger, Matija Krajnc, Evelin Munda, Lana Roškar, Nina Krajnc, Eva Fajt, Taja Štumberger, Neja Kelc, Jurij Fa-rič, Amila Lisičic, Maja Hercog;
bronaste medalje: Tilen Vidovič, Vid Kmetec, Tamara Kondrič, Sabrina Zajc, Martina Hutinski, Lea Šprah, Rene Kloar, Jan Hodžar, Luka Šlamberger, Aljaž Ajdič, Jaša Dajčman, Andi Karameta, Jaka Solina Petrovič, Tjaša Bratušek, Julija Maučič, Samo Širec, Anže Hrga, Tara Kloar. Judo klub Gorišnica: zlati medalji: Ines Kristl, Blaž Bezjak;
srebrne medalje: Tanja Kociper, Sandi Mar, Filip Bezjak, Eva Ča-gran, Manuela Rihtarič, Lara Bezjak, Katarina Bezjak; bronaste medalje: Domen Bezjak, Nika Murko, Miha Valenko.
Sta z Ulfom sedla skupaj in se v miru razšla?
D. Zavec: »Sva se pogovarjala in se tudi dogovorila za sodelovanje, a trenutno še brez pogodbe. Če najdeva skupen jezik za kakšen dober dvoboj - ni problema. Nekatere logistične stvari se bodo prenesle na Pro boxing Slovenija, ki je član vseh mednarodnih združenj. Z Ulfom nimava odprtih, spornih vprašanj, možno je nadaljnje poslovno sodelovanje, tudi brez podpisane pogodbe.«
V ZDA je zate najbolj aktualen menedžer Lou DiBella, s katerim sta se spoznala že v Biloxiju in je obenem menedžer Andrea Berta.
D. Zavec: »To je aktualna zadeva, spogledujem pa se tudi z agencijo Golden Boy promotions. Na vseh teh relacijah potekajo neke aktivnosti, težko pa je reči, kdaj bo napočil čas za sodelovanje. Treba je verjeti v to in delati na tem, potem lahko pride tudi do uresničitve načrtov. Verjamem v to, da se bo to zgodilo že v prvi polovici letošnjega leta!«
Ciljaš izključno na dvoboj v ZDA ali so odprte možnosti tudi za dvoboj v Sloveniji ali npr. Nemčiji?
D. Zavec: »Za Nemčijo je
v tem trenutku še najmanj možnosti, v Sloveniji puščam vrata odprta. Želel bi si še en domači dvoboj, saj so pretekli pokazali, da zanimanje obstaja. Problem je v financah, saj je v tem trenutku težko zagotoviti primeren proračun, vložki pa niso majhni.«
Imaš v načrtu morda kakšen polet v ZDA?
D. Zavec: »Seveda! Čim prej bi rad sklenil konkreten dogovor, da potem treninge usmerim proti jasnemu cilju. Lahko pa se tudi zgodi, da do tega še ne pride tako kmalu in bo kljub temu treba biti pripravljen na najvišjem možnem nivoju. Velikokrat doslej se mi je že zgodilo, da se je iz čakanja na dvoboj na koncu izcimila dobra opcija - tako sem prišel tudi do dvoboja za naslov svetovnega prvaka.«
Na boksarskih spletnih portalih se omenja tvoj dvoboj z Bertom.
D. Zavec: »Ta varianta postaja zanimiva, saj je tudi Ber-to začel trenirati po poškodbi. Z medsebojnim dvobojem bi oba dobila določene odgovore na vprašanja o tem, česa sva sposobna, obenem pa bi opozorila nase v boksarskem svetu.«
JM
Košarka • 4. SKL
Fenomeni boljši pod kosem
Ptuj - Fenomeni 50:79
14:25, 13:19, 12:16, 11:19
PTUJ: Mesarič 6, Damiš, Br-kič 7, Žnidarič 7, Kramberger 2, Marin 6, Pukšič, Ferme 17, Markež 7. Trener: Matjaž Damiš.
Predzadnjo tekmo letošnje sezone so košarkarji Ptuja visoko izgubili. Gostje iz Ljubljane so bili boljši v vseh elementih igre. Tekma je bila odločena praktično že v prvih minutah, potem ko so gostje z lahkoto naredili serijo 0:10. Dosegali so lahke koše iz protinapadov in izpod koša, medtem ko so Ptujčani delali številne napake pri podajah, prav tako pa so bili sila nenatančni pri metih. Z agresivnejšo obrambo je ekipa, ki jo v tej sezoni trenira in vodi Matjaž Damiš, znižala izid na 7:13, a sledil je hiter odgovor Fenomenov. Ti so imeli bistveno višjo postavo, kar so ves čas s pridom izkoriščali za zadetke izpod koša. Prednost je takoj spet
narasla na 7:24. Prva četrtina se je končala z izidom 14:25. Na začetku druge četrtine je nekaj metov zadel najbolj razpoloženi domači košarkar Ferme, vendar so Ljubljančani iz minute v minuto igrali agresivneje v obrambi in uspešno v napadu. Gostje so kraljevali pod obema košema in so v 17. minuti že vodili 20:40. Izid polčasa (27:44) je z atraktivnim zabijanjem postavil Perpar.
V tretji četrtini so gostje z enostavno igro z lahkoto zadevali in še enkrat več kazali izredno premoč v igri pod obema obročema. Domačini so se sicer ves čas trudili, vendar so le s težavo zadevali iz izdelanih akcij, tako da so točke dosegali v glavnem po samostojnih akcijah. Razigrani in kakovostnejši gostje kljub visoki prednosti niso popuščali in so še naprej igrali zelo zavzeto, kar jim je tudi prineslo visoko zmago. Ptujčani bodo sezono sklenili konec tedna na gostovanju pri Posavju.
David Breznik
1G Štajerski
Šport mladih
torek m 25. marca 2Q14
Odbojka m ŽOK AC Prstec Ptuj
Velik odbojkarski napredek starejših deklic
V	Ženskem odbojkarskem klubu AC Prstec Ptuj imajo trenutno v vadbeni sistem ob članicah vključeni še mladinsko ekipo in starejše deklice. Obe kot glavna trenerka vodi Marijana Horvat, pri mladinkah ji pomaga Karmen Stanet.
V	mladinski ekipi je registriranih 16 igralk, ki so v tej sezoni izpadle v uvodnem delu prvenstvenega tekmovanja. Veliko bolje kaže generaciji starejših deklic, letnic 1999 in mlajših. Te so zelo solidno igrale v prvem delu ligaškega tekmovanja v vzhodni skupini, kjer so zabeležile tudi nekaj zmag, kar je vsekakor lep dosežek. Po tem delu tekmovanja Ptujčanke trenutno igrajo v B-ligi, v skupini F, kjer so celo na prvem mestu prvenstvene lestvice. Glede na prejšnja leta gre za velik rezultatski, predvsem pa igralski napredek. Tega so odbojkarice naredile z rednim in zelo kakovostnim treningom, ki ga izvajajo trikrat tedensko v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Redno ga obiskuje 14 igralk, ki prihajajo iz Ptuja in širše okolice, kar pomeni, da obiskujejo osnovne šole Breg, Olga Meglič, Ljudski vrt, Kidričevo, Podlehnik, Videm in Leskovec. Na treningih v osnovi izpopolnjujejo tehniko, kar pomeni, da vadijo vse osnovne odbojkarske elemente: servis, sprejem, podaje, blok ... Pri vseh teh vajah aktivno sodeluje tudi trenerka Marijana Horvat, ki mlade odbojkarice uspešno motivira in jih uči pravilnega
Foto: Črtomir Goznik
Starejše deklice ŽOK AC Prstec Ptuj s trenerko Marijano Horvat
izvajanja udarcev. Vsa dekleta v tej starostni skupini izvajajo vse vaje, saj je zelo pomembno, da dobro poznajo vse osnovne elemente igre, medtem ko se tudi že specializirajo za določena igralska mesta, V gibanju delajo veliko vaj v skupini dve na dve ali tri na tri, manj pa igrajo šest na šest. Na polno postavo po navadi igrajo le pred tekmami, ko se uigravajo in vadijo tudi že osnovne sistem igre. O napredku ekipe starejših deklic ŽOK AC Prstec Ptuj je trenerka Marijana Horvat povedala: »Ekipa je v tej sezoni naredila velik napredek. Na začetku sezone so igrale še zelo nestabilno, sedaj igrajo že pravo igro. Starejše deklice so po
Šolski šport • Judo
Medobčinsko prvenstvo OŠ: Gorišnica daleč pred vsemi
JK Gorišnica in OŠ Gorišnica sta v sredo, 12. 3., izvedla medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v judu, ki se ga je udeležilo 88 učencev in učenk iz 9 osnovnih šol. Tekmovanje sta vodila Jože Marin in Alen Horvat.
Rezultati:
učenci, letniki 2005 in mlajši: -21 kg (skupna kategorija): 1. Nika Murk (OŠ Gorišnica);
-24 kg: 1. Blaž Žnidarič (OŠ Gorišnica); -30 kg: 1. Jaka Solina (OŠ Ljudski vrt); -38 kg: 1. Žiga Kokol (OŠ Gorišnica); +38 kg: 1. Domen Bezjak (OŠ Gorišnica);
učenke, letnik 2005 in mlajše: -24 kg: 1. Ana Vidovič (OŠ Ljudski vrt); -30 kg: 1. Katarina Bezjak (OŠ Gorišnica);
učenke, letniki 2002-2004: -32 kg: 1. Evelin Munda (OŠ Juršinci); -36 kg: 1. Eva Čagran (OŠ Gorišnica); -40 kg: Erika Kolar (OŠ Gorišnica); -48 kg: 1. Iva Petrovič (OŠ Cirkulane - Za-vrč); +48 kg: 1. Lana Drobnak (OŠ Gorišnica);
dolgih letih prinesle v mlajših starostnih skupinah ptujski odbojki kar nekaj zmag, kar je lep uspeh.«
Štiri igralke iz ekipe starejših deklic, Ana Horvat, Tjaša Emeršič, Anja Drevenšek in Lana Žarkovič Preac, redno trenirajo s člansko ekipo, medtem ko sta Horvatova in Emeršičeva že tudi zaigrali za njiju na uradni tekmi v 2. slovenski ligi vzhod. Dobre igre in kvaliteto 14-letne Ane Horvat so opazili tudi nekateri drugi slovenski trenerji, tako da je bila povabljena v regijsko reprezentanco starejših deklic Štajerske in Prekmur-ja. Na tekmah proti ostalim regijskim reprezentancam je Horvatova odigrala celotna
učenci, letniki 2002-2004:
-36 kg: 1. Aljaž Ajdič (OŠ Ljudski vrt); -46 kg: 1. Jaša Dajčman (OŠ Breg); -50 kg: Mitja Vučina (OŠ Juršinci); -60 kg: 1. Miha Gregurec (OŠ Destrnik); +60 kg: 1. Filip Laura (OŠ Gori-šnica);
učenke, letnik 1999-2001:
-48 kg: 1. Ines Kristl (OŠ Gorišnica); -63 kg: 1. Karmen Ko-stanjevec (OŠ Gorišnica); +63 kg: 1. Nika Šlamberger (OŠ Haj-dina);
učenci, letniki 1999-2001:
-42 kg: 1. Žiga Matjašič (OŠ Gorišnica); -55 kg: 1. Rene Klo-
srečanja in je bila ena izmed najboljših posameznic. Vse štiri omenjene mlade igralke in še nekatere druge iz vrst starejših deklic predstavljajo prihodnost ptujske ženske odbojke. Z zavzetim delom in še dodatnim napredkom lahko pričakujemo, da bodo čez nekaj let tvorile jedro ekipe, ki bi lahko slonela na domačih igralkah. Teh si želijo v ptujskem klubu vzgojiti v prihodnosti še več, zato v klub vabijo vsa dekleta od petega razreda naprej, da se oglasijo pri njih vsako sredo v športni dvorani Gimnazije Ptuj med 18.00 in 19.30 in pričnejo redno trenirati odbojko.
David Breznik
ar (OŠ Olga Meglič); -BO kg: 1. Tomi Milošič (OŠ Juršinci); -BB kg: 1. Sandi Mar (OŠ Gorišnica); +BB kg: 1. Blaž Krajnc (OŠ Destrnik); skupni ekipni rezultati:
1.	OŠ Gorišnica	109
2.	OŠ Ljudski vrt	51 S. OŠ Cirkulane - Zavrč 49
4.	OŠ Juršinci	S1
5.	OŠ Destrnik	22 B. OŠ Breg 1S l. OŠ Hajdina l S. OŠ Mladika l 9. Olge Meglič 5 točk
Ur
Zmagovalna ekipa OS Gorišnica
Šah
Andraž Šuta v mladinski selekciji, Danilo Polajžer direktor višje šahovske šole
Poročali smo že, da je Andraž Šuta na DP U-16 s 3. mestom dosegel odličen uspeh. To ga je po kriterijih Šahovske zveze Slovenije uvrstilo med izbrance mladinskih selekcij, kjer so trije najboljši iz vsake starostne kategorije v konkurenci U-8, U-10, U-12, U-14, U-16 in U-18 tako za fante kot za dekleta. Ne dvomimo, da bo to dodatna vzpodbuda za mladega ptujskega šahista, ki so mu na ta način odprta tudi vrata slovenske reprezentance v njegovi starostni kategoriji.
Prav gotovo je za njegov uspeh zaslužen glavni trener ŠD Ptuj MM Danilo Polajžer, ki je pred časom postal direktor višje šahovske šole, ki bo prijavljena pri Šahovski zvezi Slovenije in pri mednarodni šahovski organizaciji FEDE. Nosilca programa triletne višje šole bosta ob Danilu Po-
lajžerju še velemojstra Aleksander Beljavski in Adrian Mihalčišin, v vlogi predavateljev pa bodo velemojstri
Duško Pavasovič, Ognjen Cvitan, Evgenij Svešnikov, Georg Mohr, Vlado Ko-vačevič, Aršak Petrosjan, Dušan Rajkovič, Jure Bo-rišek in mednarodni mojstri Vojko Mencinger in Matjaž Mikac. Sama znana imena slovenskega in svetovnega šaha, ki se jim bodo po potrebi pridružili še drugi znani igralci in trenerji. Šola bo organizirana po različnih krajih Slovenije, predavanja pa bo možno organizirati tudi v Avstriji in na Hrvaškem. Šola naj bi svoje delo začela v aprilu 2014, vse dodatne informacije in prijave pa je možno dobiti na: black.white@siol.net ali na telefonu 041 389 964.
Silva Razlag
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Polajžer
Futsal m DP Ü-13
KMN Slovenske gorice iz Voličine državni prvak
V ljutomerski športni dvorani ŠIC je bil odigran zaključni turnir v futsalu za igralce do 13 let, na katerem so sodelovale ekipe Litija, Fragmat Extrem iz Škofij, KMN Slovenske gorice iz Voličine in domači Meteorplast. V polfinalnih obračunih je vrsta Slovenskih goric premagala Litijo (5:1), Ljutomerčani pa ekipo iz Škofij (10:3). Finalni obračun je po razburljivi končnici pripadel igralcem iz Voličine.
Finale: Meteorplast - Slovenske gorice 4:5
STRELCI: 1:0 Semenič (1.), 1:1 M. Gozdnik (6.), 1:2 Sužnik (10), 1:3 Šprajc Žagavec (14.), 1:4 Nemšak (14.), 1:5 Sužnik (21.), 2:5 Semenič (21.), 3:5 Štaman (23.), 4:5 Štaman (30.).
KMN METEORPLAST: Caf, Štaman, Ružič, Bukovec, Semenič, Žuman, Tivadar, Žnidarič, Žižek, Horvat, Kosi. Trener: Tadej Vogri-nec.
_ KMN SLOVENSKE GORICE: Dobaja, Ruis, M. Goznik, Sužnik, Šprajc Žagavec, A. Goznik, Nemšak, Kostanjevec, Fras, Rebernik, Horvat, Bračko. Trener: Dejan Kramberger.
NŠ
Igralci ekip, udeleženk finalnega obračuna v Ljutomeru Slovenske gorice in KMN Meteorplast
KMN
Foto: NS
torek • 25. marca 2014
Reportaža, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela • Ukrajina
UKRAJINA - začetek vojne?
Spoštljiva stota obletnica začetka prve svetovne vojne je Evropi prinesla največjo politično krizo v razvojno usmerjenem in mirnodobnem 21. stoletju. Konfliktno obarvane pomladne vstaje arabskega sveta so se odvijale v varni soseščini TV-ekranov, že danes pa se soočamo z grozovitim spoznanjem realnosti vojaškega spopada širših razsežnosti v osrčju Stare celine.
Vzvode preprečitve vojaškega konflikta v pojavni obliki tretje svetovne vojne imajo v rokah mednarodne organizacije, zlasti zveza NATO, EU in OVSE, ki bodo morale odigrati odločno vlogo v mediaciji z vojaško močno Rusko federacijo, na čelu katere poveljuje nepredvidljivi Vladimir Putin. Sprva mirni politični procesi na osrednjem kijevskem trgu so vseskozi vsebovali vidne prvine visoke stopnje verjetnosti pojava nasilja, ki je z vstopom prikritih enot Ruske federacije na področje Krima prerasla v grožnjo ozemeljski celovitosti Ukrajine in stabilnosti vzhodnoevropske regije pod znamenitim izgovorom zaščite ogroženih življenj ruske manjšine. Precej zlovešča ruska retorika spominja na Hitlerjevo priključitev Avstrije nacistični Nemčiji tik pred II. svetovno vojno.
Protesti v Ukrajini zoper legitimno in legalno izvoljenega in sedaj že parlamentarno legalno odslovljenega in pobeglega predsednika Viktorja Janukoviča so državo pahnili v medsebojno uničujoči stru-ji raznolikih usmeritev, ki sovpada z etnično razdeljenim prebivalstvom. Opredeljeno v luči etnične delitve je 77,8 % Ukrajincev in nekaj več kot 17 % Rusov, vendarle je veli-
ko bolj zaksrbljujoč pogled na religijsko delitev znotraj družbe, saj jih 50 % pripada kijevskemu ortodoksnemu patriarhu, a hkrati kar 28 % moskovskemu ortodoksnemu patriarhu. Ruska manjšina, sicer predvidljiva posledica procesa rusifikacije, je posledično pomemben dejavnik dnevne ukrajinske politike in hkrati prikladen izgovor Rusije za napotitev svojih oboroženih sil.
Zakaj Ukrajina ni uspela združiti vseh svojih državljanov proti Rusiji
Ukrajinska nacionalna identita, kot temelj ukrajinske samostojnosti, izhaja iz treh ključnih momentov (a) orto-doksna krščanska cerkva, (b) ukrajinski jezik in (c) mogočna ukrajinska srednjeveška država iz 9. stoletja, ki je povezala vzhodne Slovane živeče na področju dananšnje Ukrajine in zahodne Rusije. Poglobljen pogled na predhodno opredeljene premise nepričakovano potrdi prepleteno etnično vez med narodoma, zaradi česar ukrajinska politika ni zmogla zagotoviti osrednje
Število prebivalstva	44 milijonov
Površina	603.000 km2
Prestolnica	Kijev
Brezposlenost	17,4 %
povezovalno-združevalne sile, osnovane na državnem nacionalizmu, ampak smo priča razvoju in nastanku etničnega nacionalizma, izvirajočega iz sodobnega časa in posledično neistovetnosti ruske manjšine z Ukrajino. Zastrašujočih posledic etničnih delitev smo bili priča v času vojaškega konflikta na področju nekdanje Jugoslavije.
Ukrajinci so zlasti ponosni na svojo prvo državo, ki pa si jo upravičeno prilaščajo tudi Rusi kakor deloma Be-lorusi. Leta 880 našega štetja namreč princ Olek iz plemena Varangijan oblikuje prvo politično tvorbo zavezništva vzhodnoslovanskih plemen na področju dananšnje Ukrajine in zahodne Rusije z uradnim nazivom Kijevska Rusija ali Staroruska država. Termin Varangijan je starogrško in vzhodnoslovansko poimenovanje za Vikinge, ki pa so imeli podplemensko pojmovno delitev in eno izmed teh podplemen z imenom »RUSI« so leta 862 naselili Novgorod
Vir: www.ukraineuniversity.com
Kijevska Rusija med 9. in 13. stoletjem svojega obstoja je predstavljala pomebno srednjeveško politično zavezo Slovanskih narodov pod nadvlado plemena Vikingov. Hkrati dražva predstavlja temelje nacionalne identitete tako za Ukrajino kot Rusijo.
in kasneje Kijev. Rus ali Rusija zatorej v začetnem pojmovanju označuje vikinško pleme, ki je uspelo združiti slovanske narode na področju dananšje Ukrajine in Rusije in ne predstavlja ne ukrajinskih in ne ruskih slovanskih plemen. Kije-vska Rusija je bila nedvomno skupna zibelka treh narodov Rusov, Ukrajincev in Beloru-sov. Sodobno pojmovanje Rusije izvira iz 18. stoletja in časa mogočne carske Rusije.
Tudi na področju religije je razmejitev zelo zamegljena. V času Kijevske Rusije je namreč celotno območje prevzelo ortodoksno krščansko religijo, izhajajočo iz stalnih trgovinskih vezi s plemeni Črnega morja. Rusi ali Varan-gijani so širili religijo na celotnem področju svoje države, pokristjanjevali tam živeče do tedaj poganske Slovane, hkrati pa gradili cerkve in sakralne objekte. Oblikovana je bila ortodoksna cerkev vzhodnih Slovanov, ki se je šele v sodobnem času razdelila med kijevski in moskovski patriarh, sicer temelj etnične delitve znotraj ukrajinske družbe. Prvi prevodi Biblije v jezik Kijevske Ukrajine predstavljajo začetek uradnega jezika Ukrajine. Ključen element gradnje nacionalne identite skorajda vsake države ja lasten jezik. Uradni jezik, ukrajinščino, uporablja zgolj 67 % prebivalstva, več kot 24 % jih govori in uporablja izključno ruski jezik. Ukrajinščina je namreč vzhodnoslovanski jezik z izredno sorodstveno povezanostjo in navezanostjo z ruščino. Carska Rusija je leta 1876 prepovedala uporabo ukraj-inščine, v času samostjonosti med letoma 1918 in 1919 so jo ponovno oživili, vendar v obdobju Sovjetske zveze potisnili v pozabo. Težava ukrajin-ščine je v izraziti podobnosti z ruščino.
Etnično obarvana sovražnost med narodoma je potemtakem osnovana na sodobni zgodovini, zlasti skupnega doživljanja Sovjetske zveze, kjer so Ukrajinci živeli v izrazito depriviligiranem položaju in so bili priča strašnemu poboju milijonov svojih sodržavljanov na osnovi pomanjkanja hrane, medtem pa so ruski državljani uživali izrazito priviligiran položaj v visoki družbi. Ukrajinci se nikakor ne želijo vrniti v obdobje sovjetskega terorja!
Torek, 25.
. marec Danes je materinski dan.
1786 se je rodil Italijanski optik in astronom Giovanni Battista Amici, graditelj prvih zrcalnih teleskopov in natančnih mikroskopov. 1821 je izbruhnil v Grčiji velik upor proti Turčiji. Trajal je vse do leta 1829 in je pripeljal do neodvisnosti Grčije.
1867	se je rodil italijanski dirigent Arturo Toscanini.
1881 se je rodil madžarski skladatelj, muzikolog in pianist Bela Bartok.
1913	je dobila tržiška tovarna čevljev ime Peter Kozina & (in) Co., leta 1928 pa po ustanovitelju Petru Kozini ime, pod katerim se je proslavila - Peko.
1941 sta predsednik vlade kraljevine Jugoslavije Dragiša Cvetkovic in zunanji minister Aleksander Cincar Markovic podpisala pristop Jugoslavije k trojnemu paktu.
Sreda, 26. marec Danes goduje Maksima.
1713 sta sklenili Španija in Anglija pogodbo, s katero je bila priznana Angliji, kot edini evropski sili, pravica do trgovine s sužnji v južnoameriških kolonijah Španije.
1840 se je rodil arheolog amater George Smith, človek, ki je rešil pred pozabo Gilgameša.
1868	se je rodil v Kairu Ahmed Fuad Paša, prvi kralj Egipta po tistem, ko je britanska vlada leta 1922 enostransko razglasila neodvisnost Egipta, nad katerim je ohranila velik vpliv.
1902 je umrl Cecil John Rhodes, ki je leta 1895 ustanovil državo, ki je dobila ime po njem - Rodezija.
1914	se je rodil ameriški dramatik in pisatelj Tennessee Williams. 1934 so uvedli v Britaniji obvezne šoferske izpite.
1940 je umrl grški atlet Spiridon Luis, tekač, ki je na prvem olimpijskem maratonu na olimpijskih igrah v Atenah leta 1896 osvojil zlato kolajno in postal narodni junak.
Četrtek, 27. marec
Danes goduje Rupert. Danes je mednarodni dan gledališča.
1676 se je rodil transilvanski vojvoda Ferenc Rakoczi II., ki je v začetku osemnajstega stoletja vodil vstajo Madžarov proti habsburški nadoblasti. 1713 si je z mirovno pogodbo, ki so jo sklenili v Utrechtu, Velika Britanija zagotovila oblast nad Gibraltarjem. 1779 se je rodil francoski pesnik in pripovednik Alfred de Vigny. 1803 se je rodil nemški gledališki igralec Friedrich Beckmann. 1863 se je rodil Frederick Henry Royce, eden od ustanoviteljev znamenite tovarne avtomobilov in motorjev Rolls Royce.
Petek, 28.
. marec»
Danes goduje Janez. Danes je cvetna nedelja.
Ker je danes zadnja nedelja v marcu, prehajamo na srednjeevropski čas in pomikamo uro za 1 uro naprej.
1566 je Jan Parisot de la Vallette položil temeljni kamen za novo utrjeno mesto na Malti, ki so ga po njem poimenovali Valetta. 1749 se je rodil markiz Pierre Simon Laplace, francoski matematik, astronom in utemeljitelj nebesne mehanike.
1800 sta se združila irski in britanski parlament in tako je postala Irska
del Velike Britanije. Irci so sicer potomci Keltov.
1868 se je rodil veliki ruski pisatelj Maksim Gorki.
1890 se je rodil Paul Whiteman, ameriški jazzovski glasbenik in dirigent,
ki je izoblikoval simfonični jazz.
1938	so z dekretom judovskim skupnostim v Nemčiji odvzeli legalni status.
1939	se je končala španska državljanska vojna. Po štirih letih krvave državljanske vojne so čete generala Franca vkorakale v Madrid.
1963 so zaprli slovito ameriško kaznilnico Alcatraz.
Sobota, 29. marec» Danes goduje Ciril.
1899 se je rodil v Gruziji sovjetski politik Lavrenti Pavlovič Berija, dolgoletni direktor tajne policije, ki je imel pomembno vlogo v Stalinovih čistkah. 1902 se je rodil francoski pisatelj Marcel Ayme. 1936 so nemške volitve prinesle enak rezultat, kot so jih prinašale kasnejše volitve v socialistični Jugoslaviji: nacisti so dobili 99 odstotkov glasov. 1947 je na Madagaskarju izbruhnil upor proti francoski kolonialni upravi. Upor je trajal vse do leta 1958, ko je postal Madagaskar republika. 1967 je Francija izdelala svojo prvo jedrsko podmornico. 1779 se je rodil slovenski botanik Franc Hladnik. 1848 so Novice objavile članek Matija Majarja z naslovom Kaj Slovenci terjamo.
Nedelja, 30.
. marec» Danes goduje Bogo.
1282 so se v Palermu med »sicilijanskimi večernicami« ljudje uprli vladavini Karla I. Anžujskega in francoskih fevdalcev. 1432 se je rodil turški sultan Mehmed II. Osvajalec. Leta 1453 je osvojil Konstantinopel in uničil tisočletno bizantinsko cesarstvo. 1722 je holandski admiral Jacob Roggeveen v Tihem oceanu odkril neznan otok med Južno Ameriko in jugovzhodno Polinezijo. Ker se je to zgodilo na veliko noč, ga je imenoval Velikonočni otok. 1856 so sklenili v Parizu mirovno pogodbo po triletni krimski vojni. 1858 je dobil ameriški izumitelj Joseph Rechendorfer v New Yorku patent za svinčnik s pritrjeno radirko.
Ponedeljek, 31.
. marec Danes goduje Benjamin.
1596 se je rodil francoski filozof Rene Descartes. Za večno je zaslovel predvsem z izrekom Cogito ergo sum, kar pomeni Mislim, torej sem. 1871 se je rodil Arthur Griffith, eden voditeljev irskega boja za neodvisnost.
1905 se je »pojavil« sloviti detektiv Sherloc Holmes, ki ga je ustvaril pisatelj Conan Doyle.
1914 se je rodil mehiški pesnik, pisatelj in diplomat Octavio Paz, ki je dobil leta 1990 Nobelovo nagrado za književnost. 1948 je ameriški kongres sprejel Marshallov načrt pomoči Evropi. 1954 je SZ zaprosila za sprejem v pakt Nato, kar pa se ni zgodilo.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 25. marca 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
S pomladjo prileti tudi čebulna muha
Vsi smo veseli lepe in tople pomladi, čeprav tako vreme lahko s seboj prinese nekatere nevarnosti. Poleg tega, da lahko marsikatera rastlina še pozebe, saj je še najmanj mesec dni nevarnosti pozebe, so zgodnji tudi škodljivci.
Škodljivci vrtičkarje še bolj jezijo, kakor jih jezijo bolezni. Nekateri so se z boleznimi že sprijaznili in se odločili, da fungicidov res ne bodo uporabljali, glede uničevanja škodljivcev pa jih še veliko sploh ne dvomi, da bi bilo kaj narobe. Se vedno se ne zavedajo, kako nevarna so lahko ta sredstva za naše zdravje. Nekako smo navajeni, da tisto, kar »ne boli«, takoj in neposredno ni nevarno. Nikoli ne pozabite, da se ostanki teh snovi tudi v našem telesu nabirajo in »udarijo« veliko let kasneje, takrat pa lahko tudi nevarno. Kljub temu pa so lahko ta sredstva ob pravilni in skrbni uporabi in ob primerni zaščiti sebe, drugih in rastlin, ki jim niso namenjena, povsem varna. Med vsemi pesticidi so ravno insekticidi tisti, ki so našemu zdravju, pa tudi okolju in vsem živim bitjem v njem, daleč najbolj nevarni. Zato po njih posezimo res samo takrat, ko nam škodljivci grozijo, da bo pridelek povsem uničen.
Nekaj pravil za ravnanje s pesticidi
Pri ravnanju z njimi pa moramo upoštevati kar nekaj pravil. Del dolžnosti nam nalaga že naša zakonodaja, drugi del pa naša varnost in zdravje.
Foto: Miša Pušenjak
Na vrtu imamo številne koristne žuželke. Pikapolonico poznate. Ali poznate njene še bolj požrešne ličinke?
Foto: Miša Pušenjak
Posevki čebule, posebej prezimne, so že ogroženi, porova zavrtal-ka je letos zgodnja.
Poglejmo si najprej zakonodajni del. Kar nekaj prepisov in uredb ureja ravnanje s temi sredstvi in tudi z njihovo izpraznjeno, uporabljeno embalažo.
Za nakup in uporabo teh sredstev se morajo uporabniki udeležiti posebnega tečaja za uporabnike FFS in na koncu opraviti tudi izpit iz poglavitnih tem poznavanja uporabe teh sredstev.
V Sloveniji lahko uporabljamo samo v Sloveniji registrirane pripravke, kljub temu da smo v EU, tukaj velja izključno samo to pravilo. Pripravke lahko iz drugih držav, tudi držav EU, uvažajo samo registrirane organizacije. Posameznikom je to strogo prepovedano. Zato se včasih resnično znajdemo v zagati, saj nekaterim rastlinam
sploh ne moremo pomagati, če se želimo držati zakonodaje.
Seveda je povsem jasno, da pripravke uporabljamo samo v predpisani koncentraciji oziroma odmerku v določen namen. Karenčna oziroma čakalna doba je preverjena samo za predpisan način uporabe, v določeni rastlini in za določen način uporabe. Če se tega ne držimo, ne moremo biti potem prepričani, da je hrana, ki smo jo pridelali na drugačen način, varna.
Če nam v škropilnici ostane neporabljena raztopina sredstva, jo razredčimo in razredčeno spet nanesemo po že tretirani površini, nikoli je ne nanašamo na golo zemljo, ceste ali še huje, izlijemo v kanalizacijo.
Zdravstveni nasveti
Prehlad in gripa (3. del)
sta nalezljivi virusni obolenji, ki prizadeneta zgornja dihala. Širita se kapljično -okužimo se v bližini bolnikov, ki kašljajo in kihajo. Lahko pa se okužimo tudi z neposrednim stikom z bolnikom ali okuženimi predmeti. Prehlad in gripa sta značilna za zimske mesece.
Zdravila za prehlad ali gripo ni. Z zdravili, prehranskimi dopolnili in medicinskimi pripomočki lajšamo simptome gripe ali prehlada.
Boleče in pekoče žrelo
- pri prehladu imajo bolniki največkrat vneto žrelo, čeprav radi rečejo, da jih boli grlo. Pri vnetem žrelu občutimo predvsem pekočo bolečino pri požiranju zadaj za mehkim nebom ali v predelu mandljev, pri vnetju grla ima bolnik poleg bolečin še hripav glas. Boleče in pekoče žrelo zdravimo s pastilami, ki vsebujejo antiseptik. Lahko vsebujejo tudi lokalni anestetik, ki na sluznici zmanjša čutne
zaznave in tako tudi zmanjša bolečine (pri močnejših bolečinah v žrelu). Na voljo so tudi pastile, ki vsebujejo rastlinske izvlečke, predvsem islandski lišaj. Vsebujejo učinkovine, ki prekrijejo sluznico v grlu in žrelu in jo tako varujejo pred povzročitelji vnetja, hkrati pa blažijo suh in dražeč kašelj ter hripavost. Uporaba je neomejena in varna tudi za otroke, starejše od 4 let. Pastile s pantenolom pospešijo celjenje prizadete sluznice žrela. Pastile z učinkovino, ki sodi med nesteroidna protivnetna zdravila, delujejo lokalno pro-tivnetno in lokalno zmanjšujejo bolečino. Namenjene so za kratkotrajno uporabo!
Če vnetje žrela povzročajo bakterije, se bolečina pojavi nenadoma, bolnik ima zadah, žrelo je močno pordelo, povišana je telesna temperatura, lahko je prisoten tudi glavobol, povečani so mandlji in na njih so lahko gnojni čepki, povečane so vratne bezgavke, pri otrocih je pogosto prisotna slabost in bruhanje, izcedek iz nosu in kašelj običajno
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
nista prisotna. Ob takšnih znakih je treba k zdravniku, saj bo za zdravljenje potreben antibiotik.
Vzrok za boleče žrelo so lahko tudi nekatera zdravila (inhalacijski kortikosteroidi za zdravljenje astme), lahko je vzrok tudi refluks - to je želodčna kislina, ki v ležečem položaju zateka v grlo in žrelo. Na te vzroke moramo pomisliti, če bolnik redno uporablja določena zdravila oz. če ima pogosto težave z želodcem.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
Prav posebna skrb je pri uporabi insekticidov namenjena čebelam in drugim koristnim organizmom
Zelo pomembno je, da ob uporabi vseh FFS, ne samo tistih, ki so strupena za čebele, pazimo na te pridne delavke. Zato škropimo le takrat, ko niso prisotne. Preprečimo vsako možno zastrupitev tako, da škropimo vedno zvečer po sončnem zahodu. Pred uporabo pokosimo ves cvetoč plevel, kjer so pogosto prisotne, čeprav rastline, ki jih »zdravimo«, ne cvetijo. Samo izjemoma pa škropimo cvetoče rastline, takrat pa se zagotovo prepričamo, da na rastlinah ni teh pridnih delavk. Poleg njih je v naravi in tudi na našem vrtu zelo veliko koristnih bitij, od žuželk do večjih deževnikov, ptic, ježkov. A ste vedeli, da se tudi v pajkove mreže ujame izredno veliko škodljivcev. Tudi netopirji ponoči pospravijo veliko nočnih metuljev, mnogi med njimi so tudi škodljivci. Vsi poznamo pikapolonice, zanima pa me, koliko vas pozna njene ličinke. Ravno te so najbolj koristne.
Čebulna muha in porova zavrtalka
Ravno zdaj, v tem času, se je prebudil eden bolj znanih škodljivcev na zelenjavnem vrtu, porova zavrtalka (čebulna muha). Zdaj me mnogi sprašujejo, s katero »tekočino« naj namočijo, poškropijo čebulček, da ne bo težav. Naj še enkrat zapišem, najbolje je posevke čebulnic pokriti. Uporabimo lahko agrokopre-no, še boljše pa so mreže ali zavese. Ker je muha velika okoli 5 mm, naj bodo luknjice na zavesah manjše. Čebulnice slabše prenašajo plosko, direktno pokrivanje. Zato naredite
za prekrivke oporo, lahko so to loki ali zbit okvir. Pazite tudi, da prekrivka ne bo imela lukenj, tudi v zemljo mora biti dobro zadelana. Muha namreč kar nekaj časa išče dostop do svojih rastlin in bo luknje našla. Pomaga tudi, če okoli rastlin potresemo lesni pepel, ki pa ga rahlo namočite, če je zelo suho, saj mora oddajati vonj. Muhe preganj a tudi vonj po kobulnicah, zato je priročno tudi škropljenje posevkov z ekstrakti sladkega komarčka, ki jih lahko kupite v nekaterih trgovinah. Ker deluje vonj, je treba tretirati zelo pogosto, vsaj dvakrat na teden.
Drugi način varstva pa je precej nov in manj poznan pri nas. To je varstvo posevkov s koristnimi entomopatogenimi ogorčicami. Ogorčice so v Sloveniji po večini poznane kot škodljivi organizmi. Vendar v naravi obstajajo tudi nekatere take, s katerimi se lahko borimo proti škodljivim žuželkam. Nekatere koristne ogorčice iz rodu Steinernema in Hetero-habdidis so danes v ponudbi tudi v Sloveniji. Za čebulnice je najbolj zanimiv pripravek Nemasys grow your own, ki vsebuje kombinacijo dveh različnih ogorčic Steinernema car-pocapsae in Steinernema feltiae. Zato ima dober učinek na številne škodljive muhe in druge ličinke v pridelavi zelenjave. V Sloveniji ima registracijo za
uporabo proti čebulni muhi, ki napada tudi por. Poleg tega pa ga lahko uporabljamo tudi proti korenjevi in kapusovi muhi. Posebej slednja dela veliko škodo že na setvenicah ka-pusnic, kasneje pa tudi na njivi. Ta edinstvena kombinacija entomopatogenih ogorčic pa ima še širšo registracijo, deluje tudi na mravlje, sovke, košeni-narja (škodljivec travnih zelenic) in cvetličnega resarja ter na nekatere sadne škodljivce. Opaža se tudi stransko delovanje na strune in ogrce.
Pomembno je, da pripravek uporabljamo pravilno, da bo deloval. Za razliko od kemičnih sredstev za varstvo rastlin, ki ji uporabljamo na suhih rastlinah, uporabljamo EO vedno, ko je vlažno. To so živi organizmi, majhne, očem nevidne, črvičkom podobne živalce, ki živijo v zemlji. Zato jih sonce in suh zrak takoj izsušita in uničita. Najbolje jih je uporabiti takoj po močnejših padavinah ali celo, ko rahlo rosi. Ker pa tako vreme težko čakamo, je treba površino pred uporabo namočiti. Pripravek lahko nanesemo s sredstvi, ki jih uporabljamo za varstvo rastlin. Vedno ga nanašamo zvečer, skoraj v temi. Po nanašanju je dobro, da površino ponovno zalijemo.
Ogorčice prodrejo v škodljivca skozi njegove naravne odprtine. V škodljivcu se potem zadržujejo, prehranjujejo in razmnožujejo, pri tem škodljivec hitro propade. Nato truplo zapustijo v večjem številu in iščejo nov vir prehrane. Če so tla ves čas namočena, delujejo in uničujejo škodljivce štiri tedne.
Ravno v tednu, ki prihaja, pripravek uporabimo prvič. Po 4 tednih tretiranje ponovite.
Ker so to živi organizmi, jih ne boste našli v trgovinah. Treba jih je naročiti. Omenjeni pripravek lahko naročite na posebnih karticah, ki jih naročite v trgovinah ali pokličete na priložene telefonske številke. Najdete ga tudi na internetu, če vtipkate ime pripravka. Dolgo časa ga ne morete hraniti, najbolje ga je uporabiti takoj. Prav gotovo pa ga boste potrebovali še konec avgusta oziroma v začetku septembra.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Na listih pora vidite majhne bele lise v ravni črti, to so znaki pojava porove zavrtalke spomladi in jeseni.
torek • 25. marca 2Q14
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
Pred nami je vrhunski glasbeni dogodek, saj se po sedmih letih v Ljubljano znova vrača legendarna ameriška folk pevka Joan Baez. Joan Baez (Joan Chandos Baez) se je rodila 9. januarja 1941 na Sta ten Islan-du v New Yorku. Y svoji izjemno plodni in dolgi karieri je izdala več kot 40 albumov. Nekoliko starejši ljubitelji glasbe se še danes spomnijo njenega nastopa na danes že kultnem festivalu Woodstock. Mnogi se je spomnijo tudi kot mentorice in kasneje tudi življenjske sopotnice Boba Dylana. Bae-zova pa je tudi velika borka za človekove pravice, z Martinom Luthrom Kingom je sodelovala v gibanju za državljanske pravice. Prav tako ji nekateri pripisujejo pomembno vlogo pri demokratičnih spremembah v takratni Češkoslovaški, ko je javno izražala glasno podporo nekdanjemu češkemu predsedniku Vaclavu Havlu. Njeno zadnje aktivistično dejanje pa je bil podpis odprtega pisma za izpustitev članic ruske skupine Pussy Riot. Koncert Joan Baez si lahko privoščite 13. oktobra v Cankarjevem domu.
Ob letošnjem praznovanju dneva glasbenih prodajaln
bo popularna ameriška skupina REM objavila album z dve-
Foto: musiclipse.com
Joan Baez
ma "unplugged" koncertoma. Oba koncerta Unplugged: The complete 1991 in 2001 Sessions so odigrali v sklopu MTV-jevega live showa. REM so edina skupina, ki je odigrala kar dva akustična koncerta za MTV, prvi je bil leta 1991, drugi pa 10 let za tem. Med skladbami, ki jih bomo lahko slišali, bodo tudi uspešnice, kot so Losing my religion, Electrolite in the one I love. Nekoliko presenetljiv je podatek, da v zadnjem času vse več Britancev znova kupuje gramofonske plošče. Lani naj bi v Veliki Britaniji prodali več kot 700.000 vinilnih plošč, kar je največ v zadnjih 12 letih. Tudi zato Britanci vsako leto 20.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
2.	DARK HORSE - KATY PERRY FT. JUICY J
3.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	TSUNAMI (JUMP) - DVBBS & BORGEOUS / TINIE TEMPEH
2.	MY LOVE - ROUTE 94 FT JESS GLYNNE
3.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
NEMČIJA
1.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
2.	WAVES - MR. PROBZ
3.	ATEMLOS DURCH DIE NACHT - HELENE FISCHER
aprila praznujejo dan glasbenih prodajaln.
6. maja bo izšel novi studijski album popularne ameriške pevke Mariah Carey. Album z naslovom The art of letting
go bo njen že 14. studijski izdelek. Predvsem na tujih radijskih postajah že na veliko vrtijo prvi singel z naslovom You're mine (Eternal). Mariah Angela Carey se je rodila 27. marca 1970. Svoj prvi album je izdala leta 1990 in postala prva izvajalka, ki je na prvem mestu ameriške lestvice imela kar pet zaporednih skladb. Mariah Carey je bila leta 2000 proglašena za najbolje prodajano izvajalko prejšnjega tisočletja. Po vsem svetu je prodala že več kot 200 milijonov svojih albumov, prav tako pa se lahko pohvali z vsemi pomembnimi glasbenimi nagradami, med njimi je kar pet grammyjev.
44-letna ameriška pevka Je-nfier Lopez je potrdila, da bo 17. junija izdala svojo novi album. Ime novega, njenega že 10. studijskega albuma za zdaj ostaja še skrivnost. Znani pa so že naslovi treh novih že objavljenih skladb, Girls, Same girl ter I luh ya papi, ki je nastala v sodelovanju z raperjem Fren-
chom Montanom. Za skladbo Same Girl so posneli tudi videospot, v katerem prepeva, da je še vedno isto dekle, kot je bila. Jenifer Lopez je zadnji studijski album s preprostim naslovom Love? izdala leta 2011. Daleč največja uspešnica na album pa je bila skladba
On the floor.
® ® ®
Slavna avstralska pop pevka Kylie Minogue se po daljšem premoru na svetovno glasbeno sceno vrača z novim že 12. studijskim albumom Kiss me once. Prvi singel z novega albuma je bila skladba z naslovom Into the blue, v teh dneh pa je izšel že novi videospot za drugi singel z naslovom Sexer-cise. Številni glasbeni kritiki že hvalijo novi album, ki ga je Kyle posnela pri založbi Roc nation, katere lastnik je Jay Z. Prav tako pa je razširila krog avtorjev in producentov, saj so ji pri novem albumu pomagali Pharrel Williams, Sia in Stargate.
®@®
Keith Richards, kitarist legendarne zasedbe The Rolling Stones, bo skupaj s svojo hčerko v septembru objavil knjigo za otroke. Knjiga z naslovom Gus & me: The story of my granddad and my first guitar (Gus in jaz: Zgodba o mojem dedu in moji prvi kitari) bo izšla 9. septembra. Ilustracije v knjigi bodo delo njegove hčerke Theodore, pri nastajanju knjige pa sta sodelovala tudi Barnaby Harris in Bill Shapiro. Knjiga bo pripovedovala zgodbo o 70-letnem kitaristovem dedu Theodoru Augustusu Dupreeju, znanem tudi pod imenom Gus, ki je igral v jazzovskem orkestru in je mlademu Keithu predstavil zanimivi svet glasbe. Keith Ri-chars je o svojem dedku pisal že v svoji zelo uspešni avtobio-grafiji z naslovom Life.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Deljenje
Ljudje smo zanimiva bitja. Nismo bakterije, pa vendar smo se sposobni neskončno deliti. Zmeraj in povsod, običajno brez posebnega razloga; pač zato, da se delimo. To se mi zdi precej zanimivo, in bolj kot sem o tem razmišljal, bolj očitno se mi je zdelo.
Kaj namreč mislim? Zgolj to, da smo ljudje veseli vsake priložnosti, ko lahko stopimo vsak na svojo stran in rečemo, mi smo tu, vi pa ste tam. Velikokrat se sicer zdi, da smo ljudje takšna prijetna, harmonična bitja sinergije, da radi sodelujemo in da smo enotni, kadar se le da, vendar sem sam na čase prepričan drugače. Saj ne, da ljudje nikdar ne bi potegnili skupaj in imeli skupnih interesov, ampak vse ima svoje meje. Skupni interesi so plod lastnih, sebičnih interesov in ti na koncu zmeraj prevladajo. Več kot je v skupnosti oziroma družbi nesporazumov glede »skupnih interesov«, bolj prevladajo individualni. In tu se začnejo delitve.
Razlike med posamezniki tako niso vzrok, pač pa zgolj izgovor za delitev. Povod so različni interesi ter status in moč, ki jim priliči. Dokler smo vsi zadovoljni in so želje vsakega bolj ali manj uslišane, ni problemov in vsi lahko sodelujemo kot enakovredni. Naj se pojavijo težave in igre je hitro konec. Potem se začnemo deliti na rase, zatem na etnične skupine, ko to ne zadošča, na narode. Nadaljujemo z regijami, mesti, mestnimi četrtmi, predeli, ulicami in hišnimi številkami. Če to ne deluje, se razdelimo na revne in bogate. A včasih tudi to ni dovolj in naenkrat postane pomembno, kdo pripada skupini old money in kdo je obogatel šele pred kratkim in predstavlja tako imenovan new money.
Učinek je na koncu zmeraj enak. S tem ko med seboj in drugimi zarišemo mejo, si ustvarimo distanco in s tem določen položaj; nekoga nadvladamo. No, tako si vsaj domišljamo. Kljub temu po nadvladi nekoga hrepenimo vsi in tako se moramo deliti. Moč in vpliv zahtevata ločnico od drugih, saj med enakimi ni prvih in z iskanjem razlik zgolj upravičimo ločnice. Morda res vsi ne želimo vladati svetu, a kljub temu nam prija, če smo lahko vodja kakšne druge skupine. Če nas sošolci občudujejo ali nam sosedi kaj zavidajo. Tudi prav, vendar moramo vedeti, da je v takšnem primeru med nami zmeraj nevidna meja, ki nas deli na nas in na one. Verjetno je takšna človeška narava, to pisanje pa je zgolj skupek nekaj mojih opazk. Za zdaj si bom domišljal, da je kaj na tem ... Marsikaj postane bolj jasno.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
t vi
1.	HAPPY - PHARREL WILLIAMS
2.	ADDICTED TO YOU - AVICCI
3.	INVISIBLE - U2
4.	LET HER DOWN EASY - GEORGE MICHAEL
5.	TEAM - LORDE
6.	GEORGE EZRA - BUDAPEST
7.	WE MUST BE CRAZY - MILOW
8.	FREE - RUDIMENTAL& EMELI SAN
9.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
10.	BURNING BRIDGES - ONE REPUBLIC
11.	ROUND ROUND (SPET) - TINKARA KOVAČ fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 25. marca 2Q14
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
srčki v omaki, pire krompir, sadje SREDA
zelenjavna enolončnica s testeninami, haloška gibanica ČETRTEK
kašnice, kisla repa PETEK
lososove polpete*, gratiniran krompir, radič v solati SOBOTA
makaroni z mesom, solata, puding NEDELJA
juha, ocvrt piščanec, dušen riž, solata PONEDELJEK
jota s kislim zeljem, orehovo pecivo**
*Lososove polpete
Sestavine: 400 g lososovih filejev brez kože, 2 jajci, 10 dag krušnih drobtin, 2 stroka česna, 0,5 žličke soli, 0,5 žličke mlete rdeče paprike, 4 vejice peteršilja, 2 žlici olja.
Lososove Aleje operemo in temeljito osušimo s papirnatimi brisačami. Zrežemo jih na manjše koščke in jih v multi-
praktiku drobno sesekljamo. Presipljemo jih v skledo in zmešamo s stepenim jajcem, drobtinami, sesekljanim česnom soljo, mleto rdečo papriko in sesekljanim peteršiljem. Iz mase z vlažnimi rokami oblikujemo poljubno velike polpete. V ponvi segrejemo olje, vanj položimo polpete in jih na vsaki strani pečemo, da enakomerno porjavijo. Ponudimo jih s poljubno prilogo.
**0rehovo pecivo
Sestavine: 1. plast biskvita: 2 jajci, 2 jogurtova lončka moke, 2 jogurtova lončka sladkorja, 2 jogurtova lončka mletih orehov, 2 jogurtova lončka mleka, 1 jogurtov lonček olja, 1 pecilni prašek; 2. plast biskvita: 4 jajca, 4 žlice sladkorja, 3 žlice olja, 4 žlice moke; mešana ali marelična marmelada in mleti orehi za posip.
Za prvo plast biskvita penasto zmešamo jajci in sladkor, dodamo orehe, mleko in olje ter na koncu moko s pecilnim praškom. Maso zlijemo v pekač od pečice in pečemo okrog 15 minut pri 200 stopinjah. Medtem ko se peče prvi biskvit, naredimo še drugo plast. Rumenjake s sladkorjem penasto zmešamo ter dodamo olje in moko in nazadnje sneg. Ko je prva plast biskvita pečena, polijemo nanjo še drugo maso in pečemo dodatnih 10 minut pri 200 stopinjah. Ko je pecivo malo ohlajeno, ga namažemo z marmelado (mešano ali ma-relično) in potresemo z mletimi orehi.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
ILpsosove polpete
Foto: ASV
Foto: ASV
KATALOG
Očka, ali je mamica že dobila dojenčka?
»Ne. Čakam, da bodo telefonirali iz porodnišnice. Kaj pa bi rad imel: sestrico ali bratca?« »Ne vem. Ti jim kar naroči, naj ti iz porodnišnice pošljejo katalog, da bova izbrala.« ©©©
ALKOHOLIK
»Kaj res mislite, da sem alkoholik?« sprašuje Niko svojega doktorja.
»Res! Če bi bil jaz steklenica konjaka, ne bi hotel biti sam v vaši družbi.«
©©© OBVESTILO
Televizijskemu napovedovalcu so tik pred koncem TV-poročil na mizo prinesli listek z vsebino, ki jo je glasno prebral: »Janez, na kravati imaš madež
od špinače!«
©©©
PARKIRNA URA
Gorenjec sedi v avtu, na prostoru poleg parkirne ure. Zagleda ga prijatelj in ga vpraša, ali se bo odpeljal proti domu. Gorenjec pokima. »Ali me vzameš s seboj?«
»Seveda! Kar prisedi!« Prijatelj prisede v avto, toda Go-
renjec se ne premakne. »Ali še koga čakaš?« vpraša prijatelj, Gorenjec pa pojasni: »Čakam, da mi poteče čas na
parkirni uri.«
©©©
LASTNA HVALA
Lovec Cene reče ribiču Pol-detu: »Včeraj sem ustrelil takega kapitalnega jelena, da je samo njegova senca tehtala deset kilogramov!« »To ni nič! Jaz sem ujel tako veliko ribo, da je še danes luknja v vodi!«
©©©
NEDOLŽNI
Uradnik se čudi: »Ne vem, zakaj imajo ljudje toliko zoper nas, uradnike. Saj nismo ničesar naredili!«
©©©
BOLNIKOVA ZAHVALA »Prišel sem, da bi se vam še enkrat prisrčno zahvalil, gospod doktor!« reče obiskovalec zdravniku, ki pa je nekoliko v zadregi: »Trenutno se ne spomnim, kam
bi vas dal, ste bolnik ali dedič?« ©©©
NEMŠČINA
Kako ti gre kaj pri pouku nemščine?
»Kar dobro, le neznanih besed ne razumem kaj preveč.«
SESTAVIL
EDI KLASINC
POLOŽITEV TRUPLA V ZEMLJO
RASTLINA KRANJSKA KOZJA ČEŠNJA
OBLJUBLJENA DEŽELA
LANTAN
VZVIŠENA LIRSKA PESEM
RENESANSA
PREBRISANA ŽENSKA
UDAREC PRI PRETRKA-VANJU
OLUPINA, ODLUŠČEK
PTIČJA PERUT
NAS OPERNI TENORIST (ERVIN)
UMAZAN OTROK, PACEK
VRATA V PLOTU, VORENKA
PARADIŽ
ŽITO ZA KONJE
OBDELOVALEC KAMNA, KAMNAR
SAMOLEPILNI TRAK
VSEBINSKA PRAZNOST
IVAN HORVAT
ŽIVČNI BOLNIK
ŽENSKO IME
MLADI LJUDJE, MLADEŽ
POREKLO
JUNAŠKO DEJANJE
NAŠ ARHITEKT (EDI)
VODNA STRUJA
RAJKO DOLINAR
MADŽARSKI PESNIK
BUJNA RAZRAST
HINKO MUREN
FEVDALNI SVOBODNJAK
ŠIROKO PODAJANJE
VINSKA TRTA
LADJEDELNICA
GOJITELJ ATLETIKE
STOIČNA FIL. ŠOLA
DEBELE OŠIUENE PALICE
KOPENSKI SESALEC
REJEC PSOV
GRŠKI BOG LJUBEZNI
ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV
INDIJANSKA TROFEJA
KOŠARKAR DANEU
ČEBELJA PAŠA
NOVINARKA ROŠ
MRAČNOST
ČASNIK
LOJZE ROZMAN
RIMSKA 4
MISELNI VODJA
KMEČKO POSLOPJE, SENJAK
GLAVNO MESTO GRČIJE
VAS PRI DOBROVEM
RASTLINA NA TRATI
RAČJI SAMEC, RACMAN
UGANKARSKI SLOVARČEK: BERK = slovenski arhitekt (Edi), EARL = angleški plemiški naslov, ELDORADO = obljubljena dežela, KOSEZ = fevdalni svobodnjak, KOZARNO = vas pri Dobrovem, LARGO = široko podajanje v glasbi, OGNER= slovenski operni tenorist (Ervin), SMRDElIK = ljudsko ime za rastlino kranjsko kozjo češnjo.
WOVd 'VAVdl 'ONdVZOy '3N31V '>1IN3S '9010301 'SldOSVO 'VaO>WIAI '1SV1 'OAI 'dIVVIS '1dV3 'SOd3 'N01S 'l~IO>1 '1311V 'VIOQ 'IAIH '3l"N310H0a 'SOV 'Qd 'VdilAVda 'dlA 'VNI0V1IAI '»IlOdABN 'df31013S 'QOdOd3dd 'VGIÍTI '3NI~M 'VOdQO 'dOVIOd :ouABiopoA 3MNVZIHM 31A3IIS3H
torek • 25. marca 2Q14
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da ena izmed svetnic pri Sv. Urbanu kljub vsakokratni zamudi in celo predčasnemu odhodu s sejeprej-me sejnino v celoti.
... da se številni Ptujčani sprašujejo, ali bo na osrednjem mestnem trgu, kjer zdaj brnijo stroji, nekoč pa so se sidrale ladje, saj je bilo prav na tej lokaciji pristanišče, končno narejena tudi tako želena fontana. Vfari sv. Vida sojo namreč ob preureditvi občinskega dvorišča dobili...
...da imajo poetovionski ribiči kormoranov že poln ku... (če mislite na kaj nespodobnega, ste nesramni, kufer, da se razumemo). A kaj, ko so ti ribji požeruhi tako strogo zaščiteni, da jih niti plašiti ne smejo, kaj šele, da bi kdo nanje streljal. Še dobro, da zank nihče ne omenja. Kar je preveč, je preveč.
... da imajo v četrtni skupnosti Rogoznica poln ku...
(prav tako kufer, seveda) razvajenih gradbincev, saj se morajo zaradi preveč razpršene gradnje kanalizacije nekateri voziti domov tudi po več kilometrov dlje kot sicer.
... da bi morali žogobrcar-ji iz Haloz poskusiti srečo na priljubljeni igri 3 krat 3. Če so prejeli toliko zadetkov, potem bi morda lahkopreje-li tudi kakšen prijetnejši dobitek...
Vidi se...
... da se ob vsesplošnipo-plavi raznih dalmatinskih klap in estradnikov iz bivše Juge pri nas Štajerski Mišo zadnje čase vse bolj posveča slovenski narodno-zabavni glasbi. Baje s svojo skupino že resno trenira frajtonerico za poletne nastope na splitski rivieri. Prav jim naj bo, milo za drago.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 31. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Luka Majcen, Markovci.
rnwmm www.felix.si
FX UČILA
Foto: Janko Keček ml.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Na fotografiji je stanovalka ormoškega grajskega parka, ki je brez kopalk pozirala v bližini bazena. Posnetek je nastal pri nedeljskem jutranjem sprehodu,« je ob današnji fotografiji tedna pripisal njen avtor Janko Keček ml.
Iskrice
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
	9		7		2		S	
7			e		S			9
		e		i		4		
9	S			S			1	7
S	e		S		7		2	4
4	7			S			9	S
		7		2		9		
1			S		9			2
	S		4		S		e	
	Ljubezen	PoseC	Denar'	Zdravje
Oven	vv	©	€€	OOO
Bk	vvv	©©	€€€	O
Dvojčka	v	©©©	€	OO
Rai	vvv	©©	€€	O
Le.v	v	©©©	€	OOO
Devica	vvv	©©	€	OOO
Tehtnica	vv	©	€€	OO
Škorpijon	vv	©©©	€€	O
Strelec	v	©©	€€€	OO
Kozorog	vvv	©©	€€	O
Vodnar	v	©©©	€	OOO
Rißi	vv	©©	€€€	OO
(Vir: www.pregovor.com)
»Obstajajo molčeči ljudje, ki so bolj zanimivi kot najboljši govorniki.« Benjamin Disraeli
»Zlobni jeziki so strašnejši od revolverjev.« Aleksander Sergejevič Gribojedov
»Jezikje kot lev: če ga brzdaš, te bo branil, če ga pustiš uiti, te bo požrl.« Arabski pregovor
»Jezik modrega je v srcu, srce neumnega na jeziku.« Nikolaj
Vasilievič Šelgunov
»Več muh ulovi žlica medu, kot dvajset sodov kisa.« Henrik IV
»Dva meseca lahko živim od dobrega komplimenta.« Mark Twain
•SfSfk
»Kjer je mnogo besed, je mnogo laži.« Domača modrost •k**
»
Brbljač je slab garač.« William Shakespeare
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: LEMING
Velja za teden od 25. marca do 31. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
marca 2014. znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, objave in poslovna sporočila
torek • 25. marca 2014
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10
vabita na
AC CENTER
trgovina in servis JoRsercd
hišni sejem,
...
ki bo 28. in 29. marca, od 8. do 18. ure na Amuševi ulici 6 na Ptuju. Pridite in preizkusite stroj pred nakupom! 29.3. ob 10. uri prikaz varnega dela z žago. Nudimo 10 % sejemski popust!
Aleksander CIGLARIČ s.p., Arnuševa ulica 6,2250 Ptuj telefax: 02/ 787 66 96, GSM: 041/ 904 370
POROČILO O PITNI VODI NA VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ ZA LETO 2013
1 . Podatki o sistemu oskrbe z vodo :
Komunalno podjetje Ptuj d. d. Puhova ulica 10, SI 2250 Ptuj Telefon: 02/ 787 51 11 Telefax: 02/ 771 36 11
Sistem za oskrbo s pitno vodo	744-Ptuj
Oskrbovalno območje	782-Črpališče Skorba
Upravljavec	Komunalno podjetje Ptuj, d.d.
Število uporabnikov	74.000
Distribucija v m3/leto	3.504.693 m3
Dezinfekcija	NE
Druga priprava vode	NE
Tip vode	2 - nepovršinska
Pretežni del pitne vode za ptujski vodooskrbni sistem se načrpa v centralnem črpališču v Skorbi pri Ptuju. K izboljšanju kakovosti vode in k izboljšanju hidravličnih razmer na omrežju prispevajo dislocirani globinski vodnjaki na področju vodovodnega sistema. Največja zmogljivost plitvih in globinskih vodnjakov v Skorbi dosega okoli 350 l/s, zmogljivost zunanjih vodnjakov pa okoli 80 l/s. Globinski vodnjaki delujejo neprestano, plitvi vodnjaki pa se vključujejo v omrežje glede na trenutne potrebe po vodi. Dolžina vodovodnega omrežja znaša več kot 1000 km, na omrežju je 60 prečrpalnih postaj in 38 vodohranov. Iz ptujskega vodooskrbnega sistema se v celoti oskrbujejo porabniki v 17 občinah, posamična naselja pa še v šestih občinah. Letna količina obračunane vode je znašala 3.504.693 m3 oz. povprečno 9.602 m3 na dan.
2. Podatki o zdravstvenem nadzoru pitne vode
Zahteve za pitno vodo so definirane v pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 in 25/2009). Skladnost parametrov pitne vode na Ptujskem sistemu oskrbe s pitno vodo smo v letu 2013 spremljali z rednim jemanjem in analizami vzorcev pitne vode v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Dodatno k odvzemu vzorcev vode imamo v črpališču nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kakovostjo pitne vode na centralnem vodnem viru. Zdravstveni nadzor pitne vode je izvajal akreditirani laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj.
V skladu z načrtom notranjega nadzora je bilo odvzetih 1501 vzorec vode, od tega 1073 za mikrobiološke preiskave, 407 za osnovne kemijske preiskave, 11 vzorcev za široko kemijsko preiskavo in 10 vzorcev za kontrolo pesticidov v vodi.
2.1 Mikrobiološka preizkušanja
Število vzorcev		Št. vseh neskladnih vzorcev	Št. vzorcev s pokazatelji onesnaženja
Črpališče	205	0	0
Vodohrani	486	59	12
Omrežje	382	27	6
Skupaj	1073	86	18
Mikrobiološko neskladnih je bilo 86 vzorcev oz. 8,0 %. Od tega je bilo zaradi indikatorskih parametrov (koliformne bakterije in skupno št. mikroorganizmov) neskladnih 68 vzorcev oz. 6,3 %. Zdravstveno neustreznih je bilo 18 vzorcev oz. 1,7 %. Od skupnega števila neskladnih vzorcev je bil v 12 primerih vzrok za neskladnost v hišni inštalaciji pri uporabnikih. Po ugotovitvi neskladnih vzorcev so bili takoj raziskani vzroki in izvedeni ukrepi za sanacijo stanja (izpiranje in po potrebi dezinfekcija). V primeru zdravstveno neustreznih izvidov so bili uporabnikom izdani ukrepi prekuhavanja vode in izvedena sanacija stanja. Mikrobiološki izvidi na vodnih virih v črpališčih so bili skladni, zato pitne vode na VOS Ptuj redno ne kloriramo.
2.2 Kemijska preizkušanja
Od 428 odvzetih rednih vzorcev za kemijske preiskave je bilo neskladnih 9 vzorcev v črpališču Skorba in dva na omrežju (2,6 %). Neskladni so bili zaradi preseženih vrednosti za atrazin in desetil atrazin (10 vzorcev) ter nitratov (1 vzorec). Dovoljena vrednost za posamezni pesticid znaša 0,1 jUg/l oz. 0,5 yUg/l za vsoto pesticidov. Skupna dovoljena vrednost pesticidov ni bila presežena. Glavni vzrok za presežene vrednosti atrazina in desetil atrazin sta njuni količini v plitvi podtalnici Dravskega polja kot posledica njune pretekle uporabe v kmetijstvu. Ker onesnaževala izvirajo iz vodovarstvenega območja, smo skladno s 26. členom pravilnika o pitni vodi o tem obvestili ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
Število vzorcev			Št. neskladnih vzorcev		Neskladni po prilogi 1 del B
	Redni	občasni	Redni	Občasni	Parameter
Črpališče	100	11	1	8	5 x atrazin/des.atrazin (maks. 0,17/0,16 yUg/l) 2 x atrazin (max 0.13 jUg/l ) 1 x desetil atrazin (0.12 ^g/l ) 1 x nitrati
Vodohrani	131	-	-	-	-
Omrežje	176	10	-	2	2 x atrazin (max 0,119 ;Ug/l)
Skupaj	428		11		
Skladno z opravljeno oceno tveganja s strani ZZV Maribor izmerjene vrednosti pesticidov v vodi ne predstavljajo tveganja za zdravje uporabnikov. Zaradi preseganja dovoljenih vrednosti atrazina in desetil atrazina v črpališču Skorba izvajamo dodaten monitoring pesticidov na omrežju. V letu 2013 je bila zaradi varčevanja odvzeta samo ena serija vzorcev. Izmerjene vrednosti so bile nekoliko nižje od vrednosti v centralnem črpališču zaradi ugodnega vpliva dislociranih globinskih vodnjakov. Prikazane so v tabeli v jUg/l vode.
Vrednosti nitratov na iztoku iz črpališča Skorba se počasi, vendar vztrajno povišujejo.
To je predvsem posledica izgub vode iz omrežja, ki zahteva povečano črpanje vode iz plitve podtalnice zelo obremenjene z nitrati. Delno je vzrok tudi upadanje izdatnosti nekaterih globinskih vodnjakov. Največji problem nastane v vročih poletnih mesecih, ko so potrebe po vodi bistveno večje. Takrat so vrednosti nitratov na veji proti Borlu, Zlatoličju in v 1. tlačni coni v Ptuju zelo blizu dovoljenim 50 mg/l. Na delih omrežja, kjer so zunanji globinski vodnjaki, so bile vrednosti nitratov precej nižje in so se gibale med 9 in 35 mg/l vode.
Odvzemno mesto	17. 10. 2013	
	Atrazin jug/l	Desetil atrazin ug/i
Ptuj-Hit bar	0,056	0,056
Starše	0,119	0,093
Zlatoličje	0,091	0,099
Stoperce	0,057	0,082
Zetale	0,025	0,036
Cirkulane	0,110	0,098
Gorišnica	0,071	0,06
Zagorci	0,076	0,072
Cerkvenjak	0,024	0,028
Grajenščak	0,085	0,065
3.	Večje težave pri oskrbi s pitno vodo v letu 2013
V juniju je prišlo do dviga usedlin v cevovodih na področju občine Starše in občine Kidričevo zaradi enormne porabe vode in s tem bistveno višjih hitrostih vode v cevovodih. Kalna voda iz pip je povzročila veliko nejevolje pri uporabnikih. Več dni smo izvajali izpiranje na hidrantih in hišnih priključkih. V juliju in avgustu smo zaradi izredno velike porabe vode za 4 tedne izdali prepoved uporabe vode za zalivanje, polnjenje bazenov in pranje avtomobilov. V septembru je bil izdan ukrep prekuhavanja vode na področju Sestrž, Podlož, Medvedc in Savinjskega zaradi onesnaženja vode iz neugotovljenega privatnega vira na področju Podlož. V novembru je bil zaradi zatekanja površinske vode v VH Zavrč izdan ukrep prekuhavanja vode v delu občine Zavrč. V novembru smo zaradi ugotovljenega zatekanja površinske vode v levo celico VH Podlože to izločili iz uporabe do izvedbe sanacije.
4.	Varnost vodooskrbe
Varnost vodooskrbe smo zagotavljali z nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodooskrbnem sistemu in z nadzorovanjem vodovarstvenih pasov črpališč na osnovi načrta notranjega nadzora.
5.	Pritožbe in preventivni ukrepi
Obravnavanih je bilo 13 pritožb uporabnikov glede kakovosti vode. Pri treh uporabnikih smo zaradi ublažitve težav s peskom oz. vodnim kamnom namestili filtre na notranjih vodovodnih instalacijah. Zaradi občasnega pojavljanja peska v pitni vodi smo omrežje izpirali na 37 lokacijah, na 11 lokacijah pa čistili nameščene filtre (stanovanjski bloki v mestu Ptuj). Ptuj, 14. 3. 2014
Odgovorna oseba pravilniku o pitni vodi: Ivan Dobnik, univ. dipl. inž.
Direktor : mag. Janko Širec
SVET ZAVODA OS dr. LJUDEVITA PIVKA Raičeva ulica 2 2250 Ptuj
Razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D);
•	i ma najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje;
•	izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja/ice;
•	kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Predvideni začetek dela je 1. 9. 2014.
Izbran/a kandidat/ka bo sklenil/a delovno razmerje za določen čas za obdobje 5 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem rav-nateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OŠ dr. LJUDEVITA PIVKA, Raičeva ulica 2, 2250 Ptuj, z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja".
Kandidat/ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko predloži tudi kratek življenjepis, ki pa po zakonu ni obvezen.
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
Svet zavoda OS Videm Videm pri Ptuju 47 2284 Videm pri Ptuju
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 in 65/09).
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2014.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, opravljenem ravnateljskem izpitu, program vodenja zavoda, potrdilo iz kazenske evidence (potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, potrdilo sodišča, da oseba ni v kazenskem postopku)) in kratek življenjepis ter opis dosedanjih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
SVET ZAVODA OŠ VIDEM, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja/-ico«.
Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
JAVNI RAZPIS
ZASEBNEGA VRTCA VILINSKI GAJ, Peršonova ul. 1, Ptuj
Starše predšolskih otrok obveščamo, da na podlagi 20. čl. Zakona o vrtcih VPISUJEMO otroke za novo šol. l. 2014/2015 od 25. 3. do 18. 4. 2014, in sicer v skupini: 1-3 leta in 3-6 let. Vse info na 051 223 069. Galerija fotografij na: https://www.facebook.com/zasebnivrtecvilinskigaj.
Vabljeni!
Pred mestno hišo
v
Ljutomer
Rez trte na Jožefovo
V atriju Mestne hiše je društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer na dan, ko goduje Jožef, pripravilo tradicionalno rez vinske trte.
Jožefovo je namreč neformalni praznik vinogradnikov, na katerega so v minulem obdobju začeli rezati trto. Danes je trta večinoma že zrezana, še zlasti v tem letu, ko se je pomlad »začela« bistveno prej. Lepo vreme je nastopilo vsaj tri tedne prehitro, upati je le, da ne bo pozebe. Rez trte sorte modra kavčina, potomke najstarejše trte na svetu, pridobljene z mariborskega Lenta, je ob navzočnosti ljutomerske vinske kraljice Ines Munda opravil mestni viničar Miha Kuhar (na posnetku). NŠ
Foto: NS
torek • 25. marca 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 25. marec
13:00 Ptuj, Mestna hiša: slovesen podpis gradbene pogodbe za obnovo dominikanskega samostana, II. faza
14:00 Ptuj, Mestna hiša: javna obravnava občinskega programa varstva okolja
16:30 Ormož, OŠ: območna revija otroških pevskih zborov CICIDO 2014, JSKD
19:00 Ptuj, DomKULTure Muzikafe: predavanje Katje Gonc, Bogu za hrbtom, a v središču sveta, Etiopija, zadnja oaza plemenskega življenja v Afriki, društvo Potuj
Sreda, 26. marec
9:00
18:00 19:00
19:30
Sveta Ana, Kulturni dom: Otroški oder 2014, srečanje otroških gledaliških skupin, JSKD
Ormož, gasilski dom: skupščina Gasilske zveze Ormož
Ptuj, DomKULTure Muzikafe: Huda pokušnja, avtorski večer v družbi
izbranih knjig in vin, zgodovinarka Mateja Ratej in vinar Peter
Ferjančič, povezujeta Aljoša Harlamov in Jože Rozman
Ptuj, Mestno gledališče, Galerij FO.VI: odprtje razstave Igor Dacin-
ger, poet barve
Četrtek, 27. marec
8:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: 17. gledališki dnevi, območno
srečanje otroških in odraslih lutkovnih skupin, JSKD 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Romane Ercegovič, Vedno te ima
nekdo rad, za šole in izven 18:00 Središče ob Dravi, Sokolana: prireditev Marčna pesem, učenci OŠ
Središče ob Dravi in otroci vrtca Navihanček 19:00 Ptuj, Ljudska univerza: Smehologija, prosvetljevalno razvedrilni program s Tadejem Tošem
Petek, 28. marec
19:00
19:00
Ptuj, CID: potopisno predavanje Ptujčanke Anje Cuznar, Obrazi Malezije, sultanata Brunej, Bornea in Laosa Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: 17. gledališki dnevi, območno srečanje odraslih gledaliških skupin, predstava Hočemo občino, KUD Šmartno na Pohorju, odrasla dramska skupina, JSKD
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 27. marec: 19:00 Neskončna lepota.
Petek, 28., sobota, 29., in nedelja, 30. marec: 16:30 Trgovinica za samomore; 18:00 Izgubljen, da najden; 19:30 Neskončna lepota.
PTUJSKA TELEVIZUA
Torek 25.03. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjo - pon. 10:05 Info Kanal
10. oddaja - pon. I odoaja-i

MO Modro - pi
■ki
laia-pon.
. oddaja - pon.
12:00 Ptujska kronika 12:20 Zeleno, 8. rJJ!-12:45 Info kanal 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:30 Info kanal
14:25 Dobrodelni koncert Soroptimistk 2014 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:35 Kuhiniica
17:00 Sport(no) - 25. oddaja - pon. 17:30 Rojstvo novega živ'!~:"
18:00 Ptujska kronika - pon. 18=35 Motoscena - 29.ondaja -
19:00 Nova Zelandija - vulkani -pon. 19:25 Glasbena 8 (slo.) 19. oddaja- pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 21:10 Ptujske odrske deske -17. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal
Sreda 26.03.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Glasbeni predah 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal
10:55 Glasbena 8 (slo.) 19. oddaja - pon. 11:30 Modre-pon. 11:50 Info kanal 13:15 Info kanal
14:00 Gostilna »Pri Francet«,72. oddaja - pon. 15:15 Info kanal 16:30 Jtuhinjica
17:00 Cista umetnost - 29. oddaja 17:15 To bo moj poklic:
Fizik in meteoroloe- pon. 18:00 Povabilo na kavo (Tomaž Pivec) 19:05 Izzivi trenda staranja - por
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
19:25 Glasbena 8 (tuja) 19. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Po zdravje 10. oddaja 20:55 Cista umetnost, 29. oddaja - pon. 21:20 Motoscena, 29. oddaja - pon. 21:45 Resi TV Gorišnica 22:55 Info kanal
Četrtek 27.03.
9:00 Dnevnik IV Maribor -pon. 9:25 Kuhiniica - pon. 10:05 Info kanal
10:30 Motoscena, 29. oddaje - pon.
10:55 Glasbena 8 (tuja) 19. oddaja - pon.
11:30 Modro-pon.
12:00 Ptujska Kronika
12:35 Info kanal
13:20 Povabilo na kavo - pon.
14:25 Info kanal
16:00 Ptujska kronika
16:20 Glasbeni predah
16:30 Kuhinjica
17:00 Široko oko, 23. oddaja - pon. 17:35 Zeleno, 8. oddaja - pon. 1|:QQ ptujska kronika - pon.
18:20 Športno 25. oddaja - pon. 19:00 Po zdravje, lO.oddaja - pon. M Dan.življenja -^pon.
20i55	pon.
21:10 Zemlja in mi, 25.oddaja - pon. 21:45 Glasbeni oredah 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal

www.petv.tv
Spremljate nas lahke tu<i na T2 in SI0LIV
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
SUHOMONTAZNA gradnja, talne, stenske in stropne obloge. Visoki standardi kakovosti. Hišna popravila, montaža pohištva, kuhinj, podbojev. Brezplačno svetovanje. MonNo Božidar Noterzberg, s. p., Stojnci 110, Markovci. Gsm 041 398 160.
PROTIVLOMNA zaščita za okna in vrata, kovane ograje ter ostali kovani izdelki po konkurenčnih cenah. www.varkor.si, 031 555 780.
KMETIJSTVO
PRODAM prašiča od 150 do 170 kg, domače reje. Tel. 031 254 511. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAMO bukova in gabrova drva (tudi v hlodih), ugodno, z dostavo. Tel. 041 279 187._
V NAJEM vzamem njive - desni breg
Drave. Tel. 041 315 392._
PRODAJO odojke, tel. 031 249 314. PRODAM odojke. Tel. 051 423 260.
PRODAM slamo in seno, oboje v kockah. Možna dostava. Tel. 041 723
957._
PRODAM 8 mesecev brejo kravo. Možna menjava za nebrejo kravo ali telico z doplačilom. Tel. 041 941
878._
PRODAM kakovostno suho krmo v okroglih balah. Tel. 051 682 055 ali 02 764 58 21.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU oddamo v najem enosob-no stanovanje, obnovljeno, v velikosti 40 m2, v 2. nadstropju, z balkonom in s kletjo. Informacije na telefon 051
416 310._
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddamo enosobno stanovanje z balkonom. Tel. 02 753 42 31 in 041 649 515.
VOZNIKA C-, E-kategorije zaposlim, špedicija EU, koda 95 in voznikova kartica. Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
RAZNO
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041
823 921._
POZDRAVLJENE! Je kje kako dekle, staro 40 do 50 let, lahko je tudi mamica? Sem srednjih let z otrokoma. Želim, da me dodobra spoznaš, se preseliš k meni in prineseš obilo dobre volje v hišo. Potrudil se bom, da ti ne bo v življenju nikdar žal, saj znam dobro ceniti žensko roko v hiši, ko si sam. Zaradi preobremenitve s službo in vse drugo se javite s kratkim SMS na 070 554 001.
Leto dni že v grobu spite, a v srcih naših še živite. Ni dneva, ne noči, da Vas z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spite, kjer tihi dom rože vam krasijo in v spomin sveče Vam gorijo.
V SPOMIN
23. 3. 2014 je minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Marija Macun
IZ SPUHLJE 40
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
So misli in trenutki, ki nas bodo za vedno spominjali nate, nas razveselili in užalostili in nam ne dovoli, da bi te pozabili.
SPOMIN
26. marca minevata dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in tast
Franc Sitar
IZ JUROVCEV 8 B
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Žena Marjana ter sinovi Franci, Sebastjan in Gorazd z družinami
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URI
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-16, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
08:00 Kmečki praznik na Destrniku 09:45 Utrip \z Ormoža 10:45 Ljudski pevci se predstavijo 12:20 Video strani
18:00 Oddaja iz občine Destrnik - arhiv 20:00 Destrnik - Ob materinskem dnevu 21:00 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh StPTV
08:00 Hajdina - Športnik leta 2013 10:00 Oddaja iz občine Starše 12:00 Video strani 18:00 Materinski dan na OŠ Starše 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo
08:00 Koncert okteta Dornava z gosli 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 16:00 Seja sveta Lenart - V ŽIVO 20:00 Koncert zbora GIM Ptuj z gosti 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA: info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Gornja Radgona • Varstveno-delovni center
Nižja najemnina ima prednost
Članek o visokih najemninah in kakovosti bivanja varovancev bivalnih enot in varstveno-delovnih centrov, objavljen pred nekaj meseci v našem časopisu, je naletel na številne odzive. Med drugim smo v naše uredništvo prejeli informacije o kakovosti bivanja v enem izmed pomurskih VDC.
Varovanci so doslej bivali v stanovanjski hiši v Črešnjevcih, v začetku aprila jih čaka selitev v nov objekt ob industrijski coni.
Foto: PK
Varovanci, ki so še pred časom bivali v stanovanjski hiši z urejenimi zunanjimi zelenimi površinami, se v prihodnjih tednih selijo v industrijsko cono Gornja Radgona, v neposredno bližino klavnice in drugih industrijskih objektov. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah, ki predpisuje pogoje bivanja, striktnih pogojev o urejenosti okolice ne predpisuje.
Kot so nam pojasnili na Ministrstvu za delo, morajo biti uporabniki, ki so vključeni v varstveno-delovni center, nastanjeni v prostorih, ki so prilagojeni skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce so-cialnovarstvenih storitev. Ta v skupnih določbah določa vključitev objekta v urbana naselja in urejeno infrastrukturo z možnostjo javnega prevoza kot makrolokacijska pogoja ter opremljeno zemljišče, dostopno zemljišče za gibalno ovirane osebe, oson-čenost in osvetljenost ter urejenost neposredne okolice z možnostjo ozelenitve kot mi-krolokacijske pogoje. »Ocenjujemo, da je primerov, ko je enota umeščena v bližino industrijske cone, vedno manj, saj so takšni primeri največkrat vezani na ozko ponudbo na nepremičninskem trgu na določenem območju,« so na vprašanje o nastanitvah v industrijskih conah zapisali na ministrstvu.
Varstveno-delovni center Murska Sobota, ki skrbi za odrasle osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju v Pomurju, izvaja svojo dejavnost v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi in Murski Soboti. Še do nedavnega so bili varovanci bivalne enote Gornja Radgona od leta 2002 nastanjeni na lokaciji Črešnjev-ci 98 v hiši Franca in Ivanke Roškar. Kot nam je pojasnila Angela Benko Lang, direkto-
rica VDC Murska Sobota, sta bila najemodajalca pred dvanajstimi leti kot najugodnejša izbrana na poizvedbenem postopku razpisa. Najemna pogodba je bila takrat sklenjena za obdobje 10 let. Po preteku so jo v letu 2012 podaljšali. V začetku letošnjega leta so varovanci omenjeno hišo še pred iztekom pogodbe zapustili. Jedro spora naj bi bila sprememba zakonodaje pri najemninah s strani fizičnih oseb, ki so najemodajalci, v začetku lanskega leta. Zakon o dohodnini namreč posega v neto najemnino. Po besedah direktorice naj bi lastnika vse leto izražala nezadovoljstvo nad znižano najemnino, konec oktobra lani pa odpovedala najemno pogodbo skupaj s pozivom, da hišo izpraznijo in predajo v stanju, kot je bila ob prevzemu. Presenečeni nad enostransko odpovedjo nanjo sprva niso želeli pristati, a lastnika naj bi zahtevala, da hišo zapustijo, kar se je v sredini januarja tudi zgodilo. V času od odpovedi najemnega razmerja so z novim poizvedbe-nim razpisom, poiskali novo lokacijo, na Ljutomerski cesti 28 v Gornji Radgoni. Na poi-zvedbeni razpis so prejeli tudi ponudbo zakoncev Roškar, njuna ponudba za mesečno najemnino je znašala 3.891,50 evra. Varovanci za zdaj bivajo na začasni lokaciji v Dijaškem domu Murska Sobota, kjer ne plačujejo najemnine. V nove
prostore naj bi se selili predvidoma na začetku aprila, saj so prostori v fazi urejanja. Mesečna najemnina bo znašala 2.310 evrov. Po besedah direktorice vse pogoje za bivanje urejajo po zahtevanih predpisih ter da je razlogov za zadovoljstvo ob selitvi več. Med drugim nižja najemnina, višji standard bivanja, saj ima vsaka soba svoje sanitarije s tušem, v neposredni bližini pa imajo organizirano dnevno varstvo, s katerim bodo dosegli ukinitev potrebnih prevozov zjutraj in popoldne.
Najudobnejši in najcenejši objekt VDC bivalnih enot
Zgodba najemodajalcev Franca in Ivanke Roškar je nekoliko drugačna. Pred dvanajstimi leti so se po njunih navedbah varovanci v njuno hišo v Črešnjevcih preselili iz občinske stavbe nasproti tedanje klavnice v Lackovi ulici v Gornji Radgoni. Hišo v izmeri 520 m2 sta oddala v najem za 3,54 EUR/m2, skoraj 2000 m2 zunanjih površin, ki zajemajo vrt, zelenico in parkirišče, sta
oddala brezplačno. Kot pravita, sta hišo v celoti obnovila in prilagodila za izvajanje institucionalnega varstva invalidnih oseb. »Ob prevzemu najine hiše je komisija ministrstva menila, da je najin objekt naj-udobnejši in najcenejši med vsemi VDC bivalnimi enotami v Sloveniji,« pove Franc Roškar. »Najemnina je bila redno plačana, imeli smo dobre medsebojne odnose, leta 2012 smo podpisali aneks, s katerim smo pogodbeno razmerje podaljšali za nadaljnjih 10 let.« Januarja 2013 sta zaradi novo uveljavljenega zakona prejela 200 evrov nižjo najemnino. Prepričana sta, da ju je direktorica s podpisom aneksa zavedla. Kot pravita, jima je zagotavljala, da se s podpisom aneksa in spremembo dikcije iz bruto v neto zanju nič ne spremeni. Razočarana sta se odločila, da hišo prodata, zato sta VDC ponudila odkup na 10 let z mesečnim obrokom v višini najemnine. VDC je ponudbo zavrnil, zakonca Roškar pa sta našla drugega
C
Osebna kronika
Rojstva: Mateja Granda, Koroška c. 74, Maribor - deček Nick; Ingrida Perko, Trstenik 20, Benedikt - deklica Samanta; Taja Toplak, Ul. Toša Primožiča 12, Maribor - deklica Mina; Zvezdana Sajič, Gregorčičev drevored 13, Ptuj - deček Nino; Nina No-voselnik, Slape 20, Ptujska Gora - deček Tomaž; Adriana Kozel, Ul. 14. divizije 1 b, Ptuj - deček Jakob; Katja Ciglar, Osluševci 14, Podgorci
-	deklica Zala; Anja Horvat, Krčevina pri Ptuju 75, Ptuj
-	deček Gal; Tanja Polanec, Krčevine 6, Miklavž pri Ormožu - deklica Kaja; Jasmina Roškar, Zagorci 13, Juršinci
-	deček Anže; Polona Čeh, Boršnikova ul. 55, Maribor -deček Nick.
Umrli so: Kristina Ivanuša, roj. Majcenovič, Ul. 5. preko-morske 16, Ptuj, roj. 1932
-	umrla 13. marca 2014; Martina Turk, roj. Paveo, Gerečja vas 1 a, roj. 1928 -umrla 16. marca 2014; Ivana Horvat, roj. Bezjak, Dravci 11, roj. 1938 - umrla 11. marca 2014; Kamber Huse-ini, Gubčeva ulica 30, Ptuj, rojen 1972 - umrl 18. marca 2014; Janez Tomažič, Gajevci 16, roj. 1929 - umrl 4. marca 2014; Marija Brumen, roj. Štih, Lahonci 25, roj. 1935 -umrla 18. marca 2014.
kupca, ki bi hišo še naprej oddajal VDC. »Sestali smo se in pregledali najino hišo ter se dogovorili, da direktorica pripravi najemno pogodbo za kupca. Še istega dne je poklicala najinega kupca in mu nakup odsvetovala, češ da ne bo zmogla plačevati najemnine. Ta dvoličnost in dejstvo, da je direktorica za drugo enoto medtem dolgoročno najela slabši objekt od najine hiše za znatno višjo najemnino, je vzrok, da sva najem odpovedala,« še pojasnjujeta Roškarjeva. Njuna hiša ostaja prazna, varovanci so se namreč januarja preselili na začasno lokacijo.
Kakršna koli je že resnična plat zgodbe, dejstvo je, da zakonodaja na državni ravni ne določa striktnih pogojev o okolici bivalne enote, ki je za varovance gotovo velikega pomena. V časih, v kakršnih živimo, ima prednost le najnižja cena, na kakovost tako velikokrat pozabimo, pa čeprav se v primeru varovancev VDC po vsej Sloveniji to ne bi smelo.
Patricija Kovačec
Foto: arhiv
Objekt, v katerega se selijo varovanci VDC Murska Sobota, je v neposredni bližini klavnice, obdan s čistilno napravo, odlagališčem, sevajočimi antenami in močno razsvetljenimi parkirišči. Lastnik nepremičnine, kjer sta bila v preteklosti gostinski lokal in motel, je Krekova družba Maribor in je glede na oglas na spletnem portalu Bolha naprodaj za milijon evrov. Po podatkih iz zemljiške knjige je obremenjen s hipoteko v višini 500.000 evrov.
Najemnine od 1,75 do 10 EUR/m2
Kot so nam pojasnili na pristojnem Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, omejitev cene najema za kvadratni meter ni določena zakonsko. Ministrstvo glede na razpoložljiva proračunska sredstva, aktualno tržno ponudbo na nepremičninskem trgu in analizo cen najema poslovnih prostorov na področju varstveno delovnih centrov v pogodbah o financiranju za leto 2014 v okviru cen najemnin, priznava največ 10 evrov na kvadratni meter. »Ocenjujemo namreč, da so višje cene, v razponu od 9 EUR/m2 do 10 EUR/m2, glede na aktualno tržno ponudbo na nepremičninskem trgu, realne zgolj na območju osre-dnjeslovenske in primorske regije.«
Najnižja najemnina za poslovne prostore, ki jo financira ministrstvo, je 1,75 EUR/m2, in sicer v Trebnjem (VDC Novo mesto), najvišja pa 10 EUR/m2 (CUDV Draga-Ljublja-na; VDC Koper in VDC INCE-Mengeš). Nekateri izvajalci so po navedbah ministrstva dogovorjeni tudi za brezplačni najem. Kot ugotavljajo, v zadnjih letih cene najema padajo.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes dopoldne bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, zjutraj bo po nekaterih nižinah kratkotrajna megla. Sredi dneva in popoldne bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami, ki jih ob morju ne bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, v alpskih dolinah malo pod 0, najvišje dnevne pa od 6 do 12, na Primorskem do 15 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo oblačno. Občasno bo rahlo deževalo. V četrtek popoldne se bodo padavine od juga postopno nekoliko okrepile. Meja sneženja bo sprva med 900 in 1100 m, v četrtek pa še malo višje.