Proletarci vseh dežel, združite se!
PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini.
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Prvi kongres OF za Slovensko Koroško
Borba kitajskega ljudstva za svobodo in demokracijo
Drugo pomembno novatorstvo inž. Tomšiča — velik prispevek v osamosvojitvi našega gospodarstva Fizkultura — Objave
Leto X. — Št. 22
Ljubljana, sreda, 26. januarja 1949	I	Izhaja	vsak	dan	razen	ob	petkih
Mesečna naročnina din 45.—
Cena din 2.—
Vzgoja novih kadrov -
velike naloge slehernega upravno-operativnega voditelja
Za izpolnitev planskih nalog so nam predvsem potrebni delovni ljudje s strokovnimi izkustvi. Zato moramo vzgojiti Be mnogo strokovnih kadrov. Vzporedno
*	rastjo našega gospodarstva moramo dvi-9ati nove in nove kadre. — Samo v LR Sloveniji je treba za izpolnitev petletnega plana do 1951. leta vzgojili 45.000 novih kvalificiranih delavcev,	8000 srednjih
»trokovnih in 2100 višjih strokovnih kadrov. To veliko in važno nalogo pa bomo lahko izpolnili le, ie se bo vsako Podjetje zavedalo svoje dolžnosti do vzgoje novih kadrov in ie bodo podjgtja ustanavljala dovolj specialnih strokovnih šol in dovolj izobraževalnih tečajev ter bodo sprejemala dovolj učencev v produkcijo.
Tam, kjer so se tako uprave podjetja kakor sindikalne podružnice zavedale, da plana ne bomo mogli izpolniti, če ne bomo usposobili potrebnega strokovnega kadra, ki bo naše novo zgrajene objekte stavil v pogon, jih uspešno obvladoval in vodil, in kjer so to delovnemu kolektivu mali tudi pravilno prikazati, uspehi niso izostali. Uredbe o plačah za vse gospodarske panoge, ki zagotavljajo vsakomur nagraditev po njegovi storilnosti, s tem torej po njegovi strokovni sposobnosti, je razmahnila zanimanje naših delovnih ljudi za povečanje strokovne sposobnosti. V vrsti podjetij so delavci od uprav podjetij sami zahtevali ustanovitev strokovnih tečajev. Tako so delavci železarne Guštanj predlagali organiziranje kotlar-skega in strojevodskega tečaja. V železarni Jesenice je narasel vpis v strokovne tečaje; tu je po planu predvideno 22 strokovnih tečajev, poleg teh pa so ustanovili 7 nadaljnjih strokovnih tečajev. Izven plana so bili strokovni tečaji v >Novoteksu« v Novem mestu in pri železniški sekciji v Ljubljani in Novem mestu. Važna uredba, da delavcu takoj Po opravljenem izpitu pripada grupa, do katere sicer ne bi bil upravičen, prispeva k dvigu kadrov slasti v rudarski stroki, kar prikazujejo poročila o dvigu kadrov » Trbovljah, Zagorju in Velenju.
Plan dviga strokovnih kadrov je v preteklem letu visoko presegla tovarna avtomobilov Maribor. Tudi v usnjarni na Vrhniki se je v tečajih strokovno usposobilo predvideno število delavcev, prav tako v rudniku Velenje, kemični tovarni i> Mostah in v kovinskih obratih KSS-a Ljubljana
Kako potrebni so strokovni tečaji, kaže primer kurilnice šiška, kjer je tečaje za polkvalificirane delavce obiskovalo 20 % tečajnikov več, kakor je bilo predvideno. Strokovnih tečajev za zidarje in tesarje Gradisa-Litostroj Ljubljana pa se je udeleževalo 70 delavcev več, kakor je bilo prvotno v načrtu.
Nekatera podjetja se s pomanjkanjem Predavateljev opravičujejo, da plana kadrov niso izpolnili. Da je ta izgovor jalov, dokazujejo primeri drugih podjetij, kjer so to vprašanje pravilno rešili tako, da so odkrivali v svoji sredi tiste tovariše, ki so bili za predavanje sposobni in ki so znali teoretični pouk združiti s praktičnim: uspešno je vodil strokovne tečaje tehnični kader Gradisa-Lito-stroj Ljubljana, ki je na strokovnih težjih tedensko poučeval 95 ur; drugod so udarniki in novatorji poučevali nekvalificirane delavce (v železarni Guštanj), Ponekod pa so pritegnili k pouku predavatelje iz industrijskih šol sorodnih strok.
Dočim so iz različnih vzrokov v preteklem letu tečaji ponekod slabo uspeli, so druga podjetja imela zelo dobre uspehe; v tovarni avtomobilov v Mariboru, kjer so bili tečaji vse leto, so dosegli zelo dobre uspehe; v tečajih Gradisa Litostroj Ljubljana je bilo 97 % dobrih ocen. Tečaji v okviru OSS-a Maribor so Uspeli 80%-no, kar je zadovoljiv uspeh, če pomislimo, da mnogi delavci zaradi svojega dela in oddaljenosti od tovarn niso mogli redno obiskovati predavanj.
Posamezni tečaji v okviru KSS-a Ljub-hana pa so se razvodeneli, ker so nosili značilne pomanjkljivosti. ki so tečaje že vnaprej obsodili na neuspeh: bili so slabo pripravljeni, zato dolgočasni, upošle-niso predizobrazbe večine tečajnikov, oili so ob nepripravnem času, zlasti pa so bili slabo politično pripravljeni Mno-dokje so bili uspehi nezadovoljivi zaradi Pomanjkanja učil in primernih prostorov.
Za dvig strokovne sposobnosti je nadalje zelo važna pobuda, ki je v nekaterih podjetjih poslala stalna metoda dela, to je prenašanje znanja in izkušenj novatorjev. racionalizatorjev in udarnikov na nekvalificirane delavce in to s proizvodnimi posvetovanji, na Jesenicah celo na udarniških zborih, in s samim Praktičnim prenašanjem znanja na ostale kvalificirane in nekvalificirane delavce in vajence Tn je značilno ludi za rudnika Zagorje, Trbovlje in za podjetja KSS-a Ljubljana.
Vzgledna je pobuda tistih delovnih kolektivov, ki so pozvali udarnike in inovatorje, da dvigajo strokovno sposobnost svojih sodelavcev in jih za uspehe pri tem delu tudi nagradili. Tako je uprava tovarne avtomobilov v letu 1948. razpisala nagrade za tiste, ki bodo usposobili največ novih moči. Drugod so na pobudo Partije in sindikata delavci v individualnih tekmovalnih obveznostih obljubiti, koliko delavcev bodo strokovno usposobili; tako so se orodni ključavničarji tovarne emajlirane posode v Celju zavezali, da bo vsak izmed njih priučil enega mlajšega orodjarja, vsi pa bodo v letu 1949. priučili 40 polkvalificiranih delavcev. — Nove delavce bodo nadalje priučili udarniki, novatorji in racionaliza-torji Litostroja, tovarne Štora, Industa, Saturnusa, tobačne tovarne, Avtoobnove, sekcije za veze, mostovne delavnice, kemične tovarne Moste ter Predilnice in tkalnice Tržič.
Tesno povezana z izpolnjevanjem plana dviga strokovnih kadrov je mobilizacija ženske delovne sile v produkcijo, in to tudi v tiste stroke, kjer doslej žene zaradi podcenjevanja njihovih sposobnosti niso zaposlovali. Železarna Guštanj že poroča, da je večje število žen-delavk dovršilo tečaj žerjavovodk in jedralk. —
V	bodoče bo naloga sindikalnih podružnic, da z boljšo agitacijo in prepričevanjem pritegnejo še mnogo več žena na obisk strokovnih tečajev, kot doslej in to za vse panoge naše gospodarske dejavnosti.
Poleg različnih tečajev nam dajejo nove strokovne kadre delavski tehnikumi in industrijske šole. Seveda ni dovolj, da imajo podjetja tehnikume in industrijske šole, važno je, da dosezajo take ustanove ludi dobre vzgojne uspehe. — Po nepopolnih podatkih o uspehih v industrijskih šolah so le-ti zelo različni, najboljši pa so tam, kjer je najbolj urejeno vprašanje internatov, predavateljev, učilnic, učil in dela ljudske mladine. Tako je v industrijski šoli papirnice Vevče pri teoretičnem delu 76 %, pri praktičnem delu pa 97 % pozitivnih, ocen. Povprečni uspehi v industrijski kovinski šoli tovarne avtomobilov v Mariboru pa so samo dobri. Temu je delno kriv pozen pričetek pouka, pogosto menjavanje predavateljev, predvsem pa pomanjkljiva pred-izobrazba učencev. Rudnik Trbovlje, je dosegel plan usposabljanja učencev za kvalificirane delavce. — V Litostroju Ljubljana ustanavljajo delavnice za učence, da jim bodo lahko nudili ločen praktični pouk. Za nadzor nad učenci so zadolženi posamezni mojstri. Za kovinarsko stroko industrijske šole rudnika Zagorje ustanavljajo zasilne delavnice. Industrijska šola tovarne emajlirane posode ima na novo instalirane stroje in potrebno orodje za učenje. Dijaki industrijske šole na Jesenicah pa so si v svoji učni dobi potrebno učno orodje sami napravili; industrijska papirniška šola bo šolo in delavnice šele v tekočem letu dogradila, zalo imajo učenci pouk v delavnicah in obratih papirnice Vevče.
Ponekod so uspehi slabi zato, ker primanjkuje internatov; učenci v internatih mnogo bolj redno obiskujejo pouk kakor učenci izven internatov. Zato pogreša internat Predilnica in tkalnica Tržič; premajhna sla internata Litostroja in tovarne avtomobilov, internat železarne na Jesenicah pa je v neprimernih prostorih.
Važna je vloga mladinske organizacije pri delu učencev v industrijskih šolah in učencev v gospodarstvu. — V Domu učencev v gospodarstvu v Mariboru je na pobudo mladinske organizacije uvedena pomoč dobrih učencev slabšim; mladinska organizacija OSS-a Idrija pomaga z agitacijo in propagando pri dvigu strokovnih šol in učencem v internatih; v tovarni avtomobilov je mladinska organizacija organizirala študijske krožke.
Zavedati se moramo, da je od vzgoje dovoljnega števila novih kadrov odvisna izpolnitev naših planskih nalog. Zato je velika dolžnost slehernega upravnoopera-tivnega voditelja, da smatra vzgojo novih kadrov nerazdružno povezano z izpolnitvijo dolžnosti do planskega gospodarstva.
Ce bodo uprave podjetij in sindikalne podružnice stalno skrbele za dvig vsega svojega delavstva, če bodo iz svojih nekvalificiranih delavcev znali vzgajali polkvalificirane. kvalificirane in visoko kvalificirane mojstre strojev, ki jih bodo maksimalno izkoriščali, bodo dajali nove in nove neštete kvalitetne izdelke, bodo imeli v svojih vrstah mnogo novih udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev Po 'em pri njih ne ho več problema, kje i 'lobiti potrebno delovno silo. S tem vzpo-| "edno pa bodo zagotavljali našemu planu potrebnih 45.000 kvalificiranih. 8000 srednjih in 2100 višjih strokovnih kadrov.
Z. G.
Prvi kongres Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško
OSVOBODILNA FRONTA JE ENOTNA IN NEPOMIRLJIVA V BORBI ZA PRIKLJUČITEV SLOVENSKE KOROŠKE JUGOSLAVIJI
V	Celovcu je bil pni kongres Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, ki se ga je udeležilo nad 300 delegatov iz vseh krajev Slovenske Koroške. Na dnevnem redu kongresa so bila zunanje-poli-tično poročilo, organizacijsko poročilo, poročilo o bodočih nalogah Osvobodilne fronte, analiza političnega položaja Osvobodilne fronte, sprejem novega statuta in izvolitev novega odbora Osvobodilne fronte.
Zunanjepolitično poročilo je podal član ožjega odbora Osvobodilne fronte dr. Fran Zwitter, ki je razložil današnji mednarodni politični položaj. Poudaril je, da so danes koroški Slovenci trdno v demokratični protiimperialistioni fronti, zavedajoč se, da morejo uresničiti samo v okviru borbe te demokratične fronte svoje upravičene zahteve — priključitev Slovenske Koroške Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Organizacijsko poročilo je podal namestnik organizacijskega sekretarja Andrej Haderlap. Haderlap se je dotaknil uspehov, ki jih je dosegla Osvobodilna fronta lani in opozoril na poskuse ter metode tuje reakcije, ki je skušala onemogočiti delo Osvobodilne fronte in raz- : biti enotnost koroških Slovencev. Vendar ' so doživeli, je poudaril Haderlap, vsi taki reakcionarni poskusi neuspeh. Dr. ! Tischlerja, ki je bil zaradi svojega raz- j bijaškega in protiljudskega dela izklju- I čen iz Osvobodilne fronte, je podprla i sama deželna vlada, vendar tudi ta raz-bijaška spletka ni uspela. Nasprotno, \ Osvobodilna fronta je izšla iz te borbe še močnejša in številnejša. Nato je Haderlap govoril o poskusih avstrijskih
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE
Ljubljana, 24. januarja.
Danes je bila seja Izvršnega odbora Osvobodilne fronte pod predsedstvom tov. Josipa Vidmarja. Na osnovi poročila, ki ga je podal sekretar lOOF tov. ; Miha Marinko, je Izvršni odbor raz- , pravljal o vprašanjih naše poljedelske j proizvodnje in o nalogah Osvobodilne j fronte v kmečkem vprašanju sploh. Nadalje je Izvršni odbor sklenil, da se izvrše v letošnji pomladi volitve v osnovne organizacije Osvobodilne fronte in poveril sekretariatu IOOF nalogo, da izvede vse potrebne priprave. Končno je Izvršni odbor dopolnil svojo notranjo organizacijo z ustanovitvijo raznih komisij, ki bodo kot organi Izvršnega odbora OF razpravljale politična, organizacijska, gospodarska in kulturna vprašanja.
Iz pisarne sekretariata Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije
oblasti, da bi onemogočile delo Osvobodilne fronte, slovensko prebivalstvo pa prestrašile z aretacijami, pretepanjem, hišnimi preiskavami in fašistično-terori-stično organizacijo >Wurfkommando< in poudaril, da so vsi poskusi avstrijskih oblastev doživeli neuspeh, kajti koroški Slovenci se danes zavedajo, da se morajo za svojo osvoboditev boriti in prenašati žrtve. Tem poskusom oblasti se je pridružil tudi škofijski ordinariat, katerega mržnja proti Slovencem se je pokazala zlasti v zahtevi, naj bi ostranili spomenik partizanom, ki sc padli v narodnoosvobodilni borbi in je bil postavljen v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Haderlap se je dotaknil tudi gonje, ki jo je začelo vodstvo Komunistične partije Avstrije za Koroško proti koroškim Slovencem v zvezi z resolucijo Informbiroja z namenom, da bi odvrnilo Slovence s pravilne linije Osvobodilne fronte in od njene borbe za priključitev Slovenske Koroške materi Jugoslaviji, Haderlap je izjavil, da so ostali koroški Slovenci kljub tej gonji zvesti narodom Jugoslavije, maršalu Titu, ciljem partizanske borbe in da niso ohranili samo enotnosti, ampak izšli iz te borbe tudi še močnejši. Ob koncu poročila je Haderlap poudaril} da čakajo koroške Slovence v njihovi osvobodilni borbi še težke naloge in težka borba z domačo in tujo reakcijo.
O političnem položaju Osvobodilne fronte je govoril član ožjega odbora Franjo Ogris, ki je poudaril, da je bila Osvobodilna fronta ustvarjena na pobudo Komunistične partije Slovenije in da je bila edina organizacija, ki je začela na ozemlju bivše Avstrije oboroženo vstajo proti fašistom. Ogris je dejal, da je skušala vzpostaviti Osvobodilna fronta zakoniti odnos z okupacijskimi oblastmi, vendar so zahtevala okupacijska obla6tva kot pogoj za njeno pravno priznanje, da se odpove svojemu delu za priključitev Slovenske Koroške Jugoslaviji.
Sprejetje teh pogojev, je poudaril Ogris, bi bilo izdajstvo narodnoosvobodilne borbe slovenskega ljudstva. Zato je Osvobodilna fronta zavrnila to zahtevo, okupacijska oblastva pa so odklonila, da bi priznala Osvobodilno fronto in ji onemogočila, da bi se udeležila volitev leta 1945. Ogris je rekel, da je morala Osvobodilna fronta pod takimi pogoji omejiti svoje delo na važnejše probleme, to je predvsem na pravico Slovenske Koroške do združitve s Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo Poudaril je, da je danes Osvobodilna fronta kljub težkim delovnim pogojem, kljub stalnim oviram in preganjanjem po okupacijskih in avstrijskih oblasteh, enotna, borbena in nepomirljiva v svojem boju proti vsem sovražnikom za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji.
0 bodočih nalogah Osvobodilne fronte je govoril Karlo Prusnik, ki je poudaril, da nastopa Osvobodilna fronta kot se-
stavni del velikega protiimperialistienega tabora. Prusnik je naglasil, da se naslanja Osvobodilna fronta pri svojem delu na tradicije narodnoosvobodilne borbe. Uspehi našega dosedanjega dela, je rekel Prušnik, in vedno večja politična zavednost ljudstva dokazujejo, da so popolnoma razkrinkane vse spletke proti našemu ljudstvu. Naši uspehi so rezultat neomajnega zaupanja v pravilno pot, po kateri vodi jugoslovanske narode Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Prušnik je pozval koroške Slovence k še ostrejši borbi proti napakam in pomanjkljivostim, za ohranitev in utrditev enotnosti koroških Slovencev. Poudaril je pri tem, da bo izpolnila Osvobodilna fronta svoje zgodovinsko poslanstvo in izvojevala koroškim Slovencem popolno narodno im socialno osvoboditev.
Po soglasnem sprejetju statuta so izvolili nov odbor Osvobodilne fronte, v katerem je 50 znanih predstavnikov Slovenske Koroške. Predsednik novoizvoljenega odbora je dr. Petek, podpredsednika sta Karlo Prušnik in dr. Luka Sijenčnik, tajnik je Andrej Haderlap, blagajnik pa Urh Olipic.
S kongresa so poslali brzojavke maršalu Titu, podpredsedniku vlade FLRJ in zunanjemu ministru Edvardu Kardelju, predsedniku vlade LR Slovenije Mihi Marinku, poveljniku sovjetskih okupacijskih sil v Avstriji generalu Kurasovu in generalnemu sekretarju Sveta zunanjih ministrov v Londonu.
Pozdrav maršalu Titu s kongresa v Celovcu
S I. kongresa Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, ki je bil v Celovcu, so poslali brzojavko generalnemu sekretarju Komunistične partije Jugoslavije tovarišu Titu, ki 60 jo vsi delegati na kongresu pozdravili z dolgotrajnimi ovacijami in navdušenjem:
»I. kongres Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, ki zaseda v Celovcu, Vam pošilja borbene pozdrave, preko vas pa vsem narodom Jugoslavije, ki pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije izgrajujejo socializem z borbo za uresničitev petletnega plana. Borba jugoslovanskih narodov za uresničitev petletnega plana dokazuje, da sta Komunistična partija Jugoslavije in njen Centralni komite na pravilni poti in da so vse trditve, ki jih že več mesecev navajajo o stanju v Komunistični partiji Jugoslavije, samo navadne neosnovane klevete.
I. kongres Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško postavlja pred koroške Slovence tele naloge:
Ojačati borbo za pravičen in trajen mir, za demokratično mednarodno solidarnost, združiti v6e sile za enotno fronto v borbi proti nacionalnemu zatiranju rn socialnemu izkoriščanju.«
Kongres Ljudske fronte Hrvatske je sprejel naloge za bodoče delo
Drugi kongres Ljudske fronte Hrvatske je 24. novembra končal z delom. Ko so referenti posameznih komisij poročali o delu, je kongres sprejel predloženi pravilnik o podelitvi nagrad za vestno izpolnjevanje nalog Ljudske fronte in ostalih del splošnega pomena. Nato je poročala komisija za pregled materialnega poslovanja pokrajinskega odbora Ljudske fronte Hrvatske.
Soglasno in ob dolgotrajnem ploskanju so sprejeli resolucijo o osnovnih bodočih nalogah Ljudske fronte Hrvatske.
V	resoluciji se med drugim poudarja: v interesu nadaljnje socialistične graditve države in ustvarjanja srečnejše bodočnosti naših narodov neprestano razvijati Ljudsko fronto kot splošno ljudsko politično organizacijo. Utrjevati njeno politično in ideološko enotnost, politično enotnost vseh delovnih množic pod vodstvom KP. Navajati najširše vrste delovnega ljudstva k izpolnjevanju petletnega plana. Pojasnjevati ljudskim množicam Ljudsko fronto kot glavno silo, ki pod vodstvom KP gradi socializem v naši državi.
Organizacijo Ljudske fronte neprestano razširjati in zajeti vanjo vse delovne ljudi — delavce, kmete in intelektualce, pri tem pa budno paziti, da se ne vrinejo v njene vrste reakcionarni in špe-kulantski elementi, ki bi razbijali njeno enotnost in ovirali razvoj socializma. Prepričevati množice, da je uresničevanje petletnega plana njihov osnovni interes, ker pomeni zgraditev bogatejšega in srečnejšega življenja, utrjevanje socialistične in splošno demokratične fronte z ZSSR na čelu, poleg tega pa največje poroštvo proti napadalnim imperialističnim načrtom.
Dalje poglabljati zvezo delavcev in kmetov kot jedro Ljudske fronte. Utrjevati bratstvo in enotnost Hrvatov in Srbov na Hrvatskem ter se boriti proti šovinističnim pojavom. Nuditi sistematično
pomoč in delati pri razvijanju in izpopolnjevanju organov ljudske oblasti. Neprestano delati na organizaciji stalnega in načrtnega političnega dela. Borbo na ideološkem področju zasnovati na širšem prostovoljnem proučevanju marksizma-leninizma, zlasti proučevanje naše NOB. Posvečati več pozornosti kulturnemu delu v množicah, posebno na vasi. Boriti se za idejnost na tem področju, zlasti proti klerikalnemu in reakcionarnemu vplivu v šoli. Vskladiti delo odbora Ljudske fronte z načrti množičnih organizacij.
V	borbi za petletni plan aktivizirati ljudske množice za izpolnjevanje gospodarskih načrtov, za razvijanje socialističnega odnosa do dela, za dvig storilnosti dela s tekmovanjem, udarništvom in ra-cionalizatorstvom. Aktivizirati organizacije Ljudske fronte v borbi za napredek našega kmetijstva. Boriti se za razvijanje kmetijskega zadružništva. Pomagati organom ljudske oblasti pri zagotavljanju boljše preskrbe delovnega ljudstva. Formirati prostovoljne delovne brigade za objekte kapitalne graditve, za dela v gozdarstvu, melioracijo polj itd.
Drugi kongres Ljudske fronte Hrvatske obsoja neutemeljene obrekovalne obtožbe resolucije Informbiroja in jzraža svoje neomajno zaupanje in vdanost CK KPJ in tovarišu Titu v trdni zavesti, da vodi dosledno marksistično-leninistična linija KPJ našo državo h gotovi zmagi socializma.
Po sprejemu resolucije so sprejeli predlog kandidacijske komisije o izvolitvi glavnega odbora Ljudske fronte Hrvatske ter predlog za predsedstvo, tajništvo in izvršni odbor Ljudske fronte Hrvatske. Za predsednika je bil izvoljen Vladimir Nazor, za podpredsednike dr. Vladimir Bakarič, Franjo Gaži in Mile Počuča, za tajnike Slavko Komar, Ante Vrkljan, Duško Brkič, Stjepan Prvčič. Drago Gizdič, Dušan čalič in dr. Zla-
tan Sremac. V izvršni odbor so izvoljeni: Tuna Babič, Jakov Blaževič, Marko Be-linič, Anka Berus, Nikola Brozina, An-tun Biber, Zvonko Brkič, Vice Buljan, Rudolf Car, Josip Cazi, Marin četinič, Ilija Črk, Juriča Draušnik, Jure Frani-čevič, Frane Frol, Ivan Gošnjak, Ivan Granda, Maca Gržetič, Pavle Gregorič, Večeslav Holjevac, Vlado Juričič, Petar Klausberger, Djuro Kladarin, Ivan Kra-jačič, Otmar Kreačič, Pavle Krce, dr. Hinko Križman, Miroslav Krleža, Vicko Kr-stulovič, Milka Kufrin, Filip Lakuš, Dju-sto Masaroto, Karlo Mrazovič, Božidar Maslarič. Stanko Opačič, Kata Pejnovič, Rade Pribičevič. Ante Raos, Bogoljub Ranajič. Nikola Rački, dr. Ivan Ribar, Svetozar Ritig, Dragutin Saili, Nikola Sekulič, [osip Šestan. Ivan Šibi, Mika Špiljak, Stanko škare, Marica Zastavni-lrovič in Rade Žigič.
Nato je Vladimir Nazor prebral sklep kongresa o nagraditvi najboljših okrajnih in krajevnih organizacij Ljudske fronte Hrvatske. Nagrajene in pohvaljene so: organizacija Ljudske fronte mesta Zagreba in mesta Siska, okrajne frontovske organizacije Beli Manastir, Bjelovar, Šibenik, Reka, Senj, Makarska, Gračac in mestni organizaciji Pulj in Čakovec. Od vaških frontovskih organizacij so nagrajene in pohvaljene: vaška frontovska organizacija Belica, Branjin Vrh, Podvinje in Vojnič.
Ob koncu so s kongresa poslali pozdravne brzojavke tovarišu Titu, CK KPJ in Zveznemu odboru Ljudske fronte Jugoslavije.
Četrti plenum LF črne gore
Cetinje, 25. jan. (Tanjug). Včeraj dopoldne je začel na Cetinjiu z delom četrti plenum Ljudske fronte Črne gore.
Sestanek plenuma je začel predsednik Izvršilnega odbora črnogorske Ljudske fronte Blažo Jovanovič; nato pa je poročal tajnik Velimii Bogavae o delu frontovskih organizao j <? letu 1948.
Borba kitajskega ljudstva za svobodo in demokracijo
Med revolucijo m Kontrarevolucijo ni moooč noben kompromis
Kitajska ljudska revolucija je naperjena proti imperializmu, fevdalizmu in kapitalizmu
Agencija Nova Kitajska poroča: Predstavniki demokratičnih strank, skupin in ljudskih organizacij kakor tudi druge demokratične osebnosti, 50 po številu, ki so šli na osvobojeno ozemlje, so izdali
22.	januarja obvestilo o sedanjem položaju. V obvestilu izpodbijajo svetohlinske^ pozive za mir, ki jih pošiljajo čangkajšek in ameriška imperialisti, in pravijo:
Naš prvi vtis po prihodu na osvobojeno ozemlje nas je navdal z veseljem. Na osvobojenem področju vlada popolna demokracija in svoboda. Vsi raaredi,- delavci, kmetje, poslovni ljudje in inteligenca smejo ostati na svojih položajih, če bodo z delom prispevali in podpirali fronto. Člani KP dajejo zgled s svojimi dejanji. Kot avantgarda se ne ustavljajo pred nobeno še tako težko nalogo. V tej težki borbi ie slavna narodnoosvobodilna armada organizirala silovite zaporedne ofenzive. V treh mesecih je uničila nad milijon Čangkajškovih vojakov, osvobodila vso Mandžurijo in skoraj vso Severno in Srednjo Kitajsko. Vojaške ofenzive se razvijajo sedaj proti jugu, v smeri reke Jamgce. Brez dvoma je, da bo Kitajska v letu 1949 dosegla svojo popolno osvoboditev.
Pod takšnimi okolnostmi je reakcionarni Kuomintangov blok v Nankingu pod pokroviteljstvom ameriškega imperializma sedaj zares v razkroju. Ker se je njegova vojaška borba pokazala kot neuspešna, je menjal svojo taktiko in si hoče podaljšati življenje s političnimi zarotami. Cangkajškove čete so poražene na severni fronti, ameriški imperializem pa nadaljuje s svojim zarotniškim početjem ter uporablja strupeno dvorezno puščico, da bi preprečil kitaijsko revolucijo. Po eni strani poskušajo ZDA ustvariti opozicijo v revolucionarnem taboru, da bi z njo razbile revolucionarno gibanje, po drugi strani pa podpirajo reakcionarni blok v Nankingu, naj prične ponujati mir in pridobiti na času, da bi mogli ostanki kontrarevolucionarnih sil izvesti še zadnji brezupni odpor južno od reke Jamgc-e ali v obmejnih provincah. Proti tem spletkam maramo biti budni.
REVOLUCIJO MORAMO IZVESTI DO KRAJA
Mnenja smo, da moramo izvesti revolucijo do kraja. Med revolucijo in kon-
trarevolucijo ni mogoč noben kompromis ali premirje. Ne smemo pozabiti grenkih izkušenj iz revolucije iz leta 1927. Danes je kitajska ljudska revolucija naperjena proti imperializmu, fevdalizmu in birokratskemu kapitalizmu. To so naši največji sovražniki, ki nam preprečujejo pot k neodvisnosti, demokraciji in blagostanju na Kitajskem. Če jih ne bi dokončno odstranili, ne bi nikoli dosegli resničnega miru. Zaito moramo razbiti to svetohlinsko ofenzivo za miir, ki so jo pričeli Čangkajšek in ameriški imperialisti. Povečati moramo budnost na našem ljudskodemokratičnern taboru, strniti naše vrste, okrepiti našo solidarnost, kajti le tako bomo preprečili, da bi se med nas vrinile kontrarevolucionarne sile. Ljudsko demokratična diktatura mora pritegniti predstavnike najširših ljudskih slojev, ne more pa vključiti elementov kontrarevolucije. Osvoboditi mora največji del ljudstva in ne sme dovoliti. da bi se maloštevilni reakcionarji ljudstvu upirali. Zato moramo biti trdno prepričani, da bodo rodoljubi po vsej deželi, ki resnično žele demokratično revolucijo, storili vse, da za kakršno koli opozicijo v ljudskem demokratičnem taboru ne bo prostora, pa tudi ne srednje linije.
Napredka, ki ga je ustvarila ljudska demokratična revolucija pod vodstvom K P Kita jske, ni bilo mogoče ustvariti z lahkoto. Če bi danes kdo hlapčevsko popustil sovražniku, da bi propadla stvar revolucije na pragu same zmage, bi bil zločinec proti kitajski revoluciji in proti kitajskemu ljudstvu. Bili smo srečni in navdušeni, ko smo prebrali nedavno izjavo o sedanjem stanju, ki jo je dal predsednik CK KP Kitajske Mao Ce Tung.
8 POGOJEV ZA RESNIČNI MIR
Da bi izvedel revolucijo do kraja in preprečil ofenzivo za mir, je v svojem sklepu jasno in nedvoumno razgalil zaroto Čangkajškovega in ameriškega bloka in postavil 8 pogojev za resnični ljudski demokratični mir. Ti pogoji so: 1. Kaznovanje vojnih zločincev. 2. razveljavitev ustave. 3. proglasitev reakcionarnih Kuomintangovih ustanov za protizakonite, 4. reorganizacija vseh reakcionarnih armad v skladu z demokratičnimi nače-
li, 5. zaplemba birokratskega kapitala, 6. izvedba agrarne reforme. 7. odpoved pogodb z inozemstvom, ki pomenijo izdajo ljudstva, 8. sklicanje politične posvetovalne konference brez udeležbe reakcionarnih elementov; sestava demokratične koalicijske vlade; Kuomintango-va vlada v Nankingu in vse druge vladine ustanove naj izroče vso obla9t.
Teih 8 pogojev pomeni neusmiljeni protiudarec nesramnim zahtevam, ki jih je postavil Čangkajšek. Ni dvoma, da izražajo ti pogoji voljo vsega kitajskega ljudstva. Nadejamo se. da se bo vse kitajsko ljudstvo in vsi tovariši, ki se borijo, združili v enotni demokratični fronti in da bodo pričeli akcijo za izvajanje skupne volje ljudstva, da bi bilo teh 8 točk v celoti uresničenih. Danes je doba. v kateri ljudstvo dviga glavo in spreminja zgodovino. Ustvariti moraimo svoboden način življenja, v katerem je ljudstvo gospodar. Ustvariti moramo najvišji mogoči življenjski standard.
Zaključek tega je: ljudsko revolucijo je treba izvesti do kraja. Tisti dam, ko ix> izvedena revolucija do kraja, bomo dosegli resnični mir in popolno osvoboditev. Sile osvobojenega ljudstva ni mogoče z ničimer primerjati. Poglejte našega prijatelja in soseda ZSSR. 2e po 32 letih konstruktivnega detla je postala Sovjetska zveza največja trdnjava mira na vsem svetu. Kitajsko ljudstvo pa je po številu dvakrat večje od sovjetskega in ima podeč tega ugodne geografske pogoje. Zato lahko verujemo, da bomo po uničenju reakcionarne vlade še v krajšem času zgradili miroljubno, demokratično in svobodno Novo Kitajsko ter ljudsko demokratično republiko, čaka nas lepa bodočnost in v tej smeri moramo usmeriti vse naše napore.
Deset kilometrov od Nankinga
Nanking, 25. jan. Kot poroča ADN, je narodnoosvobodilna kitajska armada danes zjutraj osvobodila oporišče kuomintangovih oboroženih sil Puhen, ki leži 10 km severno od Namtktinga. Kuomintamgove čete, ki beže, so se umaknile prav do pristanišča Pukau, ki leži prav nasproti Nankinga.
Iz beležnice
10 milijonov dolarjev je predvidenih po Marshallovem nalrtu za evropski tisk, ki se vključuje v sistem velikih ameriških informativnih agencij. Hoffmanov štab, to je štab znanega dolarskega administratorja, je verjetno smatral, da je njegova sveta dolžnost dodeliti prvo uverturo iz tega kredita konzorciju »Neic York Herald Tribune*, in sicer za njegovo evropsko izdajo v Parizu Manever je jasen! Podpreti s Marshallovim blagoslovom" amerikanske, odnosno amerikani-zirane časopise, ki poleg tega uživajo še pomoč trustov in velikih distributivnih agencij. Medtem ko agenti Trumanove doktrine brezskrbno dele pomoč zagovornikom Marshallovega načrta in Atlantskega pakta — osnove današnje politike Wallstreeta — pa morajo demokratični listi v zapadni Evropi skrajno varčevali s svojimi dohodki, ki zavise predvsem od prodaje listov.
Ideologi ameriške »hladne vojne* so menda prepričani, da je treba pričeti še s »psihološko vojno*. »Glas Amerikeki zveni vsak dan po radijskih valovih Amerike, bo sedaj zastopan tudi v marshalli-ziranem tisku. »Ofenzivi« etra za vključitev zapadne Evrope v ameriški vojno-Strateški blok se pridružuje sedaj še kampanja po tisku.
Trubadurji ameriške svobode pa se verjetno ne morejo zadovoljili s lem, da se glasilo ameriškega kapitala »N. Y. Herald Tribune« ie prodaja v dvajsetih evropskih državah, Ne! Ameriška okupacijska uprava v Wiesbadenu je pred kratkim odobrila svobodno prodajo omenjenega lista tudi v ameriški coni Nemčije, z navedbo, da je list strogo »objektiven* in »informativen«. Tako bodo sedaj nemški bralci v Frankfurtu, Stuttgartu, Miin-chenu itd. lahko iz prvih ust izvedeli, kaj kombinirajo wallstreetski agent Wal-ler Lippman in ostali »analitiku ameriške politike v zvezi s »hladno vojno« v Evropi.
Jasno je, da vlade marshalliziranih držav ne žele svobodnega tiska. Zato so anglo-ameriške okupacijske oblasti v Nemčiji prepovedale, da se v zapadnih conah Nemčije kolportirajo Usti, ki izhajajo s sovjetskim dovoljenjem Blagoslov dolarske ideologije o »ameriškem stoletju« bo prišel v Nemčijo na stolpcih »velikega«, »informativnega< in »objektivnega« lista »N. Y. Herald Tribune« neposredno zatem, ko je britanska vojaška uprava prepovedala Komunistični partiji v zapadni Nemčiji vsa zborovanja in sestanke. V zvezi z inflacijo amerikaniziranega tiska v zapadni Evropi je zato »Humaniti* upravičeno zapisal, da je »borba za demokratični tisk borba za neodvisnost Francije«•.	__________
KP Japonske dobila 36 poslanskih mandatov
Tokio, 25. jan. Po zadnjih poročilih tujih agencij o končnih votivnih izidih za Spodnjo zbornico japonskega parlamenta je dobila Komunistična partija Japonske 36 poslanskih mandatov in ne 35, kakor je bilo prej javljeno. Agencije tudi poročajo, da je liberalno-demokratska stranka dobila 262 mandatov in ne 263 kakor je javila agencija Associated Press.
Narodnoosvobodilne sile Vietnama
so dosegle velike uspehe v dveletnih bojih
Bombay, 25. jan. Dopisnik Tanjuga javlja: Vietnamsko vrhovno poveljstvo je izdalo na dan druge obletnice vseljudskega odpora komunike, v katerem navaja uspehe borb narodnoosvobodilnih sil proti francoskim kolonialnim četam. V obvestilu navajajo, da je imel sovražnik v zadnjih dveh letih 137.700 izgub in sicer 71.300 mrtvih, 63.900 ranjenih in 2.500 ujetih vojakov. Po teh podatkih so izgube francoskih kolonialnih čet 7 krat večje kot izgube narodnoosvobodilnih sil.
V	dveh letih borbe so zaplenile narodnoosvobodilne čete 15.600 pušk, 2.600 lahkih strojnic, 1750 težkih mitraljezov, 113 metalcev bomb, 42 topov raznih kalibrov in 21 radijskih postaj. Med borbami so narodnoosvobodilne sile uničile 3.900 pušk, 97 metalcev bomb, 500 lahkih mitraljezov, 150 težkih mitraljezov, 750 topov raznih kalibrov, 1782 motornih vozil, 77 letal, 5 radijskih postaj, 1^0 vojnih ladij in bojnih čolnov ter 4 milijone litrov bencina im olja.
Splošna stavka italijanskih delavcev
Rim, 25. januarja. (Tanjug). Te dni je pričelo s splošno stavko približno 100-000 delavcev plinskih central v Milanu, Turinu, Firencah, Neaplju, Rimu, Benetkah in Livornu. Te plinske centrale pripadajo privatnemu trustu »Italgas«. V poročilu Generalne konfederacije dela je rečeno, da so predstavniki dražbe >Italgas« zavrnili vse delavske zahteve in prekinili pogajanja o vprašanju povečanja mezd. Stavkati so pričeli tudi vsi industrijski de-larvci province Abruzzi in Lazio. Splošna stavka rudarskih delavcev na Siciliji se nadaljuje, splošna stavka poljedelskih delavcev v Apuliji se je razširila na vso provinco Cremono, kjer je nad 150.000 brezposelnih poljedelskih delavcev Veliki sprevodi brezposelnih dela\ polzakupnikov, dnev-ničarjev in ljudi brez zemlje so včeraj zasedli posestva veleposestnikov v tej provinci. Proti delavcem so poslali posebne motorizirane kolone policije’ V Capelli je policija streljala na delavce in metala bombe s solzilnim plinom-Ranjenih je bilo več delavcev in delavk. Med aretiranimi je tudi sekretar delavske zbornice poljedelskih delavcev ter dopisnik glasila KP Italije »Unitft«.
Protest saške vlade proti porurskemu diktatu
Dresden, 25. jan. (Tanjug)- Agencija ADN poroča, da je sprejela vlada Saške pokrajine protestno resolucijo proti po-rursikemu diktatu, s katerim se industrijsko srce Nemčije spreminja v kolonialno področje pod vladavino tujcev.
Prebivalstvo industrijske dežele Saške, je rečeno v resoluciji, je od nekdaj sodelovalo v predelavi z a p a d n o n e m š ki h surovin in zato z vso pravico zahteva, da se pravilno izvajaj o potsdamski sklepi, po leatenih se morajo bogastva Porurja izkoristiti za obnovo nemškega mirnodobnega gospodarstva. Prebivalstvo Saške ne želi, da bi tuji monopolisti spremenili Porurje v objekt kolonialnega izkoriščanja in za imperialistične vojne namene.
Saška vlada poziva v resoluciji vse Nemce, naj se bore za odpravo porur-skega diktata in za vključitev Porurja v enotno nemško državo.
Obrambna linija bruseljskega pakta od Holandske do Švice
Haag, 25. jam. Sklicujoč se na neuradne vire, piše nizozemski list »Trouv«, da so države bruseljskega pakta sklenile ustanoviti »obrambno linijo«, ki bi se raztezala od Nizozemske do Švice in bi jo »ščitile« lahko gibljive vojaške Sile petih sil. V poročilu je rečeno, da sta se Belgija in Nizozemska zavezale ustanoviti vsaika po 3 pehotne divizije, po eno brigado padalcev in več oklepnih enot. Ukrenili' bodo vse potrebno, da se »zaščitijo ceste«, kakor tudi belgijske in nizozemske luke.
Francosko-italijanska carinska unija podpisana
Rim, 25. jan. Tass poroča: Pariški’ dopisnik turimškega lista »Stampa« poroča, da je bilo v Parizu podpisano poročilo mešane francosko-itali jamske komisije o sklenitvi carinske unije med olsema državama. Dopisnik poudarja, da je v tem poročilu rečeno, da bosta obe državi postopoma ukinjali carinske tarife med Francijo in Italijo ter bosta uvedli enotno valuto, enotno davčno i'n delavsko zakonodajo in končno »svobodni promet blaga in kapitalov«.
Poljska delegacija v Bukarešti
Bukarešta, 25. jan. Bukareški radio poroča, da je prispela v Bukarešto delegacija poljske vlade pod vodstvom predsednika poljskega ministrskega sveta Josefa Cyrankiewicza. Delegacijo je sprejel predsednik ru-munskega ministrskega sveta dr. Petru Groza s člani vlade.
Z VSEGA SVETA
RIM. — Po zadnjih objavljanih podatkih je dosegel denarni obtok v Italiji 1 januarja 1949 nad 83 milijard lir. Ta vsota pomeni, da se je obtok povečal za vefi kot 45 krat v primeri s predvojnim časom. V istem razmerju «o se povečali tudi življenjski stroJkl skupno s splošnim indeksom oen.
BKUSELJ. — Tass poroča; Belgijski parlament je odvzel komunističnemu poslancu Jeanu Bormamu imuniteto in dal tako državnemu tožilcu možnost, da postavi Bor-mana pred sodišče zaradi njegovih odločnih protestov proti klevotniškemu protisovjetskemu filmu »Železna zavesa«.
Vidalijevi »internacionalisti« in tržaška
reakcija so se znaš!; na isti linlp
Politično stanje, ki je nastalo v sedmih mesecih po resoluciji Informbiroja v Trstu, najbolj zgovorno priča o škodljivih posledicah zloglasne resolucije. Dogodki pred bližnjimi upravnimi volitvami v Trstu so v še jasnejš luči pokazali zločinsko delo Vidalijevih frakcionašev.
Vidalijevi frakcionaši so izrabili resolucijo Informbiroja za razbitje enotnega demokratične,ga gibanja v Trstu in usmerili vse svoje delo na obrekovanje FLRJ im jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja. Vidalijevo glasilo »II Lavoratore« je črpalo v tem času za gonjo proti Jugoslaviji obrekovalni material vseh zapadnih reakcionarnih lističev. Njegovo pisanje se v ničemer ne loči od načinov Gobbelsove propagande. To, kar je pred objavo resolucije Informbiroja pisal reakcionarni tržaški tisk o Jugoslaviji, to isto piše po resoluciji »II Lavoratore«. Po zaslugi Vi-dallijevih frakcionašev je trpela moč tržaškega demokratičnega gibanja, dobiček pa je imela reakcija. Zlagana borba Vida-lijevcev za »internacionalistično« linijo v tržaškem demokratičnem gibanju je imela za posledico oživitev italijanskega nacionalizma in šovinistične izpade. Čeprav si Vidalijevci že niso upali odkrito zahtevati revizije mirovne pogodbe, so vendar že davno na tihem pristali na to, da se vrne Trat Italiji in se znašli skupaj z italijanskimi šovinisti. Pogassi, predsednik SIAU, je na zadnjem sestanku Vidalijeve frakcije proglasil za »nacionalistične« že uresničene zahteve po priključitvi Julijske krajine, kar je bilo določeno v mirovni pogodbi z Italijo. Te jugoslovanske zahteve je na pariški konferenci dosledno in
vztrajno podpirala tudi Sovjetska zveza
Vidalijev frakcionaš Destradi pa je na seji Vidalijevcev poudaril, da je njihova glavna naloga borba proti slovenskemu »nacionalizmu«- Borba proti imperializmu v Trstu pa je docela izpadla iz Vidalije-vega abecednika. Povsem razumljivo j».i da je »La fiaccola«, glasilo fašističnega »Uomo qualunque« pohvalila Vidalijeve fraikcionaše, ker so »spremenili svoje stališče« in pozvala vse reakcionarne stranke, da sodelujejo z Vidalijem na prihodnjih volitvah. To volilno zvezo je predložil tudi sam Vidali, ki je pozval v enotno fronto »Giunta d’intesa« (skupino reakcionarnih italijanskih strank). Ta isti Vidali pa je seveda odklonil poziv KP STO-ja, da se združijo vse demokratična sile v enotno fronto za skupen nastop na bližnjih volitvah. »La fiaccola« je na svojih 6traneh celo zapisala: »Prepričani smo, da bo Vi dalij eva skupina s svojimi izvoljenimi poslanci v veliki borbi narodnega značaja (v borbi italijanskih šovinistov seveda) ostala v občinskem svetu pasivna ali pa bo celo podprla italijansko stali* šče.«
Tako italijanska reakcija računa na podporo pobomikov Informbiroja v Trstu pri svojih šovinističnih manevrih in to ne brez razloga. Tak naj bo torej »pravi internacionalizem« pristašev resolucije Inf(5hnbiroja v Trstu. Vidalijevci s kričanjem o »nacionalističnem« odklonu KPJ prikrivajo samo svoj nacionalizem in šovinizem.
Danes so se našli v Trstu na istih položajih i Vidalijevi -in. ter nacionalisti« i fašisti »Uomo <lualunque«.
Z načrtnim delom bo Fronta v Lancovem dosegla še večje nspehe
Krajevni odbor OF Lancovo združuje tri vasi: Lancovo, Lipnico in Vašče. Vasi so zelo raztresene in stoji stavba zadružnega doma ob cesti nekako sredi teh treh vasi. Zadružni dom je velika 6tavba, kjer bo prostorna dvorana za kul turno -prosvetne prireditve, poleg bodo prostori KLO-ja, v prvem nadstropju pa sejna soba, čitalnica in knjižnica, šivalnica, krojaška in čevljarska delavnica ter stanovanje za hišnika.
Vse tri vasice imajo okoli 650 prebivalcev, od teh je okoli 400 članov Fronte in njenih množičnih organizacij. Najvažnejša naloga, ki jo je prevzela minulo leto frontna organizacija v Lancovem, je bila zgraditev zadružnega doma. Mnogi so mislili, da bo zadružni dom v Lancovem rasel najbolj počasi in bo zgrajen zadnji izmed petnajstih, ki so jiih gradili v jeseniškem okraju. Bilo pa ie prav nasprotno, Dom so pričeli graditi 4. aprila, 16, maja pa je bil že pod streho. To je bil za frontovsko organizacijo velik uspeh. Saj je pri gradnji doma delalo okrog 80 odstotkov vseh prebivalcev. Čeprav znaša vrednost prostovoljnega dela okrog
500.000	dinarjev, pa nimajo pregleda, koliko je kdo pomagal pri zadružnem domu. Statistike niso vodili, kar je pri taki delavnosti vaščanov velika pomanjkljivost.
Če gre danes človek mimo zadružnega doma v Lancovem, pa je vendarle nekoliko razočaran. V domu še danes niso vzidali oken in vrat, niso še uredili nobenega prostora in vse izgleda skoraj še prav tako, kakor je izgledalo 16. maja 1948. Res je, da z zidovi ni niti polovica vsega dela opravljenega, vendar pa bi lahko, če bi nadaljevali delo z istim navdušenjem kot od začetka, bil dom vsaj toliko^ urejen, da bi se vaščani v njem zbirali na sestanke in predavanja in ne bi bilo treba iskati za vsak Sestanek prostor drugod v vasi.
Izdelavo okenskih okvirov in vrat so poverili mizarjema Zupanu in Pogačarju. Oba mizarja pa pravita, da še do danes nista mogla izvršiti naročila: tudi menda nimajo materiala za okovje. Toda to n« more držati V Tolminu so znali to vprašanje bolje rešiti. Dogovorili so se z železarno na Jesenicah, da jim je dala na razpolago železne odpadke, iz katerih so v tolminskem krajevnem podjetju izdelali okovje za okna in vrata. Tako bi si lahko tudi v Lancovem pomagali. Sicer pa je graditeljem zadružnega doma delovni
kolektiv za umetno kovaštvo v Kamni gorici to okovje obljubil in je treba tovariše prijeti za besedo.
Frontovci Lancovega so dobili ob dograditvi zadružnega doma' lepo nagrado za svoje delo: lepo zbirko knjig in vso opremo za knjižnico in čitalnico. Na knjižničarskem tečaju v Rogaški Slatini se je mladinka iz vasi naučila voditi knjižnico. Ker zadružnega doma še nimajo urejenega, so knjige še vedno v zabojih, deloma pa pri tovarišici doma. Tako vaščani, čeprav bi radi čitali in tako koristno izrabili dolge zimske večere, ne pridejo do knjig. Tudi študijskih sestankov v vasi že od jeseni nimajo več.
Ko so frontovci v Lancovem sprejemali letošnji plan, so predvideli predvsem delo za ureditev zaidružnega doma. Sklenili ®o do 27. aprila popolnoma urediti dvorano, da bodjo lahko v njej nasto-pali, do konca maja pa tudi trgovino, zadružno sobo in knjižnico, preko leta pa izvršiti vsa dela zunaj doma. Poleg tega bodo »planirali prostor za fizkul turno igrišče. Ustanovili bodo tudi strelsko družino.
Sklenili so, da bodo poživili zanimanje za študij in predavanja. Študijski sestanki bodo redno vsakih štirinajst dni, sestanki vaškega sekretariata OF pa bodo redno enkrat mesečno. Poživili bodo tudi družbeno kontrolo in skrbeli za kulturno poslovanje v gostinskem in trgovskem podjetju.
Na množičnem sestanku, kjer 60 sprejemali plan, so se dogovorili tudi, da bodo skrbeli za to, da bodo vaščani redili več prašičev. Lansko leto so oddali večji posestniki samo 3 prašiče in še pri tako nizki oddaji so bile težave. Letos pa bo Fronta skrbela, da bo vcsrejenih vsaj 30 prašičev za oddajo. Pogovorili so se tudi, da bodo člani Fronte izvedli popis sadnega, drevja in živine in tako olajšali delo popisni komisiji.
Uspehi frootovcev pri gradnji zadružnega^ doma v začetku minulega leta dokazujejo, da bi Fronta v Lancovem lahko dosegla tudi med letom večje uspehe in si priborila na zadnji konferenci OF jeseniškega okraja ne drugo, temveč prvo nagrado. Plan. ki so ga letos sprejeli v Lancovem, je velik napredek za frontno organizacijo. Z načrtnejšim delom bodo utrdili organizacijo in jo usposobili za še večje uspehe v izpolnjevanju nalog, ki jih danes postavlja Partija pred vaško frontne organizacije.	V.	B.
MLADINSKI AKTIV NA GRMU JE SPREJEL NOVE OBVEZNOSTI V TEKMOVANJU ZA IV. K0NBRES LMS
V	novomeškem okraju so se začeli predvolilni sestanki za volitve odborov LMS. Na teh .sestankih razpravlja mladina o nalogah, ki jih je nakazal skupni kongres SKOJ-a in LMJ, hkrati pa sprejemajo obveznosti, ki jih bodo izpolnili do
IV	kongresa LMS.
Mladina polaga vso skrb na ideološko politično dviganje svojih članov. Na študijskih sestankih kritično razpravljajo
o	delu vsakega posameznika in celotnega aktiva.
Aktiv LMS kmetijske šole »Grm« je sprejel tekmovanje, ki mu ga je napovedala melioracijska šola v Ptuju Za tekmovanje je sprejel naslednje obveznosti:
Do konca leta bodo dosegli še enkrat boljše učne uspehe, kot v minulem ^tu. Pri praktičnem delu na posestvu bodo skrbeli za čimprejšnjo uvedbo norm in pri tem pazili tudi na kvaliteto, ne pa samo na kvantiteto proizvodov. Uvedli bodo brigadno-desetinski način dela in tekmovanje med desetinami in poedinci. Proučili bodo referate V. kongresa KPJ in II. kongresa KPS. Pri prostovoljnem delu bodo vsi sodelovali, delovne desetine pa bodo pri tem med seboj tekmovale. Tudi fizkulturo bodo redno gojili in bo za značko tekmovalo 60% učencev. Predvojaške vzgoje se bodo udeleževali vsi obvezniki, pri tem pa bodo posvečali posebno pažnjo političnemu delu v pred-
vojaški vzgoji; izdelovali bodo tudi sami potrebna učila in se pri tem praktično vadili V klubu tehnike se bodo vsi člani udeleževali sestankov in položili izpite, za katere so se zavezali Kulturnoprosvetno delo bodo še bolj dvignili in pritegnili nove člane.
Podobne obveznosti je sprejelo še več drugih aktivov v novomeškem okraju.
Razstava arhitekture v Zagrebu
Zagreb, 25. jan. V Zagrebu so odprli razstavo arhitekture, urbanizma |n tehničnih knjig, ki so jo prenesli iz Beograda in izpopolnili z gradivom
o	graditvi LR Hrvatske.
V	oddelku, ki je posvečen LR Hrvat.s-ki. so razstavljeni regulacijski načrti Zagreba, Reke, Sušaka, Osijeka in drugih mest. Urbanistični institut Hivartske in zagrebški Projektivni zavod sta razstavila makete in osnutke industrijskih gradenj, stanovanjskih naselbin, fizkuiturnib terenov in drugih objektov petletke.
Velik del razstave je posvečen arhitektonski dediščini Hrvatske. Razstavljene so fotografije starega Dubrovnika. Velikega tabora iiu drutfih zgodovinskih objektov.
Drugo pomembno novatorstvo inž. Tomšiča
- vel k pr spevek l< osamosvojitvi našega gospodarstva
Po zaslugi inž. Tomšiča se je mariborska plinarna v pogledu surovin pre-cei osamosvojila od inozemstva. Uporaba pohorske drnove rude za suho čiščenje plina ie dala našemu gospodarstvu velike koristi, inž. Tomšiču pa na slov novatorja. Toda s tem imenovani ni odnehal. Petletni plan predvideva velike plinarne za proizvodnjo plina in koksa iz domačega premoga. Domači raški premog, ki je predviden za proizvodnjo plina, pa ima do 10% žvepla.
niti nase žveplovodik. Delovna zmaga inž. Tomšiča se je spremenila v pravcato majhno slavje. Prvemu poskusu so prisostvovala' tov. Dobrovnik, obratovod-ja Cerar in predsednik partijske in sindikalne organizacije tov. Ronko. Oči vseh so bile uprte na steklene cevke, v katerih se ie zdai resnično pretakala velika novaitorska zamisel. Uspeh je potrdila še pomožna naprava, ki je pokazala, da ie plin brez žvepla. Vse roke so segale novemu novatorju v pozdrav.
Inž. Tomšič s svojo napravo za mokro čiščenje plina
To novo delovno zmago je proslavil
Zato bi morale imeti plinarne ogrom-)je naprave za suho čiščenje plina. Inž. Tomšič je zdai začel novo borbo za iz delajo postopka za mokro čiščenje plina.
2e pozimi leta 1947 je presedel nmogo popoldnevov in noči pri laboratorijskih poskusih.. V lanskem poletju je 113 konferenci vseh plinarn Jugoslavije v Maribora že poročal: »Pohorska dmo-
ruda ni samo sposobna za suho čiščenje. Poskusi so pokazali, da je želeni hiidrait sposoben tudi za mokro čiščenje plina !< Besede so med prisotnimi izzvenele kot obet za nove pridobitve v naši plinski industriji, le manjši del jih je nekam hladno sprejel.
Po tem se je inž. Tomšič z novo zagrizenostjo vrgel na delo. Delovni kolektiv je z zanimanjem spremljali nje-ftove napore in mu pri delu pomagal, Mizar Zemljič Je napravil leseno ogrod-io za napravo. Dobrovnik, Bajt in Fišer so priskočili na pomoč z izdelavo železnih cevi. V podjetju »Kristale so bru-
vSi-iŠt rezali steklene cevi in valje, rastnagija steklarna pa jih je izdelala P-> načrtih. Da, načrti! Ti so požirali ogromno časa in napora. Večer za večerom je presedel pri risanju shem Delo na napravi je prinašalo vedno novih misli. Tekom časa se je nabral v zajetni maipi cel kup načrtov. Novo novatorsko delo je zdaj stopilo v ospredje niegove-Ea dela in življenja. Mnogokrat pozno v noč ni mogel zatisniti oči, razmišljal ie. kako bi to naredil, kako to izboljša!...
„ Težave. Le kakšno znanstveno delo Eh ne pozna? Bile so v snovanju in1 iz-vedbi saime naprave. Manjkalo mu je četo primernega laboratorija, v katerem Eli laže preskušal delovanje naprave. «ad trideset kemičnih preizkusov je terjala samo analiza čistilne mase Veliko Križev je bilo z zračnim kompresorjem,
i	ie imel premajhen pritisk. Tako je Dioral prilagoditi saimo naipravo zmoglji-^i razpoložljivih kompresorjev. Napravo je montiral v prostorih glavne Minske črpalke ob nezdravem in zaduš f.nveim zraku, da bi si tako poenostavil j1! pospešil delo. Kmalu j« na velikem J^senem ogrodju zrasel cel zapleten in "Onipliciran sistem steklenih cevčic, velikih steklenih valjev in ventilov.
V	sredini novembra je napočil težko Pričakovani trenutek. Ta dan je na-Prava prvič začela brezhibno delati. — rvi Poskus ;e pokazal, da je železni hi-.at popolnoma sposoben v vodni broz-Cl Mav iali0 kaikor na suh način priteg-»««. .. .     ...
na sindikalnem sesianku pozneje tudi ves delovni kolektiv Predsednik tovariš Ronko ie otvoril sestanek in poro
čal: »Tovariš inženir Tomšič je za iznajdbo nove rikprave za mokro čiščenje plina proglašen drugič za novatorja. V imenu kolektiva se mu zahvaljujem in čestitam z željo, da bi še boli požrtvovalno delal za uspešno izpolnitev tretjega leta Titove petletke!« Navdušeno pozdravljen ie tov. Tomšič še sam spre govoril o svojem delu: »Doslej še nismo vršiili poskusov mokrega čiščenja surovega plina od žvepla v nairavnim hidratom. Prednosti takega čiščenja so velike. Naprave niso komplicirane, potrebujejo malo prostora. Žveplo, ki ga dobimo pri mokrem čiščenju, je laže uporabljivo za druge veje naše kemične industrije. Velike so higienske predno sti. Odpadlo bo vsako nezdravo premetavanje žvepla, katerega vpija železni hidrat.« Vse te prednosti sta tudi potrdili že prej dve komisiji, ki sta pregledali in ocenili napravo kot novo veliko pridobitev za razvoj naše plinske industrije. V diskusijo so posegli mnogi delavci in ob čestitkah novaitorju izrazili svoje zadovoljstvo, da se bodo znebili nezdravega dela. Mnogi so obljubili. da bodo odslej še vztrajneje delali.
Zdai stoji pred inž. Tomšičem še naloga, da s to napravo, ki dovoljuje večje poskuse kakor so laboratorijski, omogoči in uresniči tehnično stvarnost mokrega načina čiščenja plina. Uspeli praktični poskusi na napravi »o dali dovolj tidno osnovo, da bo že v letošnjem letu mogoče. pričeti v mariborski plinarni po načrtih novatorja z zgraditvijo modeme čistilne naprave, brez vsakih tujih strokovnjakov. Tako postaja novatorska zamisel tov. inž. Tomšiča velik prispevek za uspešno realizacijo ogromno povečanega plana proizvodnje naše plinske industrije iz domačega premoga, velik prispevek za osamosvojitev našega socialističnega gospodarstva.
3.314 kmetijskih zadrug v LR Srbf ji šseie okrog poldrug milijon članov
V	nedeljo je bil v Beograd-u skupni občni zbor Zveze kmetijsko-obdelovalnih in Zveze enotnih kmetijskih zadrug, ki se bosta združili v Glavno zvezo kmetijskih zadrug Srbije Glede na to je bil v 60iboto občni zbor Zveze kmetijskih zadrug Srbije. Na njem je predsednik Sto-jadin Stojkovič poročal o delu enotnih zadrug lani.
Lani so imele kmetijske zadruge pomembne naloge, ki so jih na splošno uspešno fapolnile. Ema najpomembnejših je bila reorganizacija naproz v enotne zadruge novega tipa, ki obsegajo vse gospodarske panoge na vasi. V okrilju zadrug 60 ustanovili odbore za poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, trgovino, lokalno gospodarstvo in elektrifikacijo. Kmetijske zadruge, kd razširjajo •vojo delavnost, združujejo čedalje več delovnih km«tov. Ob koncu lanskega leta je bilo v LR Srbiji 3314 zadrug z 1,440.374 člani. Sredi leta je bila izdelana metodologija planiranja za kmetijske zadruge, tako da so zadruge mogle biti zajete v vsedržavni plan za razvoj narodnega gospodarstva. Po planu za leto 1949. morajo kmetijske zadruge doseči blagovni promet v vrednosti okrog 15 milijard dinarjev, izdelati raznega stavbnega gradiva za okrog 500 milijonov dinarjev, producirati 130.000 hi alkoholnih pijač in ca. 12.000 predelkov sadja in povrtnine, končati začeta gradbena dela pri zadružnih domovih in opraviti investicijska dela v vrednosti 6 milijard 200 milijonov din.
Kmetijske zadruge 60 po reorganizaciji dosegle pomembne uspehe za dvig kmetijske proizvodnje in napredek lokalnega gospodarstva. Do konca leta so ustanovili 1385 odborov za poljedelstvo, 1302 za živinorejo, 1185 za sadjarstvo in vinogradništvo, 1063 za lokalno gospodarstvo in 453 za elektrifikacijo. Razen tega so ustanovili številna zadružna posestva, ki se bodo letos precej povečala. Vlada LR Srbije je sklenila, da dodeli zadrugam okrog 70.000 ha zemlje za U6ta-. novitev 858 posestev. Nadalje so zadruge J ustanovile 223 plemenilnih postaj, 870 zadružnih kmetijskih strojnih postaj, 62 farm in okrog 260 obrtnih delavnic.
Zadruge so dosegle tudi lepe uspehe v trgovini. Medtem ko so leta 1947. odkupile za okrod 2 milijardi din pridelkov, so jih lani za 5 milijard dinarjev.
Na tečajih, v šolah in seminarjih se je lani usposobilo 7800 ljudi za voditelje okrajnih zvez in krajevnih kmetijskih zadrug. Za nadaljnje šolanje in strokovno usposabljanje zadružnikov je država odobrila 5,000.000 din. Skrb ljudske oblasti za razvoj kmetijskega zadružništva se kaže med drugim tudi v tem, da so zadruge lani prejele samo za obratna sredstva 2 milijardi 394 milijonov din kredita.
Med reorganizacijo kmetijskih zadrug, zlasti med ustanavljanjem odborov za skupno obdelovanje zemlje, plemenilnih in strojnih postaj ter posestev (ekonomij) so postale naloge enotnih kmetijskih in kmetijskih obdelovalnih zadrug skoraj istovetne. Zaradi tega je bila nujna združitev zvez enotnih kmetijskih in kmetijskih obdelovalnih zadrug v enotno rvezo, s čimer bodo prihranili mnogo kadrov, olajšali kreditiranje in preskrbo s kmetijskimi stroji, orodjem in z drugimi sredstvi. Ustvarjeni pa bodo tudi pogoji za tesno sodelovanje in izmenjavo izkušenj med raznimi oblikami zadrug. Tako ss bosta pospešila razvoj enotnih kmetijskih zadrug in aiktivizacija pri pospeševanju kmetijske proizvodnje.
Tudi Zveza kmetijskih obdelovalnih zadrug Srbije je imela v soboto izredni občni zbor, na katerem so sklenili, da se združita obe zvezi.
Letošnja graditev stanovanjskih hiš v Beogradu. Skupaj z investicijami mestnega izvršnega odbora bodo izdali v Beogradu med petletko 27 milijard din za razna gradbena dela. Zelo mnogo bodo porabili za graditev stanovanjskih hiš.
V	Beogradu je zdaj 95.000 stanovanj s
165,000	gospodinjstvi. Letos nameravajo pridobiti 8700 stanovanj. Predvsem bodo končali gradbena dela pri stanovanjskih hišah, ki so jih začeli graditi lani,; v teh hišah bodo pridobili 2500 stanovanj.
Za čim hitrejšo izvedbo plana pri oddaji lesa
Litija, 25. januarja.
Okolica Litije premore precej gozdov, ki so bilj že od nekdaj sredstvo za preživljanje mnogih družin. Tudi danes so gozdovi važen čmitelj v našem novem gospodarstvu.
V	lanskem letu se je primerila v mnogih krajih napaka, da so v zimskih mesecih posekali' premalo lesa, zato pa so stale v poletnih mesecih, ko 6o imeli kmetje delo na polju, žage brez dela in proti koncu leta še ni bil dosežen plan, pa čeprav so v jeseni močno hiteli z delom v gozdovih in na žagah.
Napake iz lanskega leta hočemo letos odpraviti, napredovali pa bomo le tedaj, če bomo kritično premotrilii stare nedostatke in jiih odpravili.
Ogledali smo. si' izvrševanje gozdarskega plana v Jabla-nški dolini, kii se razširja od vasice Breg pri Litiji pa v smer proti Moravčam in Sv. Križu na Dolenjskem. Lansko leto je ta okoliš dobro delal, saj so bili v tem pogledu na drugem mestu v vsem okraju Ljubljana-okolica. Predpisano množično obvezne oddaje so celo presegli: jamski les od predpisanih 120 kub. metrov na 209 kub. metrov, hlodovine od 300 na 493 kub. metrov itd..
Promet z lesom upravlja lesni odsek Kmetijske zadruge v Gradiških lazih, kjer je tudi sedež krajevnega ljudskega odbora za Jablanško dolino. Od okrajnega odbora predpisano količino lesa za obvezno oddajo je razdelil na posamezne kmete poseben odbor. Storili pa so napako,, da niso povabili na ta sestanek tudi organov, k; vodijo zdaj prevzemanje lesa in domače gozdne razmere dobro pozna-ja. Prav tako bi' bilo treba, da bi pri tem sodelovali tudi posestnici sami. Tako pa so vpiisali za oddajo tudi nekega kmeta, ki ima ?e močno izseka-no_ hosto, njegovo sosedo, ki ima precej gozda in tud dobro zaraščeno, pa so izpustili v seznamu. Zdaj bodo to napako popravili. Ob bolj pripravljeni razdelitvi bi do te napake nikakor ne prišlo!
Pri lesnem odseku so določili posebnega nameščenca, ki zdaj obiskuje kmete in jih seznanja z razpisom in jim javlja določeno količino lesa, ki' jo morajo posamezni kmetje oddati. Domala vsi kmetje se zavedajo važnosti čim hitrejše poseke in oddaje lesa. Številna pota tega človeka v vsa hribovska naselja pa bi lahko odpadla, ko bi pozval odbor vse v poštev prihajajoče gozdne posestnike in bi jim na sestanku pojasnili vso zadevo, da bi v osebnem razgovoru
skupno določili koliko bo vsakdo posekal in bi na tem sestanku tudi že podpisali pogodbe.
Večina gozdnih posestnikov seka sama markirano drevje. S tem razbremenjujejo lesni odsek, ki ima sicer sam tudi nekaj moči na razpolago za tiste gospodarje, ki sami ne premorejo delovne sile.
Gospodarji, ti oddajajo les imajo nekatere želje:	potrebujejo zob za
konje, ter razno orodje za sečnjo in sicer žage, 6ekire, cepine. Predvsem pa je težava s pilami, ker so žage že precej izrabljene, pil pa ni dobiti nikjer.
Kmečki gospodarji in poklicni vozniki, ki so prevzeli vožnje iz gozdov do žage odnosno litijske postaje, pa žele železnih obročev za kolesa.
Obdelavo posekanega lesa je prevzela žaga v Gradiških lazih. Do lanskega leta je bila privatna last, od 1. januarja t. 1. pa jo je prevzela v najem jablanška kmetijska zadruga. Zdaj obratujejo na njej le v eni' posadi, dnevno po 8 ur. Ker pa si žele dolinski kmetje, da bi žagala tudi za njihove potrebe, bi bilo nujno potrebno, da uvedejo na žagi še en obratovalni čas. Sicer pa je že izšla nova uredba, k.i predpisuje obratovalni čas po 10 ur dnevno za vsak posad. O v posta vit vi še enega delovnega posa-da je zdaj najbolj nujna naloga kmetijske zadruge, tako bo ustreženo planu, pa tudi kmečkim gospodarjem.
Lesni odsek jablanške kmetijske zadruge je treba pohvaliti iz razloga, ker ne dela samo v okviru predpisanega plana za oddajo hlodovine, jamskega in celuloznega lesa, temveč skrbi tudi za pripravo železniških pragov Tudi lansko leto niso imeli v planu železniških pragov, pa so jih kljub temu pripravili več tisoč, ki čakajo zdaj, da jih prepeljejo iz gozdov do železniške postaje. V letošnjem letu pa so začeli tudi z žganjem oglja, ki bo važen izvozni predmet jablanške zadruge.
Da bi dobili še več lesa, je Kmetijska zadruga nabavila nekaj vagonov strešne opeke in zidakov, pa tudi cementa. Mnoga naša kmetiška poslopja so zaradi vojne izdelana, treba jim je novih streh, zdaj bo tudi vsem tem gospodarjem pomagamo. Nekateri pa bi radi povečali svoje domove in razširili gospodarska poslopja. S pomočjo zadruge pa bodo prišli zdaj do opeke. Zato kontrahirajo nove količine lesa O novem tempu v gozdovih govore številni vozovi in avtomobili, ki izvažajo iz naših gozdov les na litijsko postajo.	Z
PLENUM RUDARJEV V TRBOVLJAH
V Trbovljah so se sestali v nedeljo
23.	januarja 1949 delegati sindikalnih podružnic rudarjev na svojem rednem plenumu. Plenum »o posetili pole« delegatov tudi predsednik centralne uprave rudarjev Jugoslavije JakšiČ Nikola, tov. Ribič Lojze, generalni direktor rudnikov Slovenije, tov. Bore Mavrici), član GO sindikatov Slovenije ter tov. Pirc, inšpektor dela pri ministrstvu za delo.
Plenum je otvoril predsednik republiškega odbora tov. Piki Jože. sekretar republiškega odbora rudarjeve tovariš Kamnik Stane pa je podal poročilo o uspehih in nepravilnostih v drugem le tu petletke in nakazal naloge v 1. 1949. Od 18 slovenskih rudnikov ie izvršilo letni plan 10 rudnikov. Marsikje je bil vzrok, da plan ni bil dosežen, slaba delovna disciplina. V rudniku Ilirska Bistrica n. pr so imeli v novembru 13.42 odstotkov neupravičenih izostankov in 28.12% bolnih. Pohvalil pa ie rudnik Idrijo, ki je imel v letu 1948 povprečno samo 0.7% neupravičenih izostankov.
Najpomembnejša oblika sodelovanja sindikatov pri graditvi socialističnega gospodarstva ie socialistično tekmovanje. Toda v mnogih rudnikih o tekmovanju niso vodili natančne evidence. Uspehi in napake preteklega leta pa naj bodo napotki za letošnje plansko leto.
0 nalogah pri zaščiti dela ie govoril tov. Marntinčič. V imenu centralne uprave Zveze rudarjev Jugoslavije pa njen
predsednik Jakšič Nikola. V imenu generalne direkcije rudnikov Slovenije je pozdravil plenum direktor tov. Ribič Alojz.
Članica 10 republiškega odbora rudarjev Slovenije Gričar Rezika ie govorila o delu žena. Ženam je treba nuditi vso možnost, da se bodo lahko udejstvovale pri delu, zato naj sindikalne organizacije vodij« računa o domovih igre in dela ter ustanavljaju otroških jasli.
V popoldanskem nadaljevanju plenuma je govoril član glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije tov. Bore. Nakazal je naloge za bodoče delo ter zlasti poudaril vprašanje zaščite dela in usposabljanje novih kadrov.
V zadnji točili dnevnega reda so bili po temeljitem pretresu sprejeti sklepi za izboljšanje dela in okrepitev sindikalne organizacije.	Š.	S.
LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI
V	petek dne 28. t. m. ob pol 20. uri bo predaval dr. Jože Kastelic, ravnatelj Narodnega muzeja
o staroslovenskih grobiščih
Predavanje bo v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici.
IVAN POTRČ: „SVET NA KAJŽARJU“
Potrčev »Svet na Kajžarju« je vini ■ arska zemlja; iz dogodkov, ki jih je spro-“? na. te.j zemlji naša osvoboditev, je j~jel pisatelj svojo novelo. Z zmago Ijud-e oblasti je namreč svet na Kajžarju Postavljen pred vprašanje, kako si bodo nučarji uredili na zadružni osnovi novo ‘V-jenje Lz preteklosti, zgrajena na izko-lscanju človeka, prehaja viničarsko go-Podarstvo na nov tir ,na socialistična Pota, ustanavlja se viničarska zadruga, ki označuje zgodovinski prehod.
Pisatelju, ki se mu noče, da bi capljal razvojem, ampak hoče ž njim naprej, j® življenje samo ponudilo dogodek, na Katerem je zgradil zanimivo, sodobno no-Ve,lo. Bistvo tega dogodka je etičnega Značaja Viničar Vračko, ki se je že pred vojno družil s Kerenčičem, borcem za novo ureditev sveta, se po osvoboditvi ®P£t grize v staro misel ter sc ubada, a bi organiziral zadrugo Razdelitev ■'•grarne zemlje je že tako razgibala ljudi, je tudi vprašanje zadruge dozorelo “e preteklosti pa, ki vedo kaj bo pocenila nova organizacija skušajo zavreti Napredek > iemi jja se vgnezdile v zadružni odbor poleg predsednika, ki bo j Po želji viničarjev bržkone Vračko *am| j ‘tonja, »star žandarski pes«, bivši g"& j apovski podajač, zdaj pritajeni zaupnik | na,)večjega kmeta in pred agrarno refor j 1110 gospodarja gorice, voha okrog Vračka ! zase in še za nekaj takih kreatur Prišel i ” odločitve, zvečer bo množični se- I zadrugi bodo položili temelj.
Prav ta razvoj izzove krizo v Vračku. Stairi agitator, ki je včasih tvezel, kako se bo ljudem še nebeško lepo godilo, spozna, da bo vse propadlo, če bo zadruga padla v roke tistim, ki se je skušajo polastiti za njegovim hrbtom. Krhek je, premalo samozavesten, s temle predsedni-štvom je zašel v precep. Muči se; med okupacijo ga je bil vrag zapeljal, prešibak se je v dinja! Nemcem kot »blokfi-rer«, on, nekdanji bojevnik za boljše življenje. Zdaj nima moči, da bi se izvil iz konflikta, ki je v njem samem nenadoma narasel do neznosnosti.
Zvečer se na sestanku viničarjev izpove pred vsemi: ni vreden predsedniškega mesta. Res. da je delal s Kerenčičem, ki so ga Nemci ujeli in ubili, ali on je nato šel z okupatorji, izdal je prav za prav sobojevnika,
S svojo jasno izpovedjo si je Vračko olajšal vest, a je odločil tudi o prihodnosti zadruge same, postavil je temelj njenemu zdravemu razvoju, Ritonja in mrhovinarji za njim so odleteli.
Ta	osrednja	postava, viničar,	ki se v
imenu	ljudskega etosa bori sam	s seboj
in	za	skupno	stvar, za načelo	zdravja	v	javnosti,	daje Potrčevemu delu
izvirnost in posebno vrednost V Vrač-kovem etičnem problemu oživi vsa nove la, ji daie smisel, pravec. pisatelju pa psi hološke možnosti, da oblikuje žive ljudi v duhu socialističnega realizma. Potrč je osrednji dogodek čvrsto pregnetel, poka-
zal je, kako 6e je pripravljal in učinkoval, razvrstil je okrog njega vse osebe, ki v resnici rasto iz osnovnega problema in so mu potrebne, da ga osvetle od vseh stirami. Dokazal je obenem, da ima nova gospodarska oblika življenja tudi svojo nravno vsebino, in segel s tem v območje umetniškega ustvarjanja. V vidnem žarišču se gnetejo značaji drug ob drugega, pomagajo razvoju kvišku, dokler 6e vsa gmota ljudi in dogajanja ne izčisti v zadnji odločitvi. Duhovi so se ločili opredeljeni, stvar je izbojevana, zmagal je novi način gospodarstva, ljudje so ga svobodno sankcionirali pod vplivom Vračkove nravne osebnosti. Viničar sicer odstopa, toda partizan Orešnik, »človek, ki ni nikoli obupal in ki govori tako, kakor da je vse, kar pove, že vnaprej in samo ob sebi razumljivo«, skratka, mož dejanja, nadaljuje delo, ne da bi 6e zbal odgovornosti. Kakor je Potrčeva novela razvojno zgrajena in prehaja v dramatična višek ob Vračkovi izpovedi, je škoda, da ni Orešnik podrobneje izrisan in izdelan. Njegova vloga terja to, kakor terja novo življenje v družbi vedno krepke volje in močne roke. Tako bi tudi »Svet na Kaj-žarju« plastičneje pokazal svoj prehod v novi čas. Resnica je namreč, da vsak preporod prinaša novih misli, a budi obenem tudi nove energije
Poleg razvrstitve oseb in njihovih vlog, njihovega medsebojnega odnosa, ki izpopolnjuje celotno zgradbo, so dobro očrtani, zanimivi značaji važna sestavina literarnega dela. Potrč jih podaja prirod-no, zajem a je dz njihovega notranjega živ-
ljenja, karakterizira jih s skopimi, a izrazitimi potezami. Vrstijo še malopridni Ritonja, ki je zmožen, da prodaja hčere, sekretar Haluga, ki sredi življenja spozna, da je preveč sekretanl in bil premalo z ljudmi, geometer Habjanič, čvekač brez smisla za stvarnost, Jula, Vračkova žena, ki vidi moževo zanesenjaštvo in pozna njegovo neodločnost, krepka, simpatična Mirova in še mnogo drugih. Kar bralec pogreša, so značilne črte, ki bi bolje karakterizirale tudi zunanjost nekaterih oseb, ne 6eveda na naturalistični način, kakor se je primerilo pri Liziki Lajhovi,
V	jeziku je Potrč preprost, ljudski, stvaren, večkrat huškne skozenj rahel, zadržan nasmeh Trezen opazovalec je, objektiven opisovalec, ki premišljeno, dobro gradi in enakomerno razvršča barve na široko sliko. Bojevnik je za novi čas, »Svet na Kajžarju« teži v lepšo prihodnost in vidno premaguje zapreke. Morda je pisatelj v svojem dobrem delu za novo ureditev viničarskega življenja le nekoliko prehladen, prestrogo ob]ektiven. Noveli bi bilo le v korist, če bi vnesel va njo, vsaij v razgibani množični sestanek, še več borbenosti, ki naj bi poudarila bistvo zadruge v smislu socialističnega načela, ki podreja, kar je oseb nega in sebičnega, višjim ciljem, kolektivnosti Naj bi se skozi borbenost svetila pot iz usodnih globin kapitalističnega reda k tem višjim ciljem!
Iz Potrčeve novele bi lahko ustvarili lep, umetniško pomemben, res naš film,
ip-
Umrl je sovjetski književnik Aleksander Seraifimovič
19. t. m. je umrl Aleksander Sera-fimovič, eden izmed klasikov sovjetske književnosti, katerega življenje
•	In delo je bilo tesno povezano z bolj-ševiško partijo
Rodil se je 1863. leta v siromašni kozaški družini na Donu- 2e od rane mladosti je bil pod vplivom ruskih revolucionarjev Bel in« k ega, černišev-skega in Dobroljubova. Pregnan v Arhangelsko gubernijo je tu napisal svoja prva književna dela. Leta 1902 se je seznanil v Moskvj z Gorkim. Sodeloval je z njim v ZboVmku »Znanje«, kjer so se natisniile njegove prve povesti, 1910 1. je nastal njegov roman »Mesto v stepi«, v katerem je prikazal politično borbo organiziranega delovnega kolektiva. Z 1918, letom je postal član boljševiške Partije, v vrstah katere se je boril od prvih dni oktobrske revolucije ter aktivno sodeloval prj ustvarjanju sovjetske kulture. V letih državljanske vojne je bil frontni dopisnik »Pravde«. Njegovo delo je visoko cenil Lenin. Leta 1924 je izšlo največje njegovo delo »Železna reka«, ki je klasično delo sovjetske književnosti. Ta epopeja državljanske vojne je izšla v slovenskem prevodu za 31. obletnico Velikega oktobra. Za svoje književno in družbeno dejavnost je prejel Aleksander Serafimovič 1933. leta Leninov red.
Državno prvenstvo v hokeju na Isdu
Planica, 25. januarja. — Na novem drsališču v Planici je začelo državno prvenstvo v hokeju na ledu, katerega se udeležuje 9 ekip. in sicer ••»Partizan*. »Mladost«, (Zagreb), »Zagreb*, »Beograd«, ■•Ljubljana«, »Naprijed« (Sisak),* »Korana« (Karlovac), »Spartak« (Subotica) in »Tekstilac« (.Varaždin).
Tekmovalci so prispeli že nekaj dni pred začetkom tekmovanja zaradi treninga. Ni bilo težko opaziti, da so naše hokejske ekipe mnogo napredovale v tehniki in taktiki igre. Prvenstvo se letos igra po grup-nem sistemu (3 grupe). Prva grupa: »Ljubljana«, »Beograd«. »Tekstilac«; druga grupa: »Partizan«, »Zagreb«, Korana; tretja grupa:	»Mladost«, »Spartak«, »Naprijed«.
Nosilci grupe bodo igrali prvo tekmo z zmagovalcem srečanja preostalih dveh ekip v grupi. Premagane ekipe iz tega kvalifikacijskega srečanja bodo igrale med seboj v novi grupi, ki so bo beležila s številko III. Zmagovalec v tej grupi bo zavzel sedmo mesto v skupnem plasmanu, drugo plasirana ekipa osmo, a tretje plasirana deveto mesto. Na isti način bodo igrale tudi ostale ekipe samo s to razliko, da se bo druga grupa formirala od premaganih iz srečanj zmagovalcev na kvalifikacijskih tekmah z nosilci grupe, a prva grupa od zmagovalcev. To pomeni, da bodo v II. grupi ekipe tekmovale za plasma od 4. do G. mesta, a v prvi grupi za plasma od prvega do tretjega mesta.
»LJUBLJANA« : »TEKSTILAC« S:1 (0:0. 3:0. 5:1)
Danes je bila tekma med »Ljubljano«, nosilcem prve grupe in »Tekstilcem«, ki je prej premagal »Beograd«. Tekma se je končala z zasluženo zmago »Ljubljane«, katere moštvo je pokazalo mnogo boljšo igro im večje tehnično znanje. Premoč »Ljubljane« pa je prišla do izraza šele v drugi tretjini, ko se je moštvo »Tekstilca«, ki je igralo sicer zelo borbeno, utrudilo. Gole za »Ljubljano« so dali: Aljančič 2, dr. Gogala
2, Hočevar 1, Čuček 1, Ogrizek 1, Pogorelec
1.	Za »Tekstilac« je dal gol Drvarek.
»SPARTAK« : »NAPRIJED« 8:2 (2:1, 3:1.
3:0)
Tako se je končala prva tekma v državnem prvenstvu. »Spartak« je sigurno omagaj, njegova ekipa je nudila lepo kombinatorno igro, najboljša sta bila brata La-dooki, a pri »Naprijedu« Pecelj. S to zmago se je »Spartak« kvalificiral za srečanje z ekipo »Mladost«, a premagani »Naprijed« bo igral v tretji grupi.
»TEKSTILAC« : »BEOGRAD« 6:5 2:1, 2:2, 1:2, 1:0)
Ekipa »Tekstilca« je iznenadila s svojo zmago. V regularnem času se je tekma končala neodločeno 5;5, toda v podajšku je »Tekstilac« dosegel zmagonosni gol. »Tekstilac« bo torej igral z »Ljubljano«, a »Beograd* v tretji grupi.
»ZAGREB« : »KORANA« 11:2 Izločilna tekma druge grupe, to je med
»Zagrebom« in »Korano« se je končala z zmago »Zagreba« z rezultatom 11:2. »Zagreb« se je kvalificiral tako za tekmo z nosilcem grupe, to je »Partizanom«.
»MLADOST« : »SPARTAK« 17:3 (5:2, 6;0. 6:1)
Ker je v izločilni tekmi tretje grupe zmagal »Spartak« je igral le ta z nosilcem tretje grupe »Mladostjo«. Moštvo »Mladosti« je po zelo lepi kombinatorni igri premagalo ekipo »Spartaka* z visokim rezultatom 17:3.
Danes popoldne je bila izločilna tekma med »Partizanom« in »Zagrebom«. Zaradi prekinjene telefonske zveze, nam točnega rezultata ni mogoče objaviti. Lahko pa trdimo, da je »Partizan« tretji član grupe v kateri se bodo borili za 1.—3. mesto, ker je nekaj minut pred koncem igre vodil z rezultatom 7:0.
V	primeru ugodnega vremena bodo zaključene tekme državnega prvenstva v hokeju v Ljubljani.
0 prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu
Med moškimi je zmagal R. Strojnik, med ženskami M. Pogačar
Prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, ki se je odigralo od 21.—23. I. v Kranju in je privabilo vse dni veliko število ’ občinstva je pregled uspehov in neuspehov slovenskih namizno-teniških igralcev.
Prvenstvo samo je uspelo, le škoda, da je žreb nekaterim slabšim igralcem omogočil dober plasman, tako. da brez sodelovanja ekipe Poleta in Bogataja med člani slike v posameznih disciplinah niso realne.
Med moškimi ekipami je Kladivar zasluženo osvojil prvo mesto, kljub temu, da je nastopil brez svojega najboljšega igralca, medtem ko sta med družinami in med mladinskimi moštvi Enotnost in Udarnik premočno premagala vse svoje nasprotnike. Omenjeni ekipi se bosta kmalu uveljavili tudi v zveznem razredu.
V	disciplini moški posamezno je največje presenečenje tretje mesto mladega Podobnika (Krim). Ko bo pridobil na sigurnosti v mirni igri. se bo s svojimi odličnimi drivesi razvil v enega naših ..ajboljših igralcev. Preseneča tudi plasma Čoha (Kladivar) in Godnjavca (Slovan), ki je po STečnem žrebu in dobri igri zasedel peto mesto. Kvart finale je dal vrsto zanimivih iger, v katerih je imel Strojnik Roman (Enotnost) največ uspeha in je s sigurno igro, z bojšo razliko nizov zasedel prvo mesto pred Bradeškom, kateri ga je sicer premagal 3:1, Podobnikom in Čohom. Najlepše partije so bile: Coh-Bradeško 3:2 (oba Kladivar), Bradeško-Podobnik 3:2, Podob-nik-Coh 3:1. ter Bradeško-Ulčar (Železničar, Ljubljana) 3:2 v četrt finalu. Kajrealnejše so slike v disciplinah ženske posamezno in mladinci posamezno. Urbarjeva, ki je vseskozi igrala dobro, je v odločilni partiji s Pogačarjevo odpovedala. Mlada prvakinja Pogačarjeva (Enotnost) ima možnost, da se razvije v dobro igralko, če bo stvar vzela dovolj resno. Drugo mesto je zasedla Urbarjeva pred Sevškovo (obe Enot-iost) in Rihterjevo (Kladivar). Uspešno sta igrali tudi Mučičeva (Železničar Lj.) in Zupančičeva (Miličnik).
Med mladinci so si juniorji Udarnika razdelili prva tri mesta. Ahačič jo v kvart finalu premagal vse svoje nasprotnike in prepričevalno zasedel prvo mesto pred Gra-matčikom, Petrovičem in Korbarjem Gregorčič). Izmed vseh so mladinci najbolj napredovali. Lepe borbe v finalu jo občinstvo z navdušenjem pozdravljalo. Na3-slabše so bile partije dvojic v ■ 'seh štirih disciplinah. Zdi se, da igralci na treningih zanemarjajo igre v dvoje, kar seveda ni koristno. Število nastopajočih je zadovoljivo. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Prireditelji ŠD Udarnika _ so imen veliko težkoč s prenočišči, prostori za igranje itd. ter zaslužijo pohvalo.
NA PRVENSTVU SO SE POJAVILI RAZNI NEZDRAVI POJAVI
na katere v našem namiznem tenisu često naletimo
Drug primer je četrtfinale mladincev po-
samezno. Ahačič (Udarnik) je premagal vse svoje nasprotnike z 2:0 in bil sigurno prvi, medtem ko je Gramatčikov (Udarnik) premagal Korbarja (Gregorčič) 2:0. Korbar pa Petroviča (Udarnik) 2:1. Tako da je ime! Petrovič dve izgubljeni partiji. V preostali igri Gramatčikov:Petrovič, je bilo Gramat-čiku dovolj, da osvoji le en niz in s tem drugo mesto. Gramatčikov je osvojil niz, partijo pa namerno izgubil z igro, ki njegovemu znanju ne ustreza in stilno ne pri-stoja. Petrovič je tako »go zaslugi« z boljšo razliko nizov kot Korbar zasedel tretje mesto. To je nizkotno klubaštvo in nešport-nost proti mlademu Jeseničanu, ki se je proti Petroviču uspešno in požrtvovalno boril do zmage.
Ni pa to edinstven primer, tudi med člani so so pojavila razna nešportna dejanja. Zgodilo se je, da so nekateri1 igralci potem ko so si bili s vesti zmage, cinično privzdigovali žoge ter igrali z obupnimi drivesi. Cesto se je zgodilo, da je moral sodnik opominjati k športni igri.
Take stvari moramo iz sicer lepega športa izkoreniniti in ga postaviti na zdrave temelje.
Prvenstvo je končano, odkriti so novi talenti, a s pravilnim dolom se bo do prihodnjega prvenstva dvignila kvaliteta slovenskega namiznega tenisa.	rm
Mladinsko prvenstvo Slovenije Sila premagal Podkrajška
Maribor, 25. januarja. Včeraj popoldne so ob velikem številu gledalcev igrali deveto kolo mladinskega prvenstvo Slovenije, V središču pozornosti je bila partija med Silo in vodečim Podkrajškom. Podkrajšek je že v otvoritvi napravil grobo napako in prišel v stisnjeno pozicijo. Pozneje je Podkrajšek ponudil remis, kar je Sila odklonil in po izmenjavi figur postavil svojega nasprotnika pred neizbežen mat.
Njegovan je z lepo igro nadigral kandidata za prvo mesto Robleka in_s to zmago dohitel vodečega Podkrajška. Kos je izgubil z Ribaričem, Kersnik pa s iCržinom. Partiji šinkovec-Toš in Cuderman-Velej sta se končali neodločeno, partija Drobež-Vau-petič pa je bila prekinjena v izenačeni poziciji.
Prekinjeni partiji iz VIII kola Podkraj-šek-DrobeJ in Njegovan-Ribarič sta se konča.li neodločeno.
Stanje po devetem kolu:	Njegovan	in
Podkrajšek 7, Drobež In Roblek 6 In pol. Ribarič 5 (1), Kos in Petrič 5, Kržin 4 ln pol. Vošpemik 4 (1). Sila, Kersnik in Velej 4, Toš 3 ln pol, Cuderman 3. vaupetie
1	(1) in Šinkovec pol.
SLOVENSKA AAROD1VA GLEDALIŠČA
DHAMA LJUBLJANA
Cotrtek, 27 ob 20: Turgenjav: *Mesec dni na kmetih«. Abonma 0.
Petek, 28 ob 14.30t Golia: »Sneguljčica«. Izven. - Ob 20: Turgenjev: »Mesec dni na kmetih« Zaključena predstava za LMS
V	nedeljo. 30. januarja bo član Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, igralec, režiser in dramatik Fran Lipan praznoval 25-letnlco svojega gledališkega udejstvovanja. Njegov jubilej stoji kot pomemben predpražnik pred 30-letnlco U«o-Manske Drame, katere današnji umetniško polni Izraz je Ltpab. dedič Verovškove in Borštnikove ust.varjalne sile, tako plodno pomagal izoblikovati. Njegov jubilej pa stoji tudi sredi mogočnega razcveta ljudskih gledališč, ki jih je ta požrtvovalni ljudski igralec in režiser klical v življenje, učil ln dvigal ter dal s tem najmočnejši dokaz svojega nesebičnega umetni-štva. Prijatelje gledališča ln Llpaliove umetnosti opozarjamo na obširno jubilejno številko Gledališkega lista, v kateri Je vrsta tehtnih študij in člankov o tej vsestranski gledališki osebnosti. Jubilant ho nastopil v vlogi TTvastje v Cankarjevih »Hlapcih«. Predstava bo ob 20. url v Operi v nedeljo
OPERA
Sreda. ,26. ob 20: Beethoven; *Fidelio«. Gostovanje Vaerije Heybalove. in Tomislava Neraliča. Abonma red B.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 25 januarja: Vremenski režim
•	isokega zračnega pritiska nad srednjo ’n ;nžno Evropo traja dalje. Središče, ki je bilo včeraj nad Karpati, se te sioer razkrojilo, toda toinu sledi novo. ki ie danes nad Nemčijo Nad Atlantikom ob se je »ktivnost depresij podvojilo, toda prvim In to kratkotrajnim vplivom Atlantika ie računati pri nas približno v M>hoto.
Snežne razmere v Sloveniji po poročilih od 25. januarji* ob 7. uri:
•Bled:	—4 stop. iasno. brez snega, jezero
zamrznjeno z 1 5 cm debelo plastjo ledu. °okl juka • —10 stop. jasno. 1? f*m m-šiča na 33 cm podlago Pinniea: —8 stop., iasno, 35 rm zmrznjenega snega.
Pom pod Pri«oinikom: ia«no 32 r*m rmrz-•'ipneira vnesra
Vremenska napoved za sredo 26. januarja: Brez bistvene spremembe.
četrtek 27. ob	20:	Musorgski:	»SoroMnski
sejem*. Zaključena predstava za ljubljansko garnizijo in sindikate.	.
Petek. 28 ob 20: Čajkovski- »Evceni.i On.i*-frin« Abonma red E.
Za jutrišnjo »Sneguljčico« bo danes v predprodaji le	del	parternlh sedežev,	polovico balkona,	vse	lože I. reda	ln vsa	ga-
lerija ter stojišča.
SLOVENSKO MAKOL) M) G LED ALI St h
V	MARIBORU
Sreda. 26 Januarja ob 20: Petrov:	»Otok
miru« Red Sind	A.
Četrtek. 27. januarja ob 15: Golia: »Sneguljčica«. Izven. — Ob 19.30: Puccini: »La Bo-heme«. Red LMS-3 Petek, 28. januarja ob 14: Godia: »Sneguljčica«. Zaključena predstava za Ljudsko prosveto Maribor-okolica. ■— Ob 20: Baletni večer Red I/-1.	_
Sobota. 29. januarja ob 20: Petrov: »Otok miru«. Izven	,	^
Nedelja, 30. januarja: ob 9: Golia: »Sneguljčica«. Izven. — Ob 15: Goldoni: »Krčmarica Mirandolina«. Zaključena predstava za Gornjo Radgono. Organizira Putnik. Ob 20: Leoncavallo: »Pagliacci« Borodiu: »Polov-ski plesi« Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Sreda. 26. ob 20.30: A.. T. Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«-Predprodaja vstopnic pri Državni založbi, oddelek za muzikalijc, Kongresni trg 18 od dan^s dalje od 10--12, 15—17 ter eno uro pred začetkom. Opozarjamo da ie to pot začetek predstave ob 20.30.
Sobota, 29. januarja ob 20: A: T. Linhart: »Veseli dan ali Matiček se zem«.
Nedelja, 30. januarja ob 15: A. T. Linhart: »Veseli dan ali Matiček se zem«.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 29. januarja ob 19 30: Carlo Goldoni: »Mirandolina«.
Nedelja. 30. januarja ob 14.30: Carlo Goldoni: »Mirandoliua«. Režiser tn vnscena-tor Riko Poženel.	_	„
Ponedeljek, 31. januarja ob 16: Dr. Bratko Kreft: >Celjski grofje Predstava za Industrijsko kovinarsko šolo na Jesenicah. Sreda, 2. februarja ob 14:30:	Dr. Bratko
Kreft:	Celjski grofje'1. Predstava '.a oko-
lico Jesenic. Režiser: Tomažič Jože. Tn-scenator: Tič Srečko.
Vstopnice v predprodaji v petek n sobo to od 10—12 ure in dve uri pred predstavo Okoličani rezervirajte vstopnice pismeno.
Železničarji FLRJ bodo tekmovali v smučanju
V	četrtek, dne 27. januarja se bodo
fričela prva tekmovanja železničarjev ugoslavije v smuških disciplinah, ki bodo zajela precejšnje število društev od severa, izpod Triglava pa do skrajnega juga naše države, tjakaj do Šar-planine. Že sedaj je prispelo na Gor-juše, kjer je center ten tekmovanj, veliko število tekmovalcev, ki se pripravljajo s treningi na velika tekmovanja. Snežne razmere, ki sicer zelo motijo organizatorje, se bodo verjetno do začetka tekmovanja izboljšale. Sicer pa je za tekmovalce poskrbljeno, bodisi prehrana, bodisi prenočišča.
Tekmovanje se bo začelo v četrtek 27. januarja s svečano otvoritvijo, nato pa bo razpored naslednji: 28. januarja teki, 29. januarja štafete, 30. januarja patrole na Gorjušah, skoki pa 31. januarja v Kranjski gori.
Ker je to prva tovrstna prireditev med železničarskimi športnimi drnštvi Jugoslavije, vlada zanjo povsod zelo veliko zanimanje. Konkurenca se bo najmočneje razvila med zastopniki Slovenije, toda tudi tekmovalci iz ostalih republik, bodo resni tekmeci.
Domače vesti
BEOGRAD. — Prijateljsko košarkaško srečanje ženskih ekip »Crvene zvezde iz Beograda in Jedinstva iz Novega Sada se je končalo z zmago Crvene zvezde z rezultatom 26:21 (14:13)	.
BEOGKAD. — Prijateljsko nogometno srečanje beograjskih nogometnih mootev Metalca in Železničarja se je končalo z zmago Metalca in z rezultatom 5:1) (1:0).
PANČEVO. — Boksarsko srečanje med 2elezničarjem iz Beograda in Dinamom jz Pančeva, ki je bilo v nedeljo se je končalo z zmago oelezniiiarja z rezultatom ll:d.
BEOGRAD. — Nogometno moštvo Crvene zvezde (Beograd) je premagalo »Srem« iz Sremske Mitroviče z rezultatom o:0 C4:0). Gole za Crveno zvezdo so dali: Tomaševič 3 in Takač 2.
dnevne vesti
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani 6poroča, da bosta predavala v soboto 29. januarja ob 19. uri v predavalnici Interne klinike člana Srbskega zdravniškega društva tovariša akademik profesor Kosta Todorovič o Streptomicinu v zdravljenju tuberkuloznega meningitisa in profesor Vladimir Vujič o Psihozah pri encefalitisu. Na zanimivi predavanji vabimo vse tovariše zdravnike m medicine«.	2(l°
O novih smernicah o postanku In vzrokih revmatizma bo predaval tovariš profesor Igor Tavčar v četrtek 27 januarja ob 19. uri v predavalnici Interne klinike. Slovensko zdravniško društvo vabi n^ i-.animivo predavanje vse tovariše zdravnike in medieince.
Čebelarji! V Čebelarski zadrugi, Ljubljana, Tyrševa cesta 21, dobijo čebelarji, stanujoči v mestu Ljubljana in okolica, na panj po 2 kg čistega sladkorja po ceni 100 din za 1 kg. Prinesti morajo od krajevnega oziroma četrtnega odbora potrdpo o nezadostni zimski zalogi in številu panjev. Čebelarji kmetje, ki imajo bone ne pridejo v poštev.	159
Občni zbor Prirodoslovnega društva se bo vršil 27. januarja ob 18. uri v balkonski dvorani univerze v Ljubljani. Člani vabljeni!
MALI OGLASI
ULIČNE PRODAJALCE ČASOPISOV (kolporterje) sprejmemo. Jugoreklam, Ljubljana, TyTŠeva 11.	154
POŠTENEGA KMEČKEGA FANTA za h konjem in sposobnega samskega vrtnarja takoj zaposli Papirnica in tovarna celuloze V evč e-Goričan e, obrat Vevče. Namestitveni pogoji po dogovoru. Ponudbe, najbolje osebno v tajništvu podjetja, Vevče.	158
Umrl je v 58. letu starosti naš najboljši mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak
IZIDOR PAUEVEC
Pokopali ga bomo v četrtek 27. t m. ob pol 17. uri z Žal, iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Mostar, Bresoia, Trst, Gorica, 25. januarja 1949..
Globoko žalujoči:
Lojzka, žena; Vanda, Ljubica, Cvetko, Vojko, otroci; ter družine: Paljevec, Marchlori. Kette. Dornik, Graunar in Humar
Delovni kolektiv Komiteja za turizem in gostinstvo pri vladi LRS sporoča, da je po dolgotrajni bolezni preminul tovariš
JOSIP URBIČ
šef plana financ
Našega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Ljubljana, dne 25. januarja 1949.
Komite za turizem In gostinstvo prt vladi LKS
Sindikalna podružnica gostinsko-turistične stroke št. 11 sporoča, da je umrl tovariš
JOSIP URBIČ
šef plana financ
Pogreb bo v sredo 26. januarja ob 17. uri z Zal k Sv. Križu.
Bil nam je zvest tovariš in požrtvovalni sindikalni delavec.
Ljubljana, dne 25. januarja 1949.
Sindikalna podružnica gostinsko-turistične stroke št. XI
PiiJiačULa Oz našiti Ivutjei'
&
Celica KP pri Komiteju za turizem In gostinstvo sporoča, da je zapustil borbeno polje zn izgradnjo socializma njen požrtvovalni borec tovariS
JOSIP URBIČ
član biroja
Zvestega borca bomo ohranili v trajnem opominu.
Ljubljan« dne 25. januarja 1949.
V	Gornji Radgoni so na pobudo ljud-sko-prosvetnega sveta ustanovili kulturno umetniško društvo, ki je prvo v radgonskem okraju. Občnega zbora ee je udeležilo 40 članov. Zbranim je o pomenu in nalogah kulturno-umetniških društev govoril poverjenik za prosveto. Nato so izvolili odbor, v katerega so pritegnili zastopnike V6eh množičnih organizacij, sindikatov in OZKZ, Izbrali so tudi referente za petje in glasbo, za igralsko družino, za čitalnico in knjižnico, za folkloro, za ljudsko univerzo in šahovsko 6ekcijo. Vzgledu ljudsko-prosvetnega_ sveta v Gornji Radgoni naj bi sledili vsi krajevni ljudsko-prosvetni sveti na terenu.	F,	O.
I- sindikalni občni zbor v območju KSS-a Nazarje. V nedeljo 16 t. m. je upravna odbor sindikalne podružnice Lesno industrijskega podjetja Nazarje podal pred svojimi člani obračun dela v letu 1948. Najprej je poročal tajnik podružnice. Delovni kolektiv je v preteklem letu dosegel zadovoljive uspehe. V prvomajskem tekmovanju je dosegel tretje mesto in je zato dobil od ministrstva za gozdarstvo in industrijo zbirko lepih knjig- Letni plan je kolektiv dosegel in zasedel v Sloveniji
g'
šesto mesto. Delavci in nameščenci so se udeleževal] tudi prostovoljnega dela in 6o naredili pri zadružnih domovih 4000 ur, v tednu gozdarstva pa 7000 prostovoljnih ur.
Sledilo je poročilo blagajnika, »ato a referenta za kulturo in prosVBto-Jlanstvo se ni dovolj udeleževalo predavanj ljudske univerze. Tudi strokovno politični krožki 6e niso vršili-Uspešno je delala le sindikalna godba. Bolje se je izkazala komisija za preskrbo, ki je zadovoljivo reševala probleme preskrbe.	L-	F.
Kmetijsko-izobraževalnega tečaja v Št. Juriju pod Klunom se udeležuje 61 tečajnikov in tečajnic. S tečajem so pričeli 30. decembra. Izvolili so si svoj odbor, ki sestoji iz predsednika, tajnika, propagandista in referenta za dopisništvo. Tečajniki z velikim zanimanjem posečajo predavanja. Poleg ostalih predmetov, ki , jih predvideva načrt za kmetijsko izobra-j ževalne tečaje, so vključili v učni pro-; gram tudi gospodinjstvo. Osnovali so tudi fizkulturni vod, ki šteje 28 mladincev i® mladink ter je v sklopu SFD »Proletarec« iz Zagorja. Za zaključek tečaja pri" pravljajo kulturno prireditev- g. S.
V založbi uredništva »Ljudske pravice« ie pravkar izšla brošura
RAZPRAVA V LJUDSKI SKUPŠČINI FLRJ 0 DRŽAVNEM PRORAČUNU ZA LETO 1949
z govori
maršala Tita, Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča, Dobrivoja Radosavljeviča, Franca Leskoška, Josipa Cazija, Nikole Petroviča, Vase Cubrilovica, Mijalka Todoroviča, Todora Vuiasinoviča, Vlade Zeče-viča, Jakova Blaževiča, Svetozarja Vukmanoviča, Bogdana Crno-brnje. Vicka Krstuloviča, Ljubča Arsova, Blagoja Neškoviča, Zaima Šarca, Večeslava Holjevca, Rodoljuba čolakoviča, dr. Pavla Gregoriča. Frana Frola, dr. Josipa Hrnčeviča in Mileta Peruničiča
Brošura ima 152 strani, njena cena je 20 din. Naročajte jo pri upravi »Ljudske pravice«, dobite pa jo tudi v vseh njenih podružnicah in v vseh knjigarnah
Obvestilo
Sestavljen je osnutek nove zemlji§k® knjige za katastrsko občino Hinje v sodnem okraju Novo mesto in je določen 1. februar 1949 kot dan, od katerega dalje se postopa s tem osnutkom kakor z zemljiško knjigo. Od tega dne daljo se samo z vpisom v to knjigo lahko dosežejo učinki zemljiškoknjižnega vpisa glede nepremičnin, ki so vpisane v njej. V času med 1. februarjem in 1. aprilom 1949 se bo opravil jostopek za popravljanje te zemljiške knjige. V tam roku naj pri okrajnem sodišču v Novfcm mestu prizadete stranke prijavijo svoje zahteve oziroma vložijo ugovore, če mislijo, da je treba kakšne vpise v omenjeni knjigi dopolniti, spremeniti ali izbrisati. Podrobnosti so razvidne iz oklica ministrstva za pravosodje v Ljubljani z dne 10. I. 1949, ki je objavljen v prilogi 3. številke Uradnega lista LR Slovenije z dne 18. I. 1949. Ministrstvo za pravosodje LRS v Ljubljani, dne 22 I. 1949
RADIO
Ljubljana, Mariboi in Slov. Primorje
DNEVNI SPORED ZA SREDO 26. I.
6.00 Vedre melodije — 6.10 NapoTed iasa in poročila — 6.20 Jutranja telovadba m objava dnevnega sporeda 6.30 Operetoa glasba — 7.00 Napoved žasa, radijski koledar in poročila — 7.10 Jugoslovanska narodna glasba — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.40 Zabavna glasba - 13.00 Popularni koncert — 14.00 Ruski točaj Oru-štva za kulturno sodelovanje Slovenije a SZ (15. lekcija) — 14.20 Ruske narodne — 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda — 14.45 Znani sovjetski pevci pojo zabavne skladbe — 18.00 Plesna glasba — 18.30 Šahovsko predavanje — 18.40 Poje zbor KUD OF -Hinko Smrekar« rajona Bežigrad-šiška p. v. Albina Lajovca — 19.00 Radijski dnevnik — 19.10 Igra rlau-tist Slavko Korošec, pri klavirju Dana Pe-rušek — 19.25 Glasbena medigra — 19.30 Napoved časa, poročila in objava sporeda za naslednji dan — 19.40 Zabavna glasba —
20.00	Jezikovni pogovori — 20,10 Skladbe Georgea Gerschwina, Petra Rosea in Ferda Grotea — 20.45 Tudi pozimi gradimo Novo Gorioo — reportaža — 21.00 Pojo Fantje na vasi — 21.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča — 22.00 Prenos porodil Zvezne postaje B&ograd — 22.30 Iz del Modesta Musorg-skega — 23.30 Zaključek oddaje.
Knjigarna in antikvariat CANKARJEVE ZALOŽBE
LJUBLJANA. Miklošičeva 16
kupuje in prodaja
leposlovne, zu&Dstvene in umetniške knjige v vseh jezikih
TELEFONSKI APARAT
dobro ohranjen, po možnosti' dvojček, takoj kupi uprava »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva 2
PRESKRBA
DELITEV MESA Poverjeništvo za trgovino ln preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da prejmejo sveže meso v sredo 26. januarja od 7—12 in od 14—17 uro in sicer:
Bolniki na dodatno nakaznice za maseo januar, krvodajalci na dodatne nakaznice za december 1948. in januar, noseče žene na odrezek z označbo I. ali II. ali III. ali I > • ter udarniki na odrezek z označbo I. a-U
II.	ali III-Nadalje si lahko nabavijo meso tudi zamudniki. ki si niso nabavili mesa v 60* boto in nedeljo in sicer na odrezke in v obrokih objavljenih v dnevnih časopisih v soboto 22. t. m.
Opozarjamo, mesarje, da smejo deoi^ sveže goveje meso samo bolnikom, zamud" nikom pa izklju&no samo soljeno svinjsko meso.
Meso se bo delilo v vseli prodajalnah, ki
so določene za delitev mesa bolnikom.
Meso se deli izključno samo na odrezke živilskih nakaznic mesta Ljubljane.
Cena: goveje meso 42 din, soljeno svinj' sko meso 49 dii) za 1 kilogram.
lJUliUA.NA UMUN: sovjetski Oarvu. 11•
•	Vlak pelje na vzhod», Obzornik 29.
MOSKVA: Sovjetski film »Tahir in Zuhra*. tednik.
SLOGA: Ameriški film -Norica«, tednik. -Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15.
ŠIŠKA- Nemški film »Zakon v senci«, tednik. — Predstava ob 20.
MARIBOR PARTIZAN:	Sovjetski	film
»Beli volčjak«, tednik.
UDARNIK: Sovjetski film »Na straži miru«, tednik — Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30.
CELJE METROPOL: Sovjetski film * Daljna nevesta«, tednik.
DOM: Francoski film »Boj za progo«, tednik
KAMNIK: Ce&ki barvni film »Jan Rohač«, tednik.
KRANJ MESTNI: Sovjetski film »Sin pol-k«. tednik.
PTUJ: Ameriški film »Orna komanda« tednik
RAINAŠALKO ČASOPSSOV
za Krčevino takoj sprejme podružnica »Ljudske pravice« in »Slovenskega poročevalca«, Maribor, Koroška cesta 1
Vabilo NA REDNO LETNO SKUPŠČINO
Kmetijske zadruge z o. j., Žužemberk
ki bo v nedeljo b. februarja t. 1. ob 8. uri dopoldne v Domu ljudske prosvete v Žužemberku Dolžnost vsakega zadružnika je, da se občnega zbora udeleži'.
Upravni odbor.
MINISTRSTVO ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO VLRS
razpisuje vpis v enoletno šolo za medicinske tehnike
v Ljubljani
Pogoji za sprejem so: dovršena najmanj nižja srednja Sola, starost od 18 do ‘25 let.
Kandidatje naj dostavijo po možnosti osebno lastnoročno pisano prošnjo, kolkovano z 10 din na naslov: Sola za medicinske tehnike, Ljubljana, Vegova 8, dne 1. in 2. februarja 1949 od 8.-12 ure. Prošnji naj prilože še rojstni list, lastnoročno pisan življenjepis (kolkovati s 5 din), zadnje šolsko spričevailo, potrdilo o vpisu v volivni imenik.
Vsa potrebna navodila glede zdravniških pregledov bodo kandidatje prejeli ob vpisu v šolo.
Po dovršenem diplomskem izpitu dobe absolventi zvanje medicinskega tehnika. Nameščeni bodo za delo na preventivnem zdravstvu, pri sanitarno-epidemioloških ustanovah in pri okrajnih ljudskih odhorih, socialno zdravstvenih odsekih.
Socialno šibkim gojencem bo Ministrstvo za ljudsko, zdravstvo dodelilo štipendijo.
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan Bole. Naslov uredništva: Kopitarjeva 6. - Uprava: Kopitarjeva 2. Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 32-65 Telefon naročninskeg.i oddelka 50-50 Telefon oglasnega oddelka 56-83. — Stev. ček. računa 6-90601-0.