F*HK, I irol. St. 41. V Trstu, v sredo 23. maja 1883. Tel-iijJMlJ. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ■V HhH )» Ml«. • EDINOST« izhaja 2 krat nn t*den vaako mil In »Mi o peludne. Cena Sa »m leto je 41 *id., za pol« let* 3 ffld.. za Setrt leta 1. «ld. KO kr. — Posamezne številke ee dobivajo ori opravniitvu in v trafikah v Tr»t» & kr., v Gcrtol Ih v Ajtfevičiei po 6 kr. — Naro&nine, reklamacije tn inserate prejema Opravniitv* »vit Ztuta 5«, Vsi đoniti se pošiljajo Urtdailt** >vl« T«rr««t«< Nnov* Tipogratia;vsuk mora biti {■■lakiran. Rokopisi urez posebna vrodno*ti sa ne vraoajo. — Jntentti (razn« vr*U naznanila ln poslanica) se zara&unljo po pogodbi - prav o naravnem množenju vendar le slovanski živelj pritiska n 1 jug in na jadranske obali, le on je poklican, da nastopi dedSčino na severnej Adriji, katero so mu tujci toliko stoletij odtezali, boljše zaplenili. — Da je temu resnica tako, kaže nam Dalmacija, kder so pred 10 leti govorili Italijani kakor o njih n$odrtU%i zemlji. A kaj je uŽe denes Dalmacija? Alt Se Italijani tako govore o Italijanske) Dalmaciji ? Ne! Ne ho dolgo, in Dalmacija bode odrešena, a ne po Italijanih, nego po Slovanih. — Ali pa so razmere po drugih avstrijskih primorskih deželah drugačne, nego v Dalmaciji? Ne. gospodal Dokasano je torej, da tudi Istro. Trst, GtoriSko morajo odrediti ne italijanski, ne nemški Iredentarii, ampak Slovani. V tem je vsa modrost dobre politike v primorskih deželah Avstrije. — In ker se stvar tako naravno razvija, spoznali so menda tudi v viših krogih, da je treba spremeniti način vladanja na Primorskem. Nismo sicer taki optimisti, da ne bi spoznali nekega toka, ki lene svoje sile proti temu boljšemu spoznanju, prav zato pa smo pred 9 meseci na tem inćstu pisali, da nam je pričakovati Se par let pokore, kar je dalo nekaterim ljudem v domačem tabru povod, da so nas sumničili, kakor so nas tudi sumničili, da pomagamo pripravljati past za volitve v nek čajoč se okolo polunoči v svojo sobo, stopal je po tamnem koridoru. Iznenada stisne mu . nekdo listič v roko. On se ozre in vidi. kakor se mu je zdelo, sobarico Natalijino. Hitro gre Rudin v svojo sobo, odpošlje slugo, odpre pismo in čita te le vrste, ki jih je pisala roka Natalijina: ■Pridite jutri ob sedmih, nikakor pa ne pozneje, k ribnjaku za hrastovim losom. O drugem času ini je nemogoče priti. Tu bodeva zadnjikrat vkupe, vse se mora končati, ako — —» Pridite. Treba se bode odločiti... P. S. Ako pa jaz ne pridem, vedite, da se ne vidiva nikdar več; poročim Vam--- Rudin se zamisli, zloži pismo, položi si ga pod vzglavje, sleče se, leže, a ne zaspi koj, potem pa spi mirno do pete ure, o katerej se prebudi in vstane. IX. Ribnjak, kamor je Natalija pozvala Rudina, uže davno ni bil več ribnjak. Pred tridesetimi leti so ga zasuli. Na ostancih ograje se je moglo spoznati, da je tu ribnjak bil. V bližini je stalo nekoč tudi selo in poleg tega vlastelinski dvor. Dva ogromna topola sta svedočila še zdaj o tem. Narod je pripovedoval tajinstvene bajke o groznem činu. ki se je v senci teh topolov zgodil; pripovedovalo se je tudi to, da nobeden teb topolov drugače ne pade, nego da pri tej priliki koga ubije. Govori se, da je nekoč še tretji topol tu stal, ki ga je pa burja vrgla, a pri padu je ubil mlado dekle. Smatrali so ves kraj okolo ribnjaka nečistim; pusto in golo, gluho in mračno — zdelo se je človeku pri solnčnem sijanji še pusteje in mrač-neje in to zavoljo starega hrastovega gozda. Redke, plesnjive veje visocih hrastov so visele nad mladim nizkim grmovjem, da je človeka strah obšel, ako je to gledal; zdelo se mu je, da so ostali hudobni stari duhovi in premišljujejo, kako bi kuj slabega storili. Ozka, zarasla stezica drži kraj gozda. Brez posebne deželni zbor, češ, da te volitve pridejo kar nenadoma. A denes je menda uže vsak prepričan, da je bilo ono sumničenje pesk v oči lehkovernim in da smo ml prav imeli, ko s o izrekli, da na Primorskem homo itneli Še par let pokore. — Zopet pa nismo taki pesimisti, da ne bi gojili trdnega upanja, da tudi pri nas stvari dozorč in da se stvar obrne na boljše. Vidi se torej, da se stvar sicer počasi, a vendar le obrača na boljše in da se s previdnostjo, s katero postopa sedanja veČina državnega zbora, vendar polagoma doseže to, česar nam je treba za razvoj in boljšo srečo našega naroda. — A kolikor boljše se začenja razvijati naša stvar, toliko bolj se zopet kaže na površje našega javnega Živenja osobnost, strast, sumničenje, sploh različne take cvetice, iz katerih se vije venec neslogi. Tu se govori, da ta ni rodoljub, ker govori s tem in s tem, da drugi je sebičnež, ker morda vendar še ne kaže nagih reber, da tretji je nemškutar, ker je vstopil v društvo N, katero je morda manj potrebno, a na nikak način ni osnovano za gojitev neinškuta-rije. — Zopet so drugi, ki sumničijo odbor te^a ali onega društva in tako morda najkoristnejšim društvom škodujejo. — Da je prosti delalec sumljiv, to je čisto naravno, a da se v tem obziru kak omikanec prav nič ne odlikuje od čisto neomikanega človeka, to je žalostno, in da bi ti gospodje uže govorili na podlagi istinitih dokazov, naj bi uže bilo. — Tu se delajo priprave za boj z vilami, lopato in metljo; tam pa sumničijo ltacega uhozega dopisnika, ker je v svojem veselju morda preoptimistično poročal o razmerah na Kranjskem in ker je govoril o novem narastu v dež. zboru Kranjskem. Oho It tukaj so zopet mladoslovenci, treba jih je uničiti, te neverneŽe, treba jih izobčiti iz družbe Slovencev itd. Nekateri gospodje so res silni in bojeviti, oni hočejo po vsej sili ustvariti zopet mlade in jim v roke potisnoti bojni meč, kakor se je to uŽe enkrat zgodilo. Ali ni tako postopanje vredno obsodbe? Komaj se čutimo nekoliko krepkejše, uže bi radi na dan privlekli stare in nove prepire. Pa ne trdimo, da bi si bili povsem uže utrdili svoja stajiSču, a rodoljubom je dobro premisliti, da nas čakajo še velike naloge, za katerih izvršbo nam je treba še dosti poguma, dela, odvažnosti in nad vse edinosti. — Posebno pa naj bi rodoljubi na Kranjskem pomislili, kadar bodo oni doma kolikor toliko zavarovani, da morajo potem nam skrajnim stražnikom na Primorkem In Koroškem priskočiti na zdatno pomoč, dajati nam pogum pomnozevati tukaj slovenske duševne sile in sploh se za nas vsaj toliko — če ne več — brigati, kakor se brigajo za-se. Saj spoznali so potrebe ni nihče Sel kraj tega ribnjaka. Natalija je izbrala navlašč tako osamljen kraj. Od dvora Darje Mihajlovne do sem je bilo debele polu vrsti. Soince je bilo uže davno vzšlo, koje prišel Rudin k ribnjaku; veselega pa tu ni bilo nič videti. Sivi oblaki so temnili nebć; veter jih je naglo preganjal. Rudin hodi po nasipu, obraslem gostim koprivjem. V njem ni miru ni pokoja. Ti shodi, ta nova čuvstva, so »a zabavljali, ali poslednje pismo Nataljino ga je močno vznemirilo. Videl je. da ločitev ni več daleč in to ga je močno bolelo, akoprem ne bi tega nihče o njem mislil, kdor ga je videl, kako odločno stopa držeč rokć na prsih in ozirajoč se okolo sebe. Pigasov ni o njem brez razloga rekel, da njegova glava, kakor v kitajskega bolvana, celo telo nateže. Ali se samo glavo, bila ona še tako silna, teško je Človeku vedeti, kaj vre v njem ... Rudinu, duhovitemu, ostroumnemu Rudinu, ni bilo mogoče samemu sebi odločno reči, ljubi 11 Natalijo, trpi li on, ali bode še-le trpel, kadar se loči od nje. Zakaj je torej navel dekle na to pot? Zakaj jo je gledal s tajnim trepetom? Na to vpraSanje je samo jeden odgovor; nihče se tako lehko ne navduši, kakor človek brez strastij. On je hodil po nasipu, a Natalija je hitela proti njemu, naravnost čez polje po vlažnej travi. »Gospodičina! gospodičina! noge ši zmočite,« govorila jej je sobarica Maša, jedva za njo hiteča. Natalija hiti brez obzira dalje. »Oh' da nas le kedo ne zapazil« govorila je Maša. »Čudno je, da nas na domu niso videli. Da se ni mamzela probudila ... Ali moravi še daleč hoditi... Ah, tu nas čakajo,« reče zapazivši Rudina, stoječega kakor kip na nasipu: »preveč na ravno so se postavili; dobro bi bilo, da gredo malo bolj v grmovje.« Natalija se ustavi. »Počakaj me tu, Maša,« reče sobarici in biti protf ribnjaku. EDINOST. menda uže davno, da naSa zadačaje težavna, a vredna najskrajnejšega poirtovanja. Zutorej bogu hvalimo, da nam je malo odleglo, a prosimo ga, naj nam poda moči, poguma in pred vsem plemenitih src. da spoznamo, da le v blago-dušnosti ni ore m o dospeti da prave, nam silno potrebne sloge, da bomo rnjSt prijatno vabili v naročje majke Slave, nego pa od sebe bacali take nade sinove, ki morda še nemajo pravega zaupanja v zmago na5e svete stvari, ali pa imajo različno menenje v dosego ciljev; prepričuj mo z uma svltlim mečem, grajajmo, kar je res graje vredno, v takej obliki, da se spozna na prvi pogled dobri naš namen, a pred vsem vrzimo daleč od sebe sumničenje. ki je znak neplemenitih ljudi, s kratka: bodimo hrabri, pogumni, a blagoduSni, bodimo demokratj$ v zunanjem vedenji, a v duši plt-menitaii. — Ko bo to pri nag, pride tudi slojja sama ob sebi. Ta načela naj bi veljala mej nami Slovenci še posebno zdaj, ko so pred durmi volitve v deželne zbore. Politični pregled. Notranje dežele. V \adnjej seji gosposke \bornice dne 18. t. m. je grof Thun vtemeljeval svoj predlog, naj se predru-gači pobiranje davka za verski zalog in seje predlog izročil posebnej komisiji. Schmerling je zahteval besede, ali načelnik je izrekel, da pri prvih čitanjih po opravilnem redu debata ni dopuščena. Schmerling je potem zahteval, naj se predlog formalno obravnuje, ker na to meri, da se od vlade zahteva, naj se ne ravna po obstoječih zakonih, kar se doslej še ni pripetilo. On nasvetuje, naj se predlog zavrže. Minister Falkenhayn se sklicuje na opravilni red, ki izključuje meriterično, kakor tudi fcrmelno obravnavo. Ungar naglasa, da predlog zahteva nezakonito postopanje. Naučni minister odgovori, da se bo vlada po zakonu ravnala, dokler se zakonito ne predrugaČi. Thunov predlog je bil potem sprejet z 37 glasovi proti y6. Potem so bile v drugem in tretjem čitanju sprejete zakonske predloge dnevnega reda. Pri razpravi zakona o železnici Hrpel je-Trs t se je zahvalil baron Scrinzi vladi, da je na Trst ozir jemala. Ta železnica je postala potrebna vsled izvršenih železnic Gotthardove in Pontebske, le želeti bi še bilo, da se vsaj uže Rudolfova železnica do morja podaljia. S tem bi dobila, ki je zdaj le truplo, tudi glavo. Zakon je bil sprejet. Po izvršenih volitvah v delegacijo je grof Taaffe vsled cesarjevega ukaza izjavil, da je zborovanje odloženo. Uradni Časniki preklicujejo vesti o odstopu deželnih namestnikov za češko in Galicijo. Nadvojvoda Karol Ljudevil se je 21.1, m. z svojo soprogo in spremstvom v Moskvo odpeljal. Ogerska poslanska \bornica je sprejela odsekov predlog, po katerem se je vzela poslancu Istocziju imuniteta zarad tiskovnega prestopka; širil je namreč tiskanine zoper jude. Spanga se je po trdovratnem tajenji udal. da je Majlatha umoril. Sodnik Toth ga je po noči od 18. na 19. t. m. osem ur izpraševal, a trdovratno je talil, potem ga ukazal zopet zbuditi ter iel z nova izpra-ševati, ko se še le ni hotel udati, planol je sodnik k višku ter jezno zakričal: «Ti tžgiš še vedno, k ljubu vsem dokazom!« Spanga se je zgrudil in trepetajoč odgovoril: «Vse hočem razodeti, milostivi gospod, prosim le malo počitka.* Sodnik mu je dal stol in Spanga je sede pripovedoval, da je Majlatha umoril i da so mu pomagali Pitely. hišni huzar Berec\ in Javor. Moritev je bila uže dalj Časa sklenena. V 28. dan meseca marcija je Berecz vpeljal morilce v pa- Kudin jej gre naproti in se začuden ustavi. Takšnega izraza Še ni videl na njenem lici. Obrvi in čelo nabrano, usta stisnena, a pogled ravan in strog. »Dimitrij Nikolajič!« povzame ona prva, »časa ne smeva gubiti. PriSla sem, da se pomudim kacih pet minut. Reči vam moram, da mati vse ve. Gospod Pan-dalevskij je poslušal naji predčeranjem in vse majki povedal. Gotovo je bil on nje vohun. Včeraj me je ona k sebi pozvala . ..« »Moj Bogi« vsklikne Hudin, »to je strašno ... In kaj je rekla Vaša majka?« »Ona se oi name jezila, ni me psovala, samo korila me je zaradi lehkoumja. »Samo?« •Da in rai rekla, da bi me raji videla mrtvo, nego Vašo ženo.« »Je 11 to res rekla?« »Da, in Še dodala, da se sami nečete oženiti, da ste iz dolzega časa začeli okolo mene skakati, pa da tega od vas ni pričakovala, no da je prav za prav vsega ona sama kriva, ker mi je dovolila toliko občevati z vami. — Da se zanaša na mojo razbornost in da se je ona temu mojemu »činu« močno čudila .. . zdaj se uže več ne spominjam, kaj je vse rekla.« Natalija je pripovedovala to hitro, enoglasno in tiho. »A. vi Natalija. Kaj ste jej vi na to odgovorili?« vpraša Rudin. »Kaj sem jej odgovorila ?« ponavlja Natalija. »Kaj pa mislite zdaj vi storiti?« »Moj Bog ! moj Bog! Kako žalostno je to! Kako hitro je prišlo !... In vaša majka se je toliko razjezila?« • Da, da, ona ni slišati neče o vas.* »To je groznoj Ni li nobene nade?« »Nobene I« laČo in skril jih v svojej sebi poleg Majlathove spalnice. Pred 10. uro je prišel Majlath domu. Berecz ga je slekel in pustil spalnična vrata odprta. Zdai je planol Spanga z golim nožem v spalnico, zgrabil Majlatha. kričeč: «Jaz potrebujem denarja!« Majlath je brez strahu odgovoril: «Kaj hočeš, slepar, jaz te na mestu umorim!« Mailath je zgrabil za nož sprejela sta se in oba padla na tla. Zdaj je planol v spalnico Pitelv ter Ma latha napadel. Oba sta ga zadavila ter iskala ključa k denarnici, a nista ga našla. Spanga je poropal veči del denarja in uro, katero je potem zastavil na Dunaii, pa ne \6. kde. Ta morilsKa družba je imela namen, bogatine sploh moriti m ropati; še sreča tedaj, da je po prvem hudodelstvu prišla pravici v reke. Vnanje dežele. Ruski car je 21. t. m. z svojo rodbino dospel v Moskvo. Ljudstvo ga je sprejelo navdušeno. Moskva je polna l|udstva in tujcev, vlada najlepši red. Car je takoj po dohodu sprejel velike vojvode in dostojanstvenike ter poslance tujih držav. — Poročnikom v časnike so se odkazali posebni sedeži v Kremlu — Učenke najvišjega razreda gimnazije so poklonile carici krasno preprogo, v katero je všit zemljevid ruske države. Carica je učenke pogostila, darovala jim dragocene svetinje ter ukazala, da se v dvornih kočijah na dom odpeljejo. Car in carica z svojo obitelj kakor tudi veliki knezi so se 20. t. m. napotili v Moskvo, zastopniki tujih vlad pa uže 19. — Z dnevom carjevega dohoda v Petrovskajo palačo pred Moskvo se začne za Rusijo pomenljivo svetkovanje, v katerem se nje vladar po starem obiČeju pomazili in krona. Šest dni pred kronanjem se prične praznovanje ter trpi polne tri tedne. Mej tem časom bo obračala vsa Evropa oči na staroslavno matko Moskvo. Spored prt kronanju. 20. maja: odhod veličanstev iz Peterburga; 21. maja: Dohod v Petrovskajo palačo v Moskvo; 22. maja: slovesni vhod v Kremel; 23. maja blagoslovenje državnega prapora; 24—26. Postni dnevi za veličanstvi; glasniki napovedujejo kronanje; krona, žezlo, državno jabelko itd. se pre-nes6 iz orožnice v prestolnico; 27. maja: kronanje; banket, velika svečava; 28. maja: čestitanje svete sinode, visoke duhovščine, diplomatičnega zbora, senata, državnih tajnikov, deželnih maršalov, poslancev kosaške vojske in azijatskih ljudstev, županov in občinskih starešin; bal. 29. maja: čestitanje dvornih kavalirjev, civilnih dostojanstvenikov prvih štirih razredov. 3o. maja: čestitanje dvorjan k, soprog in hčer dednih plemičev. Predstava v gledališču. 31. maja: prenos krone, žezla itd. iz prestolnice v Gra-novitajo^ palačo. Banket duhovščini. 1. junija : prenos krone, žezla itd. iz Granovitaje palače v orožnico. Banket deželnim maršalom, poslancem kosaške vojske in azijatskih ljudstev, županom itd. 2. junija: ljudska veselica. Banket občinskim starešinam. 3. junija : obletnica smrti cesarice Marije Aleksandrovne; črna maša. 4. junija: Dvestoletnica garde; bal. 5. junija '. banket diplomatičnemu zboru, udom državnega zbora, senata itd. 6. junija: Posvečenje Spa-siteljske cerkve. 7. junija: banket moskovskim prvim dostojanstvenikom. 8. junija: parada. 9. junija • odpo-tovanje v Peterburg. r Za višjega maršala pri kronanji je bil imenovan knez Dolgorukov. — Od vseh krajev se uže shajajo Koslanci, ki bodo zastopali razne države in vladarske iše pri kronanji. Avstrijski poslanec se je uže 17. t. m. odpeljal iz Peterburga v Moskvo, vojvoda Aosta pa 18. t. m. iz Turina skoz Dunaj na Rusko. V Peterburgu so nedavno zaprli več častnikov ruske garde. Izdal jih je lajtenant erivanskega polka. Osnovah so ti častniki poseben revolucijonaren klub, ki je imel delati na svojo roko. Carja, kateremu so podali sodniške zapisnike, zelo je pretresla ta do-godba. Parilki Časnik •Evenement* poroča, da sejenje-gov urednik pogovarjal z grofom Beustom' glede »Zakaj sva toliko nesrečna! Kukavica ta Pan-dalevskij I... Vi ste me vprašali, Natalija, kaj mislim zdaj storiti? Meni se v glavi vrti... jaz ni misliti ne morem ... Samo prestrašno svojo nesrečo čutim in se čudim, da ste vi toli mirni in hladnokrvni t« »Mislite li, da mi je lehko mirna biti?« reče Natalija. Rudin je začel hodili po nasipu sem ter tja. Natalija ni zmaknola očesa z nje»a.« »Vaša mati vas ni izpraševala ?« izpregovori po precej dolgem molku Rudin. »Vprašala me je, ljubim li Vas, ali ne ?« »A ... vi ?« Natalija utihne. • Jaz nisem legala. 1 Rudin jo prime za roko. •Vedno in v vsem plemeniti in velikodušni! O deviško srce — čisto, suho zlato 1 No, ali je majka res in odločno odbila najino zvezo. • Da, odločno. Rekla setn Vam uže, da ona ne veruje, da bi vi sami hoteli mene za ženo.« • Ona me gotovo za kakšnega prevarnika ima! S čim sem to zaslužil!« Rudin se prime za glavo. »Dimitrij Nikolajič I« izpregovori Natalija; »»čemu trativa čas. Pomislite, da se baje zadnjikrat vidiva. Nisem prišla ni plakat ni tožit, saj vidite, da ne pla-kam — prišla sem po Vaš svet.« • Kaj naj Vam svetujem. Nat ilija ?« • Kaj bi mi svetovali? Vi ste mož; naučila sem se vam verjeti in zato Vam bodem verjela do konca. Povejte mi, kaj namerjavate storiti ?« »Kaj namerjavam storiti? Vaša majka me sežene brž ko ne z svojega posestva.« (Dalje prihodnjič.) tveie Nemčije, Avstrije in Italije. Beust je rekel, da je zveze namen — varnost ter pristavil, da sedanja uredba balkanskih dežel nema dolzega obstanka i da se zavezniki pečajo s to zadevo. «Evenement» meni, da \e Beust dobil nalogo, Francosko o bistvu zveze pomiriti, i da se je zarad tega prihod no-voimenovanega poslanca grofa Itovos v Pariz za-kesnol. V deželi Senar je upor končan; uporni rodovi so se podvrgli. K Dopisi. . , fa "a Krasu 18. maja. \esela pomlad seje zopet vzbudila. Vsa narava je oživljena Drevesa so uže ozelenela, lepo pisane cvei ce vzdigujejo svoje glavice, kakor da bi koga iskale Kaj bi si ti dragi bralec mislil ? Ko«a neki iščejo' Lej ga no! Ako si pazljivo prebiral naš cenjeni list, čiUl si v St. li. 1.1. zagotovilo kanarskega ptička, P"!}« koncem meseca majnika zopet podoknico-zapet Vašemu magnatu g. A. M. Vsak mora biti mož beseda, tedaj tudi jaz. V vsej občini se nI našla blaga dušica da bi Vam bila poročila o onem uže zdavno pozabljenem zidu. Toliko so se razni dopisniki truditi ali vse njih besede so padle na neplodno zemljo. Lujte in strmite! Kako se tu ravna z imetjem občine1' Da se na kratko izrarim: če niso še, pa v kratkem n*r.eno; da 86 obzida"» prostor proda g. M. Kakor se sliši, uže so nekateri »likof« pili na ta račun. Pazite Lokavci, da tudi Vas Vaši »magnlfici« ne prodajo v Ljubljano. ..! Kotle so vam uže rubali, ali žali bože,-slabo se jim je izšlo. Preprosta žena je dotičnega burkljami zalovila. Kaj bi uboga brez kotla počela, čvetero otrok, pa ne bi imela v čem žgancev kuhati. ~"t . ; i1 P°Pjsuje g- dopisnik vršitev birme v Lokvi. Vse dobro, vse mu odobrujem, in tudi jaz izrekam hvalo č. g. kaplanu in g. učitelju, koja sta mladino in sploh občane tako navdufiila za nagega vladiko. Vse je bilo lepo, ali enega j® manjkalo; nikder namreč nisi videl nobenega napisa. Slavoloki brez napisa pa so tako rekoč mrtva stvar. V tej stroki so posnemanja vredni bližnji Sežanci. G. dopisnik, če prav Lokavec, ni vsega videl, kar se je v dan birme godilo. Pa mu tudi odpuščam, ker eden ne more vsega opaziti, uže stara je: »Več oči več vidi«. V Lokvi Imamo, v Trstu tako imenovano .paralo nuovo«, ali ti policijski organi so kmečko oblečeni, na strani jim pa visi strara rijasta flnanceiska »sablja«. Kakor je marsikateremu uže znano, da v dan birme ne pridejo samo blrmanci in botri v dotično vas, temuč tudi drugi ljudje in mej njimi tudi1 veliko beračev. Tudi 29. aprila, k ljubu slabemu vremenu, prišlo je veliko beračev, mej njimi tudi neki berač dom* blizo Postojne. Ta poprosi railoSčinje, kar naglo priteče k njemu tak policijski organ, ali ker se je berač nekoliko obotavljal, izdrl je sabljo in začel po neraču tako neusmiljeno mahati, da je bil precej ves krvav. Ko policijskega organa nek gospod poprasa, zakaj tako neusmiljeno z ubošcem ravna,, jame se jokati z besedami: »Vidjo, mi je suknjo raztrgal«. Mislim, ko bi mu vso obleko raztrgal, ne bi smel z beračem tako ravnati, Se s živlnčelom imamo-usmiljenje, koliko bolj s človekom. Vendar se policijskemu organu posreči in odpelje berača. Kaj bi mislil, dragi čitatelj, kam ga je neki odpeljal, ker zapora v Lokvi nemajo? Vedi, v isti konjski hlev pod šolo, koji je bil v našem cenjenem listu uže obravnavan. V hlevu je ubožec toliko časa tugoval, dokler nI-prišel Samaritan, da ga je rešil in mu dal okrepčila, in tako okrepčan je ušel iz brezsrčnih rok. Afrikanski. las Bol ca, 19. maja. Imamo od aprila sem novega in prvega c. k. notarja v osebi g. Aleksandra Rozmana, bivšega c. k.-okr. sodnika, koji je te dni odprl svojo pisarnico. Nadejali smo se in želeli, da nam bode novi urad v narodnej zahtevi pravičen, ter spoStoval na Sokolska poputnica uglasbio i posvetio profesor G JURO E1SENHTJT • Tržaškemu Sokolu.« Bračo slavm'o domovinu cielu. Za nju nek nam bije Čila grud. Zdrav je um u zdravu samo tielu, To nam geslo za života bud. Sokol umom, tielom budi. Sokolovim okom gledaj svak, Nek se domu goje ljudi. Da nam bude proli sili jak. Sve što dobar domorodac ima, Sve mu pruža staroslavni dom: Zadovoljstvo, slavu po njem prima, Budi vjeran milom domu tom. Neka čuie zemlja, nebo. more, Sokclovac dom svoj ljubit zna, Nek se svietom gromki glase ore, Slava tebi dome slava sva. Bračo slavnvo domovinu cielu. Za nju nek nam bije Čila grud, Zdrav je duh u zdravu samo tielu To nam geslo za života bud. EDINOST. avstrijsko-slovenskej zemlji naš materin jezik, koji ima vsled natornib in temeljnin postav enake pravice in dolžnosti, kot vsi drugi avstrijski narodi. Rekel sem pravice? rekel sem dolžnosti, kde pa naj iščem — logike! uboga ti, kde si? Zagotoviti in dati, pravi stari pa resnični pregovor, to je preveč. Ta pregovor se žalibože nad nami Slovenci čestokrat maščuje. Obečania in le sama obečanja, to se pravi enakopravnost? Gujte! Naš g. notar je dobil od dotične višje oblastnije nalog, naj uraduje le v nemškem in italijanskem jeziku, *) res njegov uradni pečat je tudi tako pisan. Za Boga, v slovenskem kraji I Kaj praviš ti, vrla »Edinost«, k temu? Kaj se s tem na-merjava, to je premisliti! Morda hočejo res slikali, Primorsko za popolnoma laško privincijo, ali Še več, da, na iialijanskej meji smo, In kdo ne pozna nekaterih želja. Stvar je premislila vredna. Naj bode kar hoče, Slovenci smo, in to pod ljubo Avstrijo, katero Bog živi I ■z Materije, 17 maja. Naše ljudstvo se jako veseli tabora na krasnem brezovilketn polji. Brezovica je zares tudi temu jako primeren kraj, kar zadeva katere si bodi okoliščine. A marsikateremu vaŠčanu ni to po volji. In ti so osobito tisti, ki bi imeli ostati pri svojem kopitu in molčati. ne pa hoditi okoli odličnih ljudi in poslušati, kaj se tam govori in potem to raznašati mej prosto ljudstvo in ga podpihovati.I tebi, draga »Edinost«, znani so taki podpihovale!. Uže marsikojega poštenega človeka so ti črnili, a ko si videla, kaj so ti podpihovale! In kaj nametjavajo, naznanila si jim i ti (v listnici, od. dop.), naj puste to pri miru, ker so se potezali za neko osebo iz Brezovice in so s tem namer-javali še kaj druzega doseči. Jaz bi jim tudi svetoval, naj ne podpihujejo več in naj ne vohajo okoli poštenih ljudi, ampak naj raje iščejo dela in naj delajo, da si prislužijo novcev /a toliko potrebno jitn »milo*. Ako to store, videli bodo, da jih bodo sovaščani bolj čislali, in tako tudi drugi ljudje. Za sedaj naj zadostuje. Ako pa opazim, da vse to ni koristilo, oglasim se v kratkem. Ise Koprskega okraja, 17. maja. {Etimologi »di nuovo genere■). Ko smo čitali v 38. štv. predrage nam »Edinosti«, kako bistroumno je staknola »L'Alba«, organček prekomorskih interesov na Primorskem, mej Slovenci etimologe »di nuovo genere«, prišla je nam koj na misel »La Goncordia«, istrski novorojeni almanah za 1.1883, ki je zagledal luč belega dne v koprskej tiskarni Dragotina Priore. V tem almanahu, katerega pisatelji se ne sramujejo celo priimke odličnih Sloveno-Hrvatov pačiti, mrgoli vse polno etimologičriih bedastoč, prav tako, kakor n. pr. v otcaPohlina dobro znanej slovenske j slovnici, v katerej tolmači naivni avguštinec skrivnost sv. Trojice z nedolžno besedo Bog, češ, da prva črka te besede, namreč B nič druzega ne pomenja, nego Boga očeta, druga o, ki se v rod. v u spreminja, da pomenja Boga sina, a tretja črka g, ki se hohnjaje izgovarja, da kaj lepo znači Bogu sv. Duba. A otcu Po-hlinu še toliko ne jemljemo v zlo, ker je pisal za časa teme, »Goncordia« pa je pisana 1. 1883, torei v Času, ko se je etimologija, vzlusti pri Nemcih in Slovanih, do velike popolnosti razvila. Italijani so v tem obziru zares za nami zaostali, izvzemši Goričana Ascola in Hrvata Tomazeja. A pustimo to. Nam vsem je obče znano, da so Italijani za dobe svojega gospodarstva imena naših vasi in gord grdo popačili, da če celo priimke so nam spridili. Tako so po svoje- naredili iz Podpeči Popecchio, iz Glema Leme in potem še celo Geme, iz Krtobrega Chertobreco, iz Grdoselo Gherdosella. iz Jermana Gftrman, iz Jerebice Gerebizta, iz Hrvatina Chrecatin, iz Jačiča Qia> cich itd. in gratia influitum. A to se je v minolih stoletjih vršilo le po nevednosti in vsled različnih lastnosti italijanskega naprama slovenskemu jeziku. Dan danes se pa to ne vrši več po nevedoma, ampak iz gole hudobije in velicega srda proti vsemu, kar le količkaj diši po slovanščini. Dr. Kandler slabega spomina je bil prvi etimolog, ki je pričel vedotna in zvijačno pačiti lepa imena naših vasi, d& še celd naše Iiriimke. Znano je, kako je on, po katerega tevtonskem menu naši luhončiči ulice krščevajo, našega Trubar-ja spremenil v Trubisa. Kandlerju lepo na strani stoji zloglasni zgodovinar istrski D« Franceschi. Za tema dvema pa čvrsto koraka dolga vrsta nevednih pigmejev, mej katere prištevamo vsakako tudi pisatelje koprske »Concordije«. Vsi ti pa so tendencijozni nazovi-etimologi in napeljujejo vodo na svoj malin. Oni bi radi naša prelepa imena potalijančili ali vsaj polatinili, da bi njihovi bratje v deželi limonov ne zaznali, da tukaj biva zvesti slovanski rod. In v ta namen so jim najostudnlši pripomočki vselej dobri. Ml pa takih ljudi ne zovemo etimologe, nego barbare »di nuovo genere«. Mi nemamo niti besede, da bi njihovo početje dostojno stigmatizovali. Kakošne pa so omenjene etimologične bedastoče v koperskej »Goncordiji«? utegne me vprašati čestiti bralec. No, bedastoč je toliko in tacih, da bi si jih sam šalobarda ne bil mogel gorjih domisliti. »Gon-cordijo« bi trebalo poslati kamo na razstavo, da bi si jo ogledali učenejši etimologi, mej njimi tudi oni Rus velicega carstva. Poglejmo, kako izvajajo naši »etimologi« imena slovenskin vasi, rek in jezer. La-nišee izvajajo od Lanista, Boljunec od BagnolU Loka (Lonche) od Longa, Cepič od Ceplja. Krepi je od Cre-vettano, Hrastovlje od Cristoiano, Dragonja od Aragone, Zazid (Xaxid) od Satti, lopolovac od Villa Tiepolo, Artviže od ArUrfa itd. • Albetta!« Hic Rhodus. hi« saltal Tukaj ti je prosto polje zabavljati, ako imaš kaj čuta do resnice, naše etimologe pa pusti v miru. Pometaj pred svojim pragom, izderi brun h lastnega očesa, potem še le ') To je skoraj nemogoče, ker je nasprotno notarskej I »ostavi; g. Roomun, hud nemškutar, morda tako govori z lastnega nagiba. Ured pridi k nam, če imaš kaj pametnega povedati. Vam pa. slovenski zgodovinarji in etimologi, ki ste se začeli v novejšem čisu tako krepko glasiti, kličem iz dna srca, le pogumno naprej, pripravite si dobre metle ter očedite Avgijev hlev lahonske sodrge. Iz koprskega okraja, 18. maja. Dnč 10. maja je bil v Dolini redni občni zbor slovenskega učiteljskega društva za koprski okraj. Poleg mnogobrojnega učiteljstva počestili so mnogi drugi odlični jjospodje zborovanje; kakor, gospod c. k. okrajni šolski nadzornik, čestita duhovščina iz Doline. kakor tudi vrli g. nadžupan Edvard Lampe. Dnevni red je bil kaj obširen; zapopadal je 10 točk. Najznamenitejša tnej vsem bila so predavanja, Predavali so: g. Leopold Krapš o koristnih ptičih žužkojedcih, g. Friderik Anšlovar o jeziku v na^od-nej šoli in g. Andrej Vrtovee o krajnih šolskih svetih. Posebno sti bili prvi predavanji kaj zanimivi in važni. Zbor je sklenol, po privoljenji referentov, naj se prva dva objavita v kakšnem listu. Volil se je ta dan nov odbor. Predsednikom je izvoljen g. nadučitelj Alojziji Bunc, odbornikom pa gg. Andrej Vrtovee, Friderik Anšlovar, Kristij Bogateč, Valentin Preložnik in Leopold Krapš. Po kratkih nasvetih lir predlogih je zaključil zborovanje g. predsednik s zdravico na Njegovo veličanstvo, presvitlega cesarja. Po občnem zboru je bil skupen obed, kiler se je le malo napivalo, ampak več razgovarjalo o važnih in koristnih rečeh. Domače in razne vesti. Taboritoill I Kedor se hoče po primerno nizkej ceni voziti iz Trsta na tabor v Brezovico, v nedeljo 3. t. tn., naj se oglasi v našem uredništvu v novej tiskarni, ulica Torrente. Tržaške novosti. »Triesterca« je ludi te dni šla na lov iti ustrelila vse polno slovanskih rac(Enten). Prva ta velikanska »Ente« je, daje namestništvo dovolilo tabor v sredini Istre, katerega se udeležč Slovani iz Kranjske, Primorske in Dalmacije. Škoda, da ni dostavila, da pridejo Dalmatinci z celo »floto« pred Pazin, da bi tako v duhovitosti posnemala Scheakes- . peare-ja. No, to raco so najprej telegrafovali iz Trsta v dunajske liste, a potem jo pogrevajo razni tržaški listi, tudi italijanski. Kakor znano, rodil je vse te race brezoviški tabor, kateri je dovolilo c. k. glavarstvo v Volovskero. Bode pa uže velikansk ta tabor, ker delajo celo naši neprijatelji reklamo zanj. — Potem je pogrela »Triesterca« tudi drugo raco iz Dalmacije, | da se tamošnji Hrvatje bojć, da zgube večino v deželnem zboru na avtonomaše in da so v ta namen prosili ministra Taaffeja pomoči, katero jim je zagotovil, ako se združijo se zmernimi Italijani in osnujejo slovansko-avstrijsko stranko ter podpirajo politiko Jovanovič-a. Kakor pa mi vemo iz dobrega vira, na vsem tem ni pičice resnice, ampak Hrvatje v Dalmaciji so gotovi zmage. — Tretja raca je bila Kranjska, da namreč klerikalci na Kranjskem zahtevajo polovico sedežev v dež. zboru. — Morda je to raco zakrivil nek ljubljanski list; a kolikor seznadozdaj, ni misliti, da se bomo letos cepili v klerikalce in liberalce, kar bi bilo po volji velikonemcem. Kedo bi hotel mej nami odgovornost prevzeti za razpor v tako važnih časih 1 — Se za četrto »raco« smo zvedeli in ta j e, da je razpuščeno Tinjansko občinsko sta- I rešinstvo, po večini Hrvatsko. Upravitelji občinskega premoženja v Tinjanu so res toženi zarad sleparij, a ti so Italijani, a ne Hrvatje. Torej »besser acht geben !« »Triesterca« pa ne zna. da sta razpuš-čena tudi starešinstva v Pulju in Vodnjanu. kder so bili sami Italijani vobč. zastopih.— Torej štiri lepe race, dober teki Na pokopalUČe zdaj obrača naše ljudstvo vso svojo pozornost, katerega fantazija je napolnjena z duhovi a kakor se sliši, to ljudsko fantazijo zlorabijo nekateri prefriganci, ki vsak dan kako novo vest o duhovih spravljajo posebno mej veroljubne ženske. Prav take narave je govorica, o katerej smo poročali zadnjič in pri katerej smo dostavili, da si vsak pameten človek lehko napravi svojo lastno razsodbo o takih ljudskih pravljicah. JVagnerjev najveti mnšiint umotvor. »Der Rin« des Nibelungen* smo poslušali 4 večere. Umotvor je v resnici najvišji, kar smo dosedaj slišali na polju glasbene umetnosti. Tržačanem v obče ta muzika ne gre v uho, ker so navajeni le na arijo in ne-majo tudi posebno budne fantazije; italijanski listi sploh poročajo o tem umotvoru kakor o stvari, katera je mogoče lepa, a za zdaj Še nerazumljiva. To je jako površna kritika velikanskega dela. Ne, gospoda, to je muzika, to ni larmanje, to je prava muzika, ki deluje strašansko na živo, razvito fantazijo, to je uže idealna muzika, katera se ne da poprek soditi In po vtiskih, katere je napravila na tržažko občinstvo. Orkestra je nekaj popolnega; le dvom. opernega gledišča na Dunaja orkester se more meriti s tem orkestrom ; le dekoracije niso bile v soglasji in po našem menenju Siegfried ni ugajal. V ostalem smo se čutili srečne, posebno zadnji večer, in menimo, da na omikanega, sentimentalnega Slovana bode učinila Wag-nerjeva muzika vedno boljši vtisek, nego pa na narod pevcev, najmanj pa na stroge realiste. Mi namreč menimo, ua je treba ne le nekoliko inuzične izobraženosti, temveč tudi nekoliko dušnega razpoloženja, Ua se more vsaj nekoliko oceniti velikanske umotvore vvagnerjeve. Razstava cvetic. o katerej smo zadnjič omenili, odprla se je danes v Maronovem vrtu, kampanija Ralli, via Comtuerciaie Št. 94. Vstopnina znaša 20 kr. Ponesrečili so te dni ti-le: 37 letna Koch Josipa iz Divače je zblaznela; 47 letni Valentin Mengovsi. prodajalec žganja je bil ranjen v nekej gostilni; 27 letno Slugo Uršo iz Podgrada je gospodinja oslepila ua desnem očesu, ker jej je vrgla v glavo škarje ; 9letni Jaška Ferdinand, šolar, si je zlomil desno roko* nekemu 34 letnemu G. Kolavčič-u z Goriškega je padlo te£ko železo na noge in mu desno nogo močno poškodovalo. Ruska korzeta ,.Djigyt" je včeraj zapustila na^o luko. Ruski mornarji na tej ladiji so bili jako lepi ljudje, posebno pa so bili častniki izborno fini. Samomor. Nek mladi gospod pil je strup v neki javni hiši in ostal na mestu mrtev. Davki V Trstu Mestni užitninski davek je nesel meseca marcija t. 1. 161.904 gld.. mestne mitnice pa so vrgle 1.0K4, in klavnina z veterinarskimi pristojbinami 4.24-2 gld. - V mesecu aprilu se je pri magistratu vplačalo 40.519 občinskega, in 170.708 gld. državnega davka. Okoličanom ! Magistrat je razpisal delo po-belenja nornifinice za 400 gld. Dražba bode 3!. t. m. v mestni hiši. Magistrat tržaški potrebuje dva živino-zdravnika z dobro plačo nad 1000 gld. — Kedor hoče prositi za ti službi, obrne naj se na omenjeni magistrat. Spremembe v trž. skottjl. Ć. g. Anton Kranjec, iz goriške v tržaško škofijo sprejet, dekte-tiran je za kaplana v Dutovljah; torej bodo ondotni prebivalci zadovoljni, ker so dosti čiša zdibovali po duhovniku. — C. g. Josip Omers, duh. pomočnik pri Sv. Jakob-u je predstavljen in izvoljen po samostanu tržaških, nun sv. Benedikta za župnika v Lonkah pri Kopru. Čestitamo/ — Fare Moščenice upraviteljem je imenovan ondašnji kaplan, č. g. /. KraljiČ, Iz lista »Curla eplscopalls* povzemamo, da so razni dobrotniki v tržaŠkej škofiji zadnji Čas za malo seminišče darovali /524 gld. S/ kr. Občinstvo se čedalje bolj zanima za imenitni zavoi, kater.i se v kratkem otvori. Policijsko. Zaprla je policija te dni dva fu-kina, ker sta kradla kavo razvoz; potem enega postopača, ker je pokradel več obleke, potem enega mornarja, ker je prodal bronast) verižico za zlato in vjela je par italijanskih hudodelnikov, ki so prišli* v Avstrijo, da ubeže kazni. Iz Sežane se nam piše, da tam vlada občno veselje zarad premestenja tam jako priljubljenega sodnika, g. Ternovcu;občinsko starešinstvo rnu je precej, koje zvedelo za to premeščenje, telegraflčno čestitalo in ves sivi kras veseli se njegovega prihoda. — To je najlepše zadoščenje g. Ternovcu in pa dokaz, da so Kraševci navdušeni rodoljubje. IZ Prema nam pišejo: Danes ob3. uri po-poludne so se kaj naglo nakopičili črni oblaki na nebu — nagloma vstane silen piš — in vsuje se močan dež, s točo pomešan. — Bila je to le majhna —-letos prva huda ura pri nas, katera je trajala do '/. ure, a je vendar sem ter tja trtam nekoliko škodovala;—kakor pripovedujejo, ni ta mala toča daleč segla, ampak si svoj delokrog bila omejila v okrogu premske fare. — Kakor trtam, tako je tudi še cvetočemu sadnemu drevju nekoliko škode, katera se na kakšnem žitnem polju tudi gotovo vsaj nekoliko pozna. — Vremenski prerok De la Dr&me je do sedf j — če tudi ne do pičice — vendar, vsaj za naš kraj, vedno uganol, ter upamo, da bode še v prihodnje, in potem bodemo vanj verovali. Iz Notranjskega nam je došlo več poročil o volilnem shodu v Postojni, v nedeljo, 20. t. m., kateri vsi se nepovoljno izražajo o tem shodu; a ker je iz teh dopisov jasno, da bi po njih objavljenju nastal hud prepir mej notranjskimi vse česti vrednimi narodnjaki, ne moremo objaviti onih dopisov iti Erosimo notranjske rodoljube, naj poravnajo mej so-oj to stvar, ali pa naj storć, kar je v takih slučajih bolj modro, nego prepir po časnikih. Nevarnosti, da bi kak nemškutar kandidiral na Notranjskem, ni; le ako bi bila, potem bi priporočali, da se vsak volileo udii temu, kar je bilo skleneno v Postojni, ker možjo tam za kandidate postavljeni so vendar uže staro-znani skušeni boritelji za našo narodno stvar. — Proglašeni so bili za kandidate v kmetskih občinah Dr. VoŠnjak in Dr. Zarnik in za mesta in trg, vrligosp. Hren, — a večina rodoljubov iz Hrenovske fare bi želela, da jim puste vsai enega dež. poslanca iz svoje srede.— To je vse — in take stvari lehko pametni možji poravnajo mej seboj. 1 Pogreb ranjkega knezo-gkofte Wl«l-merja v Kranji bil je velikansk, kot zastopniki tuk. kapitola vdeležili so se pogreba velečestitfrgospodje kanonika Sust in Sterk in č. g. profesor legat. Gospodarske in trgovinske stvari, Trlaiki preoet v letu 1882. (Dalje.) Posebno veliko važnost za Trst ima trgovini z južnim sadjem italijanskem in levantinskim. V tem obziru je važno zvedeti, da velik del tega prometa posredujejo z notranjo deželo naši vrli Kočevarji, ki imajo v Trstu kakih 10 večih trgovskih hiš, ki se le s to Rtroko trgovine bavijo. A te tržaške hiše no večinom le filiale za nakupovanje, glavne hiše teh Koče-varjev pa so v Pragi, Pešti, na Dunaj i, v Vršavi itd. Komu ni znana velika hiša Pleše v Pragu, no ta hiša ima tukaj svojo fillalko le za nakupovanje in odpošiljatev in take tuk. hiše so Lozar, HoniRman, Čizmari itd. Te hiše dobivajo večinoma le pomeranče, limone in sploh italijansko sadje direktno iz Italije, a levantinsko sudje jemljejo od tuk. grških hiš, katere imajo zopet svoje glavne hiše v grških m drugih levantinskih lukah. Mora se torej reci, da ta del kupčije imajo skoraj popolnoma v rokali Grki, Kočevarii in nekateri Italijani iz Sicilije. — Trst uvaža velikanske množine suhega grozdju, fig v vencih in rožičev iz Grškega, a še veče množine pomeranč, limonov, mandljev, rožičev, fig v sodih, kostanja iz Italije. Izvaža pa posebno v Ameriko velikanske množine suhih illv, večinoma iz Bosne, Hrvatske, Štajerske, potem orehov, leSčnikov, suhih jabolk, hrušk itd. Da bodo naši čitatelji razvldell, kako velicega pomena za Trst je ta kupčija, naj jim služijo te le številke izvo*n in uvoza. V Trst je došlo po Železnici: S D 1 N O s T. v letu 1882 1881 1880 1879 1878 Pomeranč — — 4 _ 15 Kaprmr — — 2 1 1 ltožičev — — 1 _ Kostanja 2S8'J 1801 1914 1803 2144 Duteljev — — 22 1 — Fig o 14 197 171 — Limonov 3116 r»i3 822 725 1118 Mandeljev 6 2 40 21 40 Orehov 203 153 162 315 15(1 Maslin — 5 _ 10 1 Pinjolov — — 8 2 o Pistacij — — 3 — — Limoriovih olupkov — K 1 — — Suho erozdj- 309 3 40 17 32 Haz. suh. sadja 1361)42 1466,% 138250 38753 Raz. svež. sadja 89Go U2o£> 12920 7677 2573 Skupaj metre. 152427 103475 16734/ 148999 45939 Vidi se iz tega, da ima suho sadj-i, mej njim največ suhih čeŠpelj, v uvozu po zemlji prvj mesto. Sltoro vse po železnici uvažano sadje je domaći avstrijski pridelek, mej tem koje sadje, katero Trst dobiva po morju !o inostransk: pridelek, kakor smo uže omenili. Po morju je došlo v Trst: v letu 1882 1881 1880 1879 1878 Potneranč 92605 102042 75848 82707 71001 Pomaranče suhe 65 64 89 — 38 Kaprov 604 597 644 673 085 Rožičev 33724 21810 26658 39908 1878 26500 Kostanja 2503 1870 2599 3021 Oedrov 731 1500 2133 654 827 »atljev 2127 3553 3020 3922 3304 Fig 142060 114162 131981 131415 9 JO 18 Limonov 89833 99950 80057 88812 80484 Mandljev 30975 20383 21762 14810 22419 Oreh u v 15054 11820 11062 11347 16207 Maslin 915 537 1427 913 2163 Pinjolov 071 496 460 354 394 Pistacij 90 29 30 85 14 Pomer. olupkov 864 607 71b 922 780 Opaše 29713 44307 25110 25645 54701 Rozin 87105 86391 69010 92164 79222 Raz. «uh. grozdja 13990 16016 9191 4887 7340 Sveže sadje 21073 14610 14769 18954 25463 Skupaj roetro. 570283 546327 478412 514457 494764 Vidi se iz tega, da je uvoz iz inostranskega, kakor uvoz iz domačih dežel v zadnjih letih zdatno pomnožil se, kar je dobro znamenje Izvoz po železnici se nanaša skoro le na ono grško in italijansko sadje, katero rabijo avstrijske notranje dežele, in imkoliko tudi južna Nemčija; ta izvoz v notranje dežele po Železnici je bil: v letu 1882 1881 1880 1879 1878 Potneranč 78807 84977 52715 67721 61264 Suhih pomeranč — — _ — l Kap rov 627 703 609 642 747 RoŽičev 33915 18089 11919 19290 19247 Kostanja 2380 1168 803 812 1545 Cedrov 893 1011 1937 1043 654 Datljev 1711 2439 2544 3429 2342 fig 136449 127883 119983 115668 119868 Limonov 78822 90486 70832 63360 68001 Mandljev 27913 18965 19388 13967 22913 Orahov 11844 10334 10883 10847 15137 MatUn 80 90 163 175 1142 Pinjolov 443 240 238 270 305 Pistacij 12 7 18 8 17 Pomer. olupkov 946 1218 1022 1091 1033 Opaje 111069 102315 86553 92901 116750 Suho sadje 11557 3459 5347 4879 11401 Sveže sadje 10805 1170 12181 2092 10891 Skupaj metre. 498393 474">84 400175 398495 453258 Po morju so se izvažale večinoma skoro le 9uhe češplje ▼ Ameriko, kakor uŽe rečeno. Izvoz po morji je znaša v letu 1882 1881 1880 1879 1878 Pomeranč 1546 1364 1542 1491 3122 Suhih pomeranč 13 5 2 5 1 Kan rov 6 7 m 22 20 Sožičev 5611 11094 11491 16302 9134 ostanja 201 122 2t»8 427 513 Cedrov 1240 132 130 187 6 Datljav 69 116 (H) 132 28 Fig 913 4139 0437 4706 3510 Limonov 2755 2678 3743 2085 6791 Mandljev 310 328 590 329 613 LeSčnikov 1168 203 624 1520 607 Maslin 309 326 495 308 15L9 Pinjolov 25 26 34 19 t; Pistacij (j 14 19 _ 6 Pomer. olupkov 162 172 60 150 163 Opaše 6807 625 2573 8635 9288 Rozin 4062 3587 3605 2160 4735 8uho grozdje 12669 9551 6741 21170 9815 Suho sadje 153625 150081 146563 131993 57626 Sveže sadje 1575 1247 2500 2156 1865 Skupaj metre 183108 185754 187521 193701 109214 Uvoz in izvoz raznega sadja znašal je leta 1872-1,159.165 metr. stot, a v letu 1882 1,404.211, pomnožil se je torej v teh 10 letih za 245.o46 metr. stot., ali 20°/„. To s« ravno ne more imenovati veliko pomnoženie, a tudi nazaj ni šel Trst v tem obziru; vendar pa se jebati, da nam trgovino v sadju s Hrvatsko in Ogrsko odvzame nekoliko Reka, iz Bosne pa dal 15 » Napoleon...........9 » 51 • C. kr. cekini.........5 > 65 » 100 državnih mark . *.....58 » 65 • Pozor! Podpisani, lastnik kavarne »Proflreiso«, prevzel je te dni tudi staroznano in po Slovanih v obče močno obiskovano kavarno »C O M M E R C I O« v začetku ulice »Caserma«. Pi i poroča se domačim in tujcem za mnogobrojno obiskovanje ter obljublja najpazljivejšo poštrežbo. Skrbel bole tudi. da bolo v kavarni vsi važnejši domaČi tržaški iti tudi zunanji Satopltl, posebno pi slovenski In hrvatski. 6—5 A, šorli. Javna zahvala. Velecienjeni gospodin Profesor Gjuro Eisenhut iz Zasreha uglashio je i posvetio koračnicu družtvu •Tržaški Sokol«. Na to m mu plemenitom i rodoljubnom činu ovim najtoplije zahvaljuje. V Trstu 15. Maja 1883. ____ODBOR. Dobra prilika za nakup pohištva! Pohištvo, ki je ostalo po trlaškej razstavi, kakor za jedilne in spalne sobe, pohištvo za salon, nadalje pohištvo sa lOO sob Iv priporočljivo za gostilne in hiše na deželi, prodaja se pri IGNACIJU KRON v Trstu, Via Caserma N. 3. Ceniki s podobami brezplačno. Ako kedo zahteva, se kupljeno pohištvo poSlje tudi franko carine. 6—4 T Čudodelni plašter (cerot). Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Se tako zastarana in kronična in tudi take, ki so »e uže spremenile v raka ustnvlja že tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatizma v zlobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 loma skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po neštevilnih spričallh, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se Te v lekarni (10~7)__Rovi«, C It 47. LA FILIALE IN TRIBSTE tfcll' i. r. pri v. Stabilimento Austriaco di credito per caiameroia §4 ladaatrla. VERSAMENTI IN CON I ANTI Banconote: •*■«• ItiiriiH viru praavvlaa tfl 4 glaml » » » » » 8 • » » » » »30» Per le lettere di versamento attualmente in clrcolazio-ne, il nuovo to s so d' interesse comineierA a decorrerc dalll 27 corrente, 31 corrente e 22 Novembre, a seconda del riapettivo preavviso Napoleoni: 3V/0 um iitirnu vsrss prsa v vit« II 30 |l«rai 3|/4» * » » » » 3 neti 3 7, •» » » »»8» Banco Giro: Baacaaata 2'/,°/. »opra qualunque somma Napalatal senza interesu Aaseani ■opra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Innsbruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiutne A gram, franco spese. Acquisti e Vendite dl Valori, divise e incasso coupona '/»V« provvigione. Antecipazioni •opra WarrSRte in contantl 5*/« interesse annuo franco dl provvigione. Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi. » sffBtll 6°/0 Interesse annuo sino 1' importo di iiOOO per importi superiori rasso da convenirsi. Trleste, 1. Maržo 1H83. (37) 3 V/. 3°/0» 3 •/.,< Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. T» priprotto in narn»no idravllo j« prav* do-brodejoa pnmoAin ni tr-bh mnogih baaedi. da at do-ka(e njihovu »udo^ita m'.«, »a rabijo neko- liko dni, olajltkjo in pre(on*jo prav kmalu naltrdo-u u Tratnila W«Icm boierti. Prar izvrstno v«tr«tajo lover hemorojdfl, preti boleznim na j.lrlh i„ na vraalol, proti »ravunim bolasmm in proti ^listam, pri ferukih mlaOnih nadl«inoatih, aoper bali tok boljast, *owr srcopok tar »SUtijo pokvarjena kri. Ona na preganjajo sam« omenjenih bolesni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. |0-t Prodajajo aa v vaeu (davnin lakurnicah na avetu ; in larofino in noli-Ijatve pa edino v Ukitruici Critin/olttt* p Gorici, « Tntn v lekarni C. XmntH. i O. B. RovU in O. 8. *'orabo,ehi. Ena ataktaniea stana 30 novcev. Varovati sa je pokvarjenih pointtkov,- a katerimi a« »volj iutjepo tu pa Um ljudstvo goUufa, daai nimajo nobene moCi in vrednosti. iobiSku 1 1 P » vc» n.i t»sna Lečmška tovarna hlepčkov (pastilj) a ^ lakamlčarju »k angelja« v LJubljani na Dunnjtkl caitl. Salicilni hlebčki proti kataru i^S^^S^t^ pij o sluz (sehleim), pomagajo proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratnim bolestim, najboljše pre-servativno sredstvo proti DipbUrltia. Skatlja 20 kr * SladCice iz gume Proti kaa,iu in hripavosti. v ikattjab tO kr. ^loii^Sno cloilniKVO llltfk^Ll iz najčistejšega sladnega izlcčka. lehko prebavljive, redivne, kjldUbltu \L SldUlIC^a ustavljajoče ka&elj, namočilne in uničujoče sluz, proti kašlju, hripavosti, in bolesti na pljučih, v prsih in v vratu. V ikatljah 10 kr. Hlebčki iz Pffefermiinza. pomoček proti slabosti želodcaf želodčnemu krču itd. ^eizogib- ljivo potrebni so tudi za kadilce, kakor tudi za elegantne dame. Škatlja 10 kr. UlikKM ! Irm CnnfnnSnA Vsak hlcbtek zadržuje 0.05 Santonine. Edino in najboljše sredstvo proti mCUL/KI 1L SdlHUllIllt. glistami za otroke in odraščene. I Skatlja 10kr,; 100 hlebčkev 70 kr., 1000 hletiksv gld. 6.50. Ulak/^Li tv oniln Prijetnega okusa, krepčaio oslabeli 2elodec, pospešujejo prebavljenje, uničujejo llltlltkl IL bUUC. preobilne kisline prebav|javnih organov. I ikallja 10 kr. HlebCki iz tamarinde, 5ŠJ«1S;»topUn<> in posebno po""icJ0 8aseCc zdr"vi'°'lk,H11" " Podpisani odbor javi, da je prošnjo za slovenske šole v mestu podpisalo U39 ečettv slovenskih otrok, v Trstu (mestu, in ne tudi v okolici) stanujočih, kateri očetje imajo Lastnik, druStvo »KDINOST«.|— Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIC. ^^r Razprodajaici dobč odbitek (rabat). ^^ Naročila se izvršujejo nemudoma proti povzetju zneska. 20-2 Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.