Partizan
DELAVSKI   SVETI    RIZPBfiVLIfiJO   0 SKLEPHIH   BSCOHIH
PODJETJE ZAIZDELAVO
oblekinperila
Na dveh sejah delavskega sveta Tovarne oblek in per la »Partizan« so rarpravljali o uspehih, težavah in pomanjklji-vos"ih v !e'u 1955. Obravnavali so številne probleme in o mno-gih so sprejeli določene sklepe. Iz poročila je videti, da so ga sestav li strokovnjaki, iz disku-sije pa je bilo razvideti, da so jo vodM: v stari in dobro vpelja-ni tovarni. Tak" v poročilu ka-kor v razpravi vidimo, da gre za boj med starim iJi novim, med tradicijo in novimi potmi v gospodarstvu.
Kje je poudarek v poročilih ...
Precej je btto problemov, ki Jih je bilo treba omeniti v po-ročilu. Bil   pa so tudi uspehi.
V poročilu zlasti poudarjajo , afirmae-ki tovarne rta trgu, zla-sti glede kakovosti jzdelkov. T-ga ne priznavajo samo nepo-srednl potrošnki blaga, temveč je to priznal tudi zagrebšk ve_ lesejem. V vsakem prlmeru je ta tovama eno izmed vodilnih p            ^,   :v.-.,    7=nsVp   in   otro-
cev, nima posebne koristl od tako velikega- števila vajencev. Vajenca namreč po konča-ni učni dobi razpored jo po obra-tih, kjer opravljajo po eno ali dve delovni operaciji. Iz tega verjetno lahko sklepamo, da bi veliko delovnili mest, na kate-rih so danes kvalificirani de-lavc', lahko prevzeli priučenl delavci, v nekaterih primerih pa   nemara  celo  nekvalificirani.
Organizacija dela jn tehnolo-škega procesa proizvodnje v podjetju ne temeljj na zaplete-nih operaoi.iah, ki b; ,od posa-meznika terjale popolno znanje določene obrti. Tu gre za ločene posamezne operacije, katerih se delavci lahko naučijo brez ka-kršne koli posebne prejšnje izo_ brazbe. Pri odpuščanju delav-cev, o čeifier poročUo pogosto govori, bi bilo treba upoštevati tudi to dejstvo.
Slab pojav, ki ni karakteristi-čen samo za to podjetje, je dej-stvo, da je v 36 prodajaJnah — torpj: iz.med 36 poslovodij teh prodajaln — v lanskem letu od-povedalo 10 poslovodij. Sicer je res. da poročilo precej govor: o
„                                 .                                                        —            -*»
Dclavski sveli  že začenjajo  razpravljati  o  planih  za leto 1957
ške konfekcije pri nas, okrepila pa se je zlasti v zadnjih >treh letih. Tada prodor na trg in us".anov tev novih lastnih indu-Btrijskih prodajaln sta povzro-čila več težav, ki niso še povsem odpravljene. Relati/na zasiče-nost trga s konfekcijo postavlja podjetje pred nove probleme — vprašanje cen, čedalje boljše kakovosti in sodobnega kroje-nja.
Precejšnja konkurenca na trgu bo terjala znižanje cen. To pa bo možno samo, če se bodo zmanjšali proizvodni stroški, ie se bo kakovost še bolj :zboljšala — zlasti pri moški in otroški kor.fekciji.
V tLstem delu poroSila, kj go-vori o splošnem poslovanju, be-rerao, da se je šievilo delavcev In uslužbencev med laoskim le-tom zmanjšalo za 46 oseb, in s -cer največ po^kvalificiranih m nekvalificiranih (pa tudi proiz-vodnja se je zmanjšala v še več_ jem razmerju), in da je obnav-ijanje delovne sile predvsem v !zbo!jl;avi njenega kvalificira-nega sestava. Toda del por»6ila o proizvodno-tehničnem sektor-ju pravi, da podjetje, ki zelo •krbi  za  usposabljanj«  vanjen-
metodi nagrajevanja osebja v prodajalnah, o čemer so tudi. v razpravi dokaj dolgo govorili, kot izhodišče za zboljšanje na-grajevanja pa j« služila okoli-ščina, da so v vseh prodajalnah po vrsti nastali primanjkljaji ob inventuri. Ti pr manjkljaji so znatni, v številnih prodajal-nah dosegajo po več sto tisoč dinarjev.
Razen cele vrste jasniih pred-nosti pred preteklo organizacijo je sodobna organizacija dela in tehnološkega procesa, ki je bila — po poročilu — uspešno uve-dena v letu 1955, prinesJa tudl določene tcžave. Taka delovna organizacija zahteva brezhibno preskrbo s surovinami in z dru_ gim materialom. Preskrba s su-rovinami pa ni vedno potekala gladko. Pomanjkanje' eloktrične energje v Sloveniji in na Hr-vatskem je vplivalo na preskr-bo s tekstilnimi surovinami za konfekcijo. Posledica je bila ta, da posamezni oddelki niso bUi dovolj   izkor ščeni.
V poročilu poudarjajo, da so zimsko konfekcijo poslaLi v pro-dajo z zamudo, kar je tudi s svoj« strani prisp&valo k matvjši realizaciji.
...1n kje na seji delavskega sveta
Ceprav so v razpravi omeaili vprašanje presežka delovne s:Je, o tftm vprašanju niso sprejeli nob«nega sklepa. Iz diskusije pa tudi jz poročila smo namreč lahko napravili sklep, da je -r tovarni preveč delovne sile, da to pomeni določen problem, ki zavira dvig delovne praizvod-aosti. Ko v poročUu pišejo o zmanjšanju števila delovne sile, o tem ne pišejo kot o nekakš-1 nem sistematičnem ukrepu, kl ga bolj ali manj uspešno izva-jajo, temvefi o »razprševanju* delovne sile, kar pomeni, da de-lovna sJa sama zapužča podjet. je. Zmanjšanje delovne sile po takšni poti lahko pripelje do ne-zaželenih rezultatov — do tega, da odhajajo baljši, ker so pač kje drugje našli boljše zaposlit. vene pogoje.
Na seji delavskega sveta niso govorili o drugih elementih, ki b: utegnili vplivati na dvig de-Jovne produktivnosti, če-prav so bili nekateri podrobneje poudar. j^hi v porouilu. Res je sicer, da je poročilo na številnih mestih kritično obravnavalo posamezna vprašanja, na seji delavskega sveta pa vendarle nso sprejeli nobenih določenih sklepov za-stran teh vprašanj.
Vprašanje odhodov na lctni dopust v času, ko bi moralo podjetje storiti največje proiz-vodne napore, je pravtako osta-k> nerešeno.
Komercialna služba je v pod-Jetjah konfekcije vsekakor zelo važna. V poročilu ji je bilo po-svfrčeno dovolj prostora. Toda na seji delavskega sveta o tej važni, včash odločilni dejavno-sti podjetja — razen o nekaterih negativnih momentih, kot so primanjldjaj v prodajalnah in napa<5no izplačevanje nagrad osebja v njih — niti niso disku_ tirali.
Imamo vtis, da člani delaveke-ga sveta niso dovolj obvežčeni o poslovanju gospodarske orga. nizacije. Videli je, da je imel direktor podjetja prav, ko je kriti-ziral način obveščanja čla-nov delavskega sveta o proble-mh v podjetju. Obveščajo jih na hitrico pred sejarai ali pa kar na sejah.
I^ahko zaključimo, da se je dobremu strokovnemu aparatu podjetja — po poročilu o poslo-
Novi  savski  most  v  Beogradu  (v  ospredjn  voi,  na  kakr-ncm dovažajo  privatniki  okoličani  v  Beograd  zeienjavo)
vanju — posretilo prispevaU lc   dovolj aktiven. Toda ob ptavo-
uspehu  podjetja  v   letu  1955  s   časnem   obveščangu   delav3kega
sodiobno    organizacijo   .dela    in   sveta   o   problemih   bi   bali  r»-
tehnKnega   procesa,   da   pa  prl   zultati  lahko   še  boljši.
vsem tem  delavski  svet ni  bil
B. IUe«
Zbori volivcev po obratih
v tovarni »Josip Kraš« v Zaarebu
Večji delovnj koleiktii-vi so raz-deljeni v več veliliiih enot, tako da delavci volijo svoje pred-stavnike v delavsiki svet jz svoje Erede ii svoj^a obrata. Taio vsi voHvci dobro poznajo svoje-ga predstavnika v delavskem svetu ia se ne dogaja, da bi iz-volili nekoga, kagar do tedaj niso dostiikrat videK, kaj šele, da ga ne bl poznaii, Prav iz tega pa izhaja vsebina dela zbo-rov  volivcev.
Zbori volivcev po 'tovarnah predstavljajo novost pri nadaJj-njem izpopolnjevanju obiiJc de-lavskega sam,oupravljanja. Raz-voj delavskega samoupravljanja v tovarnaih je pokazal, da }& treba bolj na široiki osnovi pre-gledati izkušnje in delo organov delavskega upravljanja, da n« bi saino prenašaJli odločbe dj-lavskega sveta, marveč da bi tudi delav3k.i sveti podrobno proučili predloge ka mnenje volivcev.
V tovarni »Josip Kraš« ao volili v delavski svet v šestih volilnih enotah, kjer prirejajo zbore volivcev. Tem zborom po-sveča sindikalna organizacija ' in organiaacija Zveze kiomuni-stov dosti pozornosti, da bl U diobili v pravem pomenu obele-žje resničnih delovnih posve-tovanj. Tak sistem je omogo-til, da imajo vsi članl koiek-tiva deja-nski vpogled v delo delavskega sveta. Odtear imajo volilne eoote, se je zaostrila od-
govornost članov delav^kega sveta pred volivd. Tako vaaika enota lahiko odpokli^e svojega predstavaifca iti namesto njega izvoli drugega. S tem se je zao-stril tudd kniterij pri karadidi-ranju  člaaov koaeilctiva.
I>o zdaj so biM pr>meri, da 90
čtene del-avskega sveta odpo&Ji-cati zaradi neaktivTioeti. Ob taki pritoenosti se je sestal ves kalektiv, k» je razpravljaiiiudi o tistih član>h, 5ti jih ni doteo poznaJ. Med ziadnjimi volitvami pa so imeli delavod tn usdiižbenci tovarne >Josip Kraš« prflažnost izvoliti .tovarjše fe njiihove srede, taiko da je bil vsak kan-dldatiri spisek volivcev dobro znan.
Sestainlci, na katerih st> iUml delavskega sveta seznanjaliap&-je volivce s sWepd in polagali račun o svojem delu, so imeU poprej dostikrat manifestatlviU značaj. Sedaj pa na ziborih voMvcev razpravljajo o delovni organizaciji, o ukrepih za po-speševanje proi2vodnje, o kad-rovdki politiki itd. Taiko delo zborov volivcev pritegne pozor-nost vseh   tlaoov  koleiktiva.
Posebno pozornost posvečajs znanstvenemu proučevanju de-lovne orgamizacije, s či-mer se ukvarjajb sfkupine strokovnja-kov. Fotrebtio pozornost pxwve-čajo tudi znanstvetri metodi iz.popoclnjevanja delovnih mest in njihovi vrednosti.        N. O.