PRIMORSKI DNEVNIK i® zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 »do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. niaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pomorski EL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382-86723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Cena 600 lir - Leto XL. št. 292 (12.015) Trst, nedelja, 9. decembra 1984 Izkušnja s Ratinare MARJAN KEMPERLE Po zagotovilih, ki so jih dobili katinarski starši na petkovi seji tržaškemu občinskega sveta, kaže, da bo ka-tinarsko vprašanje jutri končno — vsaj za to šolsko leto — rešeno. Trimesečni napori, čakanja, pričakovanja, srečanja, trkanja na vrata ob-ehiskih in šolskih oblasti so katinar-*c starše in vse tiste, ki so jim staji tesno ob strani, obogatili z veliko izkušnjo in privedli do ugotovitev, o kadrih je bilo med njimi samimi v tem sklepnem delu »katinarske afere« vse yeč govora, in o katerih je treba tudi Javno spregovoriti. Za starše je kot pribito, da je glav-n' in domai a edini krivec za tolikšno Zamudo pri ureditvi prostorskega vprašanja na Katinari tržaška občinska uprava. Občina bi morala, po za-k°nu, zagotoviti šolam primerne uč-Prostore, a tega ni storila. Katinarski starši so odgovorili na tako ravnanje občinskih oblasti najprej. s stavko, nato še z drugimi številnimi akcijami. Bili so vedno glav-?l nosilci teh akcij, tudi potem ko je katinarska zadeva z nenehnimi zamudami in zavlačevanji prerasla stro-8i okvir obeh katinarskih šol in postala očiten poskus pritiska na vse fase šolstvo. Katinarski starši so se že od vsega začetka obrnili na naše izvoljene poetične predstavnike, na politične sile ln organizacije, da bi jim priskočili na pomoč v tem boju. Politični predstavniki in organizacije so se res •jttzvali pozivu, njihovi posegi pri pristojnih občinskih organih pa so bili Po mncnju prizadetih staršev vse preveč razkropljeni, da bi lahko v krat-em času imeli zaželen učinek. Kati-tarski starši so v bistvu pogrešali n?Lten P°seg naših političnih dejav-ujkov, ki naj bi ne zgolj s solidarno-tiumj izjavami in resolucijami, tem-c?-.s konkretnim združenim nastopom Pvitisnili na vzvode oblasti, da bi se e,a na Katinari premaknila z mrtve-fa. Kra. že dejstvo, da se je Enotni oiski odbor sestal in razpravljal o utinarskein vprašanju šele pred ne-^J dnevi, potrjuje to domnevo star- Te ugotovitve ne gre jemati kot u-hni- v Pulcmiko, ki bi bila gotovo V°*J škodljiva kot ustvarjalna, tem-uc kot realno sliko določene raz-Jvere na našem šolskem področju. Vsa povojna leta ponavljamo, da je ola primarnega pomena za obstoj in uzvoj naše narodnostne skupnosti. ®“narska slika nas opozarja, da mo se še premalo zavzeli za tako Uomo milen faktor našega življenja. 0 opozorilo je hočeš nočeš ena od Pozitivnih pridobitev katinarske za-čpV6i k" 86 Komo v prihodnje še sre-r vali s podobnimi vprašanji (nekate-a bodo menda kaj kmalu pred vra-se bomo morali nujno spomniti n» Katinaro... Katinarska zadeva je opozorila še a eno odprto vprašanje našega šol-va, ki je v teh dneh še predvsem aktualno. Nadaljevanje na 2. strani Po izpustitvi večine potnikov napovedujejo sojenje talcev Nevarnost dramatičnega razpleta z ugrabljenim kuvajtskim letalom Teheran zavrnil obtožbe ZDA in Kuvajta9 da daje potuho ugrabiteljem TEHERAN — Na teheranskem letališču sedaj vsi s strahom pričakujejo zadnji dramatični razplet, saj je popolnoma jasno, da se ne bodo ugrabitelji kuvajtskega potniškega letala predali in izpustili še zadnje talce. Včeraj so namreč osvobodili nadaljnjih 39 potnikov, ki so po njihovem le »nedolžne žrtve«, obenem pa so napovedali, da bodo osmim talcem: dvema Američanoma in trem kuvajtskim funkcionarjem ter obema pilo- toma, ki sta Britanca, sodili in jih kaznovali zaradi »njihovih zločinov«. Poudarili so tudi, da je usoda talcev sedaj v kuvajtskih rokah, saj bodo vseh osem usmrtili, če ne bodo v Kuvajtu izpustili priprte in na smrt obsojene islamske borce. Kuvajt pa ne more pristati na tako izsiljevanje in se pridružuje ameriškim obtožbam, da so iranske oblasti premalo storile, da bi pozitivno razpletle položaj in namiguje, da Teheran daje neke vrste potuho u-grabiteljem. Pri teh obtožbah pa so Američani še bolj grobi in trdijo, da imajo »zanesljive podatke«, da so ugrabitelji letala »tesno povezani« z iranskimi versko-terorističnimi organizacijami. Z eno besedo, da so to pristaši Homeinijeve revolucije. Teheran je take obtožbe in natolcevanja najodločneje zavrnil. Iranski zunanji minister Akbar Velajati je včeraj poudaril, da Iranska islam- ska republika obsoja vse ugrabitve letal, ne glede na cilje, ki si jih zastavljajo ugrabitelji. Mustafa Mir Sedim, ki vodi pogajanja na teheranskem letališču, pa je navedel, da je Iran predlagal napad na letalo, a so ta predlog kuvajtske oblasti zavrnile. Polemike o domnevni potuhi in o čudnem obnašanju iranskih oblasti se bodo bržkone nadaljevale. Med drugim so letališke oblasti skrbno popazile, da so tujim dopisnikom do skrajnosti zagrenile življenje, saj vse vesti posreduje iranska tiskovna a-gencija in domače časopisje. Medtem pa še vedno ni jasno, kateri teroristični 'organizaciji pripadajo ugrabitelji. Včeraj se je v Bejrutu oglasila skupina islamske svete vojne (Džihad eslami), ki je zagrozila, da bodo vsake pol ure usmrtili po enega talca, če ne bo Kuvajt pristal na zahteve. Oglasila pa se je tudi proiranska podtalna organizacija iraški šiitov »Ad Daava«, ki je zagrozila, da bo zravnala z zemljo kuvajtsko veleposlaništvo v Bejrutu in napadla kuvajtske interese v svetu, če ne bodo zadostili zahtevam ugrabiteljev. Luciano Lama o vlogi KPI in strategiji levice RIM — »KPI bo morala postati velika socialdemokratska stranka po nemškem vzorcu, kot SPD,« je med drugim dejal tajnik CGIL Luciano Lama v intervjuju za zelo razširjen tednik. Lama, ki bo prihodnje leto zapustil vodstvo sindikata, je vstopil torej v politično razpravo z vso težo, ki pristoji njegovemu ugledu, in sicer brez o-bičajne previdnosti in diplomacije, ki sta značilni za stranko, kateri pripada. Po njejgovem e KPI pred odločitvijo, kakršna je bila pred 10 leti ob »narodni solidarnosti«, dasi v drugačnih pogojih. Čas je, pravi Lama, da si KPI postavi cilj vladanja, pri čemer opredeljuje tudi program in zavezništva. Program naj bi stremel k politiki dohodkov v okvi- ru družbene pravičnosti in k pridobivanju sredstev za investicije, gospodarski preporod in zaposlovanje, zavezniki pa naj bi bili pravi reformistični del PSI in Vi-sentinijevi republikanci, ki se zavzemajo za odpravo zapravljanja in za moralizacijo javnega življenja. Lama zelo ostro ocenjuje Craxijevo vlado, ki je po njegovem že izčrpala svoj zagon, zlasti pa neučinkovita ministra za delo De Michelisa in za industrijo Altissima, povsem pa podpira Visentinijeve davčne ukrepe. Vplivni sindikalni voditelj je torej nakazal tako dolgoročno kot kratkoročno strategijo politične levice, zaradi česar je z velikim zanimanjem pričakovati reakcije KPI in drugih R. G. Število mrtvih v Bhopalu narašča Žrtve terjajo od UC ogromno odškodnino BHOPAL — Oblasti zvezne države Madža Pradeš, ki ji je Bhopal glavno mesto, so pozvale osrednjo vlado v New Delhiju, naj izžene iz Indo-je predsednika ameriške nadnacionalne družbe Union Carbide Warrena Andersona. Le-tega so, kot znano, predvčerajšnjim zaprli, potem pa izpustili proti vplačilu 4,5 milijona lir jamščine. Mož je nato odletel v New Delhi, kjer mu je ameriški konzulat svetoval povratek v ZDA. Dve bhopalski družini, ki ju je v ponedeljek neposredno prizadel strupeni metilizocianat, sta vložili tožbo proti nadnaciomalki U. C. zaradi nemarnosti pri izgradnji in upravljanju indijske tovarne, ter zahtevali izplačilo odškodnine v višini 15 milijard dolarjev (skoraj 30.000 milijard lir). Značilno je, da sta sodni postopek sprožili v sami Ameriki, in to v Charlestonu v zapadni Virginiji, kjer prav tako stoji tovarna metilizocia-nata. Družini tudi očitata družbi, da nikogar v Bhopalu ni seznanila z nevarnostmi proizvodnje z uporabo omenjenega phna, ki je sicer tekoč, a ga je v tukajšnji tovarni zaradi človeške napake 25 ton splahnelo v plinastem stanju. Število smrtnih žrtev je po uradnih podatkih preseglo 2.500 in se bliža meji 3.000, M jo bo menda prekosilo. Veliko ljudi je izgubilo vid, sicer pa prebivalstvo strada, ker se boji, da ne bi bila zastrupljena meso in zelenjava. Prodajo rib so prepovedali, na voljo je le nekaj sočivja, a oblasti so odsvetovale uživanje mesa. Predsednik indijske vlade Rujìv Gandhi neprestano spremlja razvoj tragedije, ki jo je tukajšnji tisk primerjal s posledicami podobne katastrofe v Se-vesu. Glasnik družbe Union Carbide pa je včeraj zatrdil, da so indijske oblasti dovolile obnovitev proizvodnje tovarne v Bhopalu, ker je pač končni izdelek manj nevaren. Enako naj bi odločile tudi brazilske oblasti za tamkajšnjo tovarno družbe. Včeraj na Reki s posebno izdajo »La voce del popolo« proslavila 40-letnico MIRJAN MUŽENIČ REKA — No Reki je bila včeraj osrednja proslava 40 letnice dnevnika »La voce del popolo«, ki izhaja pri založbi Edit v italijanskem jeziku. To je glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva skupnosti reških občin, z redno sobotno prilogo pa tudi Zveze komunistov. Nenehno spremlja dogajanje doma in v svetu, temeljna naloga pa je glas italijanske narodnostne skupnosti, ki živi v Istri in v reškem prostoru. Tako pomemben jubilej, kot je 40-letnica dnevnika so na Reki proslavili kar delavno. Včerajšnja številka »La voce del popolo« na naslovni strani prinaša pogovor z Josipom Vrhovcem, članom predsed- stva Jugoslavije. Izšla pa je tudi posebna priloga, ki na več straneh podrobneje predstavlja nelahko pot časopisa, od njegovih prvih korakov 1944.. leta do danes. Predsednik Unije Italijanov Istre in Reke Silvano Sau namenja jubilantom pozdravno pismo s čestitkami. V včerajšnji prilogi je objavljen tudi pogovor z bralci, tako z domačini kot z bralci iz Italije. Taka je bila tudi sestava gostov včerajšnje slovesnosti na Reki. O-srednja govornika sta bila Ennio Macchin direktor reške založbe Edit ter Mario Bonita, urednik časopisa. Čestitke in voščila »Primorskega dnevnika« je prinesel direktor Bogo Samsa, najboljše želje pa je pismeno izrazil predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine A-driano Biasutti. V derbiju s tržaško OMA Nov uspeh Mebla NABREŽINA — Na koncu štejejo odh točke, in te je naša združena VpA?Jkarska ekipa Meblo, čeprav z ture0 miL^(> kot je bilo pričakovati, -L osvojila v sinočnjem derbiju s ^ asko (zadnjeuvrščeno) OMA. Na-izrir a^lke m®» ponovile blesteče igre je ivi *£dnia dni proti Nervesi, vendar „ .ono tudi to dovolj za zmago. Za- žav S° s.*cer spodbudno in brez te-Tr. ®sv°jile prvi set. V drugem pa so le aC^?ke povedle in vseskozi vodi-p^ašim pa ni šlo od rok v polju, Čev • S*a blok in sprejem, pri zaključi ‘«ju so bile precej netočne in tu-novu nagljene- v treti6™ se je poni £*ika iz drugega, le da tokrat kono ^T^unkam, ki pa so si proti Cev u Precej opomogle (zgubljale so nr.. z U:3) in bi skoraj pripravile je , uu^čenjc. Začetek četrtega seta D“ Precej izenačen, s požrtvoval- no igro so Tržačanke povedle s 7:4, nakar jih je Meblo dohitel in prehitel in točki sta le ostali doma. »Razlika v igri, ki smo jo prikazali pred tednom dni proti Nervesi in tokrat proti Tržačankam je kot dan in noč,« je menil trener Drasič. »Proti OMA pa nikdar ne pokažemo tega, kar bi mrali, imajo posebno igro, ki nam ne leži. Podcenjevali smo tudi nasprotnice. Zmagale so menjave, saj tekma tehnično ni bila na visoki rav- NADALJEVANJE NA 10. STRANI Namizni tenis: ženska A liga Krasovke po pričakovanju BOČEN — Krasovke so tudi tokrat izpolnile pričakovanje in z gladkim 5:0 so v predzadnjem kolu rednega dela prvenstva premagale Recoaro iz Bočna. Kot je bilo pričakovati, so se Tirol-ke predstavile sinoči na igrišču z i-sto postavo, katera je stopila za zeleno mizo tudi v prvem srečanju v Repnu. Razigrane krasovke, ki so letos trdno prepričane, da ponovno o-svojijo državni naslov, niso pri igral- Smučanje: slavje Italijana Erlaeherja NA 10. STRANI kah Recoara naletele na enakovrednega nasprotnika in so se jih po dobri uri igre zlahka otresle. S sinočnjim novim parom točk so igralke v »belo - rdečem« dresu zasedle prvo mesto v skupini in kar je najvažnejše za bodoče optimistično razpoloženje v ekipi, niso že štiri kola doživela poraza. Že v prvem sinočnjem srečanju je imela Doljakova nasproti včeraj zelo razpoloženo Pasoltovo, ki pa jo je Krasova predstavnica premagala v samih dveh setih igre. Filippijeva v drugem srečanju ni Sedmakovi povzročila nikakršnih težav. V srečanju namiznoteniških igrišč je bila Miličeva tudi tokrat boljša od Santifallerje-ve. Izredno izenačeno je bilo naslednje srečanje, katero pa je Sedmako- NADALJEVANJE NA 10. STRANI Jadranovci danes v mestnem derbiju TRST — Jadranovi košarkarji bodo v 11. kolu prvenstva C-l lige igrali danes mestni derbi proti moštvu Serv«Lana Leasest. Srečanje bo v tržaški športni dvorani ob 17.30. V tržaških košarkarskih krogih vlada za današnjo tekmo veliko zanimanje bi pričakovati je velik obisk gledalcev. Pričakovati pa je predvsem veliko število naših navijačev, ki so doslej vedno »preglasili« škedenjske. Tekma bo velikega pomena za obe moštvi. Naši košarkarji so v prejšnjem kolu visoko premagali ekipo Basket Ravenne in tudi nekoliko popravili svoj položaj na lestvici. Da pa ne bi izgubili stika z vrhom, morajo danes pospraviti nov par točk. Po drugi strani tudi Škedenjci nujno potrebujejo točki, saj so krepko vpleteni v boj pred izpadom. Jadranovci so v tem srečanju favoriti, derbi pa je derbi... Odločilen bo verjelo doprinos navijačev. • Izkušnja NADALJEVANJE S 1. STRANI Katinarski starši so izvedli mnogo akcij v povezavi s predstavniki drugih slovenskih šol na Tržaškem. Taka oblika sodelovanja je bila nazadnje tudi skupna udeležba na petkovi seji občinskega sveta. Že med številnimi srečanji v začetku oktobra, pa tudi na nedavni neprekinjeni skupščini na šoli Milčinski, je prišla do izraza potreba po bolj organiziranem in koordiniranem sodelovanju med našimi šolami, da bi bili starši bolje seznanjeni s položajem na posameznih šolah in da bi, ob potrebi, tudi skupno nastopili. Prišla je torej do izraza potreba po tistem organu, s katerim italijanski starši razpolagajo, slovenski pa ne, ker nam pristojne oblasti še vedno odklanjajo vsako možnost avtonomnega upravljanja naših šol. V nedeljo, 16., in v ponedeljek, 17. decembra, bodo potekale po vsej državi volitve v šolske zborne organe. Te volitve bodo za nas ponovno okr- s Ratinare njene: spet smo prisiljeni v bojkot volitev v okrajne in v pokrajinska šolska sveta, ker nam ni zagotovljena avtonomija našega šolstva. Da ne bi bili ponovno obubožani za organ, ki ga nujno potrebujemo (kar je dokazala prav katinarska zadeva), je bilo na številnih »balinarskih sestankih« iznešeno mnenje o ustanovitvi podobnega tdlesa. Na lastno pest naj bi, skratka, ustanovili neformalen odbor, ki naj bi ga sestavljali predstavniki staršev vseh naših šol. Ta organ naj bi skrbel za povezavo med posameznimi šolami in za koordinacijo morebitnih akcij. To so le grobi obrisi novega organa, ki so se izluščili med balinarsko zadevo. S sodelovanjem tudi drugih šolskih dejavnikov in izmenjavo mnenj v javni razpravi bi lahko dobil ta organ določnejšo obliko, če bi nato prišlo do ustanovitve takega potrebnega telesa, bi bila to nadaljnja pridobitev katinarske zadeve za naše šolstvo. MARJAN KEMPERLE S sklepom predsedstva SFRJ Tudi letos pomilostitve ob državnem prazniku BEOGRAD —- Ob Dnevu republike je predsedstvo SFRJ tudi letos, kot je že običaj, pomilostilo določeno število obsojenih oseb, novico o tem pa so objavili v okviru sporočila s seje predsedstva. Dokaj skopa informacija brez podatka, za kolikšno število ljudi gre, seveda ne vzbuja pozornosti javnosti. Kdo so pravzaprav pomilo-ščene osebe in kakšen je kriterij za pomilostitev? Predsedstvo je letos pomilostilo skupno 82 oseb. Trideset obsojenih so oprostili nadaljnjega prestajanja kazni, ostalim pa so zaporno kazen znižali. Največje število pomiloščenih je bilo obsojenih zaradi lažjih oblik ka- znivih dejanj proti temeljem socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFRJ. Takšno kvalifikacijo kazni je dobilo 40 pomiloščenih, med njimi 30 obsojenih za kazniva dejanja s stališč nacionalizma in iredentizma, v zvezi s protirevolucionarnimi dogodki na Kosovu. Postopek pomilostitve poteka v skladu s kriteriji, ki jih določajo vsako leto. Republiški in pokrajinski sekretariati za pravosodje in pravna uprava JLA dajejo predloge za pomilostitev, člani komisije predsedstva SFRJ za pomilostitve pa* neposredno raziščejo vsak posamezen primer, ko pripravljajo dokončni predlog, (dd) V žariščih napetosti piše Pavel Stranj Smrtni objem narodnosti na srečnem otoku Sri Lanki šri Lanka je otok, ki po svoji o-bliki spominja na solzo, ki kaplja z indijskega polotoka. Velik je približno kot tri Slovenije, na njem pa živi 15 milijonov prebivalcev. Narava je tu bogata, zato je od vedno privlačevala vale priseljencev. Od današnjih prebivalcev so prvi prišli Singaležani, nekako 600 let pred našim štetjem, ki so kmalu nato sprejeli budistično vero. Po zadnjem popisu iz leta 1981 jih je danes 11 milijonov, kar je približno 73 odstotkov celotnega prebivalstva. Za njimi pa je nato z indijske celine neprestano, do danes, pritiskal neizčrpen val Tamilcev, ki so hindujske vere. Danes jih je skoraj dva milijona, poleg njih pa živi še skoro milijon »sveže« priseljenih iz Indije. Skupno tvorijo kakih 21 odstotkov vsega prebivalstva. Ostali prebivalci otoka pripadajo potomcem arabskih trgovcev, ki so se tu naselili v srednjem veku, teh je dober milijon; obstaja pa še majhna skupnost potomcev mešanih zakonov med domačini in evropskimi kolonizatorji, poznani pod imenom Burghers; teh je le 50.000. V tem mozaiku narodnosti je vsekakor odločilen konflikt med Singaležani in Tamilci. Ta konflikt se vleče kot krvavo rdeča nit skozi vso otoško zgodovino in poznavalci pripisujejo tej neozdravljivi narodnostni rani odgovornost, da otok ni danes na višji gospodarski in kulturni ravni. V čem je pravzaprav konflikt: Singaležani se čutijo ogroženi od pritiska Tamilcev na otoku in tistih na indijski celini; Tamilci na otoku se čutjo ogrožene od singaleške »ofenzive« in poskusa, da bi kot skupnost obvladali cel otok; Tamilci v Indiji pa so na strani rojakov. Med obema narodnostnima skupnostma so tudi globoke razlike v družbenih značilnostih, ne le v veri, ki dajejo netivo za stalno o-žarjenost odnosov med skupnostima. Ostrejši odpor — upor Tamilcev se je začel pred približno sedmimi leti, skoro istočasno, ko se je na o-toku zamenjala oblast. Namesto Stranke Svobode, ki jo vodi znana državnica Bandaranaike, je zavladala bolj konservativna in filoza-hodna Združena narodna stranka, ki jo vodi Richard Jayewardene, ki je tudi predsednik republike. Ostra ofenziva tamilskih upornikov v začetku decembra označuje novo obdobje v otoški državljanski vojni. To je največja akcija, kar jih je separatistično tamilsko gibanje uspelo doslej izraziti, kar pomeni, da je sedem obstoječih separatističnih organizacij doseglo določen dogovor. Glavna od teh sil je znana pod kratico TLTE, ki pomeni »Osvobodilni tigri tamilskega naroda«. Ustanovljena je bila leta 1972 in vodi jo 30-letni intelektualec Velubillai Pirabhakaran. štela naj bi od dva do tri tisoč borcev, katere je oborožila Libija, izurilo pa palestinsko osvobodilno gibanje. Vojaške enote Šri Lanke pa vodijo izraelski izvedenci za protigverilo. Po mnenju nekaterih dopisnikov, je državna vojska, kljub dobrim »nasvetom« prešibka, da bi lahko zadržala delovanje tamilskih oborožene ev. Šri Lanka seveda obtožuje Indijo, da podpira upornike. In dejansko prihajajo uporniki iz sosednje indijske dežele Tamil Nadu. V Indiji živi 40 milijonov Tamilcev, ki so osredotočeni ravno v tej pokrajini. glavni kandidati za bojevanje na Šri Lanki, pa so mladi iz množice 40.000 Tamilcev, ki so zbežali z otoka julija 1983. Indijska vlada, ki je na čelu gibanja neuvrščenih in ima dovolj notranjih problemov ne kaže posebnega navdušenja, da bi se odnosi s Šri Lanko še poslabšali, a Rajiv Gandhi je v tem trenutku politično še zelo ranljiv. Bližajo se volitve in težko bi se odrekel glasovom državljanov tamilske narodnosti. Zato ima še manj možnosti, kot njegova mati, da povrne mir 35 km širokemu prelivu med Indijo in šri Lanko. m ■meni»menten* habitat vesten»*» «.. ” 1 „ oOe' it vestecasa Drevored Verdi 40-42 TRŽIČ — Tel.: 0481/40148 ZAVESE — PREPROGE PRESITE ODEJE Preproge (kl°sične. VzN(Sl toplo Moderne) „ & ZlIVlO ZAGOTAVLJAMO l|l VAM SOLIDNO POSLOVANJE