189
"h '.
ekemu, ampak tudi vsakemu slovenskemu in hrvakemu bogoslovcu. Herderjev Kirchenlexikon nas v slovanskih zadevah veinoma pusti na cedilu, pa tudi drugi lanki ne zadovoljijo vsi popolnoma. Veinoma so res dobri, nekaterim se pa tudi pozna, da so bili v naglici porinjeni v odprto vrzel. eskv slovnik bo-hovednv bo vsakemu slovanskemu duhovnik neizogibno potrebno do-
^,_1_^_.^, ,, ^1 ,. polnilo Herderjevega
Kirchenlexika, oziroma ga bo dobro nadomeal, zlasti, ker nima noben slovanski narod doslej tako znanstveno urejene cerkvene enciklopedije, oziroma nima nobene, kot na primer mi Slovenci. Cena je posameznim zvezkom 1 K 40 v. Naronina za pet zvezkov skup znaa K T-.
Vclegradskij Ve s t ni k. urnal dlja rasprostranenija stremlenija k soedi-neniju cerkvej.
Tudi ta list moramo smatrati za vesel pojav v slovanskem svetu in je provzroil gotovo vsem prijateljem Slovanstva prijetno iznenadenje, dasiravno bi se dalo o njem marsikaj debatirati. Prvo vpraanje je, e ga kae izdajati v ruskem jeziku. List se mora izdajati v jeziku, katerega itatelji najlaje razumejo. Velegradskij Vestnik je namenjen predvsem irim krogom zapadnih Slovanov, ehom, Slovencem, Poljakom in Hrvatom. Dvomimo pa, da bi se list v tej obliki mogel raziriti bolj na iroko med temi Slovani. Po mojem mnenju bi bilo najbolje izdajati poljuden list v treh ali tirih slovanskih jezikih, kakor se izdaja vmnogih jezikih Odmev iz Afrike". Veji stroki bi se pokrili s tevilnejimi naroniki.
Transkripcija nam ugaja predvsem, ker je dosledna kar se redko najde pri transkripcijah iz cirilice. Naelo, katero so sprejeli, je isto mehanino: vsaka cirilska rka se zamenja za primerno latinsko.
d
SRBSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NOVAKOVI
Seveda mora nastati na ta nain mnogo nesporazu-menj. V latinici nimamo na primer znakov za cirilski ruski a, za mehke soglasnike (n, ,, .u,, h,b itd.), za h, a, ta itd. Ruski i? se ne izgovarja kot na v, in eki e ni ruski *, za latinski h pa spet Rusi nimajo znaka. Iz transkripcije bo torej vedno teko pogoditi prvotno rusko izgovarjavo.
Kar zadeva vsebino, nam je predvsem toplo simpatina tendenca, simpatien tudi idealizem, s katerim so pisani vsi lanki, dasiravno nam je teko verjeti, da bi po tej poti prili do cilja. V prvem uvodnem lanku govori g. urednik o potrebi, da se vzajemno spoznamo, obraa se do predstaviteljev pravoslavne cerkve, kot do svojih vrstnikov, govori, da ni skoraj nobene razlike v pojmovanju kranskih idealov obeh cerkva. To je nekako premalo jasno in premalo krepko. Zakaj bi pred pravoslavnimi vedno le toili sebe in delali njim poklone? Oni so izmatiki, pravzaprav tudi heretiki, oni ne morejo nam dati niesar, pa pa mi njim i vero i kulturo. Za nas so oni partes mis-sionum", kakor Indija ali Afrika. Naravni eksponent katolianstva proti Rusom so pa Poljaki. Mi ne moremo stopiti med poljsko-ruski spor, kot nepristranski ^~.--~~^
sodniki, ampak smo naravno / N
zavezniki Poljakov in s pomojo Poljakov se moramo spustiti neposredno med rusko ljudstvo, a ne komplimentirati z vlado, kofi in popi. Popolnoma ne strinjamo se z nazori grofice L. Riankur v drugem lanku, dasiravno jeured-nitvo dobro storilo, ker je lanek priobilo, da je dalo s tem prilonost za razpravljanje vpraanja. Neumestna je pa notica iz Varavskih eparhijalnih Listkov". Izraz kakor Privislinjski kraj"
mora Poljaka silno razdraiti, vsaj tako, kot e bi n. pr. Poljak namesto kraljestvo eko rekel: Die deutsche moldauische Provinz". Vesti o katolianih tudi ni treba zajemati iz obskurnih in umazanih Listkov".
Sicer pa pozdravljamo Vestnik" v resnici z velikim veseljem in mu elimo mnogo naronikov in mnogo uspeha. Dr. L. Lenard.
,.- i
DR. ROBERT PRTTiU preds. poslanske zbornice
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si