Pullnln phftma v gotovini.
Leto XIV., štev. 8
Ljubljana, torek 10. januarja 19J5
Cena Dii»
Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ul»ca 5 - reieion št. 3122. 3123, 3124 3125 3126 bisera tu' oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ol 3. - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11. - Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2 — Telefon št. 190 Račun- pn pošt ček zavodih: Ljubljana St 11 842 Praga čislo 78.180, W>en št 105 241
Naročnin« *naš* me^cenc Um 25.— Za mozemsrv« Om 40 —
Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 Telefon St 3122 3123 3124 3125 3126. Maribor. Gosposka ul'ca II Telefoa St 2440
Celje Kocenova ul 8 Te« St 19ft
Rokopisi se ne vračajo — Ogla» po tanfu
Separatistične punktacije
Ko smo pred poldrugim mesecem poročali o separatističnih resolucijah, ki so jih v Zagrebu sprejeli nekateri bivši politični voditelji in podvoditelji ter jih sami krstili za svoje »punktacije«, smo zaključili svoj članek z javnim vprašanjem na g. dr. Korošca, ali se tudi on strinja s tem, zlasti za Hrvate in Slovence pogubnim programom. Odgovora takrat ni bilo, prišel pa je sedaj precej kasno v obliki nekakih ljubljanskih punktacij. Seveda si ne domišljujemo, da se je g. Korošec naknadno odzval našemu pozivu. Mislimo, da se prav nič ne motimo, ako trdimo, da se je odločil k temu koraku, ki mora postati usoden zanj in za vso njegovo politiko, v prvi vrsti na pritisk svojih zagrebških političnih prijateljev.
Prva vest o tem je izšla sredi preteklega teuna v tržaškem »Piccolu«. List je pod senzacionalnim naslovom »Za slovensko federativno državo« poročal, da je »vodstvo slovenske stranke, ki jo vodi monsinjor Korošec«, sprejelo in objavilo programatično resolucijo, v kateri se zahteva, da si morajo Slovenci, Hrvati in Srbi ustanoviti novo državo na federativni podlagi. Čeprav so tržaški fašistični listi mnogokrat presenetljivo točno informirani o zakulisnih dogodkih in sklepih v osamelem vodstvu bivše SLS, vendar sprva nismo mogli verjeti »Piccolovi« informaciji. Toda enake ali slične vesti so nato po vrsti objavili tudi oni drugi inozemski listi, ki so Jugoslaviji in vsemu slovanstvu že od nekdaj sovražni. In v soboto naposled, ko so se na občnem zboru Županske zveze zbrali v Ljubljani župani jz vseh krajev Slovenije, smo slišali, da se ljubljanske punktacije širijo že tudi doma in da je na njih podpisan dr. Korošec.
Kako so nastale ljubljanske separatistične punktacije, nam še ni točno znano. Verjetno je, da jih je ozki krog separatističnih politikov skoval v božičnih počitnicah; datirane so z 31. decembrom Vsekakor bi bilo zanimivo in poučno dognati, kdo vse je sodeloval pri njihovi sestavi iu kdo vse se identificira z zahtevami, ki bi že s sarnim poskusom svoje izvedbe spravile v nevarnost narodni obstoj Slovencev.
Glavna točka resolucije namreč zahteva, naj se Slovenci, Hrvati in Srbi na novo sporazumejo, kakšno državo hočejo imeti, vendar pa mora ta nova država biti federativna. Vse drugo, kar punktacije navajajo, ima le namen, odvrniti pozornost od te glavne točke. Gospodje, ki so sestavljali te nesrečne punktacije, namreč sami dobro vedo, da njihovo glavno zahtevo odločno odklanja tudi velik del onih njihovih nekdanjih somišljenikov, ki se iz konservativnosti ali pa pod pritiskom, izvajanim v najrazličnejših oblikah, še niso odkrito obrnili od njih in se pridružili splošni narodni fronti. Zato so skušali bistvo svojega najnovejšega separatističnega programa kar najbolj prikriti. Izpustiti pa ga seveda niso mogli, ker bi drugače preveč razočarali svoje zagrebške zaveznike, katerim so ljubljanske punktacije vendar v prvi vrsti namenjene.
Kako sodi o vsem tem slovenska javnost, se je dovolj jasno pokazalo na sobotnem občnem zboru Županske zveze. Zbranih je bilo okrog 700 županov ali njihovih namestnikov iz vse Slovenije. Kdo more zanikati, da ne bi bili najbolj upravičeni predstavitelji najširših slojev slovenskega naroda in najbolj zanesljivi tolmači mišljenja in čuvstvovanja slovenskih množic? Silno je bilo njihovo ogorčenje, ko so izvedeli, kako blaz-l ne zahteve postavljajo separatisti, in so si predočili, kako usodne bi bile posledice za našo narodno državo, pred vsem pa za Slovence same, ako bi se poskušale te zahteve izvesti. V soglasno in s spontanim odobravanjem sprejeti reso-liciji so odločno pribili, da je za Slovence vprašanje državne skupnosti s Srbi in Hrvati že dokončno rešeno z ze-dinjenjem dne 1. decembra 1918 in da o tem ne more biti nobene debate več. Ravno tako so energično obsodili vsako stremljenje, ki bi bilo naperjeno proti jugoslovenski državni skupnosti, ki edina more zajamčiti Slovencem narodni obstoj, politično svobodo ter kulturni in gospodarski napredek. Globoko iz srca zlasti vsem onim, ki jih tarejo današnje gospodarske in socialne stiske, so govorili slovenski župani, ko so ugotovili, da danes ni čas za ustavne ali državno-pravne boje, marveč je treba vse narodne sile združiti k skupnemu naporu, da se prebijemo iz sedanjih življenjskih nadlog. Zato so tem bolj obsodili pojav, da skušajo nekateri politiki zlorabiti težko gospodarsko in socialno preizkušnjo našega naroda, čeprav se morajo zavedati, da dajejo s svojim početjem potuho le zakletim tujim nasprotnikom naše narodne svobode.
Ves slovenski narod odobrava stališče, ki so ea zavzeli župani njegovih občin. Vsi Slovenci obsojajo in zavra-
TAJNO OBOROŽEVANJE MADŽARSKE
Senzacionalna odkritja o pošiljatvah orožja iz na Madžarsko — 40 vagonov pušk in strojnic za oborožitev madžarske vojske
Dunaj, 9. jan. d. Včerajšnja »Arbeiter Zeitung< je poročala o velikih dobavah orožja iz Italije na Madžarsko preko avstrijske tovarne nabojev v Hirtenbergu. V času od 20. do 31. decembra je bilo v En-zersdorfu, na železniški postaji omenjene tvornice munioije, razloženih 40 vagonov pušk in strojnic, po zanesljivih cenitvah okroglo 50.000 pušk in karabink ter 200 strojnic. Z železniške postaje je bilo orožje prepeljano s tovornimi avtomobili v tovarno. Od tu so orožje prepeljali dalje z avtornobilj na madžarsko mejo, brez dvoma zato, kakor piše današnji »Der Morgen«:, da bi služilo za oborožitev Madžarske kot italijanske zaveznice proti Jugoslaviji. Nadalje ugotavlja omenjeni list, da se ima generalni direktor tovarne za mu-mcijo v Hirtenbergu, Mandl, ki je prijatelj voditelja Heimvvehra kneza Starhenberga, zahvaliti za to ogromno kupčijo predvsem svojim političnim zvezam. List tudi ugotavlja, da se transport orožja vsekakor ni mogel izvršiti brez vednosti oblasti in da bo zapletlo odkritje te škandalozne afere avstrijsko vlad0 v nedogledne zunanje-po-litične ko-nplikacije, pri čemer bo predvsem najhujše prizadeto z odkritji teh ogromnih pošilja+sv orožja razmerje Avstrije s Francijo,
Kot odpošiliatelj tega orožja je bil označen commendatore Giusep-po Cori-ese v Veroni
Ugotovitve avstrijskega tiska
List >D^r Morgeiu je poslal v Hirten-berg svojega posebnega poročevalca, ki objavlja o zaievi daljše poročilo. Predvsem izraža svoje začudenje, da je mogla tako velika afera, ki .ie v Hirtenbergu znana vsakemu otroku, ostati dva tedna doigo prikrita vsei javnosti. Vsak človek v Hirtenbergu ve, odkod prihajajo te puške in kam se prevažajo ponoči ter v megli, vendar pa so na Dunaju šele sedaj zvedeli o tem ogromnem škandalu. Da le ostala stvar prikr.ta. je bilo samo na ta način mogoče, ker je generalni ravnatelj tovarne Mandl tako ustrahoval ljudi, da se tajnosti niso upali izdati.
Prve vesti o pošiljatvah orož'a so se zvedele na Silvestrovo. Takrat je v En-zensdorf prispelo 40 vagonov z velikimi za. boji. Prevoz teh zabojev je organiziral rav. natelj Pflug, predstojnik tvo-ii.ice v Hirtenbergu že na železnM so opazili delavci, da je prispel zelo' sumljiv transport. B ago je bilo deklarirano na vagonih kot rstaro že;ezo«; toda delavci, izmed Katerih so bili mnogi v vojni, so spoznaK takoj I>o obliki zabojev njihovo vsebino. Bil: so zaboj! t-yh velikosti. V dolgih zabojih so bi.le običajne puške, v manjših karabink«3 ■in v tretj-ih strojnice. Z avtomobili so prepeljali zaboje po 1 km dolgi cesti iz En-■ zersdorfa v HirtenberK. tu pa skozi vhorf v prostore tvornice, kjer so jih odložili v praznem r>os!opju, ki ga izza vojne niso več uporabljali. V tem poslopju sta dve veliki dvorani, v katerih so naložili sitriv-! nostne zaboje Prvotno so .domnevali, da bodo ie puške preurejene v Hirtenbergu, kmalu pa se je zvedelo, da je stvar drjgač-na. Po kratkem času. še istega S'ivestro-: vega večera, so bilj zaboji naloleni zopet na tovorne avtomobile tvornice, ki so izginili v smeri proti madžarski meji. Veliki tovorni avtomobili s priklopnimi vozovi so odpeljali proti šopronju, kjer so na meji tvorniški šoferji prepustili prostor madžar-skim šoferjem. Ti so prepeljali avtomobile na Madžarsko ter jih nato vrnili zopet izpraznjene na meji čakajočim šoferjem tvornice v Hirtenbergu. Pri prvem transportu so prepeljali približno tri vagone pušk na Madžarsko in od 30. dec. dalje so vozili avtomobili še dvakr.?t v Šocronj.
V Hirtessfeergu še do 49.090 pušk
Ko se je v Hirtenbergu zvedelo, da obo-rožu.je generalni direktor Mandl Madžarsko, je nastalo veliko ogorčenje. Brezposelni so se zbra.li ter so hoteli v strnjenih vrstah odi-ti proti tovarni, da bj preprečili prevoz orožja. Po daljšem pregovarjanju se jih je posrečile odvrniti od njihove name re. ker bi bržkone ne imela uspeha in ker je b'lo jasno, <1a se ti ogromni transporti gotovo ne više brez dovoljenja oblasti.
Intrige proti Schleicherju
Sestanek Papena in kancelarja Schleieherja — Nemški nacionalci se odmika!o od Sehleicher jeve vlade
Berlin, 9. januarja, s. Državni kan cela r general Schleicher je opoldne tsprejel bivšega državnega ka.ncelarja Papena, ki mu je poročal o svojem sestanku z voditeljem narodnih socialistov Hitlerjem v Kolnu. kjer sta govorila o možnost! vel ke in enotne nacionalne fronte v nemški notranji politiki. Po razgovoru izdan- komun ke je po-mi-rljiiv ter demah1- ra trditve listov o ne-sponazumljenjih med Scbleicherjem in Pa-penom.
Včeraj se je Papen sestal v Dortmundu z zastopniki nemške veieindustrije, s katerimi je dolgo razpravljal o gospodarskem polažaju in notranji pofo-tiki in ki so ga naprosili, naj b državnemu kancelarju raz-»olmačil želje nemške industrije.
Sodijo, da bo Papen o svojem razgovoru s Hitlerjem poročal tudi predsedniku republike Hindenburgu
Veliko pozornost sta v političnih krogih povzročila govora, k- sta ju imela včeraj dva nemško-nacionalna poslanca. Predsednik nemško-nacionalne državnozborske frakcije dr. Oberfohre je v Kielu med drugim izjavil, da je bil kolnski razgovor Hitlerja in Papena po njegovem mnenju kljub de mantiju naperjen proti Schleicherju. Stali-
šče nemških nacionalcev proti državni vladi mora postati vedno bolj nega t,m.o. V istem srmslu je govoril nemšiko-nacionaini posia-nec Smidt iz Hannovra. Iz tega sklep« del časopisja, da 5e hočejo nemški naoionaici oddaljit od Schleicherja. Obenem javlja »Vossische Zeitung«. da so v Berlinu razširjene govorice, po katerih se tajni svetnik Huigenberg ne bori proti sedanji vlad; zato, da bi namesto nje prišla vlada harz-buršfce fronte, temveč, d« stremi po drugi avtoritativni predsedniški vladi, katere šef pa ne bi bil Papen, temveč Hugenberg sam.
Iz verodostojnega vira se doznava, da so vesti narodno-soc^alističnega časopsja o Hi nd en b u rgove m zdravju brez podlage. Predsednik nemšike države je sedaj popolnoma zdtav ia se počuti izvrstno. Vsak dan sprejema v običajnih avdijencah.
Berlin, 9. januarja AA. V Dusseldorhr so se spopadli komunisti m narodni socialiti. Z obeh strani so streljali in ranili več oseb Poltcja je vzpostavila red in aretirala več iz-grednikov. Podobni spopadi med temi političnimi nasprotniki so bili tudi v Berlinu.
Komunistična celica na dunajski univerzi
V zvezi s kmečkim uporom v dunajskih visokošolcev, ki
Dunaj, 9. jan. d. Veliko senzacijo v javnosti je vzbudila vest, da je bilo v zvezi s komunističnimi nemiri v Admontu aretiranih tudi okrog 30 dunajskih visokošolcev in srednješolcev, med njimi sinovi zelo uglednih in premožnih staršev. Dunajsko akademsko telovadno društvo je priredilo za praznike smučarski izlet v okolico Admonta. Spotoma so izvedeli, da bo prišlo v Admontu do upora kmetov zoper rubežni. Podali so se takoj korporatlvno v Admont, kjer 90 bili med tem na delu že domači komunisti. Najprvo se je vršil protestni shod. nato pa so zborovale! nasilno preprečili eksekucije Prišlo je do spopada z orožniki, ki so .aposled 30 dijakov aretirali. V zvezi s tem je bilo izvršenih tudi več aretacij komunistov na Dunaju. Dunajska policija vodi sedaj pre-
Admontu so oblasti aretirale 30 so osumljeni komunizma
iskavo in sku.ša pred vsem ugotoviti, v kolikor gre za organizirano akcijo. Zaenkrat je ugotovljeno, da obstoja na dunajski univerzi komunistična celica, ki razširja svoje delovanje tudi med srednješolsko mladino. 20 aretiranih visokošolcev in srednješolcev je bilo izpuščenih na svobodo, 10 pa je še zaprtih. Nekateri aretirane! zatrjujejo, da niso imeli niti pojma o tem. m da so docela slučajno zapleten) v to afero, drugi pa so se zapIetVi v razna protislovja, ki kažejo, da gre za dobro pripravljeno komunistično akcijo.
Potres na BoVarskem
Sofija, 9. jan. AA. Včeraj so v okolici čirpana začutili močan potres. Prestrašeno prebivalstvo je zbežalo iz hiš in ostalo pod milim nebom več ur.
čajo politiko slabljenja in razdiranja največje dobrine, ki jo imamo skupno s Srbi in Hrvati v svoji narodni državi. Obsojajo to politiko posebno tudi zato, ker bi se rada skrila za krinko obrambe
! slovenstva. Kakšna je v resnici narodnost gospodov »punktašev«, se je po čudnem slučaju — morda pa ni bil le slučaj? — na novo pokazalo ravno v nedeljo. Na isti dan, ko se je po Sloveniji razvedelo o separatističnih predlogih, so morali ljudje, na katere bi »punktaši« v prvi vrsti radi gradili svojo moč, po vseh slovenskih župnih cer-
kvah grmeti proti Sokolstvu, torej proti organizaciji, ki je skozi generacije smotreno in vztrajno pripravljala slovenski narod za njegovo narodno samostojnost in svobodo ...
Ta najnovejša ofenziva proti Sokolstvu ima prav isti cilj kakor najnovejša ofenziva proti jugoslovenski skupnosti. Da ta cilj ni naroden, o tem pač ne more nihče dvomiti. Zato se bosta obe ofenzivi, kakor že toliko sličnih. razbili ob trdni volji slovenskega naroda in ob njegovem zdravem instinktu narodne ohranitve.
P0 zanesljivih cenitvah se nahaja sedaj v Hirtenbergu še 30.000—40.000 pušk, ki jih stražijo hei m wehrovsk i prijatelji generalnega ravnatelja Mandla. poslopje, v katerem so spravljeni zaboji s puškami, stražijo noč in dan delavci, oboroženi s samokresi In v snremstvu policijskih psov.
Generalni rtireKtor Mandl 9e zadnje tedne ni pokazal v Hirtenberani. pač pa je vsak dan govoril po telefo- m z Dunaja s tvorniškim rav-iateljem Pragom, ki je včeraj odpotoval aa Dunaj o&ividno zaradi tega. da bi se posvetoval ž njim, kaj uaj se stori po odkritju škandala
Kolikor se je moglo ugotoviti, izvira 10 do 50.000 pušk, ki naj t>, se mepeljale iz rtaiije preko Hirtenberga na Madžaf«ito deloma iz starih avstrijskih zalog, ki so prišle med svetovno vojno v italijanske roke, strojnice pa so popolnoma nove italijanskega porekla.
Delavstvo priča
Delavstvo v Hirtenbergu je danes odposlalo deputacijo na Dunaj, da se zglasi pri vladi ter ji izrazi svoje ogorčenje. List ,Der Morgen« pravi, da sicer v Hirtenbergu pričakujejo praznih izgovorov in po-tvorbe dejanskega stanja, vendar pa so delavci pripravljeni, da nastopijo proti Mandlu kot priče ter omogočijo popolno razčiščenje zadeve velikih transportov orožja na Madžarsko, uist vprašuje, kaj namerava avstrijska vlada in ali se hoče res na ljubo Mandlu ter heimwehrovcem zapJesti v kak evropski spor in sicer prav v trenutku, kc se Avstrija prizadeva za naklonjenost in za denar Francije.
Izjava avstrijskega poslanca
>Der Morgen« objavlja tudi izjavo avstrijskega poslanca dr. Julija Deutscha, k; pravi, da predstavlja odkritje prevoza orožja na Madžarsko zadevo največjega političnega pomena. Skoro neverjetno je po njegovem mnenju, da je avstrijska vlaia dopustila te ogromne transporte H Itatiie
preko Avstrije na Madžarsko. Avstrijska vlada je morala vedetj o teh transportih, ker se tolike množine orožja ne dajo prevažati brez njene vednosti preko Avstrije. Množina pušk in strojnic, ki so bile prepeljane preko Avstrije na Madžarsko, zadostuje za oborožitev celega armadnega zbora. Zato se vlada ne bo mogla izogo ti odgovornosti za transport tega orožja 'n bo morala povedati, kako je prišlo do dovolitve te gorostasnosti. Morda so zveze lastnika tvornice munioije Mandla v Hirtenbergu pripomogle, da mu je bila poverjena ta ogromna kupčija, vendar pa je h>-slovna stran te zadeve manj .tjter^sanrna. Gre predvsem za to. — kar je grozna politična stran zadeve. — da se vrše vojna oboroževanja v ogromnem obsegu in da je Avstrija zapletena v to strahotno afero.
Vladni komunike
Glede na odkrija, da je dospelo v tvor-nico mnmcije v Hirtenbergu v zadnj<li dneh 40 vagonov pušk in strojnic iz -Italije in da je že v noči od 30. na 31. decembra prispelo v Hlrtenberg 10 vagonov enakega orožja in istega izvora, je objavila vlada komunike, ki pravi, da ne gre za noben prevoz orožja Gre samo za star avstrjsid vojnj materijal. ki je potreben nonraj-^a in ki je bil tudi samo zaradi tega pripeljan v avstrijske tvornice. Dovoljenje za io naročilo .ie biJo izdano, da se preskrbi avstrijskim tvomicam s popravilom delo. Zato odpadejo vse politične in druge kombinacije v zvez, s tem Končno trdi Komunike. da so podatki o množinah podanega orožja pretirani.
Kaj Je resnica
L.i9t >Der Morgen« pristavlja k temu komunikeju, da se na ta način ne bo mogla odpraviti zadeva z dnevnega reda Razumljivo je, da je odkritje te šKandalozne zadeve vladi posebno v tem stanju neljubo, če pa se kratkomalo zanikfj^H. bo stvari manj koristilo kakor pa šfc*»va o, ker je vse preb'valstv0 v Hirtenbergu priča. da so puške prišle iz Italije ter so bile prepeljane na Madžarsko. Zato vprašuje, kako se more verzija vlade spraviti t sklad s tem dejstvom.
Intervencija tujih držav
»Telegrapb«. večerna izdaja »Arbeiter Zei-tuns-i. poroča, da so preipIa zastopstva veS inozemskih držav od svojih vlad nalos. naj se nformirajo o zadevi transportov orožja na Madžarsko. To bodo ta zastopstva storila naibrž pri jutrišnjem diplomatskem sprejemu v uradu zveznega kancelarja. in sicer vipeh onih držav, ki ;majo interes na ohranitvi nrru v Srednii Evropi.
Mohamedanska vstaja v Indiji
Krvavi spopadi med mohamedanci in Indi - Bitka med uporniki in angleškim vojaštvom
Delili, 9. januarja g. V angieški Indiji je prišio do vstaje, v materi je bilo po dosedanjih vesteh ub.tih 25(J domačinov. Število ranjenih Se m znanj, jih je pa gotovo več sto. Povod nemirom, katerih središče je mesto Govmdgarh je bila Indom sovražna propaganda med mohamedanskim plemenom Meo, ki odklanja plačevanje davkov, dokler se ne bo ugodilo njihovim zahtevam. V Govindgarhu je pršlo končno do Ij-utih napadov na tamošnje angleške čete ter na tamošnje Inde, ki jim očitajo, da sabotirajo oorbo za svobodo md-skega naroda. Uporniki so zažgali hiše mnogih Indov. Več trgovcev je bilo na ce sti napadenih. Ko so prišle angleške čete iz 30 km oddaljenega kraja Alvar, so jih napadli pristaši plemena Meo. ki so se oborožili s sabljami in puškami ter se žaba-rikadirali za hišami. Razvila se je pravcata bitka v kateri so angleške viadre čete s strojnicami ubile 250 upornikov. Po večumem boju so se uporniki »cončno umaknili ter pustili na mestu svoje mrtvece. Položaj je izredno kritičen, ker pristaši plemena Meo vedmo na novo napadajo posamezne Inde ter angleške vojake in ker se agitacija za uipor razširja tudi na druga ozemlja. V Govindgarhu je tre-
nutno 500 angleških vojakov, ki se jim je sicer posrečilo preprečiti pocestne boje, ki pa ne morejo preprečiti gueniske vojne. Skupno je bilo po prihodu vladnih čet ustreljeni!; iz zasede še 7 Indov Škoda, ki so jo uporniki povzročili s požari in pie-nitvami, je zelo velika. Zdi se. da so uporniki odločeni nadaljevati guerilsko vojno proti angleškim vladnim četam. Vlada je ukremia vse potrebno, da prepreči morebitni izbruh splošnega upora v Indiji. Po zadnjih vesteh iz Alvarja je položaj izredno kritičen. V Alvar ie bilo odposlanih nad tisoč mož angleške konjiče in pehote ter več lahkiu topov. Po drugih poročilih iz Alvarja so angleške vladne čete pri bojih, v Govindgarhu prišle v zelo nevaren položaj. Upornikom je uspelo obkoliti vladne čete, Ir pa se jim je končno vendarle posrefrlo rešiti se iz kočljivega položaja. V teh bojih so uporniki izgubili nad 80 mrtvih m mnogo ranjenih. Tudi poveljnik čet maharadže je moral umakniti svoje čete na strategične točke ter počakati na ojačenja. Upa. da bo do takrat zadržal upornike. Angleške čete so doble nalog, naj nastopijo proti upornikom z brezobzirno energijo.
Posredovalna akcija med Japonsko in Kitajsko
Francoska demarša v Tokiu - Posredovanje angleškega admirala v Šanhajkvanu
Pariz. 9. ianuaria. č. Dogodki na Daljnem vzhodu vzbuja}« tudi v francoskih diplomatskih krogih večje vznemirjenje. Kakor poroča »Liberte«, Je naročil ministrski predsednik Paul Boncour francoskemu poslaniku v Tokiu De Martelu. naj opozori Japonsko vlado na to. da Jo bo smatrala Francija za odgovorno za vse. kar se l»o zgodilo, Se bo nadaljevala svojo akcijo pri Šanhajkvanu. Istočasno Je dobil na»og opozoriti laoonsko vlado na nevarnost za mir na Daljnem vzhodu, če bi Japonska izvršila namer«vaito ofenzivo.
Pekine, 9 januarja, č. Poveljnik angleške kriSarke »Folkestone« admiral Kelly le po-nudil Japoncem In Kitajcem posredovanje. Njegova krtfarka ie dobila nalog naj takoj odplove pred Šanhajkvan, da zaščiti angleške Interese. KePv Je predlagal Japoncem in Kltalcem. naj bi se vrhovna poveljnika obeh strank sestala na krovu angleške krl-žarke. Kitajski maršal f-angsuliang se ie takoj obrnil na svolo vlado za nadaHnla navodila. prav tako pa čaka tndi Japonski vrhovni poveljnik odgovor« svoie vlade.
Ženeva. 9 ianuaria. s. čredno zasedanje Društva narodov zarad' kita^sko-ianonske-ga konflikta se ho zopet nadaljevalo v ponedeljek 16. januarja.
Tokio, 9. Januarja. J. Dve eskadri japonskega 'etalst-va sta bombardirali dve k tai-sk; brigadi pred Sanhaikvanom. češ da so Kttaici pripravljali protinapad na Sanhai-kvan. Japonske čete prodirajo dalje v pokrajino Jehol In lo bodo v kratkem docela okupirale. Japonci opravičujejo ta svoj pohod s taktičnimi razlogi, češ da hočejo na ta način preprečiti nadaljnje borbe.
Ostavka japonskega mornariškega ministra
Tokio. 9. famiaria. č. Minister mornarice Okada Je podal ostavko. Njegovo mesto ho nrevzel bivši mornariški minister Nimoo Osumi.
Proslava rojstnega dne kraliire M?riie na iJvom
Beograd. 9 jan M V n-o«!avo rojstnega dne M j Vel kraljice Marije se je vršila dane-> doooldne v dvom' kapeli sve-čans služba božja PdeležMi so se je Vj. Vel. kralj in knliica Mj Vis knez Pavle ter kneeinje Oloa Marina in Elizabeta, kakor tudi zastopniki kra!jeve civilne in vojašk" h;5e in raetopniki W*ljev<» tfrnde. V maršalatu dvora se ie ve« dan vršilo vpisovanje v knjigo za čestitke.
Strah ima velike oči
Kaj vse si izmišljuje fašistični tisk o Jugoslaviji, da bi odvrnil pozornost javnosti od notranjih dogodkov
v fašizmu
Pariz, 9. januarja. AA. Pod naslovom »Kampanja italijanskega tiska, da se dokaže, da pomenita Jugoslavija in Francija nevarnost za Italijo« prinaša »Ordre« v današnji številki kratko poročilo, v katerem med drugim pravi, da se ie v italijanskih listih začela nova kampanja proti Jugoslaviji. Lista *GiomaTe d'Italia in ^Corriere deJla Sera« nadaljujeta dokazovanje, da je Jugoslavija navdahnjena z bojaželimost-io in da imajo vsa javna de'a v Jugoslaviji strategični in napadalni značaj. Italijanski listi glede na to ugotavljajo, da dela Jugoslavija vse to pod pritiskom Francije. Jugoslavija je »jmrišni korpus bloka Male an>fante«, ki mora igrati svojo vi-ogo v ozadju. »Ordre« zaključuje svoj članek z ugotovitvijo,
Načelno važne odločba obrtnega sodišča
Tretji odstavek § 332. obrtnega zakona je neveljaven
Kmalu po obiavjje-riku novega obrtnega zakona so pravniki, ki se bavijo zlasti z delovnim pravom, ugotovili nasprotje med drugim in tretjim odstavkom § 332 obrtnega zakona in izdavili, da tretji odstavek ne velja. O tem je poročalo že pred mese*-ci »Jutro« in nekateri strokovni lis-ti. Po tistem času pa smo dobili baš glede na to vprašanje tudi že sodno odločbo, ki jo objavljamo v naslednjem izvlečku.
Knjigovodkinia N. je bila ushižbena v neki ljubljanski tovarni že nad 5 let Kljub temu se tovarna ni držala trimesečnega odpovednega roka v smislu drugega odstavka § 332 o. z., ko je odpovedala knjigovodkj-nja službo, češ, da je bil dogovorjen le enomesečni odpovedni rok, ki velria še nadalje, kakor to dovoljuje tretji odstavek § 332.
Na tožbo ktrjigovodBrinje zoper tovarno re razip sa'!o obrtno sodišče v Ljubljani, da se tožbeni zahtevek zavme, in sicer iz sledečih razlogov:
Tožeča stranka je stoprla v službeno razmerje s toženko, ko je velijal še stari obrtni red. Dogovorjena je bila enomesečna odipo-ved. Ko ie biil uveljavljen 9. marca 1932 novi obrtni zakon, se je službeno razmerje nadaljevalo pod istimi pogoji, •torej enomesečna odpoved obojestransko. Knjigovodikinni je sicer re« poteklo 5 let službe. Vseeno pa je bila odpoved s strani tovarne pravilna, čeprav je bi.la samo enomesečna; kajti drugi odstavek § 332 o. z, določa, da veljajo zakoniti odipovedmi roki le takrat, če ni drugače dogovorjeno, ker takoj naslednji tretji odstavek določa, da je dopusten dogovor enomesečne odipovedi, kakršna je v tem primeru res dogovorjena. Ni mogoče trdil da si nasprotuje 2. in 3. odstavek § 332. Ce gre sedaj po novem obrtnem zakonu uslužbencem v gotovih primerih daljša kot šesttedenska odpoved. s tem še ni rečeno, da bi se odpovedna doba dogovorno ne smela skrajšati na mesec dni. kakor določa to tretji odstavek. Ce je smatrala tožn-iica po uve!ijavljen.iu novega obrtnega zakona, da je bila enomesečno pogojena odipoved prekratka, bi se morala .ozadevno na novo pogodiiti s službodajalko.
Zoper to so<?bo se je tožeča kmiigovod-kinia pritožila. Prizivno sodišče v obrtnih stvareh ji ie dalo prav ter ii priznalo pravico do trimesečne odpovedi. Razlogi te sodbe se glasijo v izvlečku takole:
Pravni nazor prvega sodnika ie zgrešen. Obrt. zakon namreč določa glede odpovednih rokov nameščencev v § 332, da velja, če ni kaj drugega dogovorjeno, ali če ni krajevnega običaja, ugodnejšega za službojemnika, šesttedenski odpovedni rok na četrtletje in se ta rok s trajanjem službenega razmerja podaljša po petih letih službe na tri mesece. To določilo drugega odstavka je prisilno - (§ 338 o. z.) kar znači, da se ne more s službeno pogodbo razveljaviti ali omejiti. Določilo .ie torej relativno pristno in se da izipremeniti samo v prid službo i emnika tako, da se določi daljši odpovedni rok. Tretji odstavek § 332 o. z. res določa, da se odipovedmi rok s pogodbo ne more dogovoriti izpod enega meseca. Spričo prisiinosti obeh določi! 2. in 3. odst. § 332 o. z. se je odvoči-ti, katero izmed nasprotujočih si predpisov je treba v konkretnem primereu uporabiti.
Upoštevati je že sam uvod v drugi odstavek § 332 o. z., ki določa, da veljajo v njem ustanovljeni odipovedni roki le, v kolikor ni drugače dogovorjeno ali ni za službojemnika ugodnejšega krajevnega običaja. Tu omenjen; dogovor ne more biti samo dogovor v smislu za službojemnika ugodnejše ureditve, in to iz razloga § 338 (v zvezi s § 251) o. z., ki označuje to določilo kot relativno prisilno in ki dopušča tedaj samo za službojemnika ugodnejšo ureditev s pogodbo. Prost dogovor bi bil vsebovan v pogodbi, ki jo ima v mislih drugi odstavek, samo če to določilo ne bi biilo prisilno. Ker pa je prisilno, se da učinkovitost dogovora upoštevati samo. v kolikor ne krši v §§ 338 in 324 o. z. ustanovljene prisšlnosti tega določila.
Treba ie upoštevati tudi § 324 o. z., ki daje poleg 5 332. kjer ni pristavljen k omenjenemu dogovoru zahtevek, da mora biti dogovor ugodnejši za službojemnika. kakor je to storil zakon glede krajevnega običaja. Pa ne samo to. da je s tem pojasnjen značaj dogovora, ki ga ima v miših drugi odstavek, temveč je pojasnjeno tudi na splošno vprašanje, kateremu izmed obeh nasprotujočih si določfl drugega in tretjega od-stavka je treba dati prednost — to ie vsekakor določilu, ki je ugodnejše; to ie drugi in ne tretji odstavek § 332 o. z.
Tudi ie treba pri tem upoštevati celoten
da se v Italiji vztrajno nadaljuje kampanja v cilju, da bi se sugestiraJo italijanskemu narodu, da grozi Italiji od njenih sosedov neodvnrijava nevarnost.
Pariz, 9. januarja. AA. Tudi »Oeuvre«
se bavi s p r »t ijm g oslov ensk o kampanjo, ki jo 7 veliiko ogorčenostjo vodi italijanski tisk. List pravi med drugism, da razen listov »Čriomale d' Italia« in »Corriera delta sera« še cela vrsta drugih manjših italijanskih listov skuša dokazovati, da je Francija dala Jugoslaviji nalogo, da vrši čisto protiirtaH-jans-ko funkcr.jo. Italijanski listi trd-e, da je Jugoslavija med državami Male antante tista, ki razpolaga z najboljšo vojsko, s katero se da na.Sla-žje manevrirati in pritiskati na Italijo.
sistem nameščenskega prava, kakor ga je ustvaril novi obrtni zakon. Obrtni zakon namreč veže na trajanje službenega razmerja večanje službojemnikovih pravic v primeru siprečenja po 5 326, dopusta po § 329 ter odpravnine po paragrafu 333, in sicer vse prisilno po * 338. Tega izibolj-šamja službojemoiikovega položaja, izvira-jočega iz daljšega trajanja službenega razmerja, s pogodlbo sploh ni mogoče izključiti. Spričo tega bi biHo duhu zakona nasprotujoče, če bi se glede odpovednega roka, ki je gotovo najvažnejša pridobitev nove delovne zakonodaje, priznala prednost tretjemu pred drugim odstavkom paragrafa 332.
S tem ie ugotovfieno, da nasprotujočega določila tretjega odstavka § 332 ni bilo uporabiti, dasi je napisano. Crka zakona namreč ne more sama po sebi v dvomu uspeti proti tistemu določilu istega zakona, za katerega govori ne glede na enako kvalifikacijo pirislanosti še celotni sistem zakona in pa sam smisel v § 332 ustanovljene zaščite.
Spričo prisebnosti drugega odstavka paragrafa 332 ne more biti učinkovat noben njemu nasprotujoč dogovor brez ozira na to, ali je biil sklenjen pred uveljavljanjem novega obrtnega zakona ali pozneje. Prisilna zakonska določila namreč sama po sebi izipremenijo obstoječe službene pogodbe. Pogrešno ie mnenje prve sodlbe, da bi se bila morala tožnica, če bi se hotela poslužiti ugodneiSIh določiH novega zakona, to izrecno dogovoriti s službodajalcem.
Temni oblaki nad Boncour jevo glavo
Pariz, 6. januarja
Debut Paul a Boncourja na predsedstvu francoske vlade je v kratki dobi štirinajstih zadnjih dni prošlega leta potekel za predsedm ka nad vse ugodno. Pri debati o jamstvu za avstrijsko posojilo je dobil celo lepo zaupnico, čeprav v tem primeru ni bilo potrebe za njo. Vendar je vsakomur jasno, da ima Herriotov naslednik na predsedstvu vlade vse večje bitke še pred seboj in da ga čakajo še težke preizkušnje.
Francija stopa v novo leto z začasnim proračunom, ki velja le za mesec dn. KI juto največjemu prizadevanju Boncourjeva vlada ni imela dovolj časa, da stopi pred zbornico z izdelanim proračunskim načrtom, zato je nastopilo v državi zasilno gospodarstvo z dvanajstinami. Naloge, ki jih je s predsedstvom prevzel Boncour, n kakor niso majhne. Ameriško plačilo je sicer odgodeno in bo ostalo v tem stanju vsaj do Rooseveltovega nastopa predsedniške funkcije, vendar pa mora vlada pripraviti vse potrebno za kasnejša pogajanja o tej zadevi. Na predsednika vlade pada poleg vsega še ogromno delo v razorožitvenem vprašanju, ki je v temelju vprašanje varnosti in za katero se je Boncour že izpostavil v taki meri, da bi neuspeh močno omajal njegov položaj. Tudi vprašanje ravnotežja na Sredozemskem morju bo treba vzpostaviti, za kar je prevzel pionirsko nalogo senator Henri de Jouvenel, potem ko je italijanska javnost zelo hladno vzela na znanje pomirljive izjave Herriota v Tou-lousi.
V	notranjem gospodarstvu pa ogreža Boncourja ogromni primanjkljaj 16 milijard, ki ga sicer ni zakrivila sedanja vlada, ki pa se bo morala vkljufo temu baviti z njim. Posebno pereč je primanjkljaj železnic, ki zna?a glavni del vsega def clta in dosega lepih 10 milijard. Po računih desničarjev naraste ta železniški dolg vsako minuto za 7.000 frankov, zato bo zasedanje, ki se začne 10. t. m., moralo reševati v pretežni meri finančna vprašanja, kjer je skcro nemogoča vsaka lepo-rečnost in zgovornost Glavno besedo bo pri tem imel novi finančni minister Ch<5-ron ln zelo verjetno je, da njegovim predlogom nihče ne bo mog:el ugovarjati, kajti med poslanci strokovnjaka, ki bf tako v podrobnosti poznal francoske finance kakor jih pozna Chčron, ki velja za največjo finančno kapaciteto Francije.
V	nekem oziru je celo dobro, da nače hije vladi politik, ki ne pripada nobeni stranki, vendar je na drugi strani zelo opasno, da bodo socialisti pri prvi priliki padli v hrbet Boncourju ter se tako maščevali za njegovo svoječasno uskoštvo. Kartel levice, ki je pri majskih volitvah s Herriotom na čelu potisnil v manjšno desničarje, se je začel krhati in prvi dokaz temu je bil Herriotov padec. Morda je bila ločitev s socialisti le bežnega značaja, vendar jim radikalri ne bodo tako hitro odpustili brezobzirnosti, s katero »o zrušili Herriota Slednji je sicer tudi kot poslanec še vedno najvplivnejši mož ln iz svoje poslanske klopr še obvladuje zbornico, kakor je to dokazal ob priliki debate o jamstvu za avstrijsko posojilo, vendar 1e bil decembrski poraz tudi zanj hud udarec.
Poznavalci prilik so močno ▼ dvomfh, ali bo sedanja sestava vladne večine toliko močna, da bo kos vsem tem vprašanjem. Vrh tega se v kartelu samem kaže močno notranje nasprotstvo. ki mora pr ti do Izraza prej ali slej. Cheron je napovedal politiko skrajne štednje, splošna usmerje-
nost kabineta pa je zoper strogo 0tednjo, ker smatra, da mora levica dokazati svojo socialne miselnost, pa naj stane, kar hoče. Brezobzirna Stednja bi vlado seveda spravila v sloves nesocialnostl ln levici je mnogo na tem, da bi si ne nakopala pri narodu sličnih očitkov.
Tozadevna kampanja M se bHa ie začela, ako bi Chčron tako skrbno ne skrival svojih ukrepov. Pri zadnji seji ministrskega sveta se je izgovoril, da ga kličejo važni posli drugam, in je takoj zapustil ministrski svet. že sama ta gesta je izzvala v Parizu mnogo komentarjev; sklepali so, da Chčron še nI iagotovil svojega poročila aH pa ga hoče prikriti celo pred ministrskimi tovariši, da se izogne vsaki neljubi gornji še pred ekspozejem. Vendar naznanjajo nekateri vsevedeži že sedaj prav zanimive podrobnosti o Chčronovih ukrepih štednje in o načrtih novih dohodkov. Posebno značilno je. da desnica še se. daj raiznaša vesti o štednji v upravi, t. j. o znižanju uradnt5k'h prejemkov in o skrčenju socialne pomoči brezposelnim. Gre tedaj za dve postavki, ki sta silno nepopularni in ki lahko škodujeta dobremu slovesu levice. Ravno s tem namenom sta nedvomno fcudi iznešeni.
Kakor vse kaže, bo Imel Joseph Paul Boncour v novem zasedanju hude čase. Ravno v njegov! dobi se je nagonrlilo največ važnih in neprijetnih vprašanj, od katerih vsako lahko nenadoma postane ka-
mo" onotfk«.
Preprečena komunistična revolucija na Španskem
Krvavi izgredi v Barceloni in drugih mestih - Upor je vlada zadušila in je zopet gospodar položaja
socialna akcija
Berlin, 7. januarja.
Brezposelnost je socialno zlo, ki tare v povojnih letih ves svet in ki je po njem posebno v žetvo prizadeta iadustrjska Nemčija. Zastoj v industrijski produkciji pošilja milijone Ijtid« na uiioo, nodostatna preskrba z življenjskim potrebščinami povzroča gtlad, boletm in zvišano mor tal i teto. Težke gospodarske težave rod" jo pa tudi novšečne politične posledice. Socialni radiifcalizem narašča, politične skupine, zlasti komunisti ;d cud' nacionalni socialisti, pa vpregajo splošno bedo in nezadovoljnost v svoj politični voz. Spominjamo ee, kako so se razpasli pred božičem komunistični izgred", ki so bili združena 6 plenjenjem trgovskih obratov, predvsem žnvilrfcih trgovin. Napovedovali se je celo »gladovni pohod« v Benin.
Te akcije morda niso bi3e izključno povzročene po bed' in gladu. Nedvomno je bila gonilna sila politično izrabljanje težkega stanja, kakor je za radikalno-marksisti eno smer značilna. Po moekov.-lvih inten-crjah je dobrodošla vsaka možnost, rušiti obstoječi red in pripravljati pot »svetovni revoluciji«. Dejstvo pa je, da bi v visoko kulturnem m discipliniranem nemškem narodu taki pojava ne bili mogoči, ako ne bi imeli eociahrh predpogojev. Dejstvo je, da »o v Nemčiji milijoni za delo sposobnih na cesti, brez kruha m celo brez strehe.^
Ta položaj sil- vsako vlado, da obrača vso pozornost preskrbi dela. Tudi fcancelar Schleicher je v svojem znanem govoru po radiju označi! skrb za zaposlitev delazmož-nih in del« voljni h kot glavno in prvo točko svoje vlade.
Za božič pa je državir predsednik Hin-denburg uvedel veliko akc jo za nezaposleno mladino. Začne se naj »Zasilno delo za nemško mladino,« pri katerem bi pod vodstvom države sodeloval ves narod, zlasti gospodarici krogi, pa tudi delavstvo samo. Izvedba ak<rje je naložena državni vladi iD gre za tem. da se mladm ljudem do 25. leta starosti preskrbi primerna zaposlitev in vsaj enkrat na dan topla hmna. Ni tu mišljena preskrba rednega poklicnega del«, ki bi se ne dala umetno ustvaril, pač pa organizirana skrb, da se odvrne mladina od popolne brezidelnosti in najhujšega stradanja. Oklic državnega predsednika poudarja, da je njegov namen, ohraniti nemAle mladini sposobnost iti voljo za delo. Mladi ljudje naj bodo dnevno do štiri ure zaposle-ui z izpopolnjevanjem izobrazbe in strokovne usposobljenost1 pa tudi s športnim udejstvovan iem S tem se naj aabrani brezciljno pohajkovanje in ^ njim združena duševna in telesna zanemarjenost Vodilna misel Hindenburgove okrožnice uma tedaj zgolj materialnega, temveč v visok- meri tudi vzgojen in etičen pomen Akcija dr-žavnega predsednika je našla v vseh krogm živahen odmev Lahko se reče. da jc sodelovanje vsega naroda že danes zagotovljeno, in uspehi se bodo gotovo kmalu pokazali.
Seveda pa n1 dvoma, da ni samo skrb za gladujoče narekovala Hindenburgove božiiene poslance. Zelo merodajni so tud« politični motivi. Kakor Sahleichei-jeva napovedana preskrba deLa. ki predvdeva predvsem naselitev brezposelnih na prbhz-no 100.000 oralih zemljišča v Vzhodni Pru-siji, ni izšla zigoli iz eo edinih mot'vov. temveč zakriva v svojem ozadju nemško agresivnost nasproti poljskrmu sosedu m poli-skemu živi ju v Vzhodni Prusiji sanr, tako ima brez dvoma akcija državnega predsednika v obilni meri namen, odtegniti nemško mlad'no do razmeroma visoke starostne meje 25 let agitac'ji in vpbvu na'radikalnejših političnih smeri, predvsem komunizma Zato twd= polaga pretežno važnost na vzgojno plat. na izobraževalno m športno
udejstvovanje.	. ,
Mladina je že po naTaiv naignjena k radikalnim razpoloženjem je zlasti v bedi in brezdelju lahko pristopna dobro preračun re.rm geslom, ki jih smatra voditelj nemške d-ržave zr. skupnosti ooasna m pogubna. Morda lahko «remo še dalje in trdimo, d« Hmdenburgov* fl'kcij<a ni prosta motorističnih tendenc. Predvoma Nemčija je imela vel* korektiv za vzgojo svoiega naraščaja v splošni voiaski dolžnosti bto-tisoči mladeniče v so bili leto za letom v vojašnicah zadano preskrbljen^ m so uživali tam tudi emotreno vzgojo v redu disciplini in državni misli. Danes to splošno vzgojo Nemčija pogreša :n je razumljivo, da skuša skrbeti za nadomestilo.
Podaljšanje urijateljskega pakta med Rnmuniio in Italiio
Rim, 9. jan. M. Agencija Štefani poroča, da je bil prijateljski pakt med Rumu-nijo in Italijo, ki je te dni potekel, začasno podaljšan za šest mesecev do 18. julija. Kakor kaže to službeno poročilo, so ostala prizadevanja Italije, da bi odcepila Rumunijo od Male antante, brezuspešna. Pogajanja za dopolnitev pakta v smislu želj rimske vlade se bodo med tem časom nadaljevala.
Barcelona, 9. januarja, ž- Snoči je prišlo ▼ mestu do hudih in krvavih izgredov. Po dosedanjih uradnih poročilih ie 6 mrtvih m
12 hudo ranjenih. Med mrtvimi sta tudi dva polcaja. Zatrjuje se, da je prišlo do teh neredov zaradi izrednih varnostnih ukrepov, ki jih je izdala policija. Govorilo se ie namreč, da pripravljajo komunisti nemire in da hočejo izsiliti generalno stavko. Da bi izzvali policijo, ki je patrulj:rala po ulicah, so začeli komunisti v sredi mesta streljati. Ner-voznost policije je povečalo Se dejstvo, da so nosili demonstranti bombe in da eo poskušali napasti razna javna poslopja. Naposled je prišlo do krvavega spopada. Medtem so demonstrantie napadli tudi topniško vojašnico in takozvani francoski kolodvor, vendar pa je bil njihov napad povsod odbit. Napadalci so ee poshižf*vali bomb in eo vršili dve bombi tudi v poslopje policijskega ravnatelistva. Nemiri so trajali vso noč in šele proti jutru se ie policiji s pomočjo vojaštva posrečilo vzpostaviti red in mir. Policija je aretirala več sto ljudi in Je skono pri vseh našla bombe.
Madrid, 9. januarja. AA. O snofinjih revolucionarnih izgredih v Madrida se dozna-valo te-le podrobnosti:
Ob 22-30 je skušala skupina revolueionar-cev z naskokom zavz>e4i vojašnico Ca raba n-chel v predmestni Madrida. Policija je bila takoj na mestu in je oddala na revolucionar-oe več strelov. Nato |e aretirala 7 oseb Ponoči je poFeija prijela še druse revolucionarne. Vlada |e dala zastražiti vsa javna poslopja, pred katerimi so se utaborili posebni obrambni oddelki.
V Saragosi so redarji spoznaH v množici 6 ekstremistov in jih hoteli aretirati. Efcetre-
misti pa so zbežali. Med beeom so streljali z revolverji. Zaradi množice policija ni rabila orožja. Kroele ekstremistov pa so
smrtno ranile dve ženski.
V	Ovijedu ie bil delavec mestne elektrarne, ki se je kljub stavki vrnil na delo. umorjen na nedeliski promenadi s 7 streli-
Najhujši so bil izerrcdi v Barceloni. Ek>v tremisti so hoteli uprizoriti pravi revolucionarni prevrat s komunistično ostio. Na slovti promenadi Ramblas je skupina ekstremistov vnrla bombp na redarje. Pri tem fta bila en stražnik in en pešw ubita. Podobne atentate so revohicionarci uprizorili na francoskem kolodvora. Revolucionar« — bilo iih je več sto — s>o bili oboroženi z bombami in revolverji. Revohicionarci so nameravali posnat v zrak policijsko poslopja. Ker pa so se zbali, da bi pri tem trpeli tudi njihovi aretirani tovariši, so se omeili na atentate pred poslopjem, kjer so vrsli voč bomb. Policija je našla pri aretiranih revo-hiflonarcih znatne zneske. Domneva se. da so včerajšnje izgrede finansirali monar-histi.
V	Ijoridi so hoteli revolucionarci napasti voiašrreo in se polastiti gradu Policija je njihov naskok odbila.
Davi ob 5. so vozovi cestne železnice in avtobusi kakor ponavadi začeli krožiti po mestu. Delo v tovarnah je normalno. Zdi 9e. da je b'l včerajšnji poskus prevrata popolnoma strt.
Barcelona. 9. januarja AA V justlftnl o«-lači je civilna garda aretirala dva moža. ki sta nameravala ubiti predsednika sodišča. PoMeisko predsedništvo ie zaščiteno s strojnicami. Promet na bulvarjih počiva. Preiskava se nadaljuje.
Delo za ureditev svetovnega gospodarstva
Sestane* pripravljalnega odbora za Angleško mnenje o načinu
Ženeva, 9. januarja, s. Danes se je 9estal I v Ženevi pripravljalni odbor za svetovno j gospodarsko konferenco. Ameriški zastopnik je poudarjal, naj se v sedanfh pogajanjih razpravlja tudi o gospodarskih vprašanjih s političnim ozadjem.
London, 9. januarja. AA. Predsednik angleške vlade, ki se je včeraj vrnil z božičnega oddiha v Lossiemothu, je danes pro-u8'l načrte za mednarodno gospodarsko konferenco, ki ji bo sam predsedoval- V Londonu je zavladalo za to konferenco zadnje dni veliko zanimanje. Angleška javnost pričenja posvečati tej konferenci vso pozornost predvsem zato, ker smatra, da bo prinesla tudi rešitev vprašanja dolgov. Angleška javnost smatra, da je treba glede na to vprašanje ustvariti enotno fronto vseh prizadetih. Prav tako pričakuje od konference rešitve vprašanja zlatega standarta. ki bo za Angleže posebno važno Angleška javnost je za stabilizacijo denarja po vsem svetu, ker
svetovno gospodarsko konferenco gospodarske konsolidacije
smatra, da bi bilo to potrebno za ozdravljenje financ posameznih držav in za obnovo gospodarstva. To mnenje bodo angleški delegati zagovariali zlasti napram Ameriki. Američani pa so s svoje strani najbolj interes rani na trgovinskih vprašanjih. Za to 6tališče je bila Anglija pred plačilom Ameriki dne 15. d^embra. zdi pa se. da se angleška vlada sedai ni več naklonjena trgovinskim kompenzacijam Ameriki in da vidi rešitev svojih stisk v obnovitvi zlate podlage. Angleška delegacija ie že v Ženevi na-glašala. da pripsuie Anglija povratku k zlati podlagi veliko važnost, ker se ne bi hotela več vrniti k finančnim stiskam, v kakršne je zašla septembra 1. 1031 To stališče eo v Ženevi zagovarjali angleški strokovnjaki. danes pa je to že splošna last vse angleške javnosti Zahteva po obnovi zlate podlage bo zato brez dvoma prva, ki k> bo zagovarjala angleška delegacija na svetovni gospodarski konferenci.
Ostavka grškega finančnega ministra
Atene, 9. jan. g. Zaradi nesporazumljenj z ministrskim predsednikom Je finančni minister Angelopulos podal ostavko. Finančni minister je zastopal mnenje, naj se v prihodnji proračun ne vnesejo za Inozemska plačila potrebne vsote, dočim je bil ministrski predsednik Tsaldaris ▼ interesu grškega kredita v inozemstvu nasprotnega mnenja. Finančno ministrstvo bo ponude-no generalnemu ravnatelju ljudske banke Loverdosu, ako pa ga ne bi sprejel, bi prevzel finančno ministrstvo dosedanji gospodarski minister Pesmazoglu. Grški parlament se bo sestal pojutrišnjem.
Kriza romanske vlade
Dunaj, 9. januarja, a Rumunski zunanja minister Titulesou je vče.aj iz St. Moritza čez Dunaj potoval v Bukarešto. Političnim prijateljem, ki so ga pričakovali na dunajskem kolodvoru, se je zelo optimistično izmziil o izidu rumunske krize Po njegovem mnenju je vendarle mogoče, da bosta Vajda ali Mironet>cu sestavite prehodni kabinet in d« bo temu provizoriju uspelo poravnati nastala nesoglasja, V razpust parlamenta, ki je bil izvoljen šele meseca julija, ne veruje.
Bukarešta, 9. januarja, p. Zunanji num-ster Titulescu se je popoldne vrnil iz inozemstva ter ga je takoj nato sprejel v Sina ji kralj v avdljenci Zvečer je imel Titulescu posvetovanje t ostalimi Sani vlade. N« današnji seji narodne kmeteke stranke niso bili sprejeti ndbeni sklepi. »Dmi-neata« poroča v tej zvezi, da je z današnjim parlamentom izključena vsaka druga kom-b"racija in da bo novo rumunsko vlado sestavil bržkone Duca.
Ogenj na »Atlantigueu« pogasen
Pariz, 9. jan. s Požar na parniku »Atlan-tiquec je popolnoma pogašen. Pamik bodo rajbrže že jutri spravili na suho. V strojnici so še našli trupli dveh mornarjev. Mrtveca doslej še niso mogH identificirati. Kakor poroča »Matin«, so vsi stroji na ►Attantiqueu« v brezhibnem stanju. Pred ognjem so jih obvarovale posebne steklenice z ogljikovo kislino, ki se avtomatski odpro, kakor hitro doseže obdajajoča jih temperatura 35 stopinj Celzija, in nastali plin zaduši ogenj. Enega izmed kotlov so že lahko zakurili in z njim pognali pomožni motor, ki žene črpalke Trup ladje je ?e znatno manj nagnjen, kakor je bil prej. Sedaj je nagnjen le še za 5 stopinj.
Na prihodnjih dveh vožnjah v Brazilijo in La Plato dne 4. feb-uarja tn 18. marca t. 1. bo na mestu zgorelega narmka »Atlantique* vozil parnik »Massiglia«.
Prvi Ju«osoven«M zvočni Rim
Beograd, 9. Jan. V kinu »Korzo« se je vršila sinoči ob nabito polni dvorani premiera prvega jugoslovenskega zvočnega filma »Fantom Durmitora«. v katerem Igra glavno vlogo Liubliančanka Tta Rina. ki je osebno prisostvovala premieri. Film je v vsakem pogledu uspel. Iti Rini je publika med predstavo prirejala burne ovadje.
Samomor poštarja v Cirkovcih
Ptuj, 9. jarruarfa.
V soboto 7. t m. se j« vršila po naročilu poštne direkcije revizija na pošti t Cirkovcih. Revizijo je izvršil inšpektor poštne direkcije g. Pavlič. ka je pri tej priliki ugotovil primanjkljaj v znesku okrog 44.000 Din. Okrog poldneva je to svojo ugotovitev telefonično sporočil postni direkciji v Ljubljani. Ko je pogodbeni poštar Vlado Doksa slišal ta razgovor, je potegnil iz žepa samokres in se na mestu ustrelil Pognal si je kroglo v glavo in je čez četrt ure podlegel poškodbi. Primanjkljaj je nastal na ta način, da je Doksa pridržal zase denar, ki so ga kmetje plačali na pošti za davke Kmetom je v redu izdajal potrdila, nakaznice pa je pozneje uničil. Ko je sedaj davkarija začela kmet« ponovno tirjati, a so se ti izkazali s pravilnimi poštnimi potrdili, so prišli zadevi na sled in je bila odrejena revizija.
Doksa, ki je bil star =ele 32 let. je b!! pogodbeni poštar od julija 1932. Njegovo truplo so prepeljali v Središče, kjer je bil danes pogreb.
Zagrebška senrzem
Zagreb, 9. Jan. n. Policija je danes izsledila 16-letno služkinjo Terezijo Drvenko, ki je pred dvema dnevoma okradla svojega poslodajalca in odvedla tudi njegovo devetletno hčerko Marico. Beg služkinje 1e Izzval ▼ Zagrebu veliko senzacijo. Služkinjo so izsledili danes v Belovaru, kjer se je nastanila pri nekem sel laku Ta pa Je Se iz listov izvedel za zagrebško senzacijo Je na dekle opozoril orožništvo. ki jo 1e takoj aretiralo in odpremilo nazaj v Zagreb. Na policiji so jo danes vse popoldne zasliševali. vendar pa niso mogH dognati vzroka njenega dejanja. Devetletna Marica je pripovedovala. da jo je služkinja že delj časa nagovarjala, nai pobegne z njo v Požego k nekemu Ivicl. Služkinja le odnesla svojemu delodajalcu 7.000 Din. pri nlej pa so našH samo še 4.000 Din. Iz Zagreba se je odpeljala v Belovar z avtotaksijem ter je plačala za to 900 Din.
Ravnatelj Jeglič t
Snoči ob 9. je preminil po daljšem bo-lehanju g. Janko Jeelič. šolski ravnatelj v pokoju. Pokojnik je bil nad 20 let občinski svetnik ljubljanski. Čas pogreba bo objavljen danes.
\f romanci rj^noiror
Zagrebška vremenska napoved ra dan**:
Pretežno oblačno megleno mestoma pada-dine. — Situacija vferajšnieea dne: Depresija. ki leži nad Atlantikom, se ie umaknila deloma proti severu, tako da ie sedaj nad Španijo visoki pritisk. Prav tako je všji pritisk nad vzhodnimi pokrajinami kontinenta. Nad Šredozemskm morjem in ostalimi morji je ležal preišnie dni nižji pritisk, ki ie bfl v zvezi z veliko severno depresijo
Dunajska vremenska napoved za torek: Najprej še oblačno, padavine, v nižinah južno vreme.
Naši kraji in ljudje
I
Pri dr. Luju Vojnovicu v Celju
Ljubljana, 9. januarji.
V Celju se poraja knjiga o zgodovini Dalmacije. To vest, ki jo je objavilo dnevno časopisje, smo Slovcnci sprejeli z veseljem. Slovenci ljubimo Dalmacijo, ne samo zaradi njenih naravnih lepot, temveč tudi zaiadi slične usode, ki je spremljala nas hi prebivalce Dalmaciji«. Dolgo so robotali tujim gospodarjem kakor mi, dolgo »o se morali boriti za svobodo kakor mi, a kljub temu so bili, so in bodo ostali iskreni in trdni Jugosloveni kakor mi.
Pa sem jo mahnil v Celje, da posettm
dr. Luio Vojnoviča, ki hoče nam in ino-asemstvu podati v francoskem jeziku zgodovino svoje ožje domovine. Ob za pose-te make prerani uri sem našel dr. Lujo Vojnoviča ie pri delu v njegovem stanovanju v Gosposki ulici.
Ljubeznivo me spre}me, nam po njegovem delovanju že dolgo znani dubrovniški patricij, v gumbnici znak visokega kraljevskega odlikovanja. Kakor da je iz poset-cice uganil vzrok mojega prihoda, preide takoj v razgovor o temi, ki me je zanimala.
»Delam zjutraj, dopoldnt, popoldne, pozno zvečer. Pariški hrup, vedno gibajoče se življenje francoske metropole in — last, not least — uradni posli mi n« bi dopuščali, da se poglobim v gradivo, ki ga moram predelati. Zaradi tega sem se zatekel v ljubko mestece ob Savinji, kjer imam tudi sorodnike, da v miru in v zbranosti dokončam svoje delo.
Misel, da napišem zgodovino Dalmacije. s« mi je porudila leta 1926. Že znameniti nemški zgodovinar dr. Kretschmavr obžaluje v svoji knjigi »Die Geschichte von Venedig«, da še ni srrisana znanstveno zadc -oljujoča zgodovina Dalmacije. Pa sem se odločil jaz za to. Pri pregledovanju fi-adiva pa sem bil postavljen pred dilemo: ali nap:šem krajšo knjigo, nekako kombinacijo iz raznih monografij, člankov, brošur itd., ki pa bi pomenila le majhno delce. in bi mogoče ostalo neopaženo ter v tem zgrešilo svoj namen ali p>a da obdelam temeljito, tako rekoč od dna vse gradivo. Odločil sem se za drugo. Pa verujte mi, da stvar ni lahka. Nimam še vseh svojih knjig iz Pariza. Mnogi viri, ki rni služijo za študij, so prepleteni z raznimi dogodki iz zgodovine Hrvatov in Srbov in moram izločiti vse ono, kar ni v neposredni zveri z zgodovino Dalmacije.
Že leta 1926. sem se dogovori! z roero-dajnimi krogi tudi glede roka. »Sine die« je bila moja želja, ker bi mi vsaka omejitev otežkočala delo. Delal sem do 1. 1928, ko sem zbolel. Eno celo leto sem bil v beograjskem sanatoriju dr. Živkoviča, kjer sem bil operiran. Poldrugo leto sem moral opustiti študij in odložiti pero. Konec 1029. pa sem zopet zavihal rokave. Dose-daj sem dokončal deset poglavij. Knjiga jih bo imela petnajst. Zadnja poglavja bodo krajša, tako da upam končati delo še letos.
Ves čas sem imel pred očmi, da moram napisati znanstveno knjigo brez polemičnih elementov, ki bo za vsakega zanimiva toda brez »znanstvene suhoparno-sti«. Vsakemu potniku v Dalmacijo naj
trudi točne in zanimive podatke. Kot dodatek pa bom še spisal kratek pregled o umetnostni zgodovini Dalmacije.«
Po teh besedah stopi znanstvenik k omari za knjige ter vzame majhno brošurico, ki vsebuje njegovo predavanje meseca marca v »Societe de Geographie« v Parizu. *Koj majhen spomin,« pravi častitljivi znanstvenik. — Ne majhen, temveč velik in lep spomin mi bo ta brošurica, v kateri je nanizanih toliko lepih misli o naši Dalmaciji.
Rad bi bil So ostal v živahnem, prisrčnem m izredno zanimivem razgovoru s to, v pravem pomenu besede aristokratsko osebnostjo. Toda nisem hotel kratiti dragocenega časa onemu, ki bo nam in inozemstvu razkazal zgodovino resnice naše kršno Dalmacije.	T. Z.
Pregled slušateljev Univerze kralja Aleksandra
Ljubljana, 9. januarja.
Na flkiguJski fakulteti Univerze kralja Aleksandra je vpisanih skupno 430 slušateljev. Od teh je bilo 410 po narodnosti Jugoslovenov, 5 pa Nemcev. Po banovinah jih je 397 doma iz dravske banovine, 7 I* savske, 6 iz primorske, 2 iz dunavske,
I	Iz moravske, 1 iz zetske in 1 iz Beograda. Inozemskih slušateljev študira na filozofski fakulteti 15, od teh sta dva Avstrijca, 1 Bolgar, 8 \x Italije, 1 iz Rusije in 3 iz Češkoslovaške. V prvem letniku fakultete je 61 moških tn 69 žensk, v drugem 60 moških in 55 žensk, v tretjem 57 moških hi 39 žensk, v četrtem letniku pa 58 moških m 31 žensk. Skupaj je 236 moških slu-Sateliev in 194 slušateljic. Na juridični fakulteti je vpisanih 225 slušateljev. Od teh je Jugoslovenov 523. 9 pa Nemcev. Po banovinah jih je 510 iz dravske, 7 iz savske,
II	iz primorske. 1 iz drinske, 1 iz dunav-ske, 2 pa iz zetske. Inozemcev študira na juridični fakulteti 20. in sicer 3 iz Avstrije, 14 iz Italije, 1 iz Rusije, 1 iz Češkoslovaške in 1 iz Ukrajine. V prvem letniku je vpisanih 176 moških in 25 žensk ter 4 izredni slušatelji, v drugem letniku 117 moških m 13 žensk, v tretjem letniku 89 moških in 5 žensk, v četrtem letniku 116 moških in 10 žensk. Moških slušateljev je na tej fakulteti skupno 498, ženskih 50 in 4 izredni slušatelji.
N« tehniški fakultet; je vpisanih sku-p«.; 498 slušateljev. Od teli je 459 Jugoslovenov, 3 Nemci, 5 Rusov in 1 Čehoslevak. Po banovinah Jih ie 300 iz dravske, 10 iz savske, 6 iz vrbaške. 24 iz primorske. 12 drinske 8 iz dunavske. 7 iz moravske, R iz zctsKe in 3 iz Beograda. Inozemcev je na tej fakulteti skupno 30, in sicer 13 iz I tali j?. 16 iz Rusije ter 1 iz Češkoslovaške. V prvem letniku stud;ra 83 moških. 6 žensk tn 2 izredna slušatelja, v 2. letnik., je 58 moških. 3 ženske, v 3. tetniku 117 moških in 1 žfmska. v 4. letniku 227 moških in 5 žensk. Rednih slušateljev moških je 81 ženskih 15 in 2 izredna.
Na medicinski fakulteti je vpisanih skupno 144 slušateljev. Od teh Je 111 Ju-<»oslovenov. 1 Nemec in 1 Poljak. Po banovinah jih je 105 iz dravske, 2 iz Primorske, 2 iz zetske, 2 iz vardarske in 2 iz Beograda. Inoremcev študira na medicin ski fakulteti 34. izmed katerih Je 1 iz Av strite. 3 iz Ttaliie. 30 iz PoUske. V prvem letniku Je 44 molkih in 15 žen*k. v 2. letniku 45 moških in 9 žensk, v 3. letniku 29 moških in 5 žensk. Slušateljev je ra medicinski fakulteti molkih 118. ženskih pa 29.
Nn teološki fakulteti je vpisanih skupno 164 slušateljev. Od teh Je 151 Jugoslovenov. Po banovinah jih je iz dravske 127, iz savske 19. iz primorske 4. iz zetske 1. Inozemcev študira na teološki fakulteti 13.
Pr! Jsbiiasu sledi na kozarec naravne »Franr Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez mtiie izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franu Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurjevemu katarju. »Franz Jose-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Od teh so trije Iz Italije, 3 iz Poljske, 1 iz
Rusije, 3 iz Češkoslovaške, 1 iz Amerike, dva pa sta brezdomovinca. V 1. letniku jih j« vpisanih 37, 1 pa je izreden član, v 2. letniku j« vpisanih 27 rednih in 1 izredni slušatelj, 3. letniku 39 rednih in v 4. letniku 57 rednih in 1 izredni slušatelj. Skupno je vpisanih na Univerzi kralja Aleksandra 1791 slušateljev.
Računi in načrti ptujskega cestnega odbora
Ptuj, 9. januarja.
Cestni odbor ptujskega sreza je na magistratu za stranke razgrnil svoj proračun, iz katerega je razvidno, da potrebuje 3 milijone 64?911 Din za izvršitev svojih najnujnejših načrtov. Ptujski cestni odbor ima eno od največjih omrežij v dravski banovini. Skrbeti mora za zboljšanje banovin-skih cest v obsegu 772 km, potem za 50 kilometrov banovinskib subvencioniranih oest in za 22 km sreskih subvencioniranih cest. Potrebščine naj bi se krile s prispevki banovine, mestne občin« in s cestnimi do
kladami.	,	,
V načrtn je v prvi vrsti potrebno tlakovanje Ljutomerske cesta, in sicer ▼ prvi
etapi od Grajcoskega mostu do prvega kolodvorskega drevoreda. Potem s« bo izvršilo tlakovanje vse dovozne cesto od železniškega prelaza do rompe. Zaradi velikega prometa se bo tlakovalo z granitnimi kockami. Nadalje slede tlakovanja ceste Ju-rovce - Majšperg, ki je po novih nasipih neprevozna, ter nadaljevanje dela na cesti Zavrč - Turški vrh, iz treskih cestnih do-klad po. se bodo vzdrževale še neprevzete okrajne ceste. Dajale se bodo tudi podpore občinam, da bi se popravile važne občinsko ceste Moškanjci - Tibolci, Pragersko - Cirkovce - Sv. Lovrenc, Dobrna -Moškanjci, Ivanjkovci - Lakonci in Savm-ci - Rucmanci. V načrtu je tudi popravilo lesenega mostu pri Rorlu čez Dravo, o katerem se je že večkrat pisalo. Za temeljito popravilo je potrebnih 150.000 Din. Razširili ss bodo tudi mostovi, zgrajeni preko Pesnice, in to od Ptuja do Sv. Lovrenca v Slov. goricah in od Sv. Bolfenka do Sv. Andraža. S tem se bodo preprečile toliko-kratne poplave, ker se bo zboljšal odtok
vode.	.
Proračun izkazuje primanjkljaj od 3/3 tisoč 176 Din in bo potrebna za kritje 10-odstotna cestna doklada. V splošnem potrebščine za vzdrževanje banovinskih in drugih oest ne presegajo postavk prejšnjega proračuna, ker so se mnoga druga večja dela odložila na poznejše čase. Sreski cestni odbor zaposluje tri cestne nadzornike, 40 banovinskih in 12 pomožnih cestarjev.
Grenčica Hunyadi Jano« je najzanesljivejše in najide&lnejše odvajalno sredstvo.
Prvenstvo dravske banovine v tabe-tenisu
Od leve na desno: Lajoš Nemec (SK Mura HI.), Weis (Ilirija L). J^ez Nemec (SK Mura n.) in Antolkovič (Poštarski IV.). Glej poročilo v športni rubrikL
Krvava rodbiaska tragedija pred sodiščem
Po dolgih prepirih je 60-letna posestnica ufcila s sekiro svojega moža
ULTURNI PREGLED
„Vsroks krize našega gedališča"
Slovenci imamo s svojim gledališčem res smolo. V resnih in hudih časih se vedno pojavi kopa vzbičenih zagovornikov, ki pa imaio samo to n^Todno lastnost da s evojim dobrohotnim zagovarjanjem gledališču bolj škodujejo kot pa koristijo. Delil bi jih v glavnem v dvoie vrst: v prvo vrsto sodijo tisti, ki braniio gledališče obupno pred ta-lrmi krizami in boleznimi, ki jih v resnici sploh ni: v drugo pa tisti, ki se oglasilo s patosom samo takrat, kadaT so nevarnosti majhne in nenevarne, ne ganejo se in molčijo pa vselej takrat, kadar so nevarnosti zares nevarne in 'kadar gledališču rte gre samo za kožo temveč tud: za — dušo! Prve bi lahko primerjal z zdravniki, ki zdravijo duševne bolezni z obkladki na trebuh, druge pa recimo z zdravniki, ki postavMo zaradi zoba kar vso hišo na glavo, pri pljučni« pa se ne zganejo in malomarno zmigavajo, češ: »Nič np dč, bo že bolje!« Oboje je morda k«|>o, oboje ie morda celo zabavno — toda oboje ie slabo in za bolnika nekoliko —
smolnato. Oboje Je namreč — narobe. ★
Povod za ta moja »razmišljanja« je dal članek, ki je izšel v novoletni številki »Slov. Naroda« pod naslovom »Vzroki krize nagega gledališča« in podpisan z imenom: Pr®-
ten«. Da si bomo takoj na jasnem: moj namen ni. s piscem tega članka polemizirati, ker bi moral sicer odgovarjati na najrazličnejša psevdonimna in anonimna gledališka usihanja in razgibania. kar pa me niti vedno ne mika in kar prav gotovo ni moja stvar. Če se kljub temu javno dotaknem tega sestavka, storim to samo zato. ker vsebuje med drugim tudi dve misli, ki- sta po mojem mnenju bistveno napačni, ki pa lih podpisani Proteus navaja v smislu ne samo svoiega osebnega, temveč tudi v smislu javnega mnenja in še posebej v smislu mnenja nekega dela našega gledališkega občinstva. Pri razpravljaniu o vzrokih krize našega gledališča prihaja namreč Proteus do nekaterih načelnih zaključkov, ki jih skuhajo lahko samo površne glave tistega dela našega občinstva, ki hoče v gledališča res samo zabave, samo spremembe (glej Protejev citat: »Variatio deleetat«!). ki v gledališki kulturi nima nobenega pravnega noima in ki. kar je še najznačilnejše, v gledališče nai-brž ne hodi! Ti zaklhički is^nvi. neoravil-ni in zato za gledališče škodljivi. Tukaj se skriva nevarnost. Tn na to nemarnost pokazati in nanjo opozoriti — to je namen mojega članka in drugega nič.
★
Predmetno pisanje se začenja z navedbo znane izjave, ki jo je dal nedavno operni pevec g. J. Retetto o naših razmerah poro-
Maribor, 9. januarja Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je stala danes 60-letna posestnica Antonija Ranerjeva iz Zrkov3ke ulice na Pobrežju, ki je lani 5. septembra ubila s sekiro svojega moža Franca Ranerja.
Obdolženka, ki je bila vdova, se je leta 1920. primcžiia z Dravskega polja, kjer je prodala svoje posestvo, k Ranerju na Pobrežje, kjer je imel on hišo in zemljišče. Tudi Rancr je bil vdovec. Oba sta imela otroke iz svojih prvih zakonov. To je bil tudi vzrok, da zakon ni bil že iz samega začetka srečen in da sta oba sovražila otroke, ki niso bili njuni. Ranerjeva, ki je znana kot zelo jezična ženska, je neprestano napadala svojega moža, ki si naposled ni znal več pomagati in je pričel iz nekakega obupa piti. S tem so se žalostne družinske razmere seveda še poslabšale. Zakonskim prepirom so sledili tudi pretepi, v katerih je mož prevladoval ženo, dokler ni obolel. Pozneje pa ga je žena sunila po kletnih stopnicah, tako da je padel in si zlomil več reber. Razmere so postajale vedno hujše in je žena večkrat javno izražala upanje, da bo mož kmalu umrl.
Dne 5. septembra preteklega leta sta se zakonca prepirala že dopoldne, vendar sta se nato pomirila in odšla skupaj na njivo. Okrog 13. sta se vrnila domov in se je prep:r nadaljeval. Obdolženka je med prepirom odšla k sosedi Tereziji Verdelakovi in ji rekla, da se bo pri njej doma nekaj
čevalcu »Jutra« ob svojem povratku iz Mfin-chena. V t'sti izjavi g. Betettn čisto pravilno ugotavlja, da »je n»ša publika čedalje bolj brezbrižna za gledališče«. (Mimogrede: a. Betetto mi gotovo ne bo zameril, če mu čisto na uho povem: prominentni ljudje morajo vedno natanko paziti, kaj govore in kako se izjavljajo, kajti pri nas se najde vedno dovolj pseudonimov in anonimov, ki njihove izjave v svoie svrhe izrabljajo in tudi zlorabiiajo! G. Bet-etto namreč nikakor ni v Protejevem smislu »sam primer, da celo Monakovo izpreminia svoj gledališki personal«— marveč bi ravno on sam na sebi lahko dokazal, če bi hotel, moment mo-nakovskega stabiostnega principa!) Na podlagi te izjave in nekaterih drugih res kritičnih dejstev ugotavlja P. kritičnost položaja ter navaia za vzroke te krize (poleg gospodarske") v glavnem te-le tri okohiosti: " t. Premajhno posefanje predstav, apatičnost. nezavednost in za dramsko in operno umetnost brezbrižnih imovitih kroeov ljubljanskih in na tipično slo rensko vplikaštvox
2.	Današnjo stalnost gledališkega osob-
3.	Pomanjkljiv« sestavo tn izbiro opernega repertoarja.
Kar se tiče prvega vzroka, smo si na lasnem. da ima večina ljubljanskih bogatašev in velikašev za vse telesno - ugodne in duševno - zabavnp užitke neprimerno več smisla denarja in časa kot pa za razne kulturne ustanove. To dejstvo sicer ni razveseljivo, toda z neprestanim tarnanjem tega sloia prav gotovo tudi ne bomo poboljšali in zato se mi zdijo vsa ta neutmdljiva zatekanja k
zgodilo, češ, da se »mora zgoditi«. Okrog pol 16. se je vrnila domov in kmalu potem je soseda Riedlova slišala, da je obdolženka glasno zaklicala: »Ti me ne boš več tepel. Zdaj imaš, hudič, kar si iskal!« Takoj nato je stopila k domačemu plotu obdolženka in pogledala okrog hiše, če jo kdo opazuje. Ko ni opazila ničesar sumljivega, je naglo odšla na njivo. Kmalu pa se je vrnila in zagnala krik, da leži njen mož v mlaki krvi in da se je sam »nesel«.
Vest o strašni smrti se je naglo razširila po vsej okolici, kakor tudi po Mariboru. Ljudje so v množicah hiteli na kraj krvavega dejanja, kjer jim je obdolženka zatrjevala, da se je njen mož v času, ko je bila odsotna na njivi, sam usmrtil. Ko so ji pa ljudje rekli, da je izključeno, da bi se bil sam usmrtil in ji je soseda Riedlova očitala, da ga je ona ubila, jo je obdolženka z dvignjenimi rokami prosila: »Lepo te prosim, ne bodi slaba proti meni, saj si me videla, da sera bila na njivi!«
Obdolženka je trdila, da je mož sekal drva in da si je sam zadal strašne rane, ki so povzročile njegovo smrt. V resnici pa ni bilo najti nikakih drv na dvorišču, v shrambi za orodje pa je bila pravkar umita sekira. Ko so jo sosedje na to opozo-rili, je v zadregi naglo skrila sekiro za ' skrinjo. Umorjeni Raner je dobil 11 globokih udarcev in je umrl zaradi izkrvav-ljenja. žena je vse tajila. Preiskali so jo tudi sodni psihiatri, ki so dognali, da je popolnoma normalna.
Ranerjeva je tudi pri današnji razpravi
Elitni kino Matica
Telefon 2124_Telefon 2124
Samo Se danes In jutri
se lahko imenitno zabavate in prisrčno nasmejete pri opereti flirta. ljubezni, lepih šlagerjev, veselih dovtipov in čarobnega petja
Žena
In diplomat
MABTHA EGGERTH MAKS HANSEN LEO SLEZAK PAUL MORGAN
Kot dopolnilo prekrasen film o letovanju naših kraljevičev na Jadranu
ter najnovejši Foxov zvočni tednik. — Predstave ob 4., in Vi 10 zvečer.
odločno in dosledno zanikala vsako krivdo. Pokopale so jo pa silno obtežilne izpovedi raznih prič, nakar je bila po kratkem posvetovanju senata obsojena na 12 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. -
Ljudska univerza v Kočevju
Kočevje, 9. januarja.
Lansko leto so kočevski akademiki organizirani v Jugoslovenskem akademskem društvu »Kočevje« uvedli v okviru svojega kulturno prosvetnega dela redna predavanja v obliki ljudske univerze po drugih krajih. Pokazalo se je, da so akademiki s tem zadeli pravo struno: tisti sloji, ki »o se najmanj udeleževali kakršnega koli kulturnega življenja, so v polni meri razumeli namen te nove ustanove m začeli redno posečati predavanja. Mislimo tu predvsem delavstvo, obrtništvo in nižje uredništvo. Predavanja so bila srečno izbrana in za občinstvo kar najbolj primerna. Kočevje je s tem dobilo kulturno ustanovo, kakršno imajo v zadnjem času že skoraj vsa slovenska mesta. Za naše mesto je bila ta ustanova prepotrebna. saj imamo samo delavstva po tovarnah in na rudniku nad tisoč.
Obžalovati moramo na tem mestu, da so se letos ta predavanja nekoliko zakasnila. Vzrok leži v tem. da ni akademsko društvo zmoglo nositi materijalnih stroškov, saj je navezano zgolj na članarino svojih članov, med tem ko so njihovo akcijo podprli le gozdni urad Auersperga, odvetnik dr. Iv. Sajovic in podružnica Zadružne gospodarske banke. Misdimo, da bi bilo nad vse žalostno, če bi morala taka ustanova zaradi materialnih ozirov prenehati. Akademiki so se obrnili na vse merodajne faktorje, da prispevajo v sklad te njihove ljudske univerze. Predavanja se začno v februarju m bo prvo predavanje 5. februarja o temi: Brezposelnost — šiba božja sedanjega čas? Predavanje &e bo vršilo dopoldne o\ 11. v dvovana hotela »Trst«.
GITTA ALP AR
poje s svojim bleščečim glasom arije iz opere
Traviata
Jn še druge prekrasne pesmi v najnovejšem filmu
&£ra?|«e& srca
Pride!	Pride!
Elitni kino Matica
istim lamentacijam 6koraj popolnoma brez pomena. Publika je svobodna in siliti je v gledališče ne moreš! Treba pa je vzbujati in gojiti dnha. ki bo publiko v gledal:šče privabil in jo tudi obdržaL ne pa jo delal mlačno ali io celo odbijal-
Toda zdajle za to ne gre. Meni gre prav za prav samo za drmri vzrok in za vse v tej zvezi navedene zabeležke, odnosno predloge in samo te si hočemo malo bližje ogledati.
Proteus namreč piše dobesedno tako-le: ». . . Na drugi strani pa ni tajiti, da današnja stalnost personala delu našega občinstva ni všeč. Čim dalie glasneje se čuje opazka: »Kdo bo hodil gledat ali poslušat deset ali še več ki vedno iste ljudi? — Celo največji umetnik je končno zmerom isti in vedno enak! Saj priznavam: marljiv^ so, neutrudni, ali — imajo vendarle večno iste obraze in iste glasove, iste vrline in iste ne-dostatke. Žel'm si izprememb! Ljubljana je majhno mesto... Lahko je Dunaju, Monako-vemu... celo Beogradu; tam polnijo predstave tudi številni tujci, v Ljubljani pa — le domačini.«
Za odpravo tega sistema se P. zavzema tako-le: >■.. V sistemu je napaka: defini-tivnost bi morala veljati obenem za vsa gledališča, ne na le za vsako posamezno. Nas sol-st naj bi bil kakor vsak drug državni uradnik, ki je premestljiv z vsemi dolžnostmi in pravicami. Nekaj let v Skopliu. nekaj let v Novem Sadu, pa v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, v Sarajevu ali Splitu. Tako W se razvijal, izpopolnieval in bil povsod priljubljen. Nikjer bi se ga ne naveličali in «preobjel'i<.«
Jezikovno vprašanje pa rešuje tako-le: »-.. Naša Gjungienac, nas Peček, naš Nučič, Križaj, Bukšek, rajna Borštnik in Polakova in dr. dokazujejo, da jezik ni nikaka ovira resni volji. 5 Vir ni našim državnim uradnikom v Beogradu, po Srbiji, Hrvatski in Sloveniji- Uradujejo, govore, rešujejo akte v vseh treh jugoslovenskih jezikih, po vrhu pa morda še v nemškem in francoskem.
Tudi gledališki člani so državni uradniki!«
Na podlagi takih izvajanj imamo pravico sklepati, da Proteus o takih vprašanjih kakor so n. pr.: bistvo umetnosti sploh in gledališke posebej; funkcija gledališča v sestavu in službi narodne kulture: gledališko izvajanje kot umetnostno udejstvovanje; gledališče kot umetnost ansambla; gledališka umetnost in domačnost; gledališki umetnik in državni uradnik; jezik kot nujno izrazno sredstvo za igralsko umetnostno oblikovanje; razlika med slovenskim, hrvatskim in »povrhu morda še« nemškim in franeoskim jezikom itd., še ni nikoli resno in malo globlje razmišljal, .ker bi bila s^cer taka bridkostna raztiranja povsem izključena in nemogoča.
0 vseh teh stvareh ima del naše 'avnosti res zelo Čudne in žalostne pojme. Tudi Proteus si v tej zadevi očividno ni čisto na jasnem. On sam namreč piše o vrlinah stalnega nameščanja te-le prav dobre besede:
»• . Ta definitivnost — stalno namešče-nje — igralcev in pevcev ni zmanjšala njih vztrajne marljivosti in ambicije. Nasprotno, stalno osobje se je vigralo in vpelo, se kvalitetno vedno dvigalo, tako da smo dobili
Beli zobje: Chlorodont
/
»JUTRO« St S
Torek, 10. L 1933
lininače vesli
♦	Odlikovanja češkoslovaških državljanov. Nj. Vel. kralj je odlikoval za državljanske zasluge naslednje češkoslovaške državljane: z redom Sv. Save 1. stopnje narodnega poslanca dr. Františka Hodača, z redom Sv. Save 2. stopnje rektorja ži-vinozdravniške visoke šole v Brnu Františka Krala in univerzitetnega profesorja dr. Josipa Jerija, z redom Sv. Save 3. stopnje dnž. Ludovika Harpa, z redom Belega orla 5. stopnje pa univerzitetnega docenta dr. Karla Klau-sa.
♦	Osebna vest. Občinski odbor občine Brezovica je na svoji seji dne 6. t. m. senatorja g. dr. Valentina Rožiča izvolil za častnega občana v zahvalo in priznanje njegovih zaslug za občino.
♦	Praktični učiteljski jzpiti v Ljubljani. Na mnogobrojna vprašanja obvešča izpitni odbor za polaganje praktičnega učiteljskega izpita v Ljubljani vse kandidate, naj viože pravilno opremljene prošnje na izpitno komisijo takoj, ko dovršijo svoje 2t>mesečno aktivno službovanje na narodnih šolah, ne da bi čakali na oba glavna termi na v novembru im aprilu. Izpitni odbor bo, kakor hitro se bo nabralo primerno število prošenj, ugotovil izpitni termin ter prosilce pozval k izpitu. Prihodnji termin bo z ozirom na polletni šolski zaključek 6. februarja ob 7.30. Prošnje za ta termin naj bodo vložene tako, da bodo najpozneje 3. februarja v rokah Izpitnega >3bora.
♦	Potni stroški za sodne pripravnike.
Minister pravde je izdal tolmačenje k uredbi o povračilu potnih stroškov za sodne uslužbence. Po tem tolmačenju pritiče sodnim pripravnikom, ki so v brezplačni sodni praksi, enaka odškodnina za potne stroške kakor sodnim uslužbencem s fa-kultetsko izobrazbo.
♦	Odvetniška zbornica je vpisala v svoj imenik odv. pripravnika Draga Korn-hauserja, abs. inr. <iz Prekmurja.
♦	Pomoč brezposelnim. Jugoslovansko društvo za čuvanje narodnega zd.ravja v Eeogradn bo nudilo pomoč brezposelnim iz dohodkov loterije v korist brezposelnim na ta nafcn, da bo zaposlilo gotovo število delastva pri del:h za sološno korist. Poleg tega bo pa dajalo pomoč tudi v naravi: brezposelnim deiavcem in družinam. Pomoč bo brezplačna hrana šolski decl brezposelnih v šolskih kuhinjah, brezplačno pošiljanje deee v počitniške kolonije ald pa v dečja zavetišča, bolne dece pa v okrevališča, plača.nje stanovanja brezposelnim z veliko družino, dajanje pomoči porodnicam brezposelnih ter plačan je stanovanja in hrane brezposelnim v delavskih zavetiščih, dokler ne dobe dela v domačem kra^u. Za dravsko banovino se j*1 obrnilo društvo na Higienski zavod v L/iubljain!, da izvede njegov program.
♦	Priseljevanje v Argentino zabranjeno.
Z ozirom na težko gospodarsko stanje, v katerem se nahaja Argentiena, in v nameri, da zaščiti domače prebivalstvo, je argentinska vlada na predlog ministra za kmetijstvo popolnoma prepovedala priseljevanje tujcev katerekoli narodnosti. Priseliti se smego od novega leta počenši samo oni, ki zamorejo dokazati, da imajo zadostnih denarnih sredstev, da se morejo sami vzdrževati, in oni, ki jih pokličejo sorodniki ali prijatelji, kateri pa morajo jamčti za njihovo vzdrževanje.
♦	času primerno. Zaradi pomanjkanja gotovine se je tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana, odločila sprejemat! v plačilo tudi hranilne knjižice. Glej današnji oglas!
♦	Satan in Iškarjot se č'ta povsod! Zahtevaj ponudbo pni Cirilo vi tiskarni v Mariboru.
♦	Obleke in klobuke komično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jas. Reich.
Za piiiiovefffe pristna
ANGLEŠKA VOLNA
Toni <lager, Dvorni trg 1, Ljubljana
♦	Poziv. Za razstavo jugosiovenske deč-je in mladinske literature, katero pripravlja »ženskri Pokret« v Beogradu, rabimo naše slovenske dečje iin mladinske liste. Opozarjamo vse izdajatelje teh listov na razstavo in jih prosimo, da pošljejo takoj po eno številko tekočega ali prešlega letnika na naslov: gospa štebi-Pleško, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. Znano je, da imamo Slovenci največ >in najboljše ure.ie. vane mladinske .liste, zato ne sme manjkati niti eden na omenjeni razstavi jugosiovenske Literature.
♦	Nov g'-ob. V Metliki je po kratki bolezni umrl šolski upravitelj g. Leopold M o r e 1 a. Blagega pokojnika, zglednega vzgojitelja in rodoljuba bodo jutri položili k večnemu počitku.
♦	Pobijanje draginje. V Splitu je policija te dni izvršila strogo kontrolo po trgovinah in obrtnih delavnicah ter je pri tej priliki izsledila nekoliko trgovcev, to; se nriso ravnali po zakonskih predpisih o cenah. Kršitelj«; teh odredb bodo strogo kaznovani.
Zv©€5S2 kino IDEAL
Danes zadnjikrat II. del in konec veicfUma z Divjega zapada
Tim ^fc C©y
Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer.

u— Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije
je Ljubljana, kakor vsako !eio, tud.i letos počastila zeLo lepo. Z vseh javnih poslopij so zavikiaie zastave že v nedeljo. Včeraj pa so se okrasila s trobojnicami tudi privatna poslopja v mestu in na periferiji. V stolnici je bral škof dr. Rož-man ob 10. svečano pontlfikaino mašo z molitvami za kraljico in slovesni »Te Deum«. Maše so se udeležili vsi civilni in vojaški dostojanstveniki, tako podban dr. Pirkmajer La pa vršilec dolžnosti komandanta divizije g. general Cukavac s številnimi častniki, župan dr. Dinko Puc z občinskimi svetniki, konzularni zbor, številni predstavnik raznih korporacij, društev in 'institucij ter veliko ob&nstva. Zahvalno službo božjo so darovali tudi v pravoslavni kapeli in v evangelski cerkvi.
u— Ob grobu prof. Pirnata. V dopolnilo včerajšnjega poročila o zadnji poti prof. Pirnata bodi omenjeno, da je ob grobu govoril v imenu gimnazije v Kranju. ki.jr je pokojnik služboval 15 let, ter v imenu profesorskega društva ravnatelj kranjske gimnazije g. dr. Simon Dolar, ki je v gio. boko občutenih besedah orisal pokojnikovo veliko ljubezen do mladine ter opozarjal pri tem tudi na pokojnikove velike življenjske boje združene tolikokrat z nesrečo bolezni, katere pa je z vso svojo silo premagoval ter se posvečal vedno spet s podvojeno močjo svojemu poklicu in mladini. Ob preranem grobu pokojnika so bili zbrani tudi mnogi njegovj prijatelji, kakor gg. senator dr. Rožič, prof. Mara, licejski knjižničar dr. Jože Rus in drugi
u_ Prijateljska poslovitev. Nadzorniki
prog državnih železnic so svojim upokojenim tovarišem gg. Ledererju. Bolletu in Bezlaju v restavraciji >Novi svet« priredili 5. t. m. lepo odhodn'ico, katere so se udeležili tudi dosedanji p-reddelavoi ter odsek železničarskega pevskega društva, k; je zapel nekaj lepih domačih pesmi. Vsi so želeli odhajajočim tovarišem, da M uživali v zasluženem pokoju še mnogo srečnih let.
u_ Lep nacionalen film o letovanju naših kraljevičev na Jadranu. Elitni kino Matica predvaja kot dopolnilo svojega sporeda ob filmski opereti »žena in diplomat« krasen fiilm domačega izvora, ki je sijajno uspel ter nam predočuje letovanje naših kraljevičev na Jadranu. Fiim ai je nabavilo vodstvo kina ob priliki rojstnega dne kraljice. Občinstvo je z navdušenjem sprejelo lepo filmsko delo in z vidnim zanimanjem gleda življenje mladih kraljevičev na lepem našem moTju.
u— Danes zadnji predstavi velikega zvočnega filma »Douaumont«. Boju na za-padni fronti so bi M predočeni v velefilmu >Douaumont« na tako silen in učinkovit način, da je občinstvo kar vrelo k predstavam tega izredno krasnega filma ZKD. Ker pa mora ZKD film poslat} nazaj v Beograd, se vršita danes v Elitnem kinu Matic{ zadnji dve predstavi!, in sicer prva ob 14.15, druga pa točno ob 18. uri.
u_ Lep uspeh lanske pomožne akcije.
Pomožna akcija za podpiranje revmih -ln brezposelnih na najširši podlagi je b!!a lan; prviič uvedena na pobudo socialno političnega urada mestne občine. Urad je sprva skuša! doseči koncentracijo akcije
X¥. ciražfea kožsitiovine
se vrši dne 23. januarja 1933 na velesej-mu v Ljubljani.
Kože vseh vrst divjadi sprejema do 21. januarja 1933 »Divja koža«, Ljubljana, Velesejem.	1793
Sinko dragi, bodi hiter, K Slamiču brž po en liter! Ta edini me pohika, da spet zdrav sem kot se
15460	šika S
vseh humanitarnih in drugih društev. Dosegla pa se je le rahla zveza, kajti nekatera društva so prirejala lastne pomožne akcije. Lanska prireditev pomožne akcije v »Unionu«, ki je bila skupno organizirana t Glasbeno Matico >in krajevnim odborom RK, je donesia čistega okolri 50.000 dinarjev. Za »Pomožno akcijo« je bilo lani nabranih v denarju okoli 200.000 Din, mestna občina sama pa je k akciji prispevala še 200.000 Din iz proračuna za leto 1931. Darila v blagu so lani dosegla vrednost približno 100.000 Din. Razdeljevanje podpor v denarju in blagu iz naslova »Pomožne akcije« se je lani; vršilo od januarja do konca marca, ko je pritiskala huda zima. Brez te akcije socialno politični urad nikakor ne bi mogel vršiti svoje naloge, kajti proračun za 1. 1932 je bil napram prejšnjemu letu skrčen za 700.000 dinarjev, a revščina jn brezposelnost se je pomnožila za 50%.
u— Prispevke gospodinjstev za »Pomožno akcijo« bodo začeli ta teden pobirati s plačilnimi nalogi', za to poverjeni mestni uslužbenci. Ker je število gospodinjstev in
malih obratov z le enim uslužbencem zelo veliko in je mesečni; prispevek za delodajalca le 4 Din, -^a delojemalca pa le 2 Din, se bodo pobirali prispevki za vse 4 mesece: december, januar, februar in marec skupaj. To je želja večine gospodarjev jn poslov. Tudi »Pomožni akciji« mestne občine odpade s tem ogromno delo. Važen vzrok de pa tudi ta, da na ta način dobi »Pomožna akcija« čim prej v roke sreedstva, k i so ji potrebna za podpiranje brezposelnih >ln revnih. Potreba bo ravno pribodnjiib par mesecev največja in treba je vedeti že sedaj, koliko ho sredstev na razpolago. Potrebe so velike in naval .na ni-ostn; socialno-polCtičn.! urad je od dneva do dneva večji, čiim zapade sneg in nastopi mraz, se bo potreba še podvojila In takrat bo morala biti »Pomožna akcija« dobro opremljena z vsem in že imeti evidenco, koliko ima in koliko lahko razda, da ne pride v kočiji v položaj, da bi stala praznih rok pred presedim., potrebnimi množicami. Odzovite se plačilnim izkazom enodušno vsi gospodari! in gospodinje in vsi pos.li. Znesek je majhen in za vsakega., kr; ima posla in za vsakega, ki je v službi zmagljiv.
u_ Bodite previdni pri podpiranju pros-
jakov, ki kar oblegajo stranke zlasti v predmestjih. Darujte le starim, onemoglim in znanim revežem. Vsem mladim, krepkim pa svetujte, naj se zglase na mestnem socialno političnem uradu, kjer bo dobil vsak, kdor je potreben, vreden in upravičeni, delo ali pa podporo. Mnogo jih je, to; dela ne marajo prevzeti. Te je treba izključiti iz vsake pod-porne akcije. To pa bo možno le, če se podpiranje kolikor le mogoče združi v eni instituciji, ki ima najboijšo evidenco. Da je to danes v Ljubljani mestni socialno politični urad in >Pomožna akcija« mestne občine, ni dvoma. Vsa društva in tudi vsi privatniki, ki vrše kariitatfvno delo, so naprošem, da iščejo informacije o svojih podpirancih pni mestnem socialno političnem uradu, ki dma kartoteko z ilmeni Im podatki okoli 10.000 raznih podpirancev domačih in tujih.
* »Franz Josef« grenčica izvrstno služi pri zlati žili in bolečinah v bokih.
u_ Pri pobiranju podpor za brezposelne
v občini Moste so se rlogodnie nekatere nepravilnosti im razglaša zaradi tega občinska uprava, da ni nikomur dovoljeno pobirati v njenem imenu prispevkov, dokler se pobiranje, odnosno pooblaščenje v to svrho na novo ne uredil. To velja za posameznike ravno tako, kakor tudi za vsa društva, ki so dosedaj pobirali prispevke za brezposelne s polarni ali kuponi. Kdor bj še nadalje nepooblaščen pobiral tak» podpore, bo ovaden zaradi; zlorab«.
u— Obvezno cepljenje protj davici. Ker se davica v Mostah in okolici nevarno širi, je Higienski zavod v Ljubljani odredil obvezno cepljenje za vse otroke od 1 do 15 leta, in sicer bo 11. t. m. ob 8.30 dopoldne poskusno cepljenje, 13. t. m. ob
1
• •

Gospodarska depre
Neurja naše dobe, gospodarske depresije nam kratijo zdravje, a nikoli ni bilo zdravje važnejše nego danes. Kadar so mozeg, živci in telo čili in zdravi, nam skrbi in borbe ne morejo uničiti veselja in zaupanja. Pomnite, da zavisi zdravje od vrednosti in pravilnosti prehrane. Navadna hrana ne vsebuje dovolj redilno-sti ter jo je treba dopolniti s hrano, ki
8.30 dopoldne pa obvezno cepljenje, obakrat v šoli v Mostah. Za vasi Šmartno ob Savn, Hrastje in Obrije bo cepljenje 11. in 13. t. m., obakrat ob 14.30 v šoli Sv. Petra na Ljubljanskem polju pri Sv. Križu u— Predavanje dr. St. Bajiča v ZKD. V sredo 11. t. m. nadaljuje ob 20. v prostorih ZKD, Kazino, 41. nad., g. sodnik dr. Stojan Bajič svoje zanimivo predavanje o sodobni Nemčiji; s posebnim ozirom na razvoj hitlerizma in njegovega voditelja. Predavanje bodo osvetljevale lepe skiop. tične slike. Vstopnina 2—4 Din.
u— Društvo »Pravnik« priredi II. javno predavanje v sredo dne 11. t. m. ob pol 21. v restavraciji »Zvezda«. Predava g. odvetnik dr. Henrik Turna o javni in sodni upravi beneške Slovenije do zavlade Avstrije. Vabimo vse člane 'in prijatelje društva, da se tega velezanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže. Odbor u_ Predavanje SPD o visokih turah. Opozarjamo na predavanje prof. Janka Mlakarja, ki se vrši drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. G. prof. Janko Mlakar je zna-n turist, pisatelj im predavate!!, zato nam njegovo ime jamči za prijeten in
PALAČA DUNAV
c.
zanimiv večer. Predavanje bo pojasnjevalo nad 100 skioptičnih sl!k. Planinci pridite vsi! Vstopnice: sedeži po 6 Din in stojišča po 3 Din se dobe v predppodaji v pisarni SPD, Masarvkova cesta 14 L in drevi od pol 20. dalje pri blasatai v Delavski zbornici.
u— V društvu »Soča«, matica, nastopi v soboto 14. t. m. ob pol 21. v salonu pri »Levu« naš dobro znani odličn»; predava te!j sodnik dr. Stojan Bajič z zelo intere-santnim in zanimivim predavanjem o tedanjih aktualnih problemih sodobne Nemčije s posebnrm ozirom na sedanji razvoj hitlerizma. Po predavanju poje oddelek pevskega zbora Krakovo-Trnovo. Na ta zanimiv in prijeten večer vabimo člane in prijatelje. Vstop vsem prost.
u— Na »Belokranjski večer narodnih pesmi in običajev«, ki se vrši danes zvečer ob 8. v salonu II. nad. pri Slamiču, so vab'jeni vsi prijatelji in znanci društva »Bela Krajina« Predava znanj belokranjski narodni delavec ravnatelj g. Račič Božo o narodnih pesmih in običajih v Beli Krajini, zaradi česar zasluži ta sestanek prav posebno pozornost.
u_ Koncert koroške narodne pesmi. P. n. občinstvo opozarjamo, da se bo vršil defini-tivno koncert koroške narodne pesmi v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela Union Spored isti, kakor je bil določen za nameravani decemberski nastop. Nastopi napovedanih 5 moških zborov in še en koreštoi kvintet. Vstopnice, ki so bile kupljene za decemberski koncert, ostanejo v veljavi za ponedeljek 16. t. m. Na »azpolago je samo par sedežev in pa še uovolj stojišč, ki so v pred-prodaji s sporedi vred v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
u— Nov zobozdravnik. V palači Dnnav na Aleksandrov-; cest; je otvorll zdravniško ordinacijo dr. Vladimir Dolenc. Spe cializiral se je na dunajski zobozdravniškj kliniki g. prof Pichlerja po najnovejših metodah. Zobozdravnik je \z znane škofje, loške rodbine in mu želimo mnogo uspeha!
u— Zahvala Ko'ašic. Božični dnevi so minuli itn z njimi je minulo zadnje otroško veselje v preteklem letu Blagor deci, ki ve za božični čar in se sedaj zadovoljno •igra v zakurjen! sobi. Gorje pa onim, mimo katerih je Božiček odšel, ne da bi jim pustil vsaj topla oblačila. Marsikdo je pomagal, kjer je le mogel, zlasti pa so bile pridne na delu za božičnico revni deci in starim ženicam naše marljive Kolašice. Vseh obdarovancev z zavitki blaga, z živili i;n z denarno podporo Je bilo 415. Kolašice se zato v svojem, kakor tudi r imenu obdarovancev prav prisrčno zahvaljujejo vsem dobrotnikom r Ljubljani ln izven Ljubljane, ki so na katerikoli način kaj podarili. Nepregledna b{ bila vrsta imen, ko bi hotele vsakega in vse objavit", zato Se enkrat vsem to posameznikom tisočera hvala!
HUNYADI JANOS neprecenljive usluge. Zanesljivo, milo in odvajajoče učinkujoča poživi ves organizem. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah.
izredno bogata na vseh onih snoveh, i nudijo zdravje.
Niti ena hrana se ne .more kosati z Ovomaltine. Ovomaltine ni samo bogata na redilni vrednosti, temveč .je tudi ekonomična, a danes moramo stremeti za tem, da dobimo za vsak izdatek čim največjo vrednoto.
u— Božičnlca odbora ruske kolonije ^e je vršila v petek na praznik v veliki dvorani hotela »Metropol« in je potekia najlepše. Poieg članov ruske kolonije so božičnice udeležili tudj številni Slovenci in so bili tudi njihovi otroo. deležni lepih, božičnih daril. Po božičnic; se je razvila, prav prijetna zabava
u— Prireditveni odsek društva >Soče« ilzieka tem potom vsem blagim darovalcem in posetnikom. ki so pripomogli, da je uspel naš Silvestrov večer v vsakem oziru tako dobro, najiskrenejšo zahvalo. Pripomogli ste s tem najbe&nejšim. ta zavret naj vam bo v plačilo.
u— Samaritanke jn samaritani višjega Bamarttanskega tečaja krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani! Izpiti se vrše v torek, 17. t. m. ob 19. v OUZD Diplome nižjega tečaja prinesite s seboj!
u— Stavba Delavskega doma na Blet-weisovj cesti je zdaj že pod streho in v sirovem stanju dograjena Delo je lepo napredovalo zlasti zaradi ugodnega vremena. V vogalu je stavba štirinadstropna, sicer pa ima tri nadstropja. Zdaj bodo pričel; i urejevanjem notranjih prostorov
u— Velika dražba. Na prvem dvorišču mestnega magistrata se je včeraj vršila velika dražba raznih predmetov, zarublje-nih od davčne uprave za okolico zaradn neplačaniih davkov. Razstava predmetov je bila prav pestra, tako je bil na dražbi gramofon, starinska miza, velika smrekova banja, hrastova kad, obešalnik in motorno kolo, ki je bilo izdražbano za 4500 dinarjev. Njega rzklicna cena pa je bila 500 Din. Kolo je še preced dobro ohranjeno Dražbe se j« udeležilo mnogo interesentov
u— Krošnjarh nočejo odnehati. ljubljanska policija je pričela že ped meseci energičnejše preganjati krošarjarje, slasti take, ki so prodajali in vsiljeval! ljudem različno manj vredno blago. V to vrsto spadajo posebno krošnjarji, ki bo ponujali ljudem v nakup manufakturno blago, ki so ga pokupili po večini v Zagrebu To blago je bilo preležano, a so ga krošnjarji prodajali kot prvovrstno angleško blago. Policija je tekom zadnjega časa spravila na varno več takih krošnjarjev in Jih izročila sodišču, oziroma jih izgnala is Ljubljane.
u_ Prijeta tatova. Včeraj dopoldne sta bila aretirana v mestu bivša šoferja Edvard K. in pa Srečko K., ki sta izmaknila nekemu tovarišu večjo vsoto denarja. Okradenec ju je na ulici prepoznal in oba izročil stražniku. Na policiji sta aretiran-ca prvotno zanikala tatvino, a inma nI pomagalo Izročena sta bila sodišču
u— Prebrisana beračica. Fo mestu obiskuje razne stranke starejša ženska, ki izvablja podpore na prav prebrisan način. Pravi, da je v blagoslovljenem stanju m milo prosi za otroško opremo, češ, da ima že 6 otrok Jadikuje tudi, da je mož bil že dalj časa brez posla, a je sedaj dotpil službo, toda nima čedne obleke, da l>i službo nastopil. Posrečilo se jj je, da je dobila za otročička voziček hi vso opremo, a za moža obleko. Vse pa je ženska prodala in denar zapila.
u— Redni letni občni zbor Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek 23. t. m. ob 20. v Hubadovi pevski dvorani. Dnevni red običajen. K obilni udeležb! vabr odbor.
u— Starešinska organizacija Prepor-oda ima svoj VII. redni občni; zbor v ponedeljek 16. t. m. ob 20. Tovariši (-ce), udeležite se ga polnoštevilno in točno. Zadnja redna seja c. o. bo v sredo 11. t. m. ob 1«.
u_ JNAD Jadran priredi r četrtek 12. t. m. čajanko, na katero najvljudnejše vabi vse prijatelje plesa jn prijetne zabave. Čajanka bo v dvorani Trgovskega doma. Vodi g Jenko. Igra Ronny-jazz. Vabila eo razposlana Reklamacije na JNAD Jadran Tomanova ulica 3.
u— Damske zimske plašče v vseh kvalitetah od 240 Din naprej Ima na zalos< F. I. Gorlčar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29.
KINO LJi mDVOR _Telefon 2730_
GRETA GARBO
▼ filmu ljubezni in razočaranja
Ženska ferei sramu
Najnižje cene! Ob 4., pol 8. In 2. rvečsr.

sčasoma prav dober dramski in operni an-sambl, ki je sposoben ustvarjati zares dobre, včash celo izvrstne predstave. Tak stalni ansambl ima pripravljen ogromen repertoar nabran in priučen v teku let, tako da ni uprava nikoli v zadresi...« Takoj v na-slednjem odstavku pa se že zaleti in hiti zatrjevat", da »današnja stainost per<onala delu našeza občinstva ni všeč«. Kaj je torej pravilneje: stalnost ali n^stalnost? Obe etrani hkrati, pe res ne dajo upoštevati! Ali stalnost z v^emi hibami in vrFnartii. ali pa nestalnost z vsemi vrlinami in vsemi hibami! Eno ali drugo: oboje ne gre! In tukaj ie na oriinerh iz preteklosti in sedanjosti zelo lahko dokazati, da so se namreč dr javna ali narodna gledališča, da, celo vsa privatna gledališča s kulturno tendenco odločila za st lnost. Biiratheater na Dunaju, Reinhnrdtova gledališča v Berlinu, Comčdie f ranča i«»e v Parizu, Stanislavski v Moskvi in biv^' Hofthenter v malem nr-stecu Meinin-genu — vsi ti umetniško svetovni zavodi so se odločili že davno za stalnost in jo do danes še niso izpremenili. Izgovor, da je tak sistem lahko dober »za velemesta, mogofe tudi za Beograd in relo za Zagreb, ni pa brez napak za Ljubljano«, na noben način ne drži, kaiti- stremljenja, ki gredo za tem, da ustvarijo rim boljše pogoje za nmetno-stno udejstvovanie. ne smejo biti v Lin bi.ii ni v bistvu prav ni? dr?i»?»?T»a od stremljenj, ki jih gojijo velemesta, Beograd ali celo Zagreb! In stalnost gledališkega osobia spada med najvažnejša stremlipm'a vsakega resnega in pametnega, eledališko - kulturno in ne kabaretno - zabavno usmerjenega za-
voda.
Na žalost mi prostor ne dopušča, da bi o vseh zgoraj naštetih vprašanjih malo obširneje spregovoril (storil pa bom to prav gotovo v kratkem na drugem, primernejšem mestu), toda že zdaj si upam zapisati vsai to-le: kdor hi skušal okrniti ali pa bi dejansko okrnil prinripielno stalno«t našega umetniškega osobia, bi zagrešil kulturni zločin, ki mu ga nobena doba in noben narod ne bosta nikoli odpustila. Stalnost je predvsem umetnostnega značaja in šele v drugi vrsti socialnega ah' uradnega; Tn vsak pravi gledališki človek se bori nredvsem za umetnostna načela in šele v drug"' vrsti za uradne položaje in druge zakone. Z drugo besedo: igralec je v prvi vrsti umetnik ali pa vsaj igralec in šele v drugi vreti uradnik. Od ta-Irh igralcev bo imela drža?vna kultura več kakor pa od vseh dolgočasnih »državno-ur*dniških« igralcev.
Razni eventualni nedostatki v kvaliteti in zaposlitvi osobia na snadaio po vsem sv?tu v področie gledaliških razmer, odnosno gledališkega vodstva, kar pa 8 principom, odnosno z zakonom stalnosti nima prav nobenega opravka.
Kar se tiče jezika kot umetniško * izraznega in kot družabno-občevalnega sredstva, pa Proteievemu pojmu sploh ne morem ničesar nasoroti postavti. Mnenju, ki stavi 'ezik Shakesneareja, Goetheia, Schilleria, Ibsena. CanVaria in dr. na isto stopnjo z iezikom uradnih aktor — takemu mnenju vendar ne moremo resno odgovarjati. Samo to-le pravim: Bo? nas obvaruj wed takim jezikovnim brbranjem m takim dililant-
stvom! Slovenci, Hrvatje in Srbi se najprej pošteno potrudimo, da bomo spravili 9voj lastni jezik na tisto stopnjo, ki mu po vsej prav'ci gre in šele potein prihajajmo na ideje, ki niso nič drugega kakor plod v tej zadevi blaženo zaostale čitalniške domišljije.
Eno je prav gotovo: če bi res komu prišlo na misel, da br začel ta nasvet kakorkoli uresničevati, potem stavim glavo, da bomo za vse večne čase ostali pri tem. kar se imenuje gledališko početje, nikdar in nikoli pa ne bomo prišli do tistega, čemur pra-v'mo gl*d?liška kultura, kaj pa šele gledališka umetnost.
Pri tej priliki pa bi vendarle kazalo načeti malo tudi to-le vprašan ie: Kdo ie upravičen javno pisati o kulturnih problemih, umetnostnih vprašanjih in zlasti o strokovnih zaderah? Al" stojimo res na stališču, da sme pisati o vsakem vprašanju že vsak človek. ki ga imičijo razne hvalevredne ali manj hvalevredne ambiciie? Nedavno smo ob »Veselem vinogradu« doživljali vzorce branjevskega prerekanja samo zato. lcer ioou-ščamo, da se vtikajo v važne kulturne spore tudi popolnoma neodgovorni in neusoosob-lieni elementi. Ali mislimo res, da ie to stališče tako oportuno in obči stvari koristno, če vnašamo v take probleme razna nezrela, nelepa, strokovno nevešča, in kar ie najslabše. zlasti nenodpisana mnenin? Tudi m? bi morali biti danfs ?p tako daleč, da vprašamo pri vsakem obja vPaniu izve®tnega mnenja: Kdo si, ki ei to mnenje objavil? Kaj
ti daje praviro. da lahko tako in tako govoriš? Kaj te sploh legitimira? Vsakdo, ki tav-no piše o resnih zadevah (in gledališče je resna zadeva, četudi to nekater m ni prav), naj bi skušal zastaviti in odgovoriti na ta tri vprašanja in šele potem naj bi šel javno pisati ali govoriti! Glavno znamenje našega časa in še posebej naših kulturnih razmer ie namreč žalostno dejstvo, da čut odgovornosti i-edalje bolj gine in da bo. kakor kaže. kmalu popolnoma izginil ...
Vprašanje ie zame zamo to-le: ali se Pro-teus ne smatra za kvalificiranega pisati o gledaliških vprašanjih in zakaj potem sploh pisari? Ali pa se smatra za kval ficiranega in čemu potem tako nemoško skrivanje za Pč»?'idonimom? Naj mi Proteu« ne zameri, če bom zdajle brez zalega namena še malo hudoben: saj vemo, da tudi pri Nemcih zaleže beseda vse bolj, če {o podpiše n. pr. kak Alfred Kerr. kakor pa če jo podp'še n. pr. kakšen »Pozeidon«.
Zato pa. dajmo orenehaimo enkrat Se s tem igranjem in podpisuimo se v vseh stvareh vedno 9 pravim imenom!
Saj to ni nič hudeea.
_Ciril Debevec.
»G?asn>k Centralno* hiarijenskog ta vod p« ie priobčil v 4.—6. zvezku razpravo dr. M Muibegovida »Problemi dečiie raštite u Bosni«, razoravo dr. Vasa Saviča »Pregled rada državnosr zdravilišča u Topolšici«. dr Ivana Grniiča prispevek »Zooohillia anoohe-la kao faktor u isčezavanra malariie i važnost njenog izučavania kod nas«, dalji! Članek dr. Aleksandra Petroviča o socialni me-
dicini poplavljenih krajev. O atipičnih formah dizenteričnih bacilov piše dr. Mihajlo D. Radojevič. Dr. Lovro Dojmi je prispeval razpravo »Pokušaj tumačenja veze vegeta-tivnog nervnog sistema s duševnim ž'votom čoveka«. Tu pisec odoira nekatere, tudi za lajika zanimive poglede v duševno življenie človeka, v postanek nevrasteniie in pod-Emidemološke opombe o bacilonoseih pri tre-bušnem_ logarju je prispeva) dr. Mihailo Radojčič, dr. Smiliana Antunovič Mamačič pa je objavila v Glasniku »Prilog k poznavanju ljudskih erijevnib paras ta kod nas«
Dr. Aleksandar Petrovič. »Baniane. Soci-jalno idravstvene i higijenske prilike«. V Biblioteki Centralnega higienskega zavoda je izšla 1R0 strani obsegajoča kniiga zdravnika dr. A. Petroviča o vasi Ranime blizu Obrenovca. ^Pisec ie s tremi bolniškimi sestrami preživel v tej vasi več mesecev in smotrno proučeval ondotne prehranjevalne, stanovanjske, zdravstvene, hi^nske. »tmv grafske in religiozne razmere Plod teb nro-učevani ie niegov8 ;7Črpna monografia o socialnih in higienskih razmerah tipične srbske vasi Knjiga fe tudi ihistrrana So-calni teoretik bo našel v nii mnogo zanimivega gradiva, takisto socialn: medicinec. Tako proučevanie ljudskega življenia ?e nedvomno važen pogoi zn splošne reforme socialnih in zdravstvenih razmer v raznih pokrajinah oaše države.
?©«*ani In ostani
član Vodnikove družbe!
Torek, 10. L 1933
POD POKROVITELJSTVOM NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA L
21. L 1933 TABOR
u— Predza<inja plesna vaja učite! liščni-
kov bo drevi ot» pol 8. v Trgovskem domu. Začetniki točno! Igra prvovrsten »Roany-jazz<. K obilni udeležbi vabi odbor.
u— ,Ta« ganilia-pouk« drevi pri pleanem
tečaju Jen«ove šole v Kazini in jutri prt »družabni perfekcijk. Posebne ure Vsako, dnevno.
u— Razprodaja dameklh oblek, K. S os«, Mestni trg.

XIII.
SLOVANSKI VIECE1R

H.SOKO l:
5KI DI
1< i>r
Telefon 33-87 Danes ob 20. uri, jutri ob 18. in 20. uri, v četrtek ob 20. uri iz borna komedija iz vojaškega življenja
KAČMAREK
V glavni vlogi: Fritz Schulz, Lucie Englisch. Pride! »Sergeant X. Ivan Možuhin.
C£jt£. . 10, 8, 6, S, it DIM
Iz Celja
e_ Iz zdravniške službe. Gosp. dr. Jofce
Flajs, sekund arij javne bolnice v Celju, je z odlokom banske uprave imenovan za
asistenta.
e_ Ljudsko vseučilišče. V četrtek 12. t.
sn. ob 20. bo predaval v risalniei meščanske šole eclen našsih najuglednejših naravoslovcev. avtor knjig »Materija Ln energija«, »ljudska astronomija« u. dr. g. <lr. "Lavoslav Čermelj iz Ljubljane o vesolj-»tvu. G predavatelj bo seznanil poslušalce * današnjim stanjem astronomije in j<ib pove'lel v daljne, ogromne in skrivnostne prostore vsemirja. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike.
e_ Izplačevanje nakaznic Domožne akcije. Vsi trgovci v Celju in okolici, ki imajo nakaznice za živila, izdane od pomožne akcije za december, se obveščajo, da se bo vršilo izplačevanje teh nakaznic od 10. do 20. t. m. vsak dan od 15. do 17. v celjski ekspozituri javne borze dela v Razlagovi ulici.
e_ Obrtniški sestanek. Celjska podružnica Društva jugosl. obrtnikov bo priredu-ia v četrtek 12. t m. ob 20. članski sestanek v spodnjih prostorih Narodnega doma Na dnevnem redu so davčne prijave in osnutek obrtniškega zavarovanja.
a_ Novi tržni cenik. Po vzgledu dru-
srh večjih mest je začelo tudi mariborsko tržno nadzorstvo izdajati z novim letom tržne cenike vsakega prvega in 15. v me-6e<-u V ceniku bodo navedene cene vseh živ:', ki jih človek potrebuje za vsakdanje življenje. Tedenska poročila bo pa izda alo tržno nadzorstvo še nadalje.
e_ Nesreča pri klanju. Včeraj zjutraj
*e je 281etni Viktor Rebevšek, delavec v VVestnovi tovarni v Gaberju, pri klanju prašiča globoko vbodel z nožem v levo ro ko. Rebevška so prepeljal z reševalnim avtomobilom v bolnico.
e_ Tatvine. V soboto 7. L m. okrog 18.
je nesdo ukradel mesarskemu mojstru Ln gostilničarju g. Josipu Gorenjaku iz veže njegove gostilne na Kralja Petra cesti 800 dinarjev vredno črno pleskano kolo znamke »Puch«. Storilec je policiji znan, a ga še niso izsledili V soboto je bila v Celju aretirana 221etna Barbara J. iz Škofje vasi pri Celju, ker je osumljena, da je ukradla sostanovalki v Novi vasi iz zaklenjenega kovčka 300 Din. -Istega dne je bil aretiran 201etni brezposelni čevljarski pomočnik Josip Vrenko iz šmarskesra sre-za, ker ie nedavno ukradel nekemu Invalidu v Za vodni pri Celju iz stanovanja 100 dinarjev m nekaj obleke.
e_ Mestni kino. Danes ob 20.30 zvočna
opereta »Cesarjeva ljubica« in zvočni tur-nai.
Iz Mar i
a_ Prodava rojstnega dne Nj. Vel. kraljica Marije. Slovesno je tudi letos Maribor poslavil rojstni dan naše kraljice Marije. Državna poslopja in zasebne hiše so bile okrašene z narodnimi troboinicami. Ob devetih dopoldne jc bila v stolnici slovesna služba božja, ki jo je opravi! pomožni škof g. dr. Tcmažič. Cerkvene slovesnosti so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblastev, med njimi oba sreska načelnika gg. dr. Ipavilc in Milan Makar. mestni župan g. dr. Franjo Lipold. predstojnik mestne policije g. dr. Hacin in drugi ter zastopniki raznih korporarij. Slovesno cerkveno opravilo je bilo tudi v pravoslav. kapelici na MeHski c., ki ga je opravil višji vojaški svečenik proti g. Tr-bojevič.
VreniPTisko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubijanl
Stev;iKe za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2 stanje barometra. 3 temperatura, 4 relat'/na vlaga v %.
5	smer im brzina vetra. 6 oblačnost 1 — 10. 7 vrsta padavin 8 padavine v mm Temperatura; prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo
9. januarja 1933 Ljubljana 7. 772.8, 0.2, 90. mirno. 10, —, Ljubljana 13, 772.2, 0.2. 88, WSW1, 10. _ Maribor 7. 772.3, 0. 90. NW4, 10 10, sneg Zagreb 7, 772.8. _1. 90. SE1, 10, —
__Beograd 7, 771.9. _1. 90. mirno, 10. 6,
sneg Sjarajevo 7, 772.8, —5, 90 mirno, 10, _ _ Skopi je 7, 771.5, -1. 90. mirno, 10. 7. sneg Split 7. 769 1. 4. 40 NE4. 6, -Kumbor 7, 766 6. 7. 50. NEfi, jasno. —. — Rab 7. 771 5. 4, 90 WNE6. 8. _. Vi* 7 769.1, 5. 40. N12, 6, — —
Ljubljana 2.5. -05. Maribor 2.4, 0. Zagreb —, 1 Beograd —2. Sarajevo _, _6 Skoplje 6. -2 Split 9. 3. Kumbor
6	Rab -. 3 Vis —. 4
Solnce vzha!a ob 7 37. zahaja ob 16.36 ^una vzahaja ob 13.45, zahaja ob 6.23.
a— Živčni napad je dobil preteklo nedeljo pri zadnji predstavi v Grajskem kinu operater Ivan Basel. Ker se je zgrudil in omedlel, so ga z nekim osebnim avtomobilom prepeljali na dom na Meljski cesti in ga prepustili domači oskrbi.
a— Nenadna smrt. V Cirkovcih na Dravskem poiju je preminul preteklo soboto 23'etni poštni uradnik Vladimir Dogša. Pokojnikovo truplo so prepeljali v domač.; kraj v Središče, kijer ga bodo dane-s pokopali.
a— Sprememba posesti. Včeraj dopoldne je bila na javna dražbi prodana hiša št. 34 na Aleksandrovi cesti, dosedanja last Kme-
tijske eksportne zadruge v likvidaciji. Hišo je kupi'1 a tvrdka Pioter m Lenard za 854.000 Din. '
a— Vandalizem. V noči na ponedeljek
so neznani ziifcovci razbili m pošKooovau več klopi v FranJcopanisiki ulici. Popolnoma so razdejala klop pred Nabavljeno zadrugo železniških uslužbencev. Policija je ziikov-cem že za petami.
a— Popadljiv pes. Ko je včeraj zjutraj po Ptujski cesti na delo 30!etni zidar Avgust Nerat, ga je ugriznil neki pes v desno in levo roko tako hudo, da je moral Nerat po pomoč v bolnišnico.
W O
Nova faza depozitsscga 1 moratorija
Pod tem naslovom je nap.sal znani beograjski gospodarski strokovnjak dr. V el -mir Bajkič v »Narodnem biagoslauju« članek, iz katerega povzemamo:
*Zakon o zaščiti kmetov od 19. apriki lanskega leta je prinesel dvoje novosti: od-goditev dražb kmetij n ustanovo depa^it-nega moratorija (odgoditve uplaeiia vlog) za oanke, ki se izdaja po posebni uredbi 2e ko smo takrat govorili o tem zakonu, smo b'ii na stališču, da depozitu moratorij ni bil na mestu v zaiconu o zaščiti kmetov, ker sta to povsem ra-ličm reci, tako da je logično tolmačenje el 5., ta govori o de-pozituem moratoriju, popolnoma zključe-no, ker je duh zakona prevzet z idejo o eksekucijski odgoditvi za kmeta. Kljub tej naši takratni pripombi pa je ostal tudi ^ v novem zakonu od 20. decembra lanskega leta ta člen j v zakonu.
Oglejmo s' še člen 6 tega zakona, la ee glasi: »V svrho uzakonjenja potrebnih "ukrepov, da se olajša ,c gospodarske toz-mere v državi, rrvre in uistrski svet na predlog pristojnih ministrov u/akonit; uredbe z zakonsko močjo n z rokom trajanj« najdalje do enega let*. Te uredbe. Ki stopajo v veljajo z dnem razglasitve, se bodo dale narodnem^ predstavništvu takoj v odobritev« Na osnov: tega predpisa je b' Ia izdana uredba o reguliranju izplačil vloe pri poed nih denarnih zavodih 26 decem bra lanskega leta. S tem te pr š°>l depozitn moratorij v novo fa/:o, ker dejansko ni navedena uredba s tako raztegnjenim imenom nič drugega kakoi nov der.oziUii t.iorato-
^Predvsem nastaja vprašanje, al t« uredba popolnoma nadornestuje čl. 5. Načelno bi moralo to biti. ker je z pravnega stališča nedopustno, da dva samostojna zakona regulirata eno in isto snov. V uredbi namreč ni ukinjen čl. 5.. kar bi na prv poglej z mčlio, da ta še vedno obstaja. Vendar pa m potrebno formalno ukinjen je kakšnega zakona, če ga poznejši vsebinsko popolaoma zamenja Uredba od 26 decembra se pa ne krije popolnoma s čl. 5. Predvsem je čl 5. mnogo širši m določa ne ta-mo moratorj za ban one obveznosti, temveč daje tudi predpise o reorganizaciji do-tičnih zavodov. To je potemtakem mnogo več kakor uredba, ki regulira samo depozitni moratorij. Tako člen 5 kakor uredba predv devata možnost podaljšanja dogovorjenih rokov med banko in njen-mi upmki po sami avtoriteti ministra za trgovino n industrijo brez pripomb in sodelovanja urnikov. To ie dejano tud' v«eh:na moratorija. Med členom 5. m uredbo obstoje.jo naslednje razlike:
1.	Po členu 5. dobi denarni zavod moratorj šele. kadar minister za trgovino in industrijo prouči njegovo stane Po uredbi pa dobi moratorii moč že tisti dan, ko do-tični zavod predloži akt ministrstvu, čemur sled' pregled stanj« banke. Iz tega se da logrčno sklepati, da moratorij de:«n«ko stopi v veljavo'šele. ko ga potrdi nvnister za trgovino in industrijo z odlokom, in to na osnov' odločitve posebnega ministrskega komiteja.
2.	Razglasitev depozitnega moratorija po 8!. 5. se vrši preko »Službenih Novin«, po uredbi pa samo v lokalu dotičnega denarnega zavoda, da je namreč proti principu publ citete. kar je osnov« tega zakona. Danes zahteva trgovinski zakon da se po službenih listih objavljajo tudi najmanjše iz-prememb* v spanju namavadnejše trgovinske firme Zakon zahteva to tudi od one Firme, ki n ma nikakšnh trgovinskih odnosa iev izven svojega kraja Nasproti temu pa naj dob' banka, ki imq trgovinske zveze z vso državo rn z inozemstvom pn-vi,leg'j. da skrije dejstvo, da je dobila de-požitni moratorij Ttoretion > obstoji možnost. da bi -mela J^ka Hanka moratorij ze deset mesecev, ne d« bi um'Vi vedel za to Mi ne vidimo razlog« m takšen predpis. Najvažnejše načelo imovinskega zakona je. da ie trgovec dolžan prakticirati največjo publieteto v interesu svojnh up-
nikov.	, , . ,
3 Po Elenu 5. morejo dohiti depozitm moratorij denarni zavodi, foi so delniške družbe po uredlbi pfl tud zadruge, njihove zvce in hrsni'ln'ce samoupravnih teles Ne morejo ga pa dobiti Državna hinoTkirna banka in Privilegirana agrarna banka. R«z-š'rienje m ona torija rw zadruge in komunalne hranilnice je posledica razširjenja kmečke?« moro torija za vse vrste kreditnih in denarn'h ustanov Ne razumemo pa. zakai ni razširjen depozitn- moratorij ^udi na Agrarno barko, ko ;e nanjo zdaj razširjen kmeoki mota^orij. Ranka ne morp ustrezati svoi m obveznostim, č? so njeni dolžniki zaš^ter' z moratorijem.	v
4. Po členu 5. stopi de^ozltnl moratorij v veljavo šele na osnovi uredbe, k[ ima zakonito moč l,n jo izda minister za trgo vino ln industrijo Po uredbi od 26 decembra stooi moratorij v veljavo onega dne. ko dot.ični zavod pošlje akt, s katerim Izraža željo po moratorija Mi ne razumemo, zanaj 1e omogočeno, da si denarni zavod kot prlvatnopravna oseba more sem sebi proglasiti moratorij. Ni mogoče sicer ugovarjati, da obstoje primeri, kjer je ze'o potrebna hitra procedura, toda glede na prakso, da se z uredbo, ki daie moratorij, uničijo vsa že izdana nakazala za posled-, nje tri mesece pred moratorijem, odpade
vsaka opasnost, da bi kakšni upniki dobili izplačila na škodo drugih.
Mislimo, da je načemo velik nedestatek člena 5. in uro.ibe od 26. decembra, da moratorij predpisuje politično oblastvo, mini-stastvo za trgovino 'Ln industrijo. Moratorij je dalekosežen p«eg ▼ pridobljene pravice, v odno&aje, določene a pramove-Ijavnimi dogovori Moratorij je pri velikem številu civiliziranih držav stalna ustanova, ker tudi brez svetovne gospodarske depresije more postati kakšno aktivno podjetje nelikvidno. Mo-atorij pa ima namen, da oreproči propad tega podjetja. Povsod po-deljuje moratorij sodišč«. Pri zakonu o zaščiti kmetov, kjer so določeni mnogoštevilni posli oblastev, vo vsi posli poverjeni sodišču razen cenitve vrednosti imetja. Drugače tudi ne more biti. Zakonodavec je sicer vedel, da bodo sodišča, s tem preobremenjena, vendar pa ni mogel tega posla poveriti drugemu oblastvu. Depozitni moratorij je pa vprašanje prav takšne narave. Ministrstvo za trgovino dn industrijo more kot stroicovno oblastvo Izdelati določbe za depozitni moratorij v smlsl". zakona ali uredbe, za dodeljevanje moratorl. ja pa so pristojna le sodišča. Tudi ni dobro, da prevzema politično oblastvo na se. be od i j intervencije proti vlagateljem.
Nova uredba vsebuje vprašanja, ki morajo pred sodišče in bi bodo dala povod za lolge procese, če bo uredba ostala v teo obliki. Osnovni predpisi te uredbe se glase: la je banka dolžna dati vlagateljem me sečno toliko, kolikor potrebujejo za svoje vzdržavanje, za pogrebne stroške itd. To So vprašanja, ki jih more, Ce pride do nesporazuma med banko in vlagateljem, rešiti samo sodišče. Spričo tega je neizogibno, da pride zadeva pred sodišče, pa bi bilo v takem primeru prav dobro, če bi Be takšni raztegljivi: paragrafi opustili. Le-gisjatorno-tehnično so takšni paragrafi nedopustna. Sploh je uredba, kar »e te plati tiče, zelo slaba, saj ima mnogo nejasnih ln nasprotujočih predpisov. Na primer člen 9 pravi, da se denarnemu zavodu, ki je pod uredbo, ne morejo odpovedati vloge. Takšen predpis je povsem neumesten. Odpoved nadomestuo« lestvica, ki jo mora denarni zavod napraviti o izplačilu vlog. To je avtomatska tiha likvidacija.
Ko dovršujemo svojo pravniško analizo uredbe od 26. decembra, naj al Se malo ogleiamo njen narodno-gospodarski značaj Med uredbo Ln č-lenom 5. (odnosno uredbami, ki so se dale na osnovi 61. 5), Je t»»ko ma:;hna razlika, da ne moremo razumeti, zakaj je sploh prišlo do nove uredbe. Etfina razlika je publiciteta po fclenu 5, in tajnost po uredbi. In baš to je tisto, kar nj dobro. Uredba od 26. decembra se je pokazala že tudi v praksi kot neprimerna po poročnih, ki smo jih dobiK iz vse države Zaradi tega smo mnenja, da bi Jo bilo treba odpraviti, če pa se vztraja na depo. zi't vnem moratoriju, ga je treba Izdelati prav iz osnove«.
Velike težave našega obrtništva
V nedeljo se je vršil v Trbovljah obrtniški shod, ki ga je sklicalo domače Obrtniško društvo. Zbor je vodil društveni predsednik g. Rozin Miloš, ki je pozdravil vse navzočne. posebno p« poročevalca gg. dr. Pretnarja, Rcbeka in Žabkarja.
O gospodarskem položaju je poročal g dr. Pretnar. Gospodarska kriza, ki je zavladala po vsem svetu, je močno prizadela tudi našega obrtnika, katerega delovna možnost se je zman;šala za 40 odstotkov. Pr;zadcte so posebno nekatere stroke, ki bodo delale v bodečem letu minimalno, to so predvsem gradbene stroke. Možnost dela je močno ovirana zaradi pomanjkanja gotovine. Pojavili so se ljudje, ki to pomanjkanje gotovine izkoriščajo in kupujejo hranilne knj;žice dostikrat za polovično vrednost Obrtnike tlačijo k tlom visoke davščine, tako v pogledu davkov kakor socialnih dajatev. Obrtniku se nalagajo večje dajatve, kakor jih ta zm »re. Poslovni davek hudo trvre našega obrtnika in po posredovanju Zbornice za TOI se je pr nekaterih strokah znižal od 10 na 6 odstotkov. Zahteva zbornice je. da J=e podeželskim obrtnikom zniža ta davek po-4 odstotke. Pri ocenjevanju se mora postopati drugače: ne po tem, koliko bi obrtnik moral "zaslužiti, da se lahko preživi, temveč po tem, koliko on v resnici z? služi. Le v tem primem bo država 'ahkn r»č mala na dohodke, ki jih stavlja v proračunu, ker le v tem primeru bo lahko izpolnjeval obrtnik svoje obveze napram državi, ako se od njega ne bo zahtevalo več, kakor zmore. Poslovni davek pa se je za 100 odstotkov zvišal, namesto da bi se znižal. Zgradarine naj bi bil podeželski obrtnik oproščen. kak?>r je je opuščen kmet. zakaj na deželi kmet dostikrat obrMiJe m obrtnik kmetuje. Tudi način izterjavanja naj se omili in na? se v večji meri dovoljujejo r.,bogi zapadlih davkov Socialne dajatve so za naše obrtnike previsoke. Ako bi se izvedla decentralizacija socialnega zavarovanja, bi bile fiijatve mnogo nižje, delavstva pa bi lahko imelo od zavarovanja več, kakor ima danes. Pri javnih dobavah bi se tudi morala izvesti decentralizacija Dela v dravski banovini naj »e iz ročaje, obrtnikom dravske banovine Tz-« rše t>»! se javna dela da pride den-^r v promet Oiajšajo naj se krediti s tem. da
M icili obrestna mera. Predvsem saj bi znižala obresti Zanatska banka, ki ?ahtc-v* danes za posojila do 13 odstotkov. I\> b: storila lahko tem lažje, ker je prispevala država k zavodu 13 milijonov Din. ne da bi za to zahtevala kake obre>ti in je oproščena tudi vseh davkov Napoved le pozvai poročevalec obrtništvo k složnemu delo. ker le od tega morejo obrtniki pričakovati izboljšanje razmer.
Ko drugi poročevalec ;e nastopil podpredsednik Zbornice za TOI g. R e b e k. ki je poročal o obrtniškem zavarovanju za pr.mer obolelosti, nezgode, starosti in smrti. Primerjal je obrtniško zavarovanje z delavskim zavarovanjem in obrazložil načrt takega zavarovanja, ki naj bi služM za podlago bodočim razpravam o obrtn:skem zavarovanju. To se bo dalo izvesti šele. ko bo izbran ves potrebni statistični material, ki ga zbira Zbornica za TOT. pri čemer pa morajo pomagati tudi obrtniške korporacije. Predvsem pa bomo vztrajali na tem, da bo zavarovalna institucija popolnoma samostojna ▼ okviru dravske banovine.
G. Ž a b k a r je poročal o novem obrtnem zakonu, ki ima mnogo dobrih strani, pa tudi nkaj slabih. Naloga zbornice bo da deluje na tem. da se ti nedostatki od pravijo s posebnimi novelami k zakonu Na enkrat ne bo šlo. z vztrainim delom pa se bodo dale postopno izboljšati vse pomanjkljivosti.
G. dr. Pretnar ie poročal še o šušmar-stvu. Zbornica za TOT si prizadeva, da odoravi tudi to zlo. Oblastva morajo izvajati proti šušmarstvu najstrožje ukrepe, ako hočemo, da se zlo omili. Zahteva zbornice je, da se najstrožje kaznuje vsako šušmarstvo, da se šušmarjem zapleni orodje in da se kaznujejo tudi oni ki krijejo šušmarjenje s svojimi obrtnicami.
Po poročilu referentov, ki so bila stvarna, se je vnela precej ostra razprava, katere se je udeležilo večje število navzoč-nih obrtnikov. Na vse so odgovarjali posamezni referenti. Naposled je bila s precejšnjo večino izglasovana resolucija, ki ugotavlja, da je gospodarski položaj obrtništva skrajno kritičen zaradi pomanjkanja dela, zaradi prehude obremenitve z javnimi dajatvami in da je obrtništvo v socialnem pogledu v nevzdržnem položaju Da se težavni položaj omili in obrtn'ku pomaga, je zbor sklenil, naj se na odločilnih mestih posreduje za omiljenje davčnih bremen in za priznanje istih olajšav kakor kmetu. Pri izterjevanju davkov naj se postopek omili in se dovoli obrtnikom za plsčila odlog. Eksistenčni minimum naj se za obrtnike določi vsaj 6000 Din. Zaostanki na davkih naj »e odpuste. Oblastva naj najenergičneje zatirajo šušmarstvo. Obrtni zakon naj se izpopolni z dodatkom, da »o obh»3tva dolžna preganjati šušmarje uradno — slično, kakor to predpisuje '<■>«-ski zakon ra divje lovce. Zavarovanje obrtništva za orimer bolezni itd. naj se izvede tako, da bo obrtnik s tem zvezana bremena »mogel, vendar pa dobil ono pomoč, k» jo v takih primerih potrebuje. Zavarovanje ne sme b'ti centralizirano Isto se hteva za. zavarovanje delavcev. Obrtni zakon naj se izpopolni osobito v pogledu zaščite legalne obrti. Splošna obrestna mera naj se zakonito zniža in naj za kredite ne presega 6 odstotkov Posebno se o zahteva od Zanatske banke ki je prejela od dr iave brezobrestno podporo in je oproščena vseh dajatev. Zbor se obrača na Zbornico mi TOI, da dim krepkeje podpre na odločilnih mestih v teh resolucijah izražene zahteve in predloge.
Resolucije so bile sprejete * veliko večino navzočnih obrtnikov. Zborovanje je pokazalo, da med obrtništvom ne vlada tista sloga, ki je neobhodno potrebna, ako boče obrtništvo prebresti vse težave, ki ga tarejc v današnji dobi. Današnja doba ni primerna za razne spore ▼ obrtniških organizacijah Edina rešitev obrtniškega vprašanja leži ▼ slogi in medsebojnem vprašanja leži v slogi in medsebojnem zaupanju in v složnem delu za skupni blagor vsiiga stanu.
GoJstsff&Mirs&e vesti
= Sestanek borznih tajnikov v Beogradu
se je vršil 4. t m. Zastopani so bili tajnik, vseh naših borz (beograjske, zagrebške, ljubljanske, novosadske, somborske in skopljanske) in so razpravljali od tekočih poskh. Med drugim je bilo sklenjeno, da preide vodstvo prezidialnih poslov za 1. 1933. z ljubljanske na sombors^o borzo.
= Zabrana uvoza ovsa v Avstrijo. Na avstrijsko listo predmetov, ki se ne smejo uvažat: r Avstrijo, je prišel tudi oves V Avstrijo so se doslej uvažale velike količine ovsa.
= češkoslovaške hranilnice v lanskem letu. Po podatkih češkoslovaških listo r »o pokazale praške ta nekatere podeželske hranilnice kljub splošno neugodnemu gospodarskemu položaju vendarle kolikor to-Kko ugoden razvoj. Po informacijah ravnatelja Zveze češkoslovaška hranilnic dr. Wiida znaša prirastek vlog v lanskem letu 200 do 300 milijonov Kč.
= Znižanje eene za namizno so'. Uprava državnih monopolov bo od 15. t. m. znižala prodajno ceno fine namizne soli. ki je stala zdaj v prodaji 12 Din 1 kg. na 8 Din. Ia sol je zavita v lepe škatle po pol kg netto teže. Ker je na vsaki škatli natisnjena prodajna oena 6 Din. se kupci opozarjajo, da ne bi pri nakupu prišlo do nesporazumov, da bodo te škatle stale samo 4 I>m. Fina namizna sol ie odlične kakovosti, ker ne vsebuje nobenih tujih primesi in se ne strja v kepe. tudi ne pod vplivom vlage. Zato se posebno priporoča.
= Oddaja zakupa restavracije na celjski postaji bo z licitacijo 14. februarja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. — Oglas v Zbornici za TOI v Ljubljani.
= Prodaja lesa. 24. t m. bo pri direkciji rozdov brodske imovne občin; v Vinkovcih dražba lesa. Pogoji v Zbornici za TOI v Ljubljani.
- Oddaja zgradbe skladišča ia dragih objektov v Celja bo z ofertno licitacijo 4. februarja pri inieTfjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Og-las je v Zbornici za TCH v Ljub-
Dobave Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave papirja. — Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17 t. m. ponudbe glede dobave lesa. Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih — Direkcija državne železarne Vareš-Maidan sp^e-iema do 25. t. m. ponudbe glede dobave ' 3000 kg jekla, 10.000 kg črne pločevine.
10.000 kg železa, 550 plošč pocinkane in črne pločevine. 50 pol amonijakovega svet-lo-kopirnega papirja in 30 železnih cevi
_ Direkcija državnega rudnika Kreka
sprejema do 26. t m ponudbe glede dobave 400 kg bombaža za čiščenje strojev, 4000 kg masti za jamske vozičke. 100 kg kolofonije, 160 kg petroleja m 100 kg fir-neža: do 2 februarja pa glede dobave 2000 kg žebljev. 100 kg paljene žice. 2500 kg tračnikov. 4000 kg bencina za pogon in 1850 m jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika v Zenici sprejema do 4. februarja ponudbe glede dobave 500 komadov lopat za premog: do 16 februarja pa glede dobave 50 komadov rudarskih sekir. — Vršile se bodo naslednie ofertne licitacije: Dne 27. t m. pn direkciji p>-morskega prometa v Splitu glede dobave raznega materijala za plovne jedinice; 6. februarja pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave —»tvoza; 7. februarja pa pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 22.000 kg amonijakove sode; pri intendantur komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo 10. L m. glede dobave pisarniških potrebščin. Direkcija državnih železnic (strojni oddelek) v Ljubljani sprejema do 16. t m. ponudbe za dobavo obročkov der-matin, zaklopk iz kavčuka in ka čuka v ploščah, obločnic, kazalnih stekel in motnih šip. — Direkcija državnih železnic (gradbeni oddelek) v Ljubljani sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo bukovega oglja. — Pri glavnem sanitetnem skladišču ▼ Zemunu bo 21. t. m ofertna licitacija glede dobave čiste vate. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled.
Borze
9. ianuarja. Na ljubljanski borzi 90 poskočile devize na London, Newyork, Prago in Trst Oslabela sta Berlin in Pariz. Drugo neirpreme-
njeno.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ostala v bistvu neizpremenjena. Za kašo se je trgovala po 230 in 2S5, za februar p« po 210. Dalje ie zabeležil zaključek 7*/» Blair po 40, 6®/« beglučke pa p« 33.25.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2314.01 — 2325 S7. Berlin 1365.69 — 1376.49. Bruselj 797.46 ao 80140, Curih 1108.35—1113.85. London 192.14—193.74. Newyork ček 5734.64 do 5762.90, Pariz 224.68—225.80. Praga 170.45—171.31, Trst 294.24—296 64.
Zagreb. Amsterdam 2314.01, Berlin 1365.69, Bruselj 797-46. London 192.14, Milan 294.24, Nfwvork kabei 575664, ček 5739.64, Pariz 224.68. Praga 170.45, Curlh 1106.35.
Beograd. Beograjska borza je zaprta zaradi rvrpvoslavnih božičnih praznikov.
Curih Pariz 20.2725. London 17.37. Ne^-ork 519.25. Bruselj 71.95. Milan 26.59, Madrid 42.4375, Amsterdam 208.75, Eerlm 123.40. Dunai 61 30. Sofiia 3.76. Praca 15.3S. Varšava 58.20, Bukarešta 3.0S5.
Efekti.
Ljubljana	investicijsko 45 den.,
Blair 42 den., TU Blair 40 — 41, Vojna 5ko-da 230 den.
Zagreb Državne vrednote: Volna škoda za kaso 230 - 231. za februar 200 - 210 7*/t investicijsko 44 — 45. 4*/» agrarne -3 do 27. 7*'«. Blair 39 — 40. 8»'o Blair 42 den-, 7*/» posojTo Državne hipotekarne 42 den-, 6*/« beelučke 32 — 33: industrijske vrednote: Narodna ?nm<?ka 20 — 30. Gntmann 60 bi.. Šederana Befkerek 800 — 1000. Ts* SO bi., Impex 50 den.. Tipnvrrafiia 100 den., fcederana Osijek 180 bi.. Trbovlje 165 den.: bančne vrednote: Privilegirana agrarna 219 do 226.
Dnnaj. Dtmav-Sava-Jadran 13,60. fitaats-eisenbahn^e«. 15.30 Trboveljska 20.35, Al-pine - Montan. 11.75.
Bfatržišča
LP&
+ Ljubljanska borza (9. t nO Tendenca
za les mlačna. Zaključenih je b 1o 6 vazo-nov testonov.
2TT0.
+ Ljubljanska borza (9. t m.) Tendenca
za žito čvrsta Nudi se pšenica (slovenska postaia. mlev. tarifa. r>lač. v 30 dneh): baška. 76 kg po 250 - 252.50: baška, 77/.8 kg po 257-50 — 260: baška, 79/80 kg 2bo do 267-50: koruza: (slov. postaja, mlev. tarifa): baška, času primemo suha do 100 do 102 za iannar 102.50 - 105. r.a februar t05 _ 107.50: moka (slovenska postaja): »0f 265 _ 375: banateka >0« 375 —
Mestno načelstvo mariborsko. Štev. 19.960/3185-1932.

o licitaciji«
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev plinske in vodovodne napeljave ▼ zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
26. januarja 1933 ob 11. uri dopoldne
v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba štev. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami» na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1.	za plinsko napeljavo Din 133.284.63
2.	za vodovodno napeljavo Din 167.060.45
Skupaj: Din 300.345.08
Ponudbe Je kolkovati po S 9 zakona o iz-premembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. m. 1932, Službene Novine br. 70-XXIX Z dne 26. III. 1932.
Podrobnosti razpisa > razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega.	. 1815
MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO v Maribora, dne 4. jannaria 1983.
GROTESKA GRABEŽLJIVOSTI
V Atlantique — Igrača samogoltnostl
Zaičitnlca Japonske armade t Mandžuriji
Simbolična figura Kvanon, predstavljajoča tisočroko zažčitnico japonske vojske T Mandžuriji. Kip so odkrili pred kratkim v svetišču Pajenji v Tokiju
Tehnika bodočnosti
Remorkerji
T sotooto zjutraj ob 1. mi so zavlekle ladje razbeljeno ogrodje gorečega »Atlan-tiquea< v ctoeriboiursko ln?ko.
RaSevalna dala za prekomornfk so bHa težavna že po okoliščinah dogodka, a povečali so j:h še spori, ki so izbruhnili med vlačilci raznih držav v bližini gorečega pa ročka. Pomorsko pravo vsebuje namreč določbo, da postane zapuščena ladja na morju last tistega, ki jo reši, odnosno tistega, ki prvi stopi nanjo. A še potem, ko se je to morda zgodilo, ima reševalec poleg tega pravico do reševalnine, ki j« v tflk*nih primerih prav znatna. Zaradi tega se je izcimil med reševalci gorečega prakomornika spor, ki je trajal skoraj pol dneva in ki je povzročil, da so privlekli ladjo v pristanišče mnogo pozneje kakor so pričakovali. Za gorečo plamenico na vodi so se tepli reševalci kakor hijene.
Prepir se je začel najprej med holand-ekim vlačilcem »Rouzy« in med francoskim vlačilcem »Abeille 21« in »AbeLUe 24«. Slednjima sta se pozneje pridružila slednjič še dva francoska vlačilca »Iroise« ln »Minotaure«. Mornarji vseh teb ladij so skušali čim prej doseči krov gorečega preko mor nika. Slednjič je v tekmi zmagal francoski vlačilec »Minotaure« pod poveljstvom kapitana Picharda. Posrečilo se mu je, da je prvi med reševalci dosegel lestev gorečega parnika in splezal po njej na krov »Atlantiquea«. Sledil mu je neki mornar, ki je na kapitanov« povelje razvil na gorečem kolosu francosko zastavo.
Nekaj trenutkov po tem dogodku se Je pojavil na krovu »Atlantiquea« tudi holandski pomorščak, ki je zasedel ladjo v imenu svojega vlačilca. Tako se je začela borba za plen, spor, ki ni bil tako kmalu rešen. Francozi so zahtevali od Holand-cev, naj odpne jo vrv, ki so jo vrgli na gorečo ladjo. Holandci pa so se tej zahtevi uprli in so angažirali za svojo stvar še neki nemški pomožni parnik, ki je bil podrejen njih poveljniku, šele zdaj se je začela odprta borba med obema nasprotnima taboroma.
Francoski vlačilci, ki so bili pritrdili svoje vrvi na »Atiantique«, so začeli vleči ladjo nazaj, da bi s tem nategnili in pretrgali vrv holandske ladje. Holandski pomorščaki pa so sprevideli nakano in so z veliko brzino plavali za prekomorn kom in so na tej vožnji presekali vrvi francoskih vlačilcev »Abeille 21« in »Abeille 24. Ho-landsko ladjo sta zdaj vezali z »Atlanti-quom« dve vrvi, ostala dva francoska vlačilca pa štiri. Holandci so vlekli preko-mormk na svojo stran, Francozi tudi na svojo. To prerivanje za zmago in njene sadove je trajalo celih 12 ur ln prekomornik se ves ta čas skoro ni premaknil z mrtve točke.
Ko Je btl boj za prvenstvo še v teku, je prispel s francoskim vlačilcem »Ram er« poveljnik gorečega prekomornfka kapitan Schoofs. Ker je bil goreči kolos medtem postal last francoske paroplovbe, Je prevzel nad reševalnimi deli poveljstvo sam. Zatikazal Je, da mora odveza ti svojo vrv z goreče ladje najprej nemška pomožna ladja pod holandski m poveljstvom. Toda
On: »Zdaj sem čakal nate celo uro.« Ona: »Ampak dragec, saj sem ti takoj povedala, da bom prišla pet minut pozneje!«
Stvari, ki se nam danes še vidijo utopile
Artdrč Mourois, znani francoski biograf, se bavi v nekem eseju z razvojem tehnike bodočnosti.
Eden izmed najvažnejših izumov zadnjega časa je brezžični prenos slik na daljavo. Ta izum skriva v sebi ogromne možnosti. Ni dvoma, da bodo ljudje v kratkem govorili drug z drugim in se gledali na velike razdalje s pomočjo majhnih, žepnih aparatov, ki bodo sprejemali zvoke in slike. Prijatelji bodo lahko nadaljevali svoje pogovore tudi na potovanju, zaljubljenci si bodo dajali brezžične sestanke ob določeni uri na določeno valovno dolžino, določene valovne dolžine bodo pridržane vladam za tajne razgovore, druge valovne dolžine bodo rezervirane samo ženskam ali šolam. 2e danes sprejemajo v Ameriki neke organizacije nalogo za uspavanje otrok ob dogovorjeni večerni uri s tem, da prenašajo zanje uspavanke.
Ta neprestana prisotnost zvoka In podobe bo seveda Imela velik vpliv na <3o-
veštvo. Pred vsem bo laganje postalo ve-1 ko težje. Neki učenjak napoveduje celo dobo, ko bodo ljudje sprejemali lahko medsebojne misli kakor danes brezžične prenose, saj so misli tudi neka vrsta brezžičnih valov. Manjkajo nam samo še priprave, ki bi te miselne valove ojačevale pri sprejemu. Kakor hitro j h bodo izumili, bodo skrite misli in laži sploh nemogoče, človeštvo bo prisiljeno govoriti samo resnico.
Ena izmed velikih možnosti bodoče tehnike bo tudi ta. da bo človeku omogočeno gledati ob poljubnem času poljubne točka na zemlji, že dares nam je mogoče brezžično ravnati letala. Ta zelo majhna letala bodo sprejemala slike pod seboj ležečih, krajev, nad katere se bodo dala usmeriti iz daljave. Avtomatično bodo oddajala po-tem te slike določenemu sprejemnemu aparatu. že danes poznamo registrirne balone, ki samodelno in brezžično sporočajo opazovalcem na zemlji iz velikih višav stalno vse podatke o zračni temperaturi, vlagi, gostoti itd.
vlečejo gorečo iaajo proti g>
njegov ukaz ni rodil uspefoa. Nemci se niso hoteli pokoriti in so se izgovarjali, da so v holandskih službah. Nato je Schootfs pozval na pomoč francos&o ladjo za polaganje min »Pollux« in jo prosil, naj preseka nemško vrv. »Pollux« je hitel izvršiti ukaz, a Nemci so bili dovolj zviti, da so se približali »AtLantiqueu« tako da je poniknila vrv globoko pod vodo. Čeprav j« >PoEux« trikrat napravil pot med nemško
Je na ladji izbruhnil cgenj. Podpis se je tako zavleKei zaradi številnih drobnih opazk in formalnosti, ki jih zahtevajo zavarovalnice. Uprava »L.loyda« v Londonu izjavlja, da bo izplačala odškodnino takoj, ko bo dognan pravi vzrok katastrofe. To pojasnilo je bilo potrebno zaradi glasov, ki so se pojavili v javnosti, češ, da se zavarovalnice protivijo izplačlu zavarovalne vsote.
Dnnikowski - dve leti ječe
Po vedtedendu obravnavi pred fraoco-flkm sodiščem v Parizu je bil obsojen sle-pamski izdelovalec zlara, poljski mi. Duni-k»wski, na dve leti jede. Obsojenec je dolžan vrhu tega povmi ti škodo. ki jo je povzročaj osebam a družbam, ki so nasedle njegovim vabam Ta vsota je precej v saka in znaša 2,792.000 frankov. Med osebami, ki so denarno prizadete, je v prvi vrsti Ho-landka van Heutova, več arietoikretov m neka ndustrijska družba
Sodišče, ki je izreklo obsodbo, je je utemeljilo takole:
Iz str čukov n jašk ih preiskav in izjav izhaja, da je peten t Dunikowskega popolnoma neraben. Zaprta kuverta, ki naj b vsebovala pojasnilo k patentu, je takisto brex vrednosti.
Natančna preiskava električnih vodov m raznih delov naprave, ki je nabila Dim-kowskemu, je dognala niz nez-misIov m protislovij. Trditve obsojenca so popolnoma nedokazane in se ne naslanjajo nit na naj-nvajšo eksperimentailino bazo. Strokovnjaki jih odklanjajo kot nesprejemljive Vse metode, ki se jih je Dunikowski posluževal ter z njimi izvablja'1 svoj-rn finansijejem denar, niso nič drugega nego manever, ki mu je edini cilj goljufja.
Pogreb Coolidgea
V soboto so pokopali v Ameriki bivšega predsednika Zednjenih držav Calvina Coolidgea. ZagTebdi so ga v vasici Plymouth ▼ državi Vermont Pogreb je bil preprost ia skromen. Za kreto so šli predsednik Hoo-ver in žena novega prež d en ta Roosevelta, delegacije zbornice in senata, vsi ministri ter francoski poslanik Claudel v imenu d -plomatskega zbora v VVashmgtonu. Med pogrebom je tri minute počival ves promet. V tem oasu 90 grmeli topovefci streli in salve z vojaških pušlk v zadnje slovo. Mnogo trgovin j« bilo zaprtih in raz hiš so visele zastave na pol droga.
Polom Rockefellerjevega kina
Nedavno otvorjeni kino v Rockefeilerje-v' Radio City v New Yorku so te dni zaprli Podjetje je obratovalo samo 13 dni. Zaprli so ga zarad- izrecno slabega obv^a predstav. kaT je tem večja senzacija, ker je Rovf<efeller investiral v to podjetje ogromno denarja. Samo dvorana 7« kino je stala 4 milijone dolarjev Z zatvortvijo kina je pršlo ob kruh 500 ljudi. Variete. ki stoji poleg kinematografske dvorane, začasno še posluje, a tudi zanj se ne ve, kako dolgo bo vzdržal. Dohodki so zelo piči" in ne pokrijejo niti stroškov.
Konec Guyane
Parški »Quotidien« poroča, da stoji Francija pred spremembo zakona o kazenski ko-lorrii Guvani Komisija za proučitev tega problema je dognala da iz Napoleonove dobe izvrajoča Gode pcna.le ne odgovarja več «*odohni francoslc kazenski zakonodaji, ki predvideva odpravo, oziroma ukmjenje kazenffce kolonije Guvane Smrtna kazen pa bo ostala samo z izpremembo. da ne bodo just fikacije več javne
Enidemifa koz na Cevlomi
Na Cevlonu razsaja epidemija koz Doslej je b'lo prijavi i eni h oblastem primerov bolezni ki ie zahtevala 16 žrtev Oblasti so odredile splošno cepljenje. Doslej so cepili 130.000 oseb. Med Evropci ni doslej nobene žrtve.
Moštvo ponesrečene
ladjo in gorečim prekomoraikom, se mu ni posrečilo prerezati vrvi, ki je vezala nem-gko ladjo z »Atlantiqueom«,
Zato Je kapitan Schoofs posredoval pri Holandcih, da bi spravili na trup gorečega kolosa bivšega častnika njegove posadke. Poročnik Even-Briand, ki je bil prevzel nalogo, da pri veže gorečo ladjo k vlačilcem, pa se je pri tem ponesrečil. Ko Je I prijel vrv. da bi z njo splezal na »Atlan- j tique«, se Je zaletel v bok gorečega pre-komornika z ene strani francoski vlačilec, z druge pa nemška ladja in sta zmečkali častniku nogo. Morali so ga takoj odpeljati v Cherbourg, kjer so mu odrezali poškodovano nogo pod kolenom.
šele zdaj so se tekmeci za s lo sporazumeli in odvlekli preostalo ogrodje složno proti Cherbourgu, kjer so ga sprejeli v pristanišču z brliaganjem vseh luških siren, v soboto ob 1. uri zjutraj. V pristanišču pa je spor za plen na novo vzplam-tel, dokler ga ni kapitan Schoofs vnovič presekal.
Naknadno se poroča, da je bila zavarovalna polica o »Atlantiqueu« podpisana šele prošlo sredo, torej prav tisti dan, ko
ladje v luškem azilu
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima I »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo, zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, sati-karjih in hemorodialno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	___
ANEKDOTA
»Ali mi lahko daruješ dva sedeža za premiero tvojega novega dela?« — »Prišel si, žal, prepozno, hiša je že za tri predstave razprodana«. — »C^ej, glej! Potem mi boš pa lahko posodil 100 Din?« — »Spet si prišel prepozno. Tantieme so že zarubljene«.
Zmagovalec v H&stingsu
Šahovski mojster Flchr,
ki Je zmagal v božičnem turnirju v Hasttn-gsu, kjer je zasedel drugo mesto naš rojak Vasja Pire
Ameriški milijonar in lepa Budimpeštanka
Chicaški milijonar Sidnev Horner m je pred časom seznanil z neko lepo Bud mpe-štanko. Zaljubil se je vanjo in jo prosil za reko ter ji dal na razpolago 10.000 dolarjev in dragoceni nakit, vse pod pogojem, da mu prvo in drugo vrne .če bi se i-z kakršnakoli razlogov ne odločila zanj. Budimpeštanka mu ie nato obljubila, da bo uvedla ločitveni postopek za razvedbo brska s prvim možem
Po kratkem skupnem bivanju v nekem odličnem pariškem hotelu pa se je Budimpeštanka premislila Odpeljala se je domov n je pisala Američanu pismo, da ie spremenila svojo m.šljenje Ko je Horner zavoljo tega zahteval nazaj deponirani denar 'n nakit, pa sc je izkazalo, da ie ognjevita Ma d žarka oboje dvignila in se šele potem odpeljala k svojemu možu v Budmpe-što. Zdaj je Američan poveril nekega b-u-j dimpeštanskega odvetnika s tožbo nezveste i ijubice. Stvar je uč mfcovala v Bud^pešti kakor bomba in jo še zdaj obravnavajo kot senzacijo dneva.
Posrreb najdebeleiše^a Američana
V Chioagu so 5 t m pokopali najdebe-Jejšega Amer čana Pisal se je James O' G rad v in ie tehtal 160 kg Krsto s truo-lom pokojnika so moraH dv-gniit z žerjavom iz stanovanja in io spusti skozi okno na ulco. kjer je priielo rakev štirinajst mož. ki so jo z vsemi silam komaj dvignili na mrt%'aški avtomobil.
Usoda olomuške^a prha
Češkoslovaška vlada ie z^uk^zala. da mora mesto Olomouc spremeniti svoi grb ki predstavlja moravskesa orla m črke F M T V notranjem min strs+vu ie namreč nelci uradtrk odkril tolmačenje teh črk ki pomenijo: Franc Marija Tereziia Ker spominjajo te črke na strahovlado Habsburža-nov. je izdalo ministrstvo ukaz. da s mor« mesto preurediti grb.
Mlchei Z&vaco:
237
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
»Nu, mali, česa čakai? Ali se me ne upaš ubiti? Mar misliš, da me je smrti strah? Aii morda upaš, da te bom prosil milosti? Ce je tako, poslušaj me: hotel sem te vzgojiti za tatu m morilca. Ni se rru posrečilo. Motel sem te spraviti na morišče. Jaz sem poslal velikega profosa v ulico Arbre-Sec; jaz sem naščuval nate ljudi ministra SuUyja; jaz sem danes poklical velikega profosa. Vse mi je Lzpodiieteio. Premagan sem, ki sem se brez usmiljenja boril proti tebi. Zdaj mi ne ostane drugega, kakor da plačam račun. Ubij me!«
Jehan ga je poslušal in rahlo majal z glavo. Ko je bivši učitelj borjenja končal, je pogledal očetu v očd, kakor da bi ga vpraševal za svet. Nato se je obrnil k Saetti iti mehiko odvrnil:
»Vse, kar praviš, je res. Vse to sem vede4. Ne bom se prepiral s teboj, ker vem, da me ne bi razumel. Jaz, Saetta, hočem pomniti sanro nekaj: to, da si mi dajal kruha, ko sem biil majhen, in da si rtu stresel, ko sem hil bolan. Na, Saetta, vzemi svoj meč in hodi svojo pO't; namestil da bi te ubil, hočem rajši skrbeti zate, kakor doslej.«
To rekši se je odvrnil od Saette, ki je stal s svojim rapirjem v roki kakor kip in drevenel od prevelikega strmenja. Segel je Par-dailianu pod pazduho in ga odvedel.
»Kaj ne, oče — tudi vi bi biii tako storili?«
Pardaillan ni odgovoril. Prijel je sdna za roko in mu jo pomembno stisndL Jehan je vrnil ta stisk in zamrmral:
»Srečen sem, da odobravate moje ravnanje.«
Vrnila sta se h kočiji. Kralj je pomolil glavo skoz-i vratca.
»Gospoda Pardaillana, prisedita k meni.«
In hudomušno je dodal:	,
»Treba je, da uredimo neko rodbinsko zadevo.«
Med tem, ko sta se Pardaillan m njegov sm spravljala v kočijo, je Henrik opazi! vrio trojico, ki je stala ob stram, vzravnana kakor na paradi, m skrivaj suvala dirug drugega pod rebra.
»Vi trije pa na konje!« je veleJ. »Spremite svojega glavarja, ko vem, da se neradi ločite od njega.«
Jehanovi tovariši so se od ponosa napihnili kakor mehurji. Ne vedoč, kako bj se zahvalili za to milost, so vsi trije hkratu položili roke na srca in na vsa pljuča zatulili:
»2ivel kralj!«
Kralj se je zagrohotal.
»Venrtre saint-gris!« je vzkliknil z nepotvorjenim občudovanjem, »krepka pljuča imajo, vse kar je res!«
»Pa tudi krepke roke in krepka srca, sire,« je resno pripomnil Jehan.
»V Louvre, gospoda!« je zakiical kralj.
Kavalkada se je spustila v dir. Na čelu je jahal Vštry s svojimi telesnimi stražniki, pred kočijo pa Bellegarde, Liancourt, Bassom-pierre im Montbazon. Carcagne, Escargasse in Gringaille so jezdili ob straneh kočije, kakor jim je bil kralj ukazal. Neuvy in njegovi strelci so bili zadnji voj.
A naši trije korenjaki so bili od radosti in ponosa, hkrati pa od misli, da je zdaj njih sreča zagotovljena, tolikanj rz uma. da se niso krotiti in so spet in spet zaganjali svoj krik: »Zivelj kralj!« Plemiči in telesni stražniki so se kakopak čutili dolžne, da so vsakiikrat pritegnili. Ko je kavalkada zavila skozi vrata Sv. Antona in je ljudstvo slišalo to donebesno vpitje, ga je jeio ponavljati, samo ne vedoč, zakaj. Ker mora pa vsaka manifestacija neutegoma dobiti razlog, se je kakor blisk raznesla vest, da je kralj ušel strašni nevarnosti in da so ga rešili prav ti trije divjaki, ki so zdaj toli strašno tulili in toli ponosno skakali ob straneh njegove kočije.
Posledek je M ta, da je bila kraljeva pot od vrat Sv. Antona do Louvra zmagoslave« pohod, kakršnega še ni bil doživel.
V kočiji je kralj prijel Bertilk) za roko in jo položil presrečnemu
Jehanu v desnico, rekoč:	'
»Mislim, da vsaj deloma popravim, kar sem vam storil hudega,
ako vas dam za ženo možu, ki ste si ga izbrali. Vreden vas jeU
hi ker se ni znal premagovati, kadar je bil med dobrimi prijatelji, je s prešerno veselostjo dodal: »Nu, kdaj bo svatba? In kje?« Odgovoril mu je Pardaillan: »V Saugisu, sire, čez mesec dni.«
»Da, srečni ljudje so najrajši sami«, je dodal kralj m se od srca zasmejal. »Prav! Sicer pa ne obljubim, da se ne bi povabil.«
»To bo za nas dragocena čast, ki jo bomo hranili v neizbrisnem spominu!« je rekel Pardaillan s takim obrazom, da ni bik) moči
spoznati, ali govori resno ali se posmehuje.
»A le s pogojem, da se ne bo nihče ceremoml zaradi mene. Vraga, saj spadam tako rekoč k rodbini!«	.
Na-to se je obrnil k Jehanu, ki je zamaknjen gledal svojo ljubljeno, presrečno nevesto, m dodal:
»Nikar se ne čudite, če ne dam vaši nevesti rnkake dote. U^e vam bo povedal, da sem v primeri z vami ubog siromak.«
Iz Louvra so prepeljali Bertilk) k vojvodi AudiHyjskemu m njegovi soprogi, ki sta zdaj zvedela, kdo je bil Jehan, in sta sprejela
mlado dvojico kakor svoja lastna otroka.
Pardaillan je pustil mlada dva v tej prijateljski hiši m se napotil v ulico Sv. Honorija, h Conciniju. Sprejela ga je Leonora Galigai. Njegov obisk je trajal komaj četrt ure. Ko je odšel, je bil videti
zelo zadovoljen.	.	,	. „ ..
»Concini in njegova žena sta ukročena,« je mrmral sam pn sefti. »Upam. da si bosta zapomnila, kar je treba, in da se mojima otrokoma ne bo več bati teh italijanskih spletkarjev. Zdaj ostane samo še vprašanje zaklada.«________

Svetovno smučarsko prvenstvo akademikov
St. Moritz, 6. januarja Včeraj so se prišle tekme za svetovno smučarsko prvenstvo akademikov, m s cer kot prva tekma v smuku, b se ie vršila v
najlepšem vremenu. Od prijavljenih 160 -adeiežencev j;h nekaj ai startalo, dirugi so <odstopili, tako da jih je pr šlo na cilj samo 105. Kakor se je pričakovalo, so odnesli večino prvih mest »rdeči vragi« iz Ino-rnosta.
Rezultati so bil' naslednji: 1. Leubner (Avstrija) 4.3.8, 2 Renl (Avstrija) 4.10.6, 3. Prince A Iv aro de Orleans-Bourboai (Španska) 4.13, 5. VVotfgang (Avstrija) 4.132 7. Mackintosh (Anglija) 4.15.6, 32. Kukovec (Jugoslavija) 5.08. 66. Bervar (Jugoslavija) 6.28.4.
Proga je bila dotea 5 km 'n razmeroma lahko "izpeljana. Start je bil na Fourela Sohlatain (2877 m), cilj pa na Marguas (2250 m)
Danes točno ob 8.45 je bil start na 17 km. Temperatura je bM? zjutraj 18 stopinj Celzija pod ničlo. Pred tef<mo pa se je dvigni-h. Ker stno Jugosloven smeli precej nizke številke, nismo utegnili premazati smuči Tako smo izgubili v ravnmi, kar smo pri-dobli v breg Najbolje je uganil mažo Kukovec, ki se je za svojo prvo tekmo na daljavo tudi ugodno plasiral. Od 82 prijavljenih je prispelo na c.li 51
Rezultati so bili: 1. Sakshaug (Norveška) 1-09 36 2. Holtzmer (Italija) 1:13.36. 3 Re-r.l (\vstr'ja) 1:15 47, 11 Guttormsen S Norveška) 1:20.22, 15. Bervar (Jugoslavija) t 23.18. 16. Ercl (Nemčija) 1:2j.19, 17 Baebler (Jugoslavija) 1:24.15, 21 Sra-melj (Jugoslavija) 1:25.54, 23. Jenko (Jugoslavija) 1:26.40. 25 Lantschner (Avstrija) 1 27 21 26. Mušič (Jugoslavija) 1:28.02, 29 Kietland (Norveška) 1:28.44, 30. Kukove« (Jugoslavija) 1:28.56	. , ,
Vs; Italijani, razen Holtznerja, lanskega zmagovalca. ki se je leto« plasiral na drugo mesto, so ostal' za Jugosloveni. Med na-š:mi je letos prijetno iraenad'l Baebler, ki se je plasiral tik za Bervarjem Pozna se pač. da je bila trojica naših prvoplasiran h 12 dni v tečaju H. Leupo'da, ki trenira naše tekmovalce Jenku in Mušiču ee pozna, da še nista trenirana in da n sta niti dosegla svoje 'ansike forme Sakshaug je dokazal da '=>0 Norvežani v teku še vedno brez konkurence Njegov čas je izreden, posebno, ako upoštevamo, da je b la proga dokaj teža vna	.	.	-Popoldne »e je vršMa ▼ snežnem metezu
t^-kma v slalomu. Pripuščenih je bilo le prvih 30 plas ranih pri tekmi v smuku. Rezultati so b;li: 1. Clvde (Angibja) 1:57.4. 2. NVolfgang (Avstrija) 1.58, 3. Lantschner
(Avstrija) 2:06.4.	_ _ . ,
Mod favoriti je bil diskvahf oran Keim (Avstrja), ker je izpust?! ena vratca.
Jutri se vrše tefcme štafet Naša eki-na starta v postavi Bervar, Baebler, Sramelj-Jenko in Kukovec.
Prvenstvo v table tenisu končano
Včeraj pozno po 2. uri zjutraj se Je končalo v dvorani OUZD tretje prvenstvo dravske banovine v table tenisu. Nadaljnji in končni rezultati 30:
Single gospodov, finale: 1. Weu (Ilirija 1 2 Janez Nemec (Mura), 3. Lajoš (Murat« in Antolkovič (Poštarski). Weis : Antolkovič 21:16, 18:16; Nemec Lajoš 21 18 16:21 15:21, 21:18, 21:6!! proti Nemec Janez 21:17, 19:25, 16:21. Nemec Janez • Nemec Lajoš 3:0 w. o. proti Antolkovič 12:21, 21:18, 22:24, 27:25, 10:21, Nemec Lajoš • Antolkovič 21:12, 21:12. 21:12, Me:s in Nemec Janez sta imela enako število točk in sta se zato ponovno borila za naslov prvaka. Weis proti Nemec Janez 21:19 20:22. 21:17, 21:10. S to zmago je postal Weis zasluženo prvak in si priboril predhodni pokal SK Ilirije.
Turnir moštev 1. SK Mura, Murska Sobota; 2 SK Ilirija, Ljubljana; 3. SK Poštarski, Zagreb; 4. SK Cepin, Zagreb, izven konkurence ; 5. oziroma 4. Hermes. Ljubljana.
Double gospodov: 1. Nemec—Nemec, Mura. 2 Weis—2iža, Ilirija; 3. Weiler— Alič Makabi—Poštarski; 4. Antolkovič— Domines Poštarski Nemec—Nemec—Zornada—Zornada 3:1, proti Antolkovič—Domines 3:1. Weis—žiža : Weiler—Al!č 3:1. proti Nemec—Nemec 1:2 w. o. Antolkovič—Domines : Denes—Opar 3:2. Mixed double- 1 Worm—Weis 2. Gerzinič Neda —Lowe 3 Gerzinič Hani—Denes Vsi trije Ilirije 4 Hočevar—Zornada (Her---- Gerzinlč Neda—Lo-
pari
mes). Worm—Weis we 21:16 21:14
Jugosio\enska reprezentanca za svetov, no prvenstvo v table tenisu je sestavljena. Na podlag4 končanega turnirja za prven-
stvo dravske banovine je sestavil sa vezni kapetan g. Janez Nemec naslednjo peto-rico, ki bo zastopala Jugoslavijo na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki se bo vršilo 31. januarja v letovišču Baden—Baden pri Dunaju: Maksimovič, Hexner (SSU Sombor), Weis (Ilirija), Nemec Lajoš (SK Mura) in Antolkov č (SK Poštarski).
Smučarski dan v Mojstrani
Kljub letošnji slabi zimi smo imeli danes tekme. V soboto je na staro podlago zapadel nov suh sneg in v nedeljo smo imeli 10 cm pršiča. Smuka je bila prav Ugodna. Proga se je v nedeljo dopoldne markirala in je bil start ob 14. v Mojstrani za Šimencem. Startalo je 18 članov, in sicer 10 seniorjev na 15 km, 5 juni-orjev na 7 km in 3 naraščajniki na 5 km. Rezultati so bili:
1. Jakopič Albin 51.25, 2. Klančnik A.
54.18,	3 Lakota C 57 54, 4. Dovžan J. 59.00. 5. Rabič Maks 59.11.
Gledalcev je bilo vse polno. Ob 16. je bila razglasitev rezultatov v hotelu Triglavu Del klubskega programa smo preložili na poznejši čas, in to skakalno tekmo, tekmo za tekmovalce, ki še nikoli niso sta rta li, tekmo za dame in tekmo za deco od 4 do 16 leta v kategorijati. Juniorji 7 km:
1, Rabič Miba 33.35 2. Ko5:r L. 34.15. 3. Klančnik Gregor 34.46. 4. Raibič Zdravko 34.47.
Naraščaj 5 km:
1. Klančnik Karel 24.56. 2. Rabič Lojze
25.19.	3. Ceba^ek J. 26.52.
Proga je tekla pod Možakljo, Bori če na Mlake ob Savi nazaj na Mojstransko polje, kjer je bil cilj. V vseh kategorijah je bil boj za prva mesta prav resen. Doseženi rezultati so pri letošnjem slabem treningu prav zadovolj vi.
Službene ohfcve LNP
(S seje p. o. dne 4. januarja 1933.)
Navzoči gg.: Stanko Novak, Kovač, Oman, Zupane, Petrič.
Na znanje se vzamejo sodniška poročila o prvenstvenih tekmah: ISSK Maribor : SK Rap d 4 : 2. SSK Celje : SK Laško 15 : 0, SK Rapid : SK Ilir ja 4 : 3, SSK Celje : SK Jugoslavija 4 : 0. SK Rapid : SK Železničar 3 : 2: o prijateljskih tekmah SK Železničar : SK Svoboda, Maribor 10 : 2, SSK Celje : SK Olimp 5 : 3, ISSK Maribor : SK Železničar 7:2: o pokalnih tekmah TSK Slovan : SK Jadran 3 : 1, SK Gnfi-ka : SK Korotan 4 : 2 ZSK Hermes : SK Svoboda, Ljubljana 2:2, SK Svoboda, Ljubljana : SK Korotan 4 : 2 in o reprezentančni tekmi Trbovlje : Zagorju 4 : 0.
Kazenskemu odboru se predajo na podlagi sodniških poročil: Unterreiter Josip (SK Ilir ja) od prvenstvene tekme SK Rapid : SK Ilirija 4 decemibra 1932. v Mariboru, Habicht Josip (SK Svoboda. Ljubljana), Drobež Vladi mr in G. Sagadin Milan (SK Korotan, Ljubljana) od pokalne tekme SK Svoboda : SK Korotan 26. decembra 1932. v Ljubljan , g. Tumšefc Adolf m Žagar Anton (oba SK Jugoslavija, Celje) od prvenstvene tekme SSK Celje : SK Jugoslavija 18 decembra 1932. v Celju, Pavlin Adolf (SK Železničar). Barlovič Josip in Seifert Viktor (oba SK Rapid), od prvenstvene tekme SK Rapid : SK Železničar 18 decembra 1932. v Mar boru, Trinker Adolf (SK Zagorje) od reprezentančne tekme Trbovlje : Zagorje 4. decembra 1932 v Zagorju. Ronjak Arnold (SK Železničar) ra podlagi zapisniika MO Maribor od 19. decembra 1932 po prijavi g Amona.
Upravnemu odboru se preda TSK Zadruga, Ljubljana, ker še ni predložla v verifikacijo svojih igrailcev.
Protest SK Železničarja proti verifikaciji prvenstvene tekme SK Rap d : SK Železničar, odigrane 18. decembra 1932 v Mariboru, se odstopi SZNS v Ljubljani v izjavo.
Na znanje se vzamejo zapisniki MO Ma ribor od 19 in 27 decembra 1932, MO Celje od 12. in 19 decembra 1932, dop si SK Ilirije od 21. decembra 1932 in dopisa MO Celje v Celju št 86. in 87/32. od i3 in 20 decembra nadalje poročila slu/fbuiočih odbornikov g. Cilenška od prvenstvene tekme SK Rap^d" . SK Železničar 18. deccmbra 1932 g Mahkovec od prvenstvene tekme SSK Celje : SK Laško 11 decembra 1932 in SSK Celje : SK Jugoslavija 18. decembra 1932 v Celju.
Zavrne se protest Athletik — SK Celje proti verif;ciranju prvenstvene tekme SK Olimp : Athletik — SK. odigrane 20 novembra 1932 v Celju, na podlagi 'zjave SZNS v Ljubljani, ker za anuliran je tekme ni razloga v smislu pravil Tekma fse ver fv cm z dosežen;m rezultatom 3 : 1 za SK O! m p.
Verifcirajo se s nravom takof$nie«a nastopa za SK Svobodo, Ljubljan« : Ozebek
Karol, za Cakovečki SK : Maksimovič Bra-n slav, za SK Žele ničar : Radivojev č Branko, Antonič Rudolf, Straub Ivan Ži-žek Bogo, žnofl Franc, za TSK Slovan: Sen-čar Ernest. za ISSK Maribor: Mirkov č Ivan, za SK Svoboda, Maribor: Schaffer Julij, za SK Svoboda, Zagorje: Jevšnik Adolf Le beničnik Albin. Kamnik Zdravko, Zupan Alojz'j, Palčič Hinko, Majd e Franc, Ve denik Pavle, Kos Jože, Drgan Peter, Čebm Vinko Štern Emil, Gostiša Bogomil, Go-stiša Ladislav; — s pravom nastopa 7 januarja 1933. z« mednarodne. 28 marca 1933 za prijateljske n 28. junija 1933 za prveo stvene tekme se verif:cirajo za SK Svobo do. Ljubljana: Logar Peter, /a ISSK Mari bor Pišof Ivan. za SK Grafiko: Kervina Fraic, za SK Iliri jo: Makovec Rudolf.
Pozivajo se klubi, da do pr hodnje seje pošljejo legitimacije: SK Jadran za igralca Logarja Petra. SK Rapid za igralca Žižka Bogomirja in Pišof a Ivana, SK Svoboda. Mar bor za igralca Žnofla Franca in Strau-ba Ivana.
Igralec Simerl Josip bo verificiran za SK Želez ličar v Mariboru, čim prejme p. o njegovo odjavo od SKP v Sarajevu. — Vza me 9e na znanje izjava igralca Oblak« Mirka, da preklicu ie svojo pr iavo za ASK Primorje ter da ostane še nadalje član tna-tičnaga kluba ŽSK Hermes v Ljubljani.
Oitajo se za SK Ptuj v Ptuiu: Kristan.ič Viktor^ Pod-breznik Ludvik. Preac Ivan, Urschitz Erv n, Horvat Ignac. Podbrezmk Andrej. Fijan Franc. Stross Franc, Peer Henrik, Junger Franc. Stross Ferdinand. Stross Josip. Novak Franc. Stanitz Valter. _ Jz seznama verirciranih igralcev se črtajo: Horžen Vinko, Kovač Slavko B zjak Emil, Vinšek Ivan, Prijič Dušan. Spreitzer Bojan, Jamrik Vinko, vsi SK Svoboda, Ljubi 'ana. Pallek Vekoslav, Urbančič Stanko, Wohlmuth Pavel, Skalar Marjan Pukl Mrko vsi SK Grafka. Milofiavljevič Živo-jin, Knezev Ivan, Vidmaj Franc, Grmm Lazar. Cafuta Ivan, Marko Ivan, Lekš Vin-cenc, Stefančič Josip, Purgaj Franc, Do-bra-nič Josip. Janžekovič Josip. Gabr jan Valter, Abrasunovič Ibrahim, Kolmančič l\*an, Škrget Avgust, Žoher Frainc. Mihelač Joško, Kranj c Leopold. Omerza Zvonko, vsi SK Svoboda, Maribor.	. v
Vzame se na znanje dopis SK Lit ja številka 112/32 od 13 decembra 1932, v katerem tudi sporoča, da je poravnal dolžni znesek ss g. Marinu, na kar se opozarja SZNS. Na dopis SK Ilirije od 22 decembra v zadevi igralca Humarja ee bo sporočilo SSK Sparti v Ljubljana.
Na znanje se vzamejo dopisi BLP Beograd, br. 4863 od 14 decembra 1932.. JNb v Beogradu br. 45 od 27. decembra 1932. SZNS v Liiubljani od 15. decembra 1932. in dopis SSK Celja od 28. decembra 1932. s poslano brzojavko. Protest SK Šoštanja
..	• r* •___tpVnv1 NN.
Repertoarji
DRAMA. Začetek ob 20. Torek 10.: Zaprto.
Sreda, 11.: Milijon težav. Premiera. A. Četrtek, 12.: Zaorto.
Petek, 13. ob 15.: Vest. Dijaška predstava po znatno znižanih eena- Izven. OPERA. Začetek ob 20.
Torek, 10.: Madame Butterfly. C. Sreda, 11.: Nižava. Sreda. Četrtek. 12.: Adel in Mara. B-Petek, 13.: Zaprto.
*
Premiera v drami. Jutri bo ▼ drami premiera veseloisrre »Milijon težav«, ki jo je napisal Valentin Kataiev. Avtor je našemu dramskemu ob?n*tvu že znan po lanskem njegovem delu »Kvadratura kroga«. »Milijon težav« ie izvrstna veseloigra, polna komičnih zai>letliaiev med 6taro in mlado generacijo. Ga- Nabloeka t>redstavlia izvrstno komično starko: nastooi?o M:ra Danilova. Rakarjeva, Gabriielčičeva. Vida Juva-nova. Sancin. Cesar. Jan. Krali. Jerman. Bratina. Linah, Potokar in MMurgeli. Dejani »e vr$i v današnjih dneh v Moskvi. Re-ž ra Bratko Kreft.
Ii opere. Pucciniieva opera »Madame Butterflvc se ponovi drevi. v naslovni- uloei nastopi Giimeienac - Gavella. — Prva re-oriza izvrstno uspele D'Alberjeve opere »Nižava« bo hrtri. ,
MARIBORSKO GLFDALTSCB. Začetek ob 20.
Torek, 10.: Nevihta. A Sreda. 11.: Zaprto.
Četrtek, 12.: Pri belem konjičku- B. ★
»Maks in Morie«. otroška revija 0 petjem, plesom in godbo, katere premiera je bila razprodana do zadniega kotička ter }e morala velika množira občinstva Miti brez vstoonic, se bo ponovila 15. ob 15.
»Bog maščevanja«, drama Schaloma Aecfia, eno izmed najzanimivejših del r>ri nas skoro popolnoma nepoznane židovske Heratn-re, se pripravlja kot naslednja dramska premiera. Režira VI. Skrbinšek.
GLEDALIŠČE V MTOSK! SOBOTI. Sobota. 14.: Spreobrnitev Ferdinanda PiSV>-re. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora.
'k
Mariborsko gledališče bo Rostovalo ▼ Mnr-
ski Solioti v soboto. 14. t. m. na odru »bo-kolskega doma«. V orvem gostovanju upn-zore Langarjevo efektno in zabavno komedijo »Spreobrn tev Ferdinanda Pištore«. KI spada med najboljša češka sodobna dramska dela. Za predstavo je mnogo zanimanja.
» puji^i«	------ -	__ „ . deJa	prensiavu ir imu^"
proti verificiranju prvenstvene tekme SK *Ka ° , ^vnosno vstoonice! Snštani : SK Lafko. odigrane 30. oktobra j ;-----
Šoštanj : SK LaSco.	. ,
1932. v Celju, se odstopi MO Celje v z-
]aVVerificiraio se prvenstvene tekme: ŽSK
Hermes : TSK Slovan 9 : 1, SK Rapid : SK Svoboda 3 : 1. SSK Celje : SK Laško l."> : 0, ISSK Maribor : SK Rapid 4 : 2. Tajnik II.
ASK Primorje. (Predsedstvo.) Pred dnevi je v Ljubljani izšel letak s hudim očitki proti ASK Pnmorju m njegovim članom Javnost obveščamo, da smo storilce prijavil sodišču. — Nogometna sekcija opozarja članstvo, da sek^jsk občni zbor ne bo danes, pač pa v torek 17. t. m. — Lahkoatletska sekcija ima gimnasticne tre-nige redno vsak torek in soboto točno ob
19 v telovadnic ženskega učiteljišča n«	__
Resljevi cesti. Cross-country treningi na j ^ ^adniVe*'Sarajevo, Kraljice Marije ul igrišču redno vsako sredo ob 15-30 in vsako	po^m ^ 10. januara 1933. god. uz
Natječaj
za izradu planova željezni-čarsKe kolonije „Cml vrhu n Sarajevu.
Zadruga željeznlčldh driavnlh službenlka za nabavku stanova z. s. v. j. n Sarajevu
raspisuje ovim natječaj za izradu idejnih planova tipova kuča i arhitektonsku iz-gradnju cele kolonije sa 93. gradj parcele Program rada, uslovi. situacija 1:500 sa izohipsama, uzdužni profili novoprojektova-nih cesta i svi ostali podaci mogu se dobiti
nedeljo ob 9.30. Oboje obvezno za vse atlete
SK Ilirija ima danes ob 20.30 v kavarni Emona redno plenarno sejo n se_ zaradi važnosti dnevnega reda prosi polnost e v ,cie udeležbe. Načelniki sekcij se pozivajo, da predloži na seji proračune za tekoče leto.
SK Korotan. Danes ob 19. izredna od-borova seja. — Tajnik.
NSK Sparta sklicuje danes ob 19. v kavarni »Vospern k« odborovo sejo. Točno!
Hermes : Korotan, pokalni tekma za brezposelne igralce na igrišču Korotana je izpadla 11 : 1 (4 : 1) in ne 11 : 4 kakor smo včeraj poročali.
Gostilna Ankele pn Sv. Ani nad Tr-žifem, k snada med najlepše zimske postojanke v Karavankah, ima tudi svojo «nu-čai»ko šolo na krasnih vežbališcih v bližini rfost;lne. ki jo vodi od JZSS pr znam učitelj" g. Riko Ankele. Učitelj je na razpolago vsak dan Pensi^n s kurje<n;mi sobami dnevno 45 Dn. Gostilna je oddaljena od nostaje Tržič 5 km in je zato za one goftf-ki nameravajo ostati dali časa (5 do 6 d m) voz na razpolago bre-plažno Naznaniti ie treba le prhod. Sola se priporoča zlasti onim smučarjem, ki b" se r*d izve/hali v alpinskem Vi turnem sm"Aqnfii OnomTiti je treba še na krasne zlete v okolico n pr. Zelen co, Kofce Babo, Ljubelj itd. Snega je dovolj in dober.
cenu od 200 dinara po kompletu. Natjecate-ljima koji dokažu, da su sudjelovali natje-čaju, povratiče se gornja svota.
Rok za predaju planova je 1. marfca 1933. eod Nagrade: I. IMn 20.000, H. Din 12 000 i IO Din 8.000. U koliko koja nagrada ne bude podijeljena izvršiče se otkup pojedi-nih radova prema nahodjenju žina.
žiri sačinjavaju gg- Inž. M. Sorak^ l»m. direktora željeznica. Inž- V. Terček^ žrfj. savetnik i N Kalem, viSi kontrolor Ispred SSge, inž. M. Skakič ispred Udr Jug. inženjera I arhitekata, Inž. D. Smiljanič, arhitekta ispred Inženjerske Komore, Inž. M Bajlon, arhitekta Opštlne Sarajevske 1 Dr. D. Djorovič, šef željezničkog sanlteta.
Sarajevo, dne 15. Januara 1933.
1811 Uprava Zadruge.
SPALNICE,
Odkrila sem naslednje: če ie resnično dober puder iz riža zmešan a peno smetane, kakor »• to pri pudru Tokalon, poteši ostane ure in ure na licu kljub vetru, dežp» in celo v najbolj razžarjeni plesni dvorani.
Puder Tokalon s ceno smetane se prjpou Sc«, ostane pa neviden. Ta puder je odlično sredstvo za krepčame kože. ker poavl,a kožno tkivo in nikdar ne zamaši znoimc. Sedaj je moja polt vedno enaka, svetla, nežna in vsako mlado dekle me zaradi n,e zavida, moški pa jo občudujeio.
Dober zaslužek
prinese zastopstvo za zavarovanje. Zanesljivi in agilni poverjeniki naj se zglase pri domači zavarovalnici	64
Herceg - Bosna
Ljubljana, Šelenburgova 7, L nad.
jedilnice in kuhinje iz različnega lesa v najnovejši izdelavi v različnih imitacijah, Vam rudi najceneje
Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov, LJUBLJANA, Vegova 6 1721
Stalna zaloga vsakovrstnega pohiStva in tapetniških izdelkov po najnižjih cenah.
SS/ S! fi 1 ©
Torek, 10. januarja. LJUBLJANA 12.15: Radio-kvartet —■ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošča, radio-kvartet. — 17.30: Valčkova ura salonskega kvinteta. — 18.30: Nemščina. '— 19: Človeška bivališča. — 19.0: Sorca. — 20: Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja. — 22: Cas. poročila, salonski kvintet.
Sreda, 11. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45? Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. 18: Salonski kvintet. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. - 20: Prenos Gerbiče-vega večera iz Un'ona. — 21.15: Cajkovske-ga IV. simfonija na ploščah. — 22.15: Napoved časa in poroč;la-
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 15.30: Narodne pesmi. — 20: Violinski koncert _ 20.40: Igra. — 21.20: Orkester. — 22.10: Lahka glasba - ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17.30: Koncert iria. — 20: Koncertni večer. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19.20: Češke in ruske pesmi. — 19.40: Koncert iz Brna. — 21: Celo — 21.30: Igra. — BRNO 19.40: Orkestralen in pevski koncert. — 21 r Prenos iz Prage. — 21.30: Glasba v družini. — VARŠAVA 18: Lahka glasba. — 20: Koncert, več^r. — 21.00: Klavir, skladbe. 2215: Ples. glasba. — DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 15.20: Celo — 17: Orkester Dajjos Bela. — 19 25: Klavir. - 19 55: Ecslerjev večer. _ 20.50- Večer v bam — 22.15: Koncert iz Londona. — BERLIN 20.15: Vesel večer, — 21.10: Simfoničen koncert. - Plesna glasba. - KCNIGSBERG 19-30: Plesni večer - 21.30: Evrooske narodne himne. — Zabaven program — MCrHLACKER 19.15- Saksofon. . - 21.25: Koncert na čelo - 22.10- Koncert iz Londona. - BUDIMPEŠTA 18: Orkester. — 19.30: Klavirski koncert. - 20: Operetni večer — RIM 17 30- Popoldanski koncert. — 21: Prenos onere iz gledališča
Vsak naročnik „Jutra" le zavarovan
za 10.000 Din!
Cene malim oglasom
Zeritve it dopisovanj*.	beseda Din l__far enkratna prt
ttojbina ta Ufro ali ta dajanja naslova Dtn i—v Oglas! trgovskega reklamnega značaja: vsaka besede Din L—. po dbi 1.— m besedo te zaračunajo nad alf« vsa oglasi, ki tpodafo pod rvbrtka »Kmr> pa kam*. »Auto-moto* -Kapital*, »V najem*, »Posest* »Lokeli*, »Sta tovanja odda* »Stroji* »Vrednote* *Informacija*. iŽtvalt*. •Obrt* in »Ijesm ter pod rubrikama »Trgovski potniki* k »Zatlo-tek*. če »e t oglasom nadi zaslužek, oziroma, če te Ma potnika Kdt* ti pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali <tužbe. plača ta
Za odgovor
v znamkah
reako besedo 90 pat Prt raak oglasih, kt te zaračunajo po D*» Iste besedo, ee zaračuna enkratna pristojbina Din S,— ta Ufro ah ta dajanje naslove V v ostal' oglasi toda! nttga znate fe te računajo PO 50 par ta vsako beemao Enkratna pnstofbma ta hfro ali te dafanfe naslova on oglasih, k! te toračuna/o po 50 par za vsako
*N»ada znaka Din 1— Najmanjši znesek pn og/ttsih po 50 pat ta besedo, fe Din 10.—.
*ri oglasih po I Din za besedo pa Din IS.— Vse pristojbine ta malt oglasa fa plačati pn pred a p naročila. OZ*-roma hh h vposlah v nismo obenem » naročilom
i K&oa idit muoto jm* lik«, ptiača is r«a)r« ;>t»edo 50 par; aa da janje naslov« lil ia iifro 3 Din. — Kdor »prejem« potnike, pla is besedio po 1 Din; i« dajanj« naslova ali za iifro pa 5 Din. (5)
Vpokojencl
ag~lnl in pošteni dobe izbočen zaslužek z zastK*p stvom renomiraneg« inter-nairionalnege zavoda. Iz-črfme ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobre ivese«.	JM4-5
Samostojno
gospodinjo
>fvfekra>o k>ib«rtoo. <a vs» i:šna leta. oe m»i 36 iei <taro. ki 'ma veeelj« do •'•»•in« »inibe iSJe fcttrifta« •■ki od-a-* « družina pro«r, li-br. plači. Naslov v o g. -1d«lkn >,I ntra«.	*9<)-l
Kdor (46« zaslužka, f>i»ča aa vsako besedo 50 par; za naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor n a d i zaslužek, pa za •mak o besedo 1 Din. sa dajanj« naslova ali -.ta iifro pa 5 Din. (31
Šivam perilo
pe miziki ceni. Prevzamem pa tudi krpanje. Naslov v ogiae-nem oddelku »Jutra«.
908-3
fc-toeda 1 Din; za da janje naslova ali za iifro 5 Diu Dijaki, ki i&čejo VDStrukrij«. pla 6ajo vsako besedo 50 par; za šifro ali z* dajanj« naslova 3 Din (4)
Inštruktorja
vestnega, iščem proti celodnevni hrami. Naslon ▼ ogiasnetm oddelku Jutra 874 4
Francoščino
in klavir
priročno poučuje strokovna u&iteljiea: na željo z ttem&Vim nč-nim jezikom. — Wolfova uli-ca 10/11. 696-4
Gdč. instniktorico
»pv-jimem k petošorki. Ni »lov pove o-glasna oddelek »Jutra«.	930-4
Učenko
ki Ima veselje do ple-tlljstva. se sprejme. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	817-44
Mesto vajenke
iSčem v trgovini z meJa-ihto blagom za 15 let sta ro dekie. s 3 razredi me-Sča-tiske šole. Ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pod »Vajenika 15«.	4!S-44
Mlinar, vajenca
»preime takoj 0rož:m. valt-ftrs mlin, Gomilsko. 8S3 44
Gospodično
sprejmem za popoldanske ure za na<iz'oro vanj-e dveletnega otroka. Po-midbe na oga.sn-i oddelek Jutra pod »Vestna in dobra«.
875-1
Natakarico
srednjih let. kavcije zmmž no, sprejmem takoj ali do 30. t. m. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 902-1
Raznašalca, ozrr. prodajalca
a'i proda :alko peorva sprej mein. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	906-1
Spedicijski uradnik ali uradnica
z znanjem nomšikega. po možnosti tudi italijanske ga jezika, dobi takoj stalno me-sto. Naslov v og'a* oddelku »Jutra«. 941-1
Iščem koncesijo
za dobro idio&o obrt. Po nudbe na »glasim oddeek »Jutra« pod »Kon«esl:e«.
956-1
j Vsaka beseda 50 par; ; za dajenj« naslova ali za Šifro pa 3 Din. (2)
Vlaki (»seda 50 par: u. dajani« naslova ali m šifro na S Din (11
Starejšega mizarja
veščega postavljanja mli nov in ki bi bi! obenem vodja, sprejmem takoj. — Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.	804-1
Služkinjo
vajeno samostojne kuhe ln natančno v pospravljanju finih sob zelc snažno, pridno in poštno, sprejmem takoj k trem osebam. — Javijo naj se samo prvovrstne moči na podr »Jutra« v Celju pod značko: »Dobra izpričevala«.	853-1
Služkinia
ndrava in poštena, stara do 25 'et. z dolgimi spri čeveli, do-bi sta'no službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	942-1
Lesni matiipulant
zmožen prejemanja in od dajo les«, h -'-imerno ranči jo. dobi takoj služb-* Prunmdbe na ogrlas. oddelek »Jutra« pod značko »Za nesljiv 10.000«.	8T7f?-l
Prodajalka
ki h» pomagala tudi v go spodlnjstvu. želi mesto v mešani trgovini — najraje v Mariboru — gre pa tudi; na deželo. Naslov pri po dnižnioi »Jutra« v Mariboru.	863-2
Natakar
■*tar 155 let, izurjen v ka varni m re&tavracijii ter
/.možen kavcij« išče »luž bo. — Cenj. po^iud^e na ►glas. oddeiek »Jutra« pod »Trese®«.	742-2
Uradnik
dober knjigovodja ln korespondent, z znanjem slovenščine, nemščine in deloma srbohrvaščine, izurjen v stenografiji ln strojepisju, išče namestitev, najraje na deželi. Ponudbe prosi na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Moja želja«.
614-2
Bančni uradnik — prokurist
z 12 letno prakso, star 32 let, neoženlen, išče primerno mesto v denarnem zavodu ali p? pri Industriji kot knjigovodja. Cenjene po nudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Delo«.	571-2
Iščem službo
koit pisarniška moč. oziroma grem tudii kot gospodinja k samostojni osebi aH k otrokom. Ponudbe n« o<r'asni oddplek Jutra pod šifro »Poštena 24«.
897-2
Natakarica
z večletno prakso, izučena šivilja, vajena vseh donu čih del, išče službo za takoj al: pozneje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra
893-2
Dekle
ataro 1(7 let. veščo hiSrffh de! in nekoliko ku'he. Išče služba. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 899-2
Začasno službo
do odpoklica k vojakom išče zdrav in krepak m e denič. izučen
mehanik
ki zna perfekt.no nemški. Sposoben za slugo, vratarja ali slično službo, ker je vajen obsevanja s stran kamii. Ponudbe na og!asn; oddelek »Jutra« pnd »20«.
911-2
Knflgovod]a-
bflancist
z mnogoletne trgovsko, in. duscri.&ko in baačoo praJc
so, samoshojon v vwii pi-»amiSkiih delih, v«r*iraii v davifcmh zadevah, išče oa-meiščenj«. Sprejnve tudi na-ložbo wi revizšlo ter are ditev kmijBgovods.t.va. Di-skreoij« zajamčena. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bilaocist«.
88T-e
Mehanik-šofer
z ve61et>no prakso, iSč« n-positev. Dopise n« oc'ae. o«idelek »Jutra« pod šifro »Vesten m-ehamk«. >20 2
Natakarica
čedne zunanjosti, kalcij« imovin«, išče službo za ta ko;. Naslov v oglasnem oddelku »Jratra«. <*25-ž
Kakršnokoli službo
išče brezpoeelnii krolač. — Gre budi za elugio ali častilca pribora. Naalov pove oeasnj oddoiei »Jutra«.
9ai»
Dekle
rajeivo goetiilm.iSk« k^H« »lužbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
9g8-z
Za gospodinjo
k mnjiini obitel.ji aii go-spoiu gre gospa srednjih let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 956-ž
Službo natakarice
(začetnice) želim pr em eniti Z, mož na sem kuhe, šivanja in pospravljanja sob. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9i50 2
Avto, moto
Iz Strahlove zapuščine naprodaj
!«pa strinja, ogledal«, ba rok bi v«oe«ij»Tisik<>, 5f»n-ska M«na, velika »lika e*no«« kinesa Urobteroteina. LtjiuUjana, G*uiwonro na-breAj« 27.	740-6
. Drsalke
ummiA« »Eiabluflne«, skoraj nove prodam. Naslov pove oglasna oddolek Jutra.
90(7-6
Novo centlmalno tehtnico
za 3000 kg, ugodmo pro-Nas^ov	og1 ae.nl
dam. oddelek
»Jutra«.
910-6
Peč kolofoktor
prodam. Nis;or v ogla*, oddelku »Jutra«. 903 6
Lovske bakrotlske
»Bidi»ig«.r«, amorikao. pisalno mino ai kraean lesen le»t>wie« proda Amrtj-kvairjait aa Sv. Peitra eostl št.	992-6
Vsaka beaeda 1 Din j z« dajanj« »Ml<n«« ali i* iifro pa 5 Din. (10)
Mali BMW
mailo vo^žeo. dvoeedežm aT to ugod.no proda J. Lovže. Tavžarjova uiioa 7. 66S-10
Tovorni avto
noftiilnost 800 kg. prvovret ne am.erikamsk« znamk«, vože® 17.000 km. na prod a za 16.000 Din. Informacije daje I. l»vše, Tavčarjeva uli-ca 7.	661-10
Kupim
Uglasi trg. enačaja po 1 Din besed*; it dajanje naslov« aii ia šifro 5 Din. — Oglas: socialnega sna^a-j« vsa
ka beseda 50 par; ta dajanj« oaalova aii za
šifro pa 8 Din. (7)
Puško-risanico
kal. 6.7 ali 7 man, brechiib no ,tudi z daljmogledom, kupiim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Brezhibno«.	016-7
Ek šport er jI
Kupim šilinge v Avstriji proti plačalu v dinarjih v Jugoslavi.jii. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šilingi«.	957-7
Oeli^l trg. zna&aja p« ' 1 Din heteda; za da janje naslova ali sa I šifro 5 Din. — Ogla« socialnega enačaja vaa ka be*eda 50 par; ca dajanj« oa*lova ali ca j 4ifr*> p« 3 Di«. (6) i
Orehova iederca
lo-mače tc istrsko brinje or fige h> tganjokuho nu di najceneje Spvei & Koinp.. Ljubljana. 37'6
Čevlji na obroke
»fevipo«. Gledališka oJ. 4 Maribor. Slovenska «1. IS io Celi«. Dečkov -.rs St. i 51887/
Frizerji!
Aiparat za trajno kodra-nje znamke »Rušo«, 8 24 grelci (HeitokOrper). brez vsakega defekta naprodaj — ker dva ne potrebujem Naslov v oglasnem oddelku »J'it'a «	879 fi
Kice liurroufihs:
DR ITG1 PEL
168.
StarodavTii spomenik minule slave se je kopal v mehki svetlobi ekvatorskega meseca. »Opar!« je pomislil Tarzan. »Opar, začarano mesto povabljene prošlo»ti! Mesto strahote in smrti, lepote in zveri ust va — iTM-sto pravljičnega bogastva!« Pri tem se je nehote ozrl na kos runtejie kovine, ki ga je bil prinesel s seboj. Bilo je suho zlato!
Vaaka b«aed» i Dvn, ta lajanj« naslova ali ia lifna p* S D«. fl61
Kdor posodi
1000 Din
proti dobri garajiciji. d« bi Se« 1 me®«« vrnjeno 1200 Dio. Ponuuoe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaioten«.	782-16
Možno knjižico
Ljrobljarake kredit, banke z vilog» 20.000 Din prodam najvišjemu ponudjuiiku Ponudbe na ogla«, oddelek »Juitra.« pod »Gotovina V«.
»16-16
Hranilne knjižice
Kinotek« posojilnice — ▼ znosku 100.000 Din, t£čen proti vknjižbi v polni vrednosti in dobrim »bre-stim. Poaiudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiifro »Sieuraa vloga«. 9Q2-il6
Vložne knjižice
Ljudske, onr. Kmeteke po-
eojdlmce ali Mesta« bra milnice kupnin do zneska 120.000 Dan. Naslov pove ncastu' sddeiek »Jutra«.
923-14
Petstanovaid. hišo
l«po, novo, K roiirat od glavne pošte z«Jo ngodmo pro«iBin. Naslov y ogla*, oddelku »Jutra«. 904-3G
Posestvo
priWS®t>o li2 oralov, pol are
od iele>zn.iške postaje in četrt t»re od državne cewt«, ob farro cerkvi in »oJi, z zidano hrišo in zidanim go-smodarskim poelopjeim, v popolnoma »o vem stani h takoj ugodno prodam. Do-P»e pod šifro »Izvanredna priika 85.000« na »gia-sni oddelek »Ju-tra«. 877-20
Vrednote
r>>»e«l!. j Dlll h "lajanj« lador« al' •a Vfro na 5 Dio TB'
Vsakovrstno zlato
po aajnijsli
CERNE - juveiir
LJubljana Wolfova ulica J
Oblačila
Prostore za lokal
primerne za pekarno, najraje v Rofcnd dolini, v najem. Ponudbe na ogl-oddeiek »Jutra« pu«i • i »l>oka.l«.	930-10
Gostilno ob meji
dobro idoio, oddam ugod-io r na.ieim. Vipra*a<ii v gostji« »fNri veselem kine. pik v Gornji Radgoni ali v Maribora, Korošcev« »1. št. 32.	960-19
Dijaške Mobe
Vsaka baaada 56 par. ■a dajanj« Daahrv« ali
aa iifro t Din. (82)
Trg. oglasi po 1 Din bettda; za lajanj« na ♦krva ali u šifro 5 D< Oglasi socialnega sna čaja vsaka beseda 50 par; aa dajanje naslovi s.li za šifro 5 Din. fl3)
Nov smoking
prodam. Naslov v oglaa. oddelku »Jutra«. 890-13
V najem
V«ak. o«aeda i Din. »a dajanj« naslova ali aa iifro pa 5 Din (17)
Pekarijo
dobro idočo, s stanovanjem na Gorenjskem oddam za več let v najem. Pojasnila daje g. Janko Metere. Za-brezmioa št. 6, pošta V, rovmica.	87817
Pridelki
Vsaka Oe»«da 1 Dui ta lajanj« naslov« ali
m šifro pa 5 Din. (33j
j Vsaka feeaeda 1 Din; j m da>oj« nasiova «H ! ta Mira pa B Din. (80)
Večjo vilo
v centru mesta, z vrtom prodam tudi za hranilne knjižice. Pojasnila daje Tehnični biro GradlSče 3.	818-20
Posestvo
6 oralov, s hido in gospodarskim poslopjem, ob ee stii tik Rogaške Slatin« naiprodaj. Pomudb« na na slov: Albert Gobec, Tr-boviij« II.	945-20
Štlrlstanovanj. hišo
tia leipeim kraju bliiu tram vaja ugodno prodam. Hipoteka m nekaj gotovim e. Doipi&e na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nova hiša«.
950-20
Vino
prvovrstne kvalitrt«, rdečo 12 do 20 hI prodam kar Dajugodinej&e. Bošt-ner Angela, Deknica. Sv. Peter pod Sv. Gorami.
660-38
Krompir za krmo
d/rotoam, eea 2 vagona, po 60 para kilogram proda graščina Pogomik — pošta Litija.	888-33
Dijakinjo
gprejraem po	eeni na
stanovanj« z vso	oakrbo. Naslov v oglasnem oddelku
»Jutra«.	909-22
Proti instrukcili
oddam topo sobo dijaka
kiartiAn« gimnarije. Naaiov v oglasnem oddelku Jutra
8S4-22
1 aH 2 dijakinj!
sprejmem po nizki e«ni v vso osikrbo. Naslov v ogl. oddelfcu »Jutra«. 968-28
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo v lepo io zračno sobo blizu univerze. Naslov v oglas, •oddelku »Jmt/ra«. 966-22
S2BBCEES3
Sobo s kuhinjo
in elektrifcoo razsvetljavo, v eeni 200—280 Dm iščeta m'ada zako»tca z 1 otrokom. PoeMidbe na oglasni odelek »Juitra« pod šifro »Mirna H«.	346-21/a
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami. išče tričian ska družina za maj. Ponudb« na oglas™ oddelek »Jutra« pod »Trajno«.
906-31/a
Sobo in kuhinjo
» marec ali pozinej«, išče stranka 3 oseb. ki so ves dan odootn«. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka«. 913 21/a
Sobo odda
Vsaka beseda SO par aa dajanj« naslova ali
xa litre 8 Din. (23)
Sobo
lepo opremijono. s poseb nim vbodom, parketom in elektrik«, v centru n»e»u oddam »ven*, s hrano. — Vprašati vratarja hotela »Slon«.	8159-28
Vsaka beseda 1 Din. a dajanj« našteva alt sa iifro pa S Dio. (BI)
Dvosob. stanovanje
solnčno. s kuhinjo, v pod pritličju rile, r eentro me« takoj oddam. Vpra Sati ▼ Knafljon ot. 13/11 831-21
Dvosob. stanovanje
vse pod enim ključem s pritiklinami, 8 minut od remlze, poleg šole, oddam 1. februarja. — Zg. Slika 215 837-21
Trisob. stanovanje
Z T8MB8 pritiklinami od
dam s 1. februarjem 1983 v Dalmatinovi uli« 3/IH Poizve se v stavbni pisar ni na Rimski Meti 2/1.
889-21
Oddam sobo
2 gospodoma, event. tudi a hrano. Soba Ima separiran vhod ln elek trlčno razsvetljavo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	811-23
Opremljeno sobo
e poseb. vbodom io električno razsvetljavo oddam v Hfe1 mati novi ulici 8/n. Vprašati med 2. in 4. uro popoldne.	7*23-23
Leoo sobo
a klavirjem t cent m mesta oddam eni ali dvema osebama. Nasdov t oglas, oddelka »Jutra«. 891-23
Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova ali za iifro pa 5 Din. (19
Lokal
Dpremiljen z® trgovino s špecerijskim blagom, na prometnem kraju tako. >ddam v najem pod ugod onim pogoji. — Pojasnil« iaje lastnik Joža Jagodne, posestnik, Visoko St. 38 pošta S»Dčiir pri Kranju 346-10
Skladišče
veliko io »u.ho. »reda me et« takoj odda Špedicija Turk v Ljubljani 52795-19
Trisob. stanovanje
s kopalnico io verando ta koj oddam na Tržaški ee sli SL 29/L	917-31
Enosob. stanovanje
parketiraoo, • kuhinjo im pritiklinami, ▼ lepi soinčmi legi, oddam takoj v vili »Zlaitorog«. F.caua dolina cesta V/S7.	935-31
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par; sa dajanj« naslova aU za Hfro S Dio. (Žl-a)
Stanovanje
tri- aii dvosobno s kabin« tom, kopalnico in pritikli naimi išče tričlanska iru žima. Ponudb« z navedb<j najemnin« n.a oglasni oddelek »Jutra« pod značko »t marec«.	926-21/»
HUMAR FRANC, splošno čevljarstvo
MOSTE, Zvezna ulica štev. 8 (Zelena jama)
Najfinejša izdelava vseh vrst čevljev za dame in gospode. Sprejemam v popravilo galoše in snežne čevlje in vse v to stroko spa dajoča dela. Izvršujem strokovno barvanje čevljev. 15479
Sli A€S ER
TEH DNI
CREPE CARREAU
modna svila 90 cm široka za obleke in bluze.......
PIQUE AJOUR
hvaležna vrsta svile 80 cm široka za obleke........
CREPE DE CHINE
modno pikčast.......
CREPE MAROCAIN
težki, čista svila 95 cm široka . .
CREPE DE CHINE
čista svila 98 cm široka ....
CREPE DE
v vseh barvah . ,
CHINE
CREPE LAVARLE
čista svila za fino perilo ....
SATIN LAVARLE
luksus-vrsta za perilo, čista svila, 95 cm široka
CREPE SATIN
42-.
38'-58--
75--35--85*-
105--
75-
Prijazno sobo
snaino, opremljeno, oddam takoj po niziki eeni na Siv. Petra nasipu 5t. 71/1. Ogledati med 1. ia S. ter 19. in 20. uro.	518-38
Opremljeno sobo
6 poeebifnm vhodom. z eoo ali dvema poeteiiama (160 te KO Dio) oddam blizu tramvaja v Spodnji S;$ki. Ceraetova 31/1-4. 886-28
Sobo z 2 posteljama
oddam. Nasdov pture ogl. »»Odelek »Jutra«. 896-28
Prazno sobo
solnčirto. komfortno, oddam
gosipodu na Tjrševi cesta. Naslov io ceno pove ogl. oddeiek »Jutra«. 885 23
Eno ali dve sobi
opremljeni, oddam pri operi. Telefon io kopalnica. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	846-23
Sobo z 2 posteljama
oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 901 23
Lepo sobo
papc»lTK»ma eeparia-ano — t elektriko, takoj oddam v Liinhartovi ulioi. Naslov v brivoioi Foo v Linhartom ttlioi.	906-23
Sostanovalca
poltenega, u 100 Din mesečno sprejime Jo«. Pleško na Karlovski eeeti it. 3.
9HB-23
Sobo
preprosto opremiljemo odda 2 gospodičnama Pflohler, Bl»iweisova 16/IH. 927-23
Opremljeno sobo
oddam 2 gospodoma ali zakonskemu paru s soupo raI>o kuhiit^e. Po izve se v Vodmatski nliet švev. 19.
SS1-33
Prazno sobo
<xldam v Z«. Šiški iu 172 9£9 23
Sobo
s posebnim vhodom — v ccntru mesta oddam gospodoma. Isitotam oddam tud| sobico t posebnim vbodom in souporabo ko tialnice. Nudim pa tudi
dobro hrano
za 16 Din dnevno. Naslov
Harmoniko
tn tonsko ■ kovčkom na. bolj« hranjen- etf a sovi. t medenim- glasil" poceni na[»rodaj Naslov < iglasnem oddeiks »Jutra« 303- -1*
Obrt
v »aKi Ori-t-Ja i Dli. *a jajanj« nasJov« a!' »a |i<ro pa 5 Din ,'321
3. VazduhO|«!ovim Puk v Skopljn odda v zakup s 1. februarjem 19G3 svojo
oficirske menažo
aerodromu
v oglasnem oddelku Jutra I aerodromu v Skopi ju 933-23 P^goJ1 zakupe se dobijo od upravnega odbora ifi
Sostanovalca
sprejmem takoj v Zidov«k5 ulici St. 6.	937-23
Solnčno sobo
v mestnem delu Rožne do-lic« oddam snem« aii dve ma bo-Ljšinia gospodarna. — Na^ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9IH-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom i« veže v strogem centru, pri pravno za pisarno, oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	932-23
Sobo
«po opremljeno, s separatnim vhodom, bil m centra iščeta dva visokoSolca. — Pomudt>e na oc'as. oddelek »Jutra« pod »Takoj nT«.
774-23/a
Sobo
lepo opremljeno, s r>o«eb nim vbodom, iščem. Ponudbe na oglasni oddeiek Jutra« pod »Častnik 30« 808-S53'a
Zakurjeno sobico
hrano aii brez iščeta 2 dijaka blizu srednje teh nične šole. Nas-lov v o-gl. oddelku »Jutra« 914-23/a
Strogo separirano
elegantno opremljeno sobo. samo v centru, išde s 16.
m. »talen gospod. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobnost«.
928-23^»
Dopisi
Vsaka beseda i Din. u dajanj« naslova aii fcfr« pa S Din. (34)
Gospodična
z lastnim stanovanjem, sta-ra 31 let, se želi seznaniti državnim nslužbt-nctm. PcQ<udb- s shko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Bo-iočnoat«.	892-24
Boli 1930«
Srridenje možmo? Poijutb-Ijam.	884-24
Poznanstvo Magyar
Irtam, levšl a Jutro a^on-ca irodAban van. Miert nem kare&i fei? — Erzsi.
913-24
Informacije
Sobo
s poaebnim vbodom, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra
919 23
Opremljeno sobo
zel« snažno, oddam s 16. januarjom pri pošti. Naslov pov« oglasni oddelek »Ju-tra«. Ogledati m-ed 10. in 3. »ro.	961-23
2 opremljeni sobi
iraned katerih se ie en« lahko napravi kuhinjo, s posebnim vbodom oddam v Jezerski »li<a 4/6. 940-23
Vsaka beseda 1 Di.u. za dajanj« naslova ali ta iifro pa 5 Din. (31)
Izjavljam
da nisem plačnik za dwi-gove, katere bi v kakršnikoli obliki napravita moja žena Marija Cerne. Ivan Oerne, Senonro-Rajihenburg 918-31
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din; ■a dajanj« naslova ali aa iifro p* 8 Dio. (26)
Kratek klavir
dobro ohranjen, lep gia«, po ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
789-36
oirske menaže 3. Vazduho plovnega Pu<ka za ceno 30 Dio.	880-32
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par, ■a dajanj« naslova aJi za Šifro pa S Din (281
Denarnica
z veebioo ma!« demirnice 8 tveini ključki. j« bila v soboto iagubl.iena — najbrž? v kinu Matica. Proti nagradi 30 Din jo je oddati v oglasnem oddelku »Jutra«.	918-28
> sak» t»«s».ia l D'n >a lajanj« naslova ali
Si 'ro na ."> Din f30)
Gdč., vdovi
ali ločenki
ki ittk* veselje do gostiln«, oddam osebno p-avloo — ali pristopim kot družabnik. Do-pise na glasni deiek »Jutra« pod značko »Nesrečno življenje«.
882-3»
Cenj. občinstvu
gostilničarjem ;n stavbeoi-kom naznanjamo, ia prevažamo vtK. vino. opeJto gramih. s«itve in trgovcem b'a<<po n« zahtevo r>o najnižji ce>oi s triton&k;ima toi-omima a vsom-uli-l-mia. Ta cenj. naročila se pri-poročajio Bratje DoiMnšefc, avtoprevozništvo. Osiro^no-Ceije^	961-30
Živali
Vsaka OtMeda 1 Din. ta dajanj« naslova aii za Šifro ca 6 Din (27)
Kupim p«"a
do 2 leti srareea čnn-aj*,
vo4<S.jaka ali berbardlnca. F'an*> Strah. t.rg.. G-orn.ia Radgona.	831-27
tio*astveno dovoljena
razorodsia
Vsled likvidacije firme razprodajamo našo veliko zalogo manufakiurneRa blaga izpod nabavne cene. Izkoristite to priliko in si nabavite blago, dokler še traja zaloga.
Oblačilnica »Ilirija"
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 17
I. nadstropje.
Oglejte si zalogo!	Oglejte si eenel
1820
A. 6 E. SKASERNE
Ljubljana
UVOZ IN PRODAJA ANGLEŠKEGA IN ČEŠKEGA SUKNA, VOLNENEGA BLAGA IN SVILE.
Važno: v račun jemljemo (do preklica) tudi hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih Zavodov!	1817
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Poročamo, da nam je preminil naš nad vse ljubljeni sinko, vnuk, nečak
ter se preselil med nebeške kri-latce.
PogTeb se vrši v torek, dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne na doisko pokopališče.
Huda jama — Hrastnik, dne 8. januarja 1933.	1816
žalujoči:
BABIČEVI — POGEL.ŠKOVI
Pristopajte k Vodnikov? družbi
BELO PLATNO ZA RJUHE
Široko 150 cm od 18 do 28 Din, rjava kontenina 150 cm od 16 do 20 Din, platno za kapn« 180 Sir. od 28 do 34 Din, šifoni najcenejši 6.50 Din, srednji 9 Din, najboljši 12 Din, macco in batist šifoni od 14 do 18 Din, kontenina bela in rjava najboljša 11 Din, berkali barvasti za damsko perilo od 10 Din naprej, inleti za pernice in blazine od 16 Din naprej, perje za blazine kg od 30 Din naprej, zelo dober puh kg 150 Din, najfinejši puh kg 300 Din, odeje idotaste z dobro vato od 130 Din naprej, kakor tudi v vseh barvah brokat odeje v satenu in v svili nudi ter se priporoča tvrdka
F. I. GORIČAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29«
4
SOUVAN LJUBLJANA
Mestni trg 24
(Jčtteljstvo osemrazredne narodne šole v Metliki javlja vsem tovarišem in znancem žalostno vest, da je danes popoldne nenadoma po kratki bolezni izdihnil svojo jugoslovensko narodno dušo gospod
Morela Leopold
upravitelj šole v Metliki
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 17. pri Sv. Roku v Metliki. Njegovim zaslugam za narod, napredek Metlike in ugled stanu: Slava!
Metlika, dne 9. januarja 1933.
UCITELJSTVO V METLIKI.
Urejuje Davorin Kavljen. izdaja za Konzorcij »Jutra« Adott Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja Franc Jezeriek. Za inaeratnl del Je odgovoren Aiojt Novak. Vat v Ljubljani