pr
Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1’50.
TRGOVSKI IiIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži se v Ljubljani
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
ŠTEV. 87.
Telefon št. 2552
LJUBUJANA, 2. avgusta 1927
Telefon št. 2552
LETO X.
Sklepi Mednarodne trgovske zbornice.
O kongresu Mednarodne trgovske zbornice se je pisalo mnogo. Tudi »Trgovski list« je prinesel par člankov. Tu podamo '^ključke konference v celotnem pregle-f?ledu, seveda samo v glavnih potezah.
Tri dni so se posvetovali. Posebno huda je bila borba o potrebi neposrednega znižanja previsokih tarif. Proti prvotnemu besedilu je nastopil španski delegat, krepko podprt od Francozov. Niso samo carinske tarife ovira prostega prometa, je še veliko drugih ovir, ki kljub nizkim tarifam onemogočajo uvoz. Danci so zahtevali dostavek, naj države z najvišjimi tarifami takoj začnejo z zniževanjem itd.
1.	Za Ženevo.
V Stockholmu zbrani kongres Mednar. trg. zbornice izraža ponovno svoje prepričanje, da se more obnova blagostanja sveta najbolje pospešiti s postopnim znižanjem ovir, ki zadržujejo razvoj mednarodne trgovine. Kongres je mnenja, uaj podpira tozadevna ženevska priporočila ne samo na kongresu zastopano trgovstvo, temveč tudi vlade vseh narodov. Nacijonalni odbori zbornice naj pri svojih vladah delajo energično na to, da zasledujejo vlade politiko, ki jo je Ženeva priporočila. One vlade, ki o svojih namerah še niso podale nobene izjave, naj to nemudoma storijo.
2.	Znižanje previsokih tarif. Kongres želi prav posebno pritrdila vsega trgovstva k izjavam svet. gosp. konference glede carinskih ovir in tarifne politike, ki trgovino po nepotrebnem ovirajo. Zlasti pritrdi kongres izjavi, da 'iaj se takoj preneha z zviševanjem ta-rif.
3. izvozne in uvozne prepovedi. Prostost
surovin. Eksportna carina.
Kongres in svetovna konferenca v Ženevi popolnoma soglašata glede izvoznih in uvoznih prepovedi in glede prostosti v trgovini s surovinami. Kongres naglasa neobhodno potrebo, naj se takoj pri-s kolikor mogoče velepotezno poli-tiko takih prepovedi in omejitev. Kongres je prepričan, da se more na ta način 'loseči izmenjava blaga, bodisi s sklenitvijo mednarodnega dogovora ali pa z dogovori med dvema kontrahentoma. Zato pozdravlja kongres z veseljem sklicanje diplomatske konference v ta namen. — »Trg. list« je o tem že poročal. — Kongres poudarja koristnost ločenega postopanja posameznih vlad.
4. Carinske tarife in carinske formal-
nosti.
Kongres zahteva od svojih deželnih skupin naj svojim vladam priporočijo, da kakor hitro mogoče ratificirajo ali uporabijo dogovor o poenotenju carinskih formalnosti iz 1. 1923, v kolikor vlade tega še niso napravile. Če dogovor še ni ratificiran, naj se tudi pred ratifikacijo uveljavlja kar le mogoče svobodno in naj izostanejo zlasti vse stroge preiskovalne metode in samovlastne naredbe. Že sedaj naj bi se gledalo na to, da se ta dogovor izboljša, zlasti v svrho lažjega vplačevanja carin in v svrho odstranitve pretiranih konzularnih pristojbin in neopravičenih odredb v interesu sanitarne varnosti.
5- Industrijski dogovori. Racionalizacija.
Kongres je mnenja, da so pričeta raziskovanja o mednarodnih industrijskih dogovorih eden najdragocenejših napredkov; izražajo namreč v kakšni izmeri 0 Pripomogla h gospodarskemu • blagostanju sveta in k odstranitvi trgovskih ovir. Kongres pozdravlja v večini dežel započeti trud, da se raztegne racionalizacija na vse panoge gospodarskega živ-
ljenja, in poživlja upravni svet, naj uporabi vse odredbe za propagiranje sodelovanja, ki jih smatra za potrebne.
6. Prost obtok kapitala.
Ker se more zopetna prilagoditev na nove gospodarske razmere doseči le tedaj, če je zlasti kapitalu zajamčena popolna prostost gibanja in ker predstavlja razmerna prostost v obtoku kapitala enega najmočnejših stebrov v obnovitvenem delu, priporoča kongres boj proti vsem omejitvam in oviram, ki nasprotujejo prostemu mednarodnemu obtoku kapitala.	,
7. Svobodno preseljevanje in tujsko pravo.
Vzpostavitev prostega preseljevanja, kakršno je obstojalo pred vojno, je med najvažnejšimi predpogoji za razvoj mednarodnega prometa. Nacijonalni odbori Medn. trg. zbornice se povabijo, naj delajo pri svojih vladah po močeh na to, da se pustijo le-te pri akcijah narodne zakonodaje in pri sklepih dvostranskih dogovorov voditi od načel, ki naj postanejo po določbah svet. gosp. konference podlaga mednarodne ureditve tujskega prava.
8. Odprava potnega vizuma. Povabijo se upravni svet Mednar. trg.
zbornice in odbor za odstranitev trg. ovir skupaj s pododborom za tujsko pravo, da nanovo proučujejo vprašnje o mednarodnem dogovoru za odpravo obligatorič-nega potnega vizuma, in da preiskujejo, katere ovire v posameznih državah so proti sklepu takšnega dogovora; nato naj odredijo vse, kar bi moglo odstraniti te ovire in pomisleke. Kongres izraža prepričanje, da pomeni zahteva potnega vizuma občutno otežkočenje mednarodnega prometa in da so te slabe posledice veliko večjega pomena kot pa korist, ki se more od vzdrževanja vizuma pričakovati za notranjo upravo; skušnja v raznih državah je pokazala, da se more nadomestiti vizum z drugo odredbo, ki promet manj ovira.
* * *
Na koncu zborovanja je podpredsednik kongresa Anderson omenjal brezposelnost v raznih državah. V Nemčiji sta dva milijona deloma ali popolnoma brez dela, na Angleškem en milijon. Upoštevajoč, da morajo skrbeti brezposelni povprečno za štiri do pet družinskih članov dobimo v Evropi dvajset milijonov ljudi, ki trpijo na posledicah brezposelnosti. Če postavimo vse te ljudi drugega poleg dru gega, dobimo 6000 km dolgo vrsto, obstoječo iz slabo prehranjenih mož, stradajočih mater in bolnih otrok. — 6000 km je toliko kot iz Ljubljane globoko dol na' jug od ekvatorja ali pa iz Ljubljane čez severni tečaj proti Ameriki. — »Povsod imejte to vrsto bednih ljudi pred očmi. Mislite tudi na to, da ti ljudje tudi kupujejo. Krog je pretrgan in ta vrsta je izključena. S pametno trgovsko politiko moremo pretrgani krog zopet skleniti in bomo dosegli največje blagostanje, ki ga je svet kdaj videl.«
Novo izvoljeni predsednik zbornice Pi-relli je poleg drugega poudarjal veliko vrednost delovne skupnosti, ki jo je pričela trg. zbornica z mednarodnimi organizacijami, zlasti z gospodarskim in finančnim odsekom Zveze narodov. Opozarjal je na novi tip trgovca, ki sedaj nastaja, to je tip, ki najde poleg svojega napornega poklica še zmeraj priliko, da se posveti dolžnostim, ki jih ima napram domovini, napram svojim sodelavcem in napram konsumentom. Tako se razvije pri onih, ki na gospodarskem polju vodijo, čut velike odgovornosti. Ne gre samo za čisto individuelno, gre za socialno etiko, ki ne predpisuje dolžnosti samo nasproti nam, temveč tudi nasproti do-
movini in vsemu človeštvu, kojega koristi trgovina zastopa.
Član Čslov. delegacije dr. Kislinger je nasproti časnikarjem izjavil naštevši vse-vrstne možne posledice kongresa: »In če tudi bi kongres vsega tega ne bil napravil, nad zadostuje že dejstvo, da se je vr-šil ob udeležbi nad 1200 oseb iz vseh delov sveta.« Tako na tem kongresu kot na zborovanju svet. gosp. konf. v Ženevi so poudarjali v prvi vrsti važnost medsebojnih stikov in razgovorov. Vse ostrine časopisja se pri tem ugladijo, zborovalci začnejo razumevati težnje bližnjega, se začnejo drug drugega ceniti in pot do zbli-žanja potem ni več daleč.
CARINJENJE PRTLJAGE POTNIKOV IN TURISTOV.
Generalna direkcija carin je izdala obmejnim carinarnicam podrobna navodila glede carinjenja prtljage potnikov in turistov. Generalna direkcija odreja, naj cariniki ne delajo nikakih ovir potnikom in turistom. Smemo li pričakovati, da se bodo vršile revizije sedaj z večjo obzirnostjo in večjim taktom?! Dvomimo! Slišali smo v tem oziru že preveč pritožb in nobena intervencija ni zalegla. Premetavanje kov-čegov ob dopotovanju v našo državo se vrši brezobzirno dalje. Mar nimajo carinarnice starejših, dobro vzgojenih uradnikov, ki bi tudi pri najvestnejšem izvrševanju službe postopali s potujočim občinstvom obzirne je?
ZUNANJA TRGOVINA AVSTRIJE. Uvoz letošnjega polletja je znašal 1400.8 mil. šilingov, izvoz 032.5 mil. ši!. Pasivnost 468.3 mil. je za ca 36 milijonov manjša kot lani. Izvoz v Nemčijo se je dvignil od 87.1 na 159.7 mil. šilingov, v Čslov. za 9, Ogrsko 18, Poljsko 20; padel je pa izvoz v Rusijo za 4 mil. šil., v Italijo za 5 in v Jugoslavijo za 7 milijonov. Uvoz v Avstrijo je dvignila Nemčija za 14, Jugoslavija za 8, Anglija za 21, Bolgarija za 10 in Rusija za 5 mil. šilingov, dočirn je uvoz iz Poljske padel za 14 in iz Ogrske za 21 mil. šilingov.
LIKVIDACIJA DRUŽBE »ARCOS«.
Kakor znano, je to ona družba v Londonu, ki je opravljala kupčije med Rusijo in Anglijo in ki so jo vsled znane ofere zaprli. Sorokin, ravnatelj družbe, se je tedaj izrazil, da bodo družbo likvidirali. »Arcos« izvršuje sedaj samo še one kupčijske zadeve, ki izvirajo iz časa pred prelomom. Kakor pa že vemo, so gospodarski krogi mnenja, da bo takoj spet prišlo do gospodarskega sporazuma, ko se politične razmere na Angleškem spremenijo.
DOGODKI V JEKLENEM KARTELU.
Več skupin v mednarodnem jeklenem kartelu dela na to, da se sedanja pogodba reorganizira. Od uspeha pogajanj^ je odvisen nadaljni obstoj kartela. Splošno se opaža želja, naj bi se izpolnile nemške zahteve po zvišanju kvote. Belgijci, Francozi in Luksemburžani vztrajajo na obstoju kartela, čeprav bi Poljaki h kartelu ne pristopili; mesece in mesece se \ lečejo pogajanja z njimi glede kvote, pa ne pridejo nikamor naprej. Že iz tega vzroka hočejo Nemcem še bolj ustreči, kot so jim že v maju. Seveda se pa zdijo nemške zahteve zelo velike, zlasti Francozom; saj hočejo Nemci za cel milijon ton zvišano kvoto. Nova pogajanja o na-daljnem oblikovanju kartela se ne bodo pričela pred septembrom. Glede pristopa Angležev prevladuje mnenje, da se bo izvršil šele pozneje. O tem priobčimo poseben članek, ki bo pojasnil vse vzroke, zakaj Angleži s pristopom tako čakajo.
Program pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni«
od 17. do 26. septembra 1927 na prostoru Ljubljanskega velesejma.
Letošnja pokrajinska razstava od 17. do 26. septembra »Ljubljana v jeseni« bo obsegala zlasti naše kmetijstvo v trgovskem pravcu. .Razstavljeno sadje, zelenjava, med, maslo, sir vino itd. bo namreč obiskovalcem naprodaj v manjših in večjih količinah. Ljubljana v jeseni pa bo obsegala tudi druge važne panoge našega gospodarstva, kulture, hi-gijene itd. Zato bo predvidena razstava gotovo vzbudila veliko zanimanje vseh slojev prebivalstva.
Prednjači Kmetijska razstava, ki bo obsegala:
Sadni oddelek, namenjen razstavi namiznega sadja, zlasti jabolk. Sadje mora biti skrbno obrano, sortirano in pravilno vloženo v zaboje. Vsa razstava ima podajati zgled, katere vrste jabolk so najbolj pripravne za namizno sadje in za kupčijo in kako je pripravljati in vlagati sadje v zaboje. Jabolka bodo razstavljena v ameriških zabojih, ki drže okroglo 20 kg in ki se dobe pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Dopustna je razstava tudi v drugih zabojih in sodih, ki odgovarjajo običajni teži 25 in 150 kg sadja.
Zelenjadni oddelek. V tem oddelku se ima razstaviti različna vrtna zele-njad. To bo prva razstava te vrste v Ljubljani. Zelenjadni oddelek naj pokaže, katere vrste in sorte zelenjadi se pri nas z uspehom pridelujejo in so zato priporočljive. Razstavljena zelenjad bodi za zgled, ‘kaj se da pri tej važni gospodarski stroki dobrega doseči in za katere sorte se' nam je v bodoče odločiti.
Mlekarski oddelek obsega naše domače izdelke sira in surovega masla in ima namen, pokazati naš dosedanji napredek na polju sirarstva in mlekarstva. Obenem ima dati potrebno pobudo za nadaljnji razvoj te važne gospodarske stroke. V tem oddelku bodo razstavile najbolj znane sirarne in mlekarne naše dežele in sicer s tem namenom, da se spozna veliko vrednost domačega pridelka in da se dela propaganda za izvoz sira in mleka.
Čebelarski oddelek. Ta oddelek ima obsegati predvsem razstavo letošnjega medu in voska v prodajne svrhe, rav-notako pa tudi različno čebelarsko orodje in panje. Letošnja letina medu ni najbolja, kar se tiče količine pridelka, vendar se bo dalo dobiti precej medu, ki bo naprodaj.
Vinski oddelek bo obsegal le sortna vina v buteljkah. Točila se bodo obiskovalcem za pokušnjo v malih kozarcih, pa tudi v interesu večjih odjemalcev, ki želijo priti do pristnih domačih bu-teljskih vin.
Kmetijsko-strojni oddelek ima obsegati vse vrste kmetijskega orodja in strojev, ki jih rabimo pri poljedelstvu in travništvu, pri živinoreji in mlekarstvu, pri sadjarstvu in vrtnarstvu, pri vinogradništvu in kletarstvu itd. Razstave se bodo udeležile domače in tuje tvrdke. Ta razstava bo nudila našim gospodarjem ugodno priliko za ogled in nakup izboljšanega orodja in strojev.
Vrtnarsko razstavo prirede splošno priznani ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji. Že lansko leto je ta razstava vzbujala največje zanimanje. Vzrado-stilo se bo vsako oko ob pogledu na krasni vrt z divnim domačim in eksotičnim rastlinstvom, ki bo prirejen v velikem paviljonu J v izmeri nad 1000 m2. Ta razstava, ki bo lanskoletno po vsebini in aranžmaju še prekosila, bo go-
Stran 2.
tovo vzpodbudila ljubezen do cvetja in zanimanje za trudapolno delo naših umnih vrtnarjev.
Razstavo plemenskih konj v zvezi z veliko jahalno in dirkalno tekmo priredi Kolo jahačev in vozačev v zvezi s Ko-njerejskim društvom v Ljubljani. Ta razstava se bo vršila že četrtič na željo konjerejcev, kakor tudi ljubljanskega občinstva.
V paviljonu »K« bo letos nameščena kulturna razstava Zgodovinski razvoj slovenskega gledišča. Prva razstava te vrste bo gotovo zanimala meščane in deželane. Raastavni materijal se že pripravlja. Prireditev bo dokazala, da ima tudi skromno slovensko gledališče svoje tradicije in da je njega umetniški nivo na višini. V delno dekoracijo te razstave pa bo razstavljenih tudi nekaj umetnin slovenske upodabljajoče umetnosti. Uprava Ljubljansekga velesejma se bo potrudila zibrati najboljša dela, ki bodo po ugodnih cenah stavljena občinstvu v nakup.
Higijensko razstavo priredi drž. higi-jenski zavod s svojimi strokovnjaki. Razstava, ki je važna za vse sloje našega prebivalstva, bo prirejena in dopolnjena z novimi razstavnimi objekti in higijenskimi preparati.
Radio - razstavo amaterjev priredi Radio-klub v Ljubljani. Radio-amaterji se pridno pripravljajo in bodo razstavili aparate, katere so sestavili sami. Posebna ocenjevalna komisija bo preizkusila in pregledala radio-aparate ter priznala najboljšim delom več denarnih in blagovnih nagrad.
V kolikor bo ostalo razpoložljivega prostora v paviljonskih zgradbah, se bo namestilo razstavljalce, ki razstavijo industrijske in obrtne izdelke onih blagovnih skupin, za koje prične sezija v jeseni. Uprava velesejma bo zamogla sprejeti le malo število razstavljalcev, ker je razstavni prostor omejen.
Ni se pa pozabilo tudi na veselje obiskovalcev z raznimi gugalnicami, vrtiljaki, hipodromom, toboganom itd. lanskega leta. Velesejmska uprava bo letos ta veselični park še izpopolnila z raznimi novimi atrakcijami v veselje in zabavo obiskovalcem. Deviza: »Po delu zabava« bo tudi v »Ljubljani v jeseni« veljala.
Uprava Ljubljanskega velesejma upa, da bo s temi prireditvami ustregla vsem slojem našega prebivalstva v pro-cvit našega narodnega gospodarstva, v povzdigo kulture in higijene in pa tudi v zabavo občinstva.
Napredek prometa na Sušaku. Glasom uradne statistike zaznamuje tujski in blagovni promet na Sušaku tekom poslednjega leta velik napredek. V mesecu maju je žnašal izvoz 202.945 meter-skih stotov, to je še enkrat toliko kakor lansko leto. Uvoz pa je znašal v istem času 116.631 meterskih stotov.
ŠKODOVE TOV AKNE.
Sedaj se je vršil občni zbor, ki smo o njem že pisali. Bilanca od 31. dec. 1926 kaže 39 in pol milijona Kč čistega dobička, dalje vsoto 205 milijonov Kč, ki jo bodo porabili za ojačenje rezerv, potem znesek za odpis premoženjske oddaje 24 mil. Kč, skupno 268.5 mil. Kč. To odgovarja več kot 130 odstotnemu obrestovan ju delniške glavnice. V stabilizacijski bilanci so valorizirane vse naprave s 307 milijoni Kč, tako da izkazujejo Ško-dove tovarne v posledici novih davčnih zakonov za več kot 500 mil. Kč pomnoženo premoženje. Ves iz valorizacije iz-išli znesek bodo porabili za ojačenje rezerv, delniške glavnice ne bodo zvišali. Glavnica in izkazane rezerve (685 mil. Kč.) dosežejo torej vsoto ca 885 milijonov Kč, in imajo Škodove tovarne največje lastno premoženje med vsemi čsl. delniškimi družbami, vključno vele-banke.
K dosedanjim zvezam z inozemstvom so prišle nove in mnogo obetujoče, in sicer tudi z oddaljenejšimi evropskimi in izvenevropskimi deželami, tako z Južno Ameriko, z Južno Afriko in z Daljnim vzhodom. Škodove tovarne so zelo vsestranske; vidiš plavže, elektrotehniški oddelek, avtomobilni, sladkorni, lokomo-tivni, aviatični oddelek itd. Vseh delavcev je okoli 17.000, število uradnikov se giblje med 3000 in 4000. To je res veliko podjetje.
  	TRGOVSKI LISI
Bmu—msmmmmmmm m —g———
Sekcija trgovcev z živino pri »Sreskemu gremiju trgovcev v Celju«.
Na posebno željo trgovcev te panoge je Srezki gremij trgovcev v Celju sklical za nedeljo dne 24. t. m. sestanek, ki se je vršil v Rogaški Slatini v gostilni g. Ogrizka. Sestanka se je udeležilo prav lepo število interesentov te panoge iz vseh krajev celjskega in Šmarskega sreza. Gornjigrajski srez na žalost ni bil zastopan.
Sestanku je predsedoval g. Josip Čretnik iz Št. Jurija ob juž. žel. Tajnik gremija g. Veble, kateremu je bila poverjena naloga za ustanovitev sekcije, je navzočim v glavnih obrisih obrazložil važnost poglobitve stanovske organizacije. Poročal je dalje o delovanju in o uspehih gremija pri čemur je zlasti naglašal, da se je gremij že večkrat lotil akcij za zaščito interesov trgovcev z živino, ni pa na svoja vabila prejel nikakoršnih poročil, niti podatkov, na podlagi katerih bi mu bilo mogoče merodajne faktorje opozoriti na težnje te panoge. Z ozirom na desinteresiranost prizadetih, je bilo gremiju onemogočeno udejstvovanje na tem polju, dasi so bile notorične krivice, ki se godijo tej stroki in ki so izvoz občutno zavirale na škodo posameznikov in celega narodnega gospodarstva. Konečno se je gremiju potom osebne agitacije posrečilo, da je nekatere člane prepričal o važnosti organizacije za odstranitev težav in nedostat-kov in tako so trgovci sami zahtevali ustanovitev te sekcije.
Tekom zelo živahne debate, ki se je razvila po tajnikovem poročilu, so navzoči navedli celo vrsto pritožb proti
Rudarstvo v Sloveniji.
IV' Delavske razmere.
A. Splošno.
Od 89 rudnikov in 3 topilnic je bilo v obratu 30 rudnikov in 2 topilnici.
Pri vseh montanskih podjetjih je bilo zaposlenih povprečno 11.656 delavcev (moških in ženskih, odraslih moških in ženskih mladostnih delavcev). Od teh jih je odpadlo na premogovnike 10.036 ali 86.10%, na druge rudnike 1.168 ali 10% in na topilnice 452 delavcev ali 3.90%.
Paznikov je bilo vseh skupaj 337.
Od skupne vrednosti rudniške produkcije 486,138.942 Din odpade na enega od 11.204 rudniških delavcev 43.389 dinarjev 76 p in od vrednosti topilniške produkcije 107,882.788 Din na enega od 452 topilniških delavcev 238.679.74 Din.
Najvišje in najnižje število v letu 1926 zaposlenih delavcev:
Premo- govniki		Drugi rudniki		Rudniki sploh		Topilnice	
msks.	min.	mak*.	min.	maks.	min.	maki.	min.
12.886	7.931	1.281	1.197	14.167	9.038	550	366
Razlika je znašala pri premogovnikih 4.955, pri drugih rudnikih 174, pri rudniškem obratu sploh 5.129, pri topilnicah 184, pri vseh montanskih obratih torej 5.313.
V 781 lastnih in 12 najetih poslopjih je bilo nastanjenih 3.407 družin in 2.346 samcev. Od stanovanj je bilo oddanih breziplačno 3.007 družinskih in 1.742 samskih, za ostala se je plačevala malenkostna najemnina.
Delavcem, ki vsled pomanjkanja prostora niso mogli biti nastanjeni v rudniških hišah, je dajala večina podjetništev stanovanjske doklade, in sicer so prejemali pri Trboveljski premogokop-ni družbi samski delavci po 7 Din 50 p, oženjeni pa od 10 Din do 15 Din, iz-jemši pri premogovniku v Kočevju, ki so prejemali: samski delavci po 3 Din 75 p, oženjeni pa po 6 Din 25 p do 7 Din 50 p. Pri Šentjanškem premogovniku so znašale te doklade za oženjene brez otrok 13 Din 50 p, za oženjene z 2 do 5 otroci 14 Din 75 p, z nad 5 otroci pa 16 Din. Pri premogovniku Zabukovca, Keramične industrije d. d. so dobivali samski delavci po 15 Din, oženjeni po 30 Din; 'Roginska gorca samski po 20 Din, oženjeni po 40 Din; Globoko samski delavci po 3 Din 30 p, oženjeni po 6 Din 67 p in pri premogovniku Hol-
krivičnemu ravnanju posameznih veterinarjev v pogledu živinskih potnih listov, nadalje so se čule pritožbe radi nereelne konkurence, katero razvijajo nepoklicani faktorji. Pritožbe so je čulo tudi proti krivičnemu ocenjevanju in nekorektnemu postopanju nekaterih članov cenilnih komisij, skratka tajnik je imel priliko slišati stvari, ki globoko zarežejo v interese te panoge. Res se je čuditi, da so prizadeti, končno vendar prišli do spoznanja, da jim je iskati zaščito svojih gospodarskih interesov edinole pri stanovskih zadrugah, potom katerih bi jim bilo mogoče že zdavna omiliti položaj, v katerem se danes nahajajo in iz katerega jih bo mogoče rešiti le tedaj, če bodo z vso vnemo sodelovali pri sekciji in razvili potrebno agilnost in interes od skupnega dela.
Z vidnim veseljem so navzoči pozdravili ukrep gremija, kateremu hočejo v bodoče zaupati vse, kar jih tlači in iznešena je bila enoglasna želja, da bi imela sekcija v nadaljnjem njenem delovanju zaželjenih uspehov. V smislu § 28 gremijalnih pravil se je soglasno sklenilo v okviru gremija postaviti strokovno sekcijo in izvolil se je začasni odbor sekcije z gospodom Čretnik Josipom na čelu, kojega naloga bo, da do prihodnjega rednega občnega zbora gremija trgovcev opravlja vse posle, ki spadajo v delokrog gremija in ki se tičejo trgovcev z živino. Seje odbora se imajo vršiti v Šmarju in to po možnosti samo ob nedeljah, ker le ob teh dnevih imajo trgovci z živino toliko prostega časa, da bi se mogli udeležiti sestanka, medtem ko bi seje in sestanke ob delavnikh ne mogli posečati.
mec samski po 5 Din in oženjeni po 10 Din. Pri rudniku v Mežici in topilnici v Žerjavu so prejemali samski delavci po 5 Din, oženjeni po 10 Din na mesec.
Dalje je imela večina paznikov in delavcev od svojih podjetništev v najemu zemljišča in sicer 71.45 ha brezplačno ter 415.10 ha za malenkostno odškodnino.
'Potrebno kurivo se je dajalo delavcem
deloma zastonj, deloma za prav majhno ali lastno ceno.
Rudniških oziroma bratovskosklad-ničnih bolnic je bilo 10.
Pri večjih premogovnikih oziroma rudnikih, dalje pri cinkarni v Celju in svin-čarnah v Žerjavu in Litiji so bila kopališča z baseni, kadmi in prhami, porab-niimi poleti in pozimi.
Trboveljska premogokopna družba je dajala izdatne podpore osnovni šoli in rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah, obrtni šoli ter ponavljalni šoli v Zagorju. Enako The Central European Mineš Limited osnovni šoli v Mežici in Rudarska združba rudnik in železarna Štore osnovni šoli v Štorah. .Henckel-iDonners-markov šolski sklad v Lešah je preskrboval rudarske otroke v šolah v Lešah in Prevaljah z vsemi šolskimi potrebščinami.
Za preskrbo živil je obstojalo 7 rudniških konzumov, oziroma -konzumnih društev, ki so oddajala svojim članom blago po lastni ceni. Poleg tega sta bili pri premogovnikih v Trbovljah in Zagorju parni pekarni.	(Dalge prihodnji«.)
Gospodarski položaj Anglije.
Angleški trgovski minister Cunliffe Lister je obširno govoril o izgledih angleške trgovine. Dejal je, da moramo skoraj pri vsakem primerjanju izločiti leto 1926, ki je bilo vsled generalnega in premogovnega štrajka povsem abnormalno.
Produkcija premoga je znašala v letih 1911 do 1913 na leto povprečno 273 miljonov ton, eksport na leto 67 in pol milijona ton. V prvi letošnji polovici je znašala produkcija ca 128 milijonov ton, eksport 26 in pol milijonov ton. Mesečna povprečnost premogovne produkcije je znašala leta 1913
855.000	ton, v prih šestih mesecih leta 1927 pa po 621.000 ton.
Povprečna mesečna produkcija jekla leta 1913 je znašala 638.600 ton, v prvi letošnji' polovici pa 831.166 ton.
Štev. 87.
»»MiniliII MUNIHI I il IIIJ&atUMtitiSUHm
V prvem četrtletju je znašala iona-ža novih ladij, ki so jih gradili v angleških ladjedelnicah, 42% vseh v delu se nahajajočih ladij sveta, v drugem četrtletju 42%, v četrtem 39.3%, v prvem letošnjem četrtletju 47.4 in v drugem 48.9%, se je dvignila torej skoraj na polovico ladij, ki jih je svet gradil.
Angleški delež na eksportu fabri-katov v svetovni trgovini je znašal leta 1913 28%, 1. 1924 261/2%. Nasproti temu se je ameriški delež dvignil od
11.3% v letu 1923 na 15.5% v letu 1925. Tudi Japonska izkazuje napredek v izvozu fabrikatov.
Leta 1913 je prišlo od 100% uvoza v Anglijo 25% iz dežel velebritanske-ga imperija, 40% iz Evrope, 35% od drugod. Dotični odstotki v letu 1925 so bili: 292/3%, 32y2%, Ca 38%.
Angleško eksportno blago je šlo leta 1913 z 27 odstotki v prekomorske dežele angleškega imperija, s 34.2 % v evropske dežele in z 28.8% v ostali svet. Leta 1925 so bili odnosni odstotki sledeči: 39.2%, 31.2%, 29.6%. Vidimo,^ da se je sprejemna zmožnost angleških kolonij itd. precej pomnožila; in letos še bolj, kajti v prvem letošnjem četrtletju je šlo 43.3% vsega angleškega eksporta v dežele imperija.
Napram temu razveseljivemu razvoju se je izredno dvignil pasivni saldo angleške trgovske bilance. Previ-šek angleškega importa nad ekspor-tom je znašal v prvih šestih mesecih leta 1923 70.4 mil. funtov, v istih mesecih leta 1924 122.5, 1. 1925 206.2 in leta 1925 209.5 mil. funtov. Minister je poudarjal, da bi bilo angleško gospodarstvo dosti bolj zdravo, če bi mogli ta previšek uvoza nad izvozom izdatno znižati. V ta namen hoče angleška vlada s propagando pospeševati kon-sum onih vrst blaga, ki jih producira britanski imperij. Oni producenti eks-portnega blaga za Anglijo, ki živijo v angleški državi, so v rastoči meri obenem tudi kupci angleških izdelkov. Dalje je minister grajal konservativno mišljenje angleških tovarnarjev, ki nočejo izdelovati blaga, kakor ga kon-sumenti zahtevajo. Konsumenti si blaga ne dajo vsiliti, kakor hočejo večkrat angleški tovarnarji. Druga zahteva razmer je ta, da napravijo tovarnarji v inozemstvu skupne prodajne organizacije, namesto da bi si delali drug drugemu konkurenco. Iz teh skupnih organizacij bi se sameobsebi razvile potrebne tovarniške združitve. Sir Robert Harne je opozarjal, da je dvigajoča se negativnost angleške trgovske bilance zato tako vznemirljiva, ker v rastoči meri črpa sredstva, ki bi bila sicer eksportu na razpolago. Posojila, ki jih mora dajati londonski trg, so eno najvažnejših sredstev, ki zaposlujejo angleško industrijo z naročili onih, ki iščejo kreditov. V drugem članku smo pokazali, da je London poleg New Yorka še zmeraj najvažnejši posojilni trg. Že na ta način, potom posojil, se angleška plačilna bilanca v visoki meri aktivira. Pridejo zraven še investicije, naložbe kapitala v drugi obliki itd. Cunliffe Lister je govoril seveda samo o trgovski bilanci in o odpomočkih proti rastoči njeni pasivnosti.
Ljubljanska borza.
Tečaj 29. lulija 1927	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DEVIZE:	13-515 1093-50 7-9931 275-85 56-70 168-20 308--	13-545 1096-50 8-0231 276-65 56-90 169-- 310-—
Curih 100 fr			
Dunaj 1 šiling . . .		
London 1 funt .		
Newyork 1 dolar .... Praga 100 kron	 Trst 100 lir			
Obrt.
Zaposlitev inozemskih vajencev in pomočnikov. Minister trgovine in industrije je z odlokom št. 9874/III., z dne 8. julija 1927 rešil: 1. Da se tudi otroci ino-zemcev smejo sprejemati v uk kot vajenci in da se jim ob koncu smejo izdajati tudi pomočniška spričevala; 2. da je glede zaposlitve inozemskih pomočnikov postopati po predpisih glede zaposlitve inozemskih delavcev.
Trgovina.
Rusija in Amerika. Izvršilni odbor trgovskih zbornic Zedinjenih držav je s sklepom odbil predlog nekega svojega člana, naj se ustanovi v Moskvi podružnica ameriških trgovskih zbornic. V utemeljevanju sklepa beremo, da bi bila taka ustanovitev nasprotna politiki, ki jo vodi Amerika proti Sovjetski Rusiji. Ta °ficielna ameriška politika ni Rusiji prav nič prijazna. Sicer gre pa trgovina pre-ko takih sklepov svojo pot naprej.
Promet.
Ekspresne pošiljke iz Švice in v Švico. Mednarodna družba za spalne vozove v Parizu je sklenila s švicarsko poštno upravo pogodbo, na podlagi katere se je izza 1. julija t. 1. uvedel prevoz ekspresnih pošiljk potom Simplon-Orient-Ekspresa. Švicarski poštni uradi prevzemajo poštne zavoje do 20 kg teze za vse naslove v Švici in inozemstvu ’n tako je tudi mogoče iz vseh naših in drugih postaj inozemstva odpremiti ekspresne poštne pošiljke potom Simplon-Orient-Ekspresa v Švico. Pošiljke ne smejo presegati teže 20 kg in morajo biti opremljene s predpisanimi dokumenti. Informacije daje in pošiljke sprejema ter odpravlja v Sloveniji spedicijska tvrdka >Gro m« v Ljubljani.
železnica proti vodnim cestam. Na Nemškem se bije že dolgo časa hud boj med železnico ter vodnimi cestami. Železniške uprave poudarjajo, da je vodnih cest^ že preveč, da ni treba več novih in da železnicam, ki so vendar tako važen državni gospodarski faktor, samo škodujejo. In res se Nemci čez železnice ne morejo pritoževati, v zadnjem času beremo samo o zniževanju tarif in nikdar 0 kakšnem zvišanju. Podpredsednik upravnega sveta državnih železnic dr. Stieler je nekemu odposlanstvu dejal: »Državna železnica zna ceniti pomen vodnih cest v okolišu, ki jim pritiče. Ni res, da bi bila državna železnica plovbi sovražna; treba je pa svariti pred tem, da bi se z napravo novih vodnih cest obremenil nemški davkoplačevalec, če more železnica upravljati promet pod pogoji, ki so vsaj tako ugodni, kot bi jih dale nove vodne ceste. Prospeh državne železnice je odvisen od prospeha nemškega gospodarstva«.
Seznam postaj drž. železnic. S 1. avgustom t. 1. izide nov seznam žel. postaj kr. SHS. Seznamu je priložena tudi železniška karta. Seznam se bo prodajal v privatnih trgovinah po 125 Din komad. Ker vsebuje seznam vse podatke (delokrog odpravljanja, tehtnice, rampe itd., kar pride v poštev pri izvrševanju ko-mercijalne službe) bo neobhodno potreben vsem trgovskim, zlasti spedicijskim jyrdkam. Seznam je tudi na prodaj pri venčnih oddelenjih oblastnih direkcij e eznic in generalne direkcije. Razen e'"*™ ima direkcija na razpolago tudi
njšo količino železn. kart po 25 Din za komad.
Denarstvo.
Vplačilo drugega obroka na delniee Obrtne banke kraljevine SHS. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je razposlala vsem delničarjem Obrtne banke kraljevine SHS v Sloveniji položnice za vplačilo drugega obroka. Delničarji naj na položnice vplačajo do 15. avgusta t. 1. po 10 Din za vsako Delnico. Na srednjem delu položnice, na drugi strani, ki je namenjena pismenim sporočilom, naj oznanijo številko akcijske potvrde, za koliko felnic pošiljajo znesek, in naj navedejo
nilf’ ?riimek> P°klic, kraj in pošto. Del-
arii, ki vplačila v določenem roku ne i izvršili, prenehajo biti delničarji in
Jim že vplačani znesek po odbitku 25 odstotkov vrne. Če bi kak delničar položnice ne prejel, naj se obrne takoj na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani.
STANJE NARODNE BANKE 28. T. M.
Vse v milijonih Din; (v oklepajih razlike ®aPram 15. m. m.). Aktiva: kov. pod-490.6 (— 1.65), saldo raznih računov ( ^ajne diference deviz) 1454.6 (— 54.7) vejila na menice 1059.2 (+ 18*2), na eiv .nostne PaPirje 225.4 (+ 15.0). — Pa-j N.a* obtok bankovcev 5289.5 (— 65.5), arzavne terjatve 321.8 (+ 87.1), žirovne erjatve 1137.0 (— 5.0), obveznosti po raznih računih 427.7 (- 41.8); celotni obtok plačilnih sredstev 6732.7 (— 112.4).
Industrija.
Vereinigte Stahlwerke. Združene nemške jeklarne hočejo najeti v Ameriki posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev. Zato so morale podati na merodajnem mestu seveda podatke o svoji produkciji. Tu vidimo, da se je zvišala produkcija od prvega letošnjega četrtletja na drugo pri premogu za 13.8 %, pri koksu za 37.9 odstotkov, pri surovem železu za 65.9%, pri surovem jeklu za 64.4 % in pri valjanem železu za 55 %! Obenem se je pomnožilo število delavcev za 13 % od
173.000	na 196.000. Promet Združenih jeklarn je znašal v prvih dvanajskih mesecih njih obstoja 1250 milijonov mark; od teh jih pride ca 480 milijonov na eksport. Od vsega nemškega eksporta na železu in jeklu tekom zadnjih dvanajst mesecev je prišlo na Vereinigte Stahlwerke 42 odstotkov, torej dobri dve petini. Spričo take produkcije in takega prometa se ni čuditi, da pogajanja za dolarsko 'posojilo prav ugodno potekajo in da jih bodo kmalu zaključili.
Ali si že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega naročnika?
Iz naših organizacij.
Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« za ljubljansko oblast sporoča interesentom, da se je do 31. julija t. 1. priglasilo zadostno število članov. V prihodnjih dneh bo sklican ustanovni občni zbor, nakar bo društvo začelo z rednim poslovanjem. Obstoj tega društva je na podlagi došlih prijavnic zagotovljen. Na-daljne prijave članov se še vedno sprejemajo. Podeželski trgovci in nastavljenem naj potrebne tiskovine v svrho prijave zahtevajo pri pristojnih gremijih, kateri imajo te v zadostnem številu na razpolago. Odbor.
VABILO
na
ki ga bo imela
trgovsko-industrl]ska delniška družba »Merkur« v Ljubljani
v ponedeljek dne 8. avgusta 1927 ob 16. uri v posvetovalnici tiskarne »Merkur« v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 23.
DNEVNI RED:
1. Poročilo upravnega sveta in pred-
ložitev računskega zaključka za leto 1926.
2. Poročilo nadzorništva.
3. Odobritev bilance za leto 1926 in
sklepanje o uporabi čistega dobička in podelitvi absolutorija.
4. Volitev devetih članov upravnega
'sveta po § 11. družbinih pravil.
5. Volitev treh članov nadzorništva
po § 33. družbinih pravil.
6. Slučajnosti.
Glasovalno pravico na občnem zboru imajo po § 28. družbinih pravil oni delničarji, ki založe najkesneje osem dni pred občnim zborom svoje delnice pri družbini blagajni v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 23, kjer dobe legitimacije, ki se glase na njih ime in v katerih je navedeno število založenih delnic in nanje odpadajočih glasov. Vsakih pet delnic daje pravico do enega glasu.
Če bi občni zbor ne bil sklepčen, se mora vršiti najkesneje tekom enega meseca nov občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih delničarjev in na velikost zastopane glavnice.
V Ljubljani, dne 19. julija 1927.
Upravni svet.
»Samopomoč« pri Gremiju trgovcev v Mariboru.
Gremij trgovcev v Mariboru je poslal vsem gremijalnim članom naslednjo okrožnico:
Ker je bil odziv na našo okrožnico z dne 1. maja t. 1. za pristop k snujočemu se podpornemu društvu »Samopomoč« sicer zadovoljiv, vendar pa veliko premajhen za ustanovitev društva, je pripravljalni odbor sklepal o nadaljnih korakih, kako bi se ustanovitev tega prepotrebnega društva Vendarle omogočila. Sklenilo se je, da se izpremeni-jo prispevki tako, da bo plačal vsak član ob pristopu:
1. Pristopnino:	do	30. leta
starosti Din 10.—, do 40. leta Din 20.—, do 50. leta Din 30.—, do 55. leta Din 40.— in do 60. leta Din 50.—.
2. Prispevek za izplačevanje podpor dedičem ob vsakem smrtnem slučaju kakega člana naj bi ostal Din 25.—, katerega je pa plačati ob pristopu v trikratni višini, t. j. Din 75.—, da bo imelo društvo zadosten fond, iz katerega se bodo takoj po smrti članov lahko izplačele dedičem posmrtnine. Zbrati je pa tudi treba glavnico, da more postati vsak član po 25 letih svojega članstva oproščen na-daljnega plačevanja tega prispevka, kar je važno zlasti za mlade člane.
3. Za u s't a n o v n e in upravne stroške, t. j. nabavo knjig, tiskovin in drugih pisarniških potrebščin, za poštnino itd. je prispevati ob pristopu Din 20.—. Ta prispevek se bo vodil popolnoma za sebe v kritje režijskih stroškov, kateri pa ne morejo biti nikdar visoki, ker bo vodila društvene posle gremijalna pisarna proti mali nagradi za gremijalno osobje in bo imel Sklepati v nadaljnem kritju teh stroškov vsakokratni občni zbor, na podlagi tozadevnega proračuna.
Proti prvotno določenim prispevkom o priliki pristopa, bi toraj znašali isti po sedaj izpremenjenih določilih:
Za člana do vštetega 30. leta starosti Din 105.—.
Za člana do vštetega 40. leta starosti Din U©.—.
rA^a<^l.ana do všt®tega 50. leta starosti Din 125.—.
Za člana do vštetega 55. leta starosti Din 135.—.
, Za člana do vštetega 60. leta starosti Din 145.—
in smo prepričani, da ni skoraj trgovca ali nameščenca, ki bi take vsotice ne mogel utrpeti, če količkaj preračuna koristi in dobiček, ki ga bo od društva imela njegova družina.
Vzemimo primer za izračunanje vplačil pri 1000 članih. Statistično je dokazano, da umre od 1000 ljudi povprečno 12 do 13 na leto. Ako sežemo malo višje in vzamemo, da bi umrlo od 1000 naših članov letno 15, bi vplačal vsakdo letno 15 - krat po 25 Din, t. j. Din 275.— ali v 25. letih Din 9375.—, prištevši še prvotni prispevek, ki znaša v najvišji starostni kategoriji Din 145.— in majhno letno doklado za upravne stroške, ne morejo skupna vplačila v nikakem slučaju presegati vsote )Din 10.000.—, dočim bi dobili dediči ob njegovi smrti izplačanih Din 25.000.
Iz teh številk je razvidno, da bi bil vsakdo, kateremu je količkaj mogoče plačevati prispevkov, sovražnik lastne družine, ako bi ne pristopil k taki instituciji, ki je mnogo boljša, nego vsaka življensko-zavarovalna družba, v katero se mora vplačati približno toliko, kolikor znaša zavarovalna vsota.
Ležeče nam je na tem, da pridobimo društvu čimveč članov, ker leži bistvo in smoter njegovega obstoja edinole v številčni moči društva, da bo podpora, ki se bo ravnala po številu članov, tembolj izdatna. Zato se nam zdi neumestno ustanavljati društvo s 100 ali 200 člani.
Ako upoštevamo, da imajo slična podporna društva med drugimi tudi revnejši sloji, bi bilo res želostno, da hi pridobitni sloji ne bili v stanu vzdrževati takega društva.
Zato Vas nujno vabimo, da takoj izpolnite in vpošljete trgovskemu gre-miju okrožnico od 1. maja t. 1. poslano Vam prijavno tiskovino, da nam bo v najkrajšem času mogoče sklicati ustanovni občni zbor društva, da sprejme društvena pravila in izvoli upravni odbor. Ob enem Vas prosimo, da obrazložite stvar tudi vsem svojim nameščencem, zlasti oženjenim in so prijavne tiskovine v vsakem številu pri gremiju na razpolago. — Maribor, dne 15. julija 1927.— Trgovski gremij v Mariboru.
RAZNO.
Ogrski in čslov. kartel cevi. Mesto Pe-čuh na Ogrskem je povodom razširjenja vodovoda razpisalo nabavo cevi. Za nabavo sta se potegovala ogrski in čehosl. kartel cevi. Cene čslov. kartela so bile veliko nižje kot cene ogrskega kartela in se je obrnila mestna uprava na ogrsko notranje ministrstvo, naj skuša doseči nižje -cene. Ogrski kartel je nato cene znižal, a v tako majhni izmeri, da je naročilo mesto cevi pri čslov. kartelu, kljub načelnemu stališču, da se mora podpirati domača industrija.
Hmelj. Od 11. do 18. julija je obiskal po naročilu hmeljarske zveze v Zatcu (Češka) dr. Muck Savinjsko dolino in Bačko, da prouči razvoj hmelja. Pravi:
0 bodočem pridelku se ne more še nič reči, vse cenitve so preuranjene. Za na-daljni razvoj- rastline bi bil po dosedanji suši potreben izdaten dež. Kažejo se znaki visoke toplote zadnjega časa, nastopil je rdeči pajek. Precejšnjo škodo so napravili viharji, cenijo jo na 15 do 20 odstotkov.
Koruza. Na Ogrskem je trpela koruza v pomladi vsled mraza in je mlada rastlina nepovoljno rastla. V zadnjih tednih je bilo pa spet preveč suho, in le dež zadnjih dni je pomagal, da si je koruza nekoliko opomogla. V Jugoslaviji je bil razvoj v pomladi ugoden, nato nastopivša suša je pa zelo škodovala; položaj v Bački in Banatu je razmeroma dober, drugod slabši, v splošnem ne dober. Rumu-nija in Bolgarija že od pomladi tožita, da bo pridelek slab, zadnji dež položaja ni mogel spremeniti. Iz podonavskih dežel v bodoči koruzni kampanji ni pričakovati velikih eksportnih previškov. Zato so se cene za staro koruzo dvignile. V Ru-muniji kupujejo za domačo porabo po cenah, ki so nad svetovno pariteto. Tudi v Jugoslaviji so cene visoke. Bolgarija je svoje zaloge prodala. Ogrska sama kupuje namesto da bi prodajala.
Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 5 hlapcev, 10 viničarjev, 3 majarji, 26 kamnosekov (ki so vešči v obdelovanju granita), 2 kovača, 1 stavb, ključavničar, 4 nožarji, 33 čevljarjev, 1 mlinar, 3 zidarji, 2 železostrugarja, 1 klepar, 1 vrvar,
1 pek, 8 vajencev (mizarske, ključavničarske, pekovske, pečarske. obrti in trgovske stroke), 21 kmečkih dekel, 1 natakarica, 2 kuharici v restavracijo, 2 gospodinji, 2 sobarici, 10 kuharic, 20 služkinj, 3 varuške, 1 vzgojiteljica, 3 tovarniške delavke, 2 šiviljski učenki, 1 učenka v trgovino z delikatesami.
Letališče Družbe narodov. Družba narodov proučuje vprašanje izgraditve lastnega letališča. Ni izključeno, da bi se v to svrho uporabilo že obstoječe letališče v Countrinu pri Ženevi, ki bi se pa povečalo.
Pridelek v Rusiji. Po soglasnih poročilih vseh uradnih mest pričakujejo v Rusiji dobro srednjo letino. V severni Kavkaziji in v južnih okrajih Ukrajine so z žetvijo že pričeli, in deloma tudi že malo proti severu. V Ukrajini in v severni Kavkaziji je bilo z ozimno pšenico 18 do 20 odstotkov več sveta posejanega kot lani, na stroške rži. Ves z žitom posejani prostor v Rusiji se je proti lanskemu letu pomnožil za 1 odstotek, s pšenico posejani prostor za 4 odstotke, z ovsom obdelani prostor (v evropski Rusiji) za 9 odstotkov. Nazadovala je pa posetev rži, ječmena in prosa. Takozvane tehniške intenzivne kulture — bombaž, lan, sladkorna pesa, oljna semena itd. — so se zelo dvignile in je obdelane z njimi 15 do 20 odstotkov več zemlje kot lani. Prezimovanje posetve in razvoj v aprilu sta bila ugodna, v maju je nastopila v nekaterih okrajih jugovzhoda običajna suša in se je raztegnila tudi na junij; vendar trajne škode ni bilo, ker je bila prvič vlaga v zemlji vsled velike pozimske padavine nadnormalna, drugič pa, ker je v drugi polovici junija pogosto deževalo, Izgledi pridelka so bili v začetku julija takile: V srednjem črnozemskem delu so pričakovali prav dober pridelek, v Ukrajini boljši kot srednji, pri čemur so bili izgledi vseskoz nad srednjo mero, v Severni Kavkaziji in v Sibiriji srednji, v Transkavkaziji boljši kot srednji in v Srednji Azjii pod povprečnostjo. Žetev se je pričela letos za približno poldrugi teden prej kot lani. O nabavi in eksportu žita v letu 1926/27 imamo sedaj zaključne podatke. Od 1. julija 1926 do 30. junija 1927 je bilo pokupljenih skupno 683,201.500 pudov; 1925/26 584,350.000
in 1924/25 31 3,600.800 pudov, torej zmeraj več. Rži so nakupili 137,840.900 pudov, pšenice 360,647.000, ječmena 29 milijonov 90.500 in oljnatih semen 40 milijonov 51.200 pudov. Kot najvažnejši nabavni okraj velja še zmeraj Ukrajina, nato pridejo Severna Kavkazija, pokrajine ob Volgi, Sibirija in srednjeevropski gospodarski del. Nabavne cene v letu 1926/27 so bile povprečno 21 odstotkov pod cenami leta 1925/26. Eksport žita je v navedenem gospodarskem letu znašal T87 milijonov pudov, leto prej 161 milijonov in v gospodarskem letu 1924/25 182 milijonov pudov. Med deželami nakupa je bila 1. 1926/27 na prvem mestu Nemčija z 21 %, nato Holandska s 15 %, Anglija s 14.8 %, Italija z 9.9, Francija z 8 in ruske obrobne države z več kot 11 %. Holandska je najbrž zato tako visoka, ker je prehodna dežela. Letošnja nabavna kampanja dela pod bistveno ugodnejšimi pogoji kot pretekla. Pomembno je, da vstopajo državne žitnotrgovske organizacije v tekočo kampanjo z daleko večjimi zalogami krušnega žita kot lani. Ono, kar že prihaja na trg, ocenjujejo po kvaliteti ugodnejše kot lanski pride- ! lek.
Drobne vesti. V zadnjih dneh je nakupila Ogrska Narodna banka v Londonu velike množine zlata. Angleška banka take nakupe podpira, ker hoče pospeševati nabiranje zlatih zalog pri srednje--evropskih bankah. — Ob reki Aniži (Enns) v Avstriji bodo napravili električne naprave, ki bodo stale ca 1300 milijonov dinearjev. Gradila jih bo nemška »Kreditanstalt tur Verkehrsmittek. — Francosko finančno ministrstvo je sklenilo olajšanje formalnosti pri izvozu kapitala, ki se bo tikalo zlasti bančnega prometa z inozemstvom. — Tekom junija so se zvišale hranilne vloge pri 13 budimpeških denarnih zavodih in pri poštni hranilnici od 301.4 na 308.5 mil. pengo, tekoči računi pa od 576 na 589 mil. pengo. — Zveza poljskih sladkornih tovarn je najela v Londonu posojilo v znesku 170 mil. dinarjev. — Podpisi za francosko amortizacijsko posojilo so pričakovanje vlade daleč prekoračili. — S koncem septembra bodo vzeli iz prometa srebrne novce po 1 liro in po 2 liri ter bankovce po 5 lir. Hkrati bo dala vlada kovati srebrne novce po 20 lir. — Vsled dogodkov na Dunaju prekinjena pogajanja med avstrijsko in ogrsko mlinsko industrijo so se zopet pričela in upajo, da bo kartelni dogovor kmalu podpisan. — Vedno bolj se razvijajoča ogrska tekstilna industrija je zaposlovala v zadnjih tednih 40.000 delavcev, to je najvišje doslej doseženo število v tej panogi. Tudi železna in strojna industrija sta obrate razširili in sta število delavcev dvignili istotako na 40.000. — Splošni poljski premogovni dogovor so podaljšali na zborovanju v Katovicah za tri leta, do 1. oktobra 1930. — Na Poljskem bodo s francoskim kapitalom zgradili novo avto-mobilno tovarno za osebne vozove. Nova tovarna bo montirala zaenkrat samo francoske avtomobilne sestavne dele. — V U. S. A. so ustanovili novo tovarno umetne svile; ta industrija tam izborno prospeva.
Borza dela v Mariboru. Od 24. do 30. julija je pri mariborski borzi dela iskalo delo 121 moških in 47 žensk. 151 službenih mest je bilo prostih; delo je dobilo 36 moških in 33 žensk, 31 jih je odpadlo in 47 odpotovalo. — Od 1. januarja do 30. julija pa je delo iskalo 5170 oseb, 2870 mest je bilo prostih, 1898 osebam je bilo delo ponujeno,2088 jih je prišlo iz evidence in 804 jih je odpotovalo.
TRŽNA POROČILA.
Mariborski trg, dne 30. julija 1927. —
Kakor po navadi je bil tudi ta trg prav dobro preskrbljen in obiskan. Le slani-narjev je bilo zopet samo 11. Cene mesu pri teh kakor pri domačih mesarjih se od pretečenega tedna niso spremenile. Kmetje pa so pripeljali 35 z zelenjavo, čebulo in krompirjem, 15 pa s sadjem naloženih voz v mesto. — Perutnine in drugih domačih bivali je bilo okoli 700 komadov. Cene so bile piščancem 10 do 17.50, večjim 20 do 30, kokošim 35 do 50, racam in gosem, mladim, 35 do 50, starim 60 do 100 Din komad. Domačim zajcem 8 do 25, morskim prašičkom 8 do 10, kanarčkom 50, grlicam 35 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile: Krompirju Din 1.50 do 1.75, letošnjemu 2.50 do 3, solati 2 do 3, čebuli 3 do 5, česnu 8 do 10, fižolu v stročju 6 do 8, paradižnikom 10, kislemu zelju 2.50, kisli repi
2, maslu 38 do 44, kuhanemu 45 do 46, čajnemu 48 do 52 Din kg. Mleku 2.50 do
3, smetani 12 do 14, oljčnemu olju 28 do 36, bučnemu olju 15 do 18 Din liter. Ohrovtu 0.50 do 1, glavnati solati 1 do 3, bučam 3 do 5, kumarcam 1 do 6 Din komad. Sadju: jabolkom in hruškam 5 do 8, črešnjam 6 do 8, breskvam 18 do 20, marelicam 16 do 18, grozdju 18 do 24, ringlotom 5 do 6, slivam 7 do 10, dateljem 24 do 36 za kg, melonam 15 do 20, pomarančam 1 do 3, limonam (letošnjim) 0.75 do 1 Din za komad, jagodam 12, borovnicam 2 do 2.50, ribizlu 5 do 7, malinam 5 do 8 Din liter. Cvetlicam, katerih je bilo v veliki obilici na trgu, 0.25—8, z lonci vred 15—75 Din, eksotičnim rastlinam 5 do 250 Din za komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din, brezove metle 2.25 do 5, leserle grablje 6 do 9, lesene vile 10, držala za kose 20 Din komad.
Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v sredo 27. julija 11 voz sena, 4 voze otave, 2 voza slame, v soboto 30. julija pa 10 voz sena, 2 voza otave in 9 voz slame na trg. Cene so bile senu 45 do 75 Din, otavi 60, slami pa (ker se je podražila) 35 do 60 Din za 100 kilogramov. Slami tudi 1.50 do 2 Din za otep.
Cene sirovim kožam v Zagrebu. Na mesečni dražbi sirovih kož, ki se je vršila 28. m. m., so se cene ponovno dvignile. Prodanih je bilo 2 in pol vagona govejih in 1 vagon telečjih kož. Vse kože je kupila neka novosadska tvrdka po naslednjih cenah (v oklepajih cene zadnje dražbe 25. junija): lahke goveje kože do 30 kg 14.20 Din (13.75), težke goveje kože preko 30 kg 15.60 Din (15.35), telečje 23 (22.35).
• •
II
druiba s e. z.
Ježica pri Ljubljani
proizvaja letno čez pol milijona litrov naravnega aromatskega kisa.
Jedilni kis iz najfinejžega ipirlta 12 %. Namizni kis iz pristnega vina 10%.
Prepričajte se o prvovrstni kakovosti našega izdelka I
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. avgusta t. I. ponudbe glede dobave strojnih jermenov in mehkih desk; do 9. avgusta t. 1. glede dobave 35 komadov signalnih svetiljk, navadnih in motnih šip, brzinometrov, 200 kg sikativa in 200 kg železnega mi-nija. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave železne pločevine. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 10. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1 aparata za povečanje in zmanjšanje načrtov (Panto-graph). — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 10. avgusta t. I. ponudbe glede dobave žice; do 13. avgusta t. 1. glede dobave 1000 kg mila za pranje; do 20. avgusta t. 1. glede dobave jamskih telefonov. — Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 16. in 23. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave raznega materijala (cinkove plošče, cevi, čopiči, kit, steklo, železna pločevina, vijaki, ključi, klešče, sekire, svedri, zakovice, smola, katran, razno železo, jelove deske in grede itd.). — Vršile se bodo naslednje otertalne licitacije: Dne 12. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega kemičnega materijala (solna kislina, žveplena kislina, amonijakova soda, naftalin, kreda za pisanje, grafit, sidol, klej, alkohol, šelak, formalin, denaturir. špirit, glicerin itd.); dne 13. avgusta 1.1. glede dobave telegrafsko - telefonskega materijala; dne 17. avgusta t. 1. glede dobave drogov za električni vod in raznih ročajev za sekire, lopate itd.; dne 20. avgusta t. 1. glede dobave krovne lepenke. — Dne 12. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave pisanega bombaža za čiščenje lokomotiv; dne 13. avgusta t. 1. glede dobave skledic za ležaje; dne 16. avgusta t. 1. glede dobave 22.000 kg katrana; dne 17. avgusta t. 1. glede dobave 4 kompletnih garnitur za dviganje lokomotiv; dne 19. avgusta t. 1. glede dobave 3000 kg loja, 1000 kg volne za mazanje, 500 kg kalije-
vega in 500 kg belega mila; dne 20. avgusta t. 1. glede dobave 85 vagonov port-land-cementa, 180.000 komadov opeke in 9000 komadov žlebnjakov; dne 22. avgusta t. 1. glede dobave materijala za gornji ustroj in večje količine indigo papirja. — Dne 12. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje perila v pranje; dne 13. avgusta t. 1. glede dobave gumijevega materijala; dne 16. avgusta t. 1. glede dobave 13 vagonov lesnega oglja, dne 17. avgusta 1.1. glede dobave železa; dne 18. avgusta t. 1. glede dobave 4 vagonov livarskega koksa, stekla za vagonska okna; dne 22. avgusta t. 1. pri Oblastnem Hidrotehnič-nem Odelenju v Osijeku glede izvedbe železne konstrukcije Mrsunjske ustave pri Brodu. Dne 15. avgusta t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko cde-lenje v Beogradu, glede dobave blagajn in železnih omar. — Dne 16. avgusta t. 1. pri 8. žandarmerijskem polku v Ljubljani glede dobave drv. — Dne 16. avgusta 1.1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, glede dobave raznega materijala (stroji, elektromotorji, orodje, transmisije, ognjegasni predmeti itd.). — 20. avg. t. 1. pri Generalni Direkciji Državnih Železnic v Beogradu glede dobave 9.500 ton briketov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, ekonomsko odlenje, se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. avgusta t. 1. glede dobave 4.800 m3 drv za kurivo; dne 13. avgusta t. 1. glede dobave vijakov, matic In zakovic ter kavčukastih obročkov za vlačilne naprave; dne 16. avgusta t. 1. glede dobave raznih tiskovin, ogledalnih šip in 7000 kg gnetilnega mašilnega materijala; dne 17. avgusta t. 1. glede dobave 450 parov cokelj za pe-pelarje, 10.000 komadov vžigalnih kapic, jadrenine in strešnega platna; dne 18. avgusta t. 1. glede dobave raznih tiskovin, 575 komadov električnih žarnic, 4000 komadov ogljenih vrečic in 500 komadov suhih elementov; dne 19. avgusta t. 1. glede dobave črpalk, cevi, izlivk in sesalnih košev ter raznega pisarniškega materijala; dne 20. avgusta t. 1. glede dobave 6500 m3 tolčenega gramoza in 1.050 m3 jamskega gramoza; dne 22. avgusta t. 1. glede dobave 2000 komadov Dermatin-obročkov, .800 m kavčukastih cevi, 1000 komadov kavčukastih tesnil, 650 kg kavčukastega platna, raznih tiskovin in 10 komadov bakrenih plošč za kurilne skrinje lokomotiv. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.
Prodaje. Dne 16. avgusta t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija za prodajo okoli 6000 komadov lesenih sodov od mineralnega olja .(Predmetni oglas je na vpogled v ekonomatu te direkcije.) — Dne 20. avgusta 1.1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic, ekonomsko odelenje, v Ljubljani, ofertalna licitacija za prodajo starega škartnega papirja. Predmetni oglas je na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.
	■	—		—	"'"I	>KUVERTA< IHHIllinilHHHIIIIUHIIIMIIHIMHHIHIiniinHn !! DRUŽBA Z O. Z. tvornica kuvert in kon- ; fekcija papirja LJUBLJANA Vožarzki pot štev. 1 Karlovška cesta štev. 2.	. k
Veletrgovina j holoHljilm in ipmrHln rob« Ivan Jelačin Uubliana	^GALANTERIJA » O. M. C. prejtco, dižeža mila, žlice, vilice (pribor) alpaka, aluminium, Škarje za prikrojevanje in obrezovanje trt, žepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri Josip Petelinc*u, Uubliana Btlsu Prešernovega spomenika, ob vodi. Postrešba tošna. Niško cono. Na vollko.		Veletrgovina | L Sllllll v Ljubljani 1 priporoča In špecerijsko M blago 1
	LJUBU ANA - GREGORČIČEVA ULICA 23 - TEL. 2552		
Zaloga sveže pražena kave, mletih dišav in rudninske vode '■ -3’" • ■ 'V : Talna In solidna postroSbat	trg..ino.XVA JjKr SE PRIPOROČA “ TISK VSAKOVRSTNIM^^ TlIKOVIN ZA TRGOVCE, OBRT-^£^g| NIKE, INOUSTRIJCE IN URAOE. LASTNA KNJIGOVEZNICA. (OC X	Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LISTI —	rasnovrstno Igonje, |... j moko in deielna pri-delke. - Rasnovrstno j rudninsko vodo. | Lastna praiarna za ka- 1 : vo In miin za diSave s M električnim obratom. Ceniki na razpolago 1 P
Zahtevajte seniki							H™
Ureja dr. IVAN PLB9S. — Za Trgovsko-iadustrijsko d. d »MERKUR> kot izdajatelja in tiskarja. A. SEVER, Ljubljana,