SLOVENEC Političen list za slovenski narod. o Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., la pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden tnesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gld., za pol le\a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld, «0 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in s era te) vsprejema upravnlfttvo In ekspedicija v ..Katol, TIskarni" Kopitarjeve ulice 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne ^sprejemajo. Vredništvo je v Sementftklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva t e 1 e f o n - i t e v. 74. jeaen lgld. * Štev. 130. V Ljubljani, v soboto 11. junija 1898. Letnilt XXVI. llorba za obstanek. Nedavno smo objavili članek : Ob smrtni uri državne zbornice, katerega nam je doposlal dr. K. Ta članek je vzbudil veliko pozornost mej za vednimi Slovenci. Načrtana je v tem članku nova politična smer, za katero je Slovencem stremiti, ako se hočemo vzdržati nasproti navalu tujstva. Treba nam je gojiti vsestransko zvezo s Hrvati, v narodu samem pa vzbujati zanimanje za javno življenje ter širiti zdrave ideje krščanske demokracije mej narod, da se zaveda kakor svojih dol-žnostij tako tudi svojih pravic. Ni bila glavna napaka za naš narod, da je majhen, glavna hiba je bila, da so bile majhne ideje, ki so vodile naše zastopnike v javnem življenju, živeli smo v političnem življenju rekli bi od danes do jutri, premalo se ozirajoč na velike ideje, ki jedine ohranjajo narode in jih delajo srečne. Na to je treba delovati vzlasti v sedanjih zmedenih javnih razmerah v državi. Pogled na te razmere v Avstriji je tak. da mora vsakega pravega avstrijskega domoljuba napolniti z iskreno žalostjo, a ga mora tudi vspodbuditi na podvojeno delavnost, da narod, kateremu je sin, pripravi za vse resne dogodke, ki nas morda v kratkem presenetijo. Kakor nekdaj tako hočemo tudi sedaj Slovenci biti v zvezi s Hrvati svojemu vladarju branik na jugu, vtrjen, nepremagljiv branik proti raznim drugorodnim izdajicam. Zato pa treba, da svoj narod organizujemo gospodarski, da bo združen v raznih gospodarskih organizacijah branil vspešno svojo zemljo ter sam vžival njene sadove, katere pridobiva iz nje v potu svojega obraza. Mi nečemo biti tlačani na svoji zemlji in ako tega nečemo, treba, da se otresemo tujega gospodarskega jerobstva. Zato pa je posameznik preslab, zato treba gospodarske organizacije. S tega stališča motrimo gibanje na gospodarskem polju, s tega stališča z veseljem pozdravljamo snovanjo gospodarskih zadrug in sicer tembolj, ker vidimo, da duh solidarnosti vedno bolj prodira v naš narod, ki je od dne do dne vedno bolj prepričan, da le s složnim gospodarskim delom nam je mogoče rešiti našega kmeta, trgovca, obrtnika in delavca. Vsem tem stanovom treba domačih gospodarskih središč, na katere se morejo posamezniki naslanjati, da ne padejo z vsem svojim imetjem v nenasitno žrelo zemlje-lačnega tujca. Pred vsem pa pri tem delu ne smemo pozabiti na naše obmejne straže, ki so vsled pritiskanja Nemcev in Italijanov v največji gospodarski nevarnosti. Zato smo z veseljem pozdravili misel, katero so nedavno sprožili slovenski državni poslanci na Dunaju, da naj si Slovenci osnujejo gospodarsko društvo, kateremu bi bil glavni namen proti navalom »Stidmarke« in »Lega nazionale« braniti gospodarsko posest našega naroda, vzlasti na njegovih mejah. Slovenski državni poslanci so bili vsi tega prepričanja, da je osnovanje takega gospodarskega društva neobhodno in nujno potrebno, bili so pa tudi tega mnenja, da zato treba složnega dela vseh Slovanov. Tudi mi smo prepričani, da bi tako društvo le tedaj vspešno delovalo, ako se v njem združijo vsi Slovenci, ako temu društvu vsi Slovenci postavijo na razpolago vse svoje dosedanje gospodarske organizacije, ki bi uprav v takem društvu našle nekako središče, dobivale potrebnih poučil ter bi svoj denar nakladale varno in sicer na take kraje, kjer bi ob enem poleg dobrega gospodar- LISTEK. Čudni ljudje. Ko smo še posedali po šolskih klopeh, grenila nam je navadno veselje počitnic misel na tisto obligatno šolsko ali tudi domačo nalogo po počitnicah, katere naslov se običajno glasi: »Kaj sem delal mej počitnicami ?« Ako bi se hotela nalagati taka naloga tudi avstrijskim državnim poslancem, bilo bi to, poleg zlobnosti, ki bi v takem vprašanji velikokrat bila skrita, že iz humanitarnih ozirov neizvedljivo. Naš državni zbor ima namreč toliko, seveda neprostovoljnih počitnic, da bi pisanje takih nalog popolnoma uničilo duševne sile gospodov poslancev. Kaj, ko bi stvar preobrnili ter vprašali, kaj so poslanci delali mej zasedanjem ? Preverjeni smo, da bi bil odgovor precej lahak, pa tudi precej — kratek. Toda tudi izgovor tistih poslancev, kateri imajo veselje in resno voljo do dela, je lahak: Wolf in njegovi vsakovrstni zavezniki ne puste, da bi državni zbor delal. Čudno je le, da imajo ti ljudje, ne sicer mej nemškim ljudstvom, pač pa mej nemško inteligenco, dokaj prijateljev in privržencev. Se bolj čudno pa je, da mnogo teh Wolfovih prijateljev je c. kr. kruh, pa jih v tem nič ne motijo protidinastične in protiavstrijske tendence, katerih Wolf niti prikrivati ne poskuša, temveč jih kar odkrito kaže v zbornici, kjer ga ščiti imuniteta. Ti možje so podobni Goethejevemu prijatelju majorju Knebel-u, kateri je, dasi strahovit republikanec, zadovoljno jedel kruh svojega suverena. Podoben je bil tem možem tudi stari Bauernfeld, kateri je osobito v svojih »Reime und Rhythmen« strahotno zabavljal kraljem in cesarjem, vsacega prvega pa zadovoljno vzdignil milostno penzijo, katero mu je naklonil cesar v svoji dobrotljivosti. Kar je takrat duhoviti dr. S. Brunner z žgočo satiro zapel Bauernfeldu, to velja vsakemu njemu sličnemu Wolfovemu prijatelju: Den ganzen Monat hindurch wird krakehlt, Am letzten bereut er das, was er gefehlt; Da wird er zum Lober, der grimmige Tadler, Da begrilsst er ganz freundlich den kaiserlichen Adler. Sein ganzer Krakehl war doch nur erlogen, Das bevveist er jetzt mit seinem Zahlungsbogen, Ein solcher Bogen heissl die gestempelte Quittung, Die bringt die Krakehler zur Ruhe und Gesittung! Kako dolgo pa traja tak mir, si lahko vsakdo misli. Kako se le to zlaga s tisto toliko hva-lisano nemško zvestobo ? Odgovor na vsa taka vprašanja in vse te pomisleke prepuščamo tem nemško-nacijonalnim gospodom. jenja za se skrbele za ohranitev domače zemlje in za preskrbovanje obrtnikov in trgovcev v takih krajih, kjer jih Slovenci za svoj obstanek neobhodno potrebujemo. Pričakujemo zato trdno, da bodo naši državni poslanci v ta namen vzlasti porabili zadnje dneve svojega bivanja na Dunaju ter razveselili Slovence z novico, da je preskrbljeno za podlago, na katero bi se osnovalo gospodarsko društvo v varstvo slovenske zemlje na naših mejah. Politični pregled. V Ljubljani, 11. junija. O položaju izražajo so razni včerajšnji listi zelo nepovoljno. Posebno pesimistično pišejo v tem oziru razni češki in poljski listi. »Narodni Listy« pišejo mej drugim, da bo sedanji parlament na vsak način odstranjen, le to še ni gotovo, ali pred jubilejem, ali pa še le po večme sečnih počitnicah. Pripravljajo se temeljito spremembe v državnem organizmu in prihodnji parlament bo posloval po vse drugačem poslovnem redu. Se določneje se izraža znani »Kurjer L\vo\v8ki«, ki pravi, da se za prihodnji torek določena seja sploh ne vrši. Prihodnja seja bo po izvajanju tega lista še le v jeseni, v mesecu septembru. Položaj se je namreč tekom včerajšnjega popoludne znatno poslabšal, in sicer tako, da vlada sploh več ne mara poskušati svoje sreče v parlamentu. Poljski klub je bil o tem že obveščen in so njegovi člani že včeraj podali se v domovino. Temu nasproti pa konstatuje glasilo poljskega kluba »Czas«, da se torkova seja na vsak način vrši, ker hoče grof Thun odgovoriti na interpelacijo radi imenovanja grofa Gleispacha in radi razpusta graškega mest Prijatelj Peter. Spisal J. G. Ni se dalo pričakovati ničesar druzega. Mesnica je sicer, da sem sanjal časih o imenitnih službah in visokih dostojanstvih, — a vedel sem čisto dobro, da so te sanje neumne in otročje. Niti misliti ni mogoče, da bi mogel ostati s svojim značajem in s svojim raztresenim življenjem dalj časa na kakšni ravni poti. Zdaj pa zdaj me je obšel nekak strah pred temnimi ovinki in ras-kavimi klanci; v melanholičnih trenotkih sem se čutil osamljenega in preziranega ... A zdaj, — hvala Bogu, zdaj sem se tega strahu popolnoma iznebil. Spustil sem iz rok krmilo svoje ladije in plava naj, kakor se ji najboljše zdi. Pristanišče je nazadnje isto, naj tava po kakoršnihkoli potih. In to je moja tolažba. Pravijo, da je moj talent velik in nenavaden. Na mojih delih se to ne pozna. Pred par meseci sem slikal za neko zagorsko cerkev Marijo z Jezusom, in župnik se ni izrazil nič posebno laskavo. Na moje začudenje se je v svoji sodbi skoro popolnoma strinjal z mano .... »Stvar je napravljena brezskrbno in prepovršno in ne naredi na gledalca nikakega vtisa. Zdi se, kakor da ste mislili ves čas na vse kaj druzega; samo tu nega zastopa. 1'oslednje je vsekako verjetneje, kajti še le po odgovoru ministrovem bodo izvajali nemško nacijonalni poslanci svoje posledice ter odločili s tem usodo parlamenta. Kvotni deputaciji sta danes zbrani na Dunaju. Iz Budimpešte so došli že včeraj Člani ogerske kvotne deputacije, poleg teh pa tudi ministerski predsednik baron Banfly, ki se je takoj sešel z grolom Thunom, ter ministra Kallav in Lukacs. Obe deputaciji sta imeli popoludne pred-posvetovanje, pri katerem sta se izvolila odseka sedmih članov, ki sta imela danes skupno sejo. O vspehu te seje dosedaj še ni došlo poročilo, pač pa se je že preje naglašalo, da se vrši skupna plenarna seja obeh deputacij le tedaj, ako se doseže kako sporazumljenje mej ožjima odsekoma. Razni inlormovani krogi trdijo, da na kak vspeh ni misliti, ker so zahteve obeh strank preveč različne. Mažari bi najraje prepustili naši polovici vseh 1O0 odstotkov in se nikakor ne marajo zadovoljiti tudi z neznatnim zvišanjem ogerske kvote. Mažarska predrznost. Ogerski poslanski zbornici je došla te dni peticija mošonjskega ko-mitata, v kateri se zahteva, naj se večje število vasij in trgov Nižje Avstrije priklopi mažarski polovici in določi nova meja mej Avstrijo in Ogersko. Ti predizneži se sklicujejo neki na staro ogersko mejo, ki je za časa Arpadov segala skoro do Dunaja, in da se je še le za Henrika III. določila Li-tava za mejo mej obema polovicama. Ta hudomušna reka pa po mnenju prositeljev ni bila Mažarom naklonjena in se je v teku treh stoletij pomaknila na dosedanje mesto, oziroma izbrala si je novo strugo. Dosedaj še ni znano, kako mnenje se bo v tem oziru izražalo v mažarskem parlamentu, toda znano pa je, da bi bili Mažari radi neomejeni gospodarji cele monarhije. »Kolnische Zeitung« proti Schonerer-jancem. Zadnja »Kolnische Zeitung« objavlja obširen članek, v katerem pobija nekatere \Yolt'ove običajne fraze o njegovem »Alldeutschlandu«. Naglasa se, da onostranski Nemci sicer simpatizujejo z našimi Germani in jim žele vse najbolje, toda nikakor jih pa \Yolf s tovariši ne bode pridobil za to, da bi se ogrevali za njegove ideje ter delali na združenje avstrijskih Nemcev z Nemci v rajhu pod jedno žezlo. O razširjenju določene meje mej obema državama pri nobenem resno mislečem nemškem državljanu ni govoriti in se najodločneje zavrne nasprotna misel, kar naj si \Volt in tovariši zapomnijo. Nemškemu cesarstvu je mnogo na tem, da je Avstrija močna in mogočna. »Kolnische Zeitung« konečno obžaluje sedanje razmere v prijateljskem zjedinjenem cesarstvu, ki naj povodom najhujih notranjih bojev izreče zahvalo in spoštovanje svojemu cesarju za njegovo neumorno in sploh zelo srečno SOletno vladanje. — Tako se oficijalno zavračajo ultrager-manske fraze Schonererjeve klike, toda zdi se, da za tem listom ni mnogo tiste (iermanije, ki je z \Volfom jedne misli in jednakih izdajalskih čutil. Melinejeva vlada in nova zbornica. V jedni prihodnjih sej pojasniti mora Melinejev kabinet novi zbornici svoje stališče v zunanji politiki. Kako ga razne stranke vsprejmo, se ni gotovo, vendar se splošno zatrjuje, da prave večine nima na svoji strani. Večina, ki bo sedaj odločevala v francoskem parlamentu je sicer vladna do gotove meje, toda vodijo jo izključno le možje, kakor Dupuy, Leygues, Poincare in Jonnart, ki bi radi prej ali slej izpodrinili Melinejevo ministerstvo. V Parizu se že v obče govori, da ti možje z Ribotom na čelu tvorijo okostje bodočega kabineta. Sicer se pa sedanji kabinet tolaži z zavestjo, da se sme zanesti na večino v senatu, ki ga je že nekaterekrati rešila iz zagate. Nemiri v Jiel/astu se se vedno ponavljajo in vse kaže, da je prišlo zopet na vrhunec staro sovraštvo mej Orangisti in nacijonalci, ki se je v zadnjih letih skoro popolnoma poleglo. V letu, ko se slavi obletnica velike lože na Irskem, hočejo zagrizeni nasprotniki katoličanstva pokazati vso svojo jezo nad katoličani, ki so s svojimi zahtevami prisilili kralja, da je razpustil te organizacije in pozneje tudi tajno zvezo, ki je štela samo na Irskem 1500 lož. llazgled po slovanskem svetu. Stoletnica Fr. Palackega rojstva. Odbor za proslavo Palackega stoletnice objavlja tale poziv: Dne 14. rožnika letošnjega leta bode ravno 100 let, ko se je narodil v Hodslavicah, mali mo-ravski vasi, slavni zgodovinar češki Frančišek Pa-lacky, katerega je imenovala hvaležna udanost češkega naroda po pravici »očetom narodovim« ! Ta spomin budi v srcih vseh Cehov resna in globoka čustva hvaležnosti k možu, na čegar delovanju, naporu in znanju sloni v češki zgodovini velepomenljivo dejstvo našega narodnega prebujenja in neskončne duševne in gmotne bede, v katero so spravile češki narod bridke nezgode minulih dveh stoletij. To dejstvo pomenja mogočen prehod iz prežalostnega ponižanja in splošnega propada v novo, silno in zdravo življenje, ki sedaj krepko napreduje v vseh plemenitih smereh človeških teženj. Veliko dejstvo, preporod češkega naroda in njegov povrat k dostojnemu življenju, je v svojem začetku in v daljšem razvitku večinoma delo Frančiška Palackega, ki je izkopal z neumorno pridnostjo iz globin pozabljenosti, obdarjen z velikim duhom in prešinjen od vznešene ljubezni k narodu svojemu, veličasten zaklad minulih zgodeb svoje domovine in v obsežnem zgodovinskem delu narisal osodo, nekdanjo moč in pomen češke, prav v srcu Evropinem ležeče, države. Z monumentalnim tem delom je zavrnil nalašč šiijene laži in obrekovanja, razjasnil pomenljivi vpliv naroda češkega na politično zgodovino, razvoj kulturni in osvobojenje človeštva, dokazal pravo njegovo na neodvislo življenje in samostojno mesto mej sočasnimi prosvetljenimi narodi in podal obupajočim novih sil, čilosti in navdušenja k boju za čast in življenje narodovo. V tem mnogostranskem dolgoletnem boju se je postavil Frančišek Palacky na čelo prednih vojev, s svojim političnim imenom, moško odločnostjo in z nevsakdanjo bistroumnostjo je pripravljal pot češkemu narodu, premagal vse neštevilne ovire in končno zagotovil njegov obstanek, jasno določil njegov politični program, težeči k svobodi in prostosti vsega človeštva. Znanstveno in polit, svoje delovanje je začel Fr. Palacky na široki podlagi slovanski in s tem mnogo prispel k vzajemnemu zbližanju slovanskih plemen, katero se je jasno in izrecno pokazalo na znamenitem shodu avstrijokih Slovanov 1. 1848. v Pragi, »h kateremu«, po besedah tega shoda, »so se prvič, odkar nas omenja zgodovina, sešli raztrošeni udje velikega debla slovanskega v lepem številu iz daljnih pokrajin, da bi se zopet liki bratje med seboj mirno posvetovali o skupnih svojih zadevah in se odločno izjavili, da hočejo svoji narodnosti v Avstriji z vsemi dovolienimi sredstvi pridobiti popolnega priznanja istih pravic v državi, katere uživata naroda nemški in madjarski, zanašajoč se pri tem na močno podporo, katera vre in kipi v vsakem zares svobodnem srcu za pravično stvar«. Fr. 1'alackv je bil celega pol stoletja voditelj duševnega razvitka češkega in si je pridobil za svoj narod neumrljivih zaslug s svojimi »Deji-nami narodu českeho« in drugimi zgodopisnimi deli, z izdajanjem »Starych letopisu českych«, »Ar-chivu českeho«, z ustanovitvijo in vodstvom » Češko Matice« in s svojimi deli v Muzeju češkem. Svet kralj. glav. mesta Prage, v katerem mestu je živel in deloval in katerega častni občan je bil, smatra v prvi vrsti za svojo dolžnost in nalogo, da dostojno počasti spomin velikega čeha; zato je sklenil počastiti stoletnico rojstnega dne Frančiška Palackega z veliko slavnostjo, dostojno njega spominu in narodu, s slavnostjo, pri kateri se položi temeljni kamen spomenika in katera bo ohranila trajen spomin prihodnjim vekom. V ta namen je pozval mestni svet skupno z mesti v okolici podpisani slavnostni odbor, da naj izvrši to svojo nalogo kolikor mogoče častno in slovesno. Slavnosti se bodo vršile 18., 19. in 20. rožnika t. 1. v Pragi. Vabimo k temu dostojnemu izrazu hvaležnosti češkega naroda napram njegovemu velikemu probuditelju vse drage brate po širnih krajih slo-* vanskih, da bi prišli in z nami proslavili spomin velikega Čeha in Slovana in s tem tudi spomin probujenja češkega naroda in ideje slovanske. pa tam ste pokazali na kaki posameznosti svojo ženijalnost, — kot da ste se prav takrat za hip domislili, kaj prav za prav delate . . .« Zdaj sem si izbral Retovje za svoje začasno domovanje. Pusto je sicer tukaj in dolgočasno, a to nič ne de. Ljudje so tukaj izvanredno samosvoji in zabiti. Molče te gledajo izpod čela in stiskajo debela ustna. Časih bi se bil radoval nad temi originalnimi modeli, zdaj pa me take stvari ne vesele več. Človek postane truden in len. Kar mi je ostalo iz prejšnjih dnij, to je samo še umazan klobuk in kravata z dolgimi pentljami . . . Retovje je danes vznemirjeno in vzburkano. Župan je oblekel že na vse zgodaj svetel, obrabljen frak in pripel na prsa široko trobojnico. Pokonci je vsa retovška elita ; uradništvo v uniformah z bleščečimi gumbami; učitelja v belih ro-kovicah in predolgih črnih hlačah; dame v svetlih toaletah z ogromnimi šopki na prsih in v rokah. Na cesti poleg občinske hiše je postavljen slavolok, okrašen z zelenjem in zastavami. V dolgih vrstah stoji nadebudna šolska mladina ob potu, pred njo dolgostasna učiteljica s kričeče na-čičkanim klobukom in črnosvilenim solnčnikom. Od daleč prihajajo v prahu zavite karose; čuje se drdranje koles, — in čudovit nemir, poln nestrpnega pričakovanja in slovesne vzhičenosti se dvigne v pisani množici. Vratovi se iztezajo in trudne oči se odpirajo nenavadno široko. V ozadju je zaklical nekdo s hripavim glasom: — »Zivio !« — in kakor na ukaz zakriče vsa grla v istem hipu. Nekateri so dvignili klobuke in dolga učiteljica je celo zamahala s svojim belim robcem. Karose so se ustavile in iz prve je izstopil željno pričakovani dostojanstvenik; — človek srednje postave, z navadnim lilisterskim obrazom in zaspanimi očmi. Poslušal je mirno in udano dolge, navdušene nagovore in z vsakdanjim mo-tononim glasom je odgovoril par brezpomembnih besed . . . Gospa davkarjeva je stala blizu mene in vzdihnila za tem ali onim stavkom dostojanstvenika : »Ah, kako duhovito ! . . . Kako očetovsko ! . . . Kako blago! . ..« In gospa notarka je kimala z glavo in dvigala oči proti nebu . . . Pomislite: — jaz sem imel svoje dni sošolca, največjega tepca v vsem razredu. Profesorji so ga imeli radi, radi so ga imeli sploh vsi ljudje, — a on je bil vkljub temu grozen tepec . . . Morda ste že opazili sami, da imajo ljudje najrajši onega, ki ni čisto nič . . . hm, kako bi se izrazil . . . skratka, — ki ni nevaren ; — ki nima ničesar samosvojega in izvirnega, kar bi ga zapeljalo lahko na posebna, človeško družbo vznemirjajoča pota?... Morda ste opazili, da pridejo na visoka mesta samo oni, ki se dobro zavedajo, da niso ničesar druzega, kakor brezpomemben kamen v velikanskem poslopju ? . . . In da jim vsled tega ni treba nikakega talenta, ki človeku ob posebnih prilikah celo lahko škoduje ? . . . Sošolec, o katerem sem ravnokar govoril, ni storil nikdar nikomur kaj žalega. Prilagoditi se je znal krasno vsakemu položaju in kakor tudi je bil zabit, — vrag vedi, povsod je našel svojo korist. Spominjam se, da sem pisal boljše naloge, kakor on in da sem odgovarjal veliko jasneje in gladkeje, — a profesorji so imeli do mene nekako nezaupnost, katero bi si na)brže niti sami ne vedeli razlagati; — on pa si je znal s svojo redno jednakomernostjo in lilistersko ponižnostjo pridobiti rešpekt. Temu mojemu sošolcu je bilo ime Peter, — in danes je posetil Retovje kot visok dostojanstvenik ; postavili so mu slavolok in klicali so mu »slava !« . . . Malo pred odhodom je naletel name v veži županove gostilne in naravnost v obraz me je zadel milosten pogled iz njegovih očij. »Ah ... ah . . . kdo bi si bil mislil! ... In kako se srečava! Pravili so mi, da živiš zdaj kar tako . . .« »Da, . . . vidiš, ... ni drugače ! . . . A tebi postavljajo slavoloke ... In vkljub temu, oprosti, — kakšna slaba sveča si bil tiste dni . . .« »A ti si vender pameten, da lahko razumeš, kako je ta stvar ... Ni treba, da je človek posebna luč . . . to je celo slabo ... he, he . . . ljudem se blišči. .. Tako pohlevna svečica, . , he, he . .. to je najboljše !« Z odkritosrčno in iskreno udanostjo širimo Vam naproti svoje roke in Vas vabimo k gostoljubnemu svojemu ognjišču, v kraljevsko, zlato, slovansko našo Prago, in Vam kličemo nasproti presrčni: Na zdar ! Dano v Pragi meseca junija 1. 1898. Odbor za proslavo stoletnice rojstnega dne Fr. Palackega v Pragi. JUDr. Jan Podlipny, starosta kral. hlav. mesta Prahy, čestny predseda. Karel Vendulak, za obec kral. hlav. mesta Prahy, mistopredseda. Vaclav Ruttner, za Meštanskou Besedu v Praze, II. jed-natel. Adoll B. Styblo, za obec kral. hlav. mosta Prahy, pokladnik. Rajmund Cejnek, za Spolek če-skych žurnalistu, zapisovatel. Ferdinand Voitl, za obec kral. hlav. mesta Prahy, predseda. JUDr. Jo-sef Scheiner, za Českou obec sokolskou, I. jednatel. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, dne 8. junija. (Konec.) Daljša, deloma precej živahna razprava se je vnela pri poročilu polic, odseka o imenovanju nekaterih ulic in cest v mestu in v Vodmatu, o katerem je poročal odb. Zabukovec. Za obstoječe ulice v Vodmatu je župan nasvetoval nastopna imena: Vodmatska cesta, Stara pot, Ciglar-jeva cesta, Japljev trg, Karbonarjeve, Komerde-jeve, Zupanove, Ravnikarjeve, Jenkove, Primči-čevc in Lipičeve ulice, Na zavrtih in Staničeva pot. — Po nasvetu podžupana in odb. Senekoviča se poročilo o imenovanju teh ulic vrne odseku v zo-petno poročanje, ker se imena mnogim ne zde dovolj popularna, ker se je premalo oziralo na zgodovinski moment in ker je za Vodmat malo preveč slov. slovstva v teh imenih. Nasvet, naj bi se sedanja Gledališka stolba imenovala Galusova stolba, Špitalske ulice pa Meščanske ulice in Streliške ulice Linhartove ulice, ni obveljal in se ohranijo dosedanja imena, prekrstijo se pa Dolge ulice v Dalmatinove in Žitni trg v Ambrožev trg. Na novo se imenuje cesta od Marijinega trga za frančiškansko cerkvijo mimo novega justičnega poslopja do južne železnice in sicer Mikložičeva cesta, paralelna s to Cigaletova ulica, ulice ob justičnem poslopju in dalje Sod-nijske ulice. V hiše ob cesti na državno železnico se sklene napeljati vodovod v dolžini 200 m za proraču-njeno svoto 600 gld., predstojništvu lrančiškan-skega samostana in Marg. Virkovi se na prošnjo odpiše polovico pristojbine za večjo porabo vode, ker so bile poškodovane cevi, in sicer prvemu 28 gld. 34 kr., drugi pa 27 gld. 19 kr. Konečno se sklene napeljati vodovod tudi v Kolizejske ulice na gimnazijsko stavbišče v dolžini 115 m in strošek 160 gld., ker so cevi že pripravljene. Poročevalec odb. Grošelj. Načrt za knjigovodstveno navodilo za mestno elektrarno, obsegajoč 49 paragrafov, se vsprejme po poročilu odb. Senekoviča en bloc. O odkupu hiše M. Černetove v Ribjih ulicah 7 poroča odb. Žužek. Sklene se odkupiti hišo za svoto 12.000 gld., h kateri so se pa po posredov. županovem trije sosedje zavezali prispeti z 2000 gld. M. Černetovi se pa ob jednem dovoli, da sme v bližini na kakem bolj skritem prostoru za dobo 5 let sezidati barako. O zadevi so govorili tudi podžupan, Pavlin in Turk, ki se je sploh izrekel proti odkupu, ker nedostaje denarja za druge bolj važne zadeve. C. J. Hamannu se sklene oddati del sveta od P. Strelove hiše za svoto 3000 gld. z dostavkom dr. Krisperjevim, da mora v teku jednega leta pričeti z gradnjo novega poslopja. Hamann je tudi izjavil županu, da nove hiše ne prepusti kakemu Židu. Za svet, ki ga odstopi Uršula Streharjeva in ki obsega 65 ms, se sklene ponudnici plačati svoto 975 gld. Poroč. odb. Velkavrh. Ponudba M. Irkičeve glede odkupa 91 m8 se reši v tem smislu, da se ji ponudi 15 gld. za ms Poroč. odb. dr. Stare. Konečno poroča še Velkavrh o ponudbi Stre-harjevi glede odstopa 17 kvadr. sežnjev vrta za razširjenje Tržaške ceste. Reši se ponudba s tem, da Be dovoli za kvadr. sež. 20 gld. Ostale točke rešijo se v petkovi seji. Odb. Pavlin interpeluje župana radi zasipanja sveta mej \Vettachovo in Benediktovo vilo z materijalom, ki ni primeren za ondotni prostor. Tudi se nasipa previsoko. Konečno vpraša, kaj je s trotoarjem pri omenjenih vilah in kdo ga napravi. Župan odgovarja, da se hoče v tej zadevi prepričati in ukreniti vse potrebno, glede trotoarja pa pravi, da ga napravita lastnika vil. Ljubljana, dne 10. junija. Po otvoritvi seje naznani župan, da je dne 31. maja umrli Iv. Kosler st. v svoji oporoki podaril 500 gld. za mestne uboge, in da stavb, družba napravi železno ograjo pri topničarski vojašnici. O dimnikarskem redu poroča odb. Plantan. Polic, komisar je izdelal načrt takemu redu, ki obsega v 9 paragralih večinoma že sedaj veljavno določbe ali navade v dimnikarskem poslu. Izrazil je tudi potrebo, da se razdeli mesto v 5 dimn. ometalnih okrajev in se določi za vse mesto veljaven tarif, kateri so sestavili tukajšnji mojstri. Odsek se ne strinja niti z razdelitvijo mesta, ker se strank pač ne more siliti, da poverijo opravila morebiti nezanesljivemu mojstru, niti mu ne ugaja tarit, ker je zadeva zelo kočljiva in ne še nujno potrebna. Vsprejme se torej le dimnikarski red z neznatnimi spremembami. Odb. nadinžener Žužek poroča o razlastitveni zadevi Vilhar-Arcetovih hiš na sv. Petra cesti. Prvi je odstopil mestni občini v regul. namene svoji obe hiši za svoto 30.000 gld., s katero svoto je zadovoljen obč. svet. Arce pa prepušča svojo hišo št. 3 proti plačilu 23.000 gl. — Ker je pa zahtevana svota vsekako previsoka, se je že vršila razlastitvena obravnava, kateri mora slediti še cenitev. Poročilo se odobri. Za regulacijo Dolgih ulic ponuja zastopnik Zeschkovih dedičev v odkup ondotne hiše in svet, kar vse skupaj reprezentuje okolu 1600 m'. Za ta svet se zahteva svota 16.000 gld., plačilna v 4 letnih obrokih. Ponudbo se sklene odkloniti, ker se svet nujno ne potrebuje, dokler ni odprta ondi projektovana cesta.| Za 61 mJ sveta, ki ga odstopa občini M. Potočnikova od bivše Aubeljeve hiše in za kateri zahteva svoto 3500 gld., se določi za tak svet običajna cena 20 goldinarjev pro m2 ali skupno 1220 gld. Zastop. Aurovih dedičev prosi, naj bi se zvišala prvotno določena cena 20 gl. pro m2 za 132.6 m2 sveta, ki ga odstopa mestni občini v regulacijo \Vollovih ulic, ali pa da bi se mu dovolilo napra viti ograjo v stari stavbinski črti. Po poročilu odb. Ž u ž e k a se sklene, ostati pri prvotni ceni in ne dovoliti naprave ograje ter v skrajnem slučaju vpeljati razlastitveno postopanje. O prošnji Iv. Šusteršičeve, lastnice hiše št. 19 na sv. Petra cesti, da ji mestna občina odproda 85 m2 sveta na »Ajdovem zrnu«, ki bi preostajal po razširjenju Kolodvorskih ulic od hiš št. 4 in 6 v teh ulicah, ki jih je za regulacijo kupila mestna občina, poroča odb. dr. Stare. — »Ajdov zrn« se imenuje trikot mej Sv. Petra cesto ter mej Kolodvor, in Prečnimi ulicami in je v tem delu 12—14 hiš, katere so večinoma brez dvorišč ter imajo v sanitarnem oziru sploh mnogo nedo-statkov. Zadnji potres je ta del mesta znatno poškodoval, tako da je treba podreti več hiš, katerih šest je mestna občina že nakupila in sicer vse ob Kolodvorskih ulicah. Ker je splošna želja, da se na tem mestu poleg regulacije ulic napravi tudi večji javen prostor, se sklene načelno, da se polagoma odkupijo še ostale hiše v tem trikotu in da ostane prostor nezazidan in se torej ne odprodaja. V tem smislu se reši gorenja prošnja. Na predlog istega odbornika dr. Stare ta se ponudba Fr. Pavlovčiča za odkup hiše na sv. Petra cesti št. 13 in sicer za 60.000 gld., oziroma tret jina vrta za 30.000 gld. soglasno odkloni. O predlogu, da se pri novem rastlinjaku, ki bo stal kakih 5—6000 gld., napravi kupola ali kaka druga dekorativna streha, poroča predlagatelj dr. K r i s p e r. Za predlog so glasovali le 3 ali 4 odborniki in je bil seveda odklonjen. Obč. svetnik Turk umakne svoj predlog glede podiranja Jagrove hiše, ker se hiša itak po dere ob zaželjenem *oku. Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji. Prihodnja seja bo v sredo. Tedeiiaki koledar. Nedelja, 12. junija: 2. pobink. evang. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. Janez Fakund. Ponedeljek, 13. junija : Anton Padovanski. Torek, 14. junija: Bazilij šk. — Sreda, 15. junija: Vid, Modest mm. — Četrtek, 16. junija: Frančišek Reg. sp. — Petek, 17. junija: Srce Jezusovo, Girijak in Muska mm. —'Sobota, 18. junija: Feliks in Fortunat mm. — Solnce izide 15. junija ob 4. uri 14. min., zaide pa ob 7. uri 46 min. — M u s i c a sacra v nedeljo, 12. junija v stolni cerkvi: velika maša ob 10. uri: Missa de ss. nomino Jesu, zl. Rob. Kra-vučke, graduale zl. Ant. Foerster, ofiertorium zl. dr. Fr. \Vitt. — V m e s t n i cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 8. uri: instrumentalna maša zl. V. E. llorak, graduale Klinarjev, ofertorij liiharjev, Tantum ergo zl. dr. \Vitt. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. junija. (Častitka Presvetlemu za god.) Danes se jo poklonil stolni kapitelj z bogoslovnimi profesorji, z mestnimi župniki in drugo ljubljansko duhovščino presvetlemu knezoškolu, da mu častita k bližnjemu godu. Mil. gosp. stolni prošt je izrazil v imenu vseh zbranih in v imenu vse duhovščine ljubljanske školije Presvetlemu presrčna voščila, želeč, da bi dobrotni Bog čuval, krepil in blagoslavljal Presvetlega in njegovo delo v čast Božjo in v blagor školije. — Presvetli se je zahvalil na voščilih in častitkah. Omenil je, d? se je danes na Dobrovi priporočil Materi Božji za varstvo, zahvalil se duhovščini za dosedaj mu izkazano odkritosrčno zaupanje ter jo vspodbujal, da v naj-tesneji zvezi z njim deluje za blagor školije; vsa duhovščina naj ostane tudi zanaprej s svojim škofom kakor jedna družina, v kateri vlada jedna duša in jedno srce. iZahvala.) Vsem p. n. gg. volilnim možem, ki so me dne 6. t. m. počastili z zaupanjem, da so me volili državnozborskim poslancem, izrekam tem potom najudanejo zahvalo. Bog in narod! Na Dunaji, dne 8. junija 1898. Ivan Vencajz. (Zadnja propoved pregv. knezoškofa) je napravila na vse poslušalce mogočen vtis. Presvetli je govoril z živo gorečnostjo o Kristusu, pričujočem v sv. zakramentu. Končal pa je proseč blagoslova božjega na vse. Klical je, naj blagoslovi Kristus sv. očeta, naj blagoslovi našega cesarja Frančiška Jožefa; blagoslovi naj vse oblasti duhovske in svetne ; blagoslovi naj nas vse ; blagoslovi naj tudi grešnike; blagoslovi naj vse in vse hiše naše — le e n e naj ne blagoslovi, hiše, ki se v njej namenoma greši, ki je ustanovljena za greh — »za to hišo ne prosim blagoslova — proklinjam jo in prokleta naj ostane! Amen.« (Osebna vest.) Kn. šk. oskrbnik grajščine v Gornjem Gradu g. Josip Hofbauer je odlikovan od svojega novega premil. gospoda knezoškofa Antona Bonaventure z naslovom nadgo-zdarja. G. nadgozdarju bo prideljen v pomoč azistent, vešč slovenskega jezika. (Presvltli knez in škof lavantinski) se je odpeljal v petek na drugo letošnjo kanonično vizi-tacijo v šaleško dekanijo ter birmuje dne 11. junija pri Sv. Janezu na Peči, 12. v Št. Ilju pri Gradiču, 13. v Gornji Ponikvi, 14. v Šmartmu pod Šalekom, 15. v Skalah, 16. v Šmihelu pri Šoštanju, 18. Belihvodah, 19. v Zavodnji. Dne 17. junija v Št. Andreju posveti velik altar in potem obišče priljubljeno božjo pot Sv. Križa pri Belihvodah. (Doktorjem prava) je bil promoviran na graš-kem vseučilišču g. Pavel Drahsler. (Darilo) Za napravo vodnjaka v kraju Sidole v kamniškem okraju, ki bo veljal 1100 gld., je poljedelsko ministerstvo dovolilo podpore 330 gl.; isto svoto je zagotovil v podporo tudi dež. odbor v Ljubljani. (Dolenjelogaški občinski svet) je zaradi zaslug pri zgradbi vodovoda imenoval za častne občane gg.: grofa Ledebur, ekscel. barona Hein, dežel, glavarja Detelo, dež. odbornika Fr. Povšeta in dr. Tavčarja, vladnega svetnika Markusa, okr. glavarja Del Cotta, vseučiliščnega profesorja Hraskega in komisarja Fr. Župneka. (Iz Banjaloke) se nam poroča, da je gospod župnik Ivo Zupančič nevarno obolel. Isti so priporoča čč. gg. sobratom v molitev in »Me-mento«. (Častnim občanom) občino Št. Jurij pri Kranju je v zadnji seji izvolil občinski odbor imenovane občine župana Matevža Bar le-ta, v priznanje njegovih zaslug za občino v teku mnogoletnega njegovega županovanja. (Z llleda), 9. t. m. Vsak ponedeljek [razven zapovedanih praznikov) bo na otoku sv. maša ob 7. zjutraj. Kadar bo možno tudi druge dni v tednu preskrbeti redne svete maše za romarje, se bo naznanilo. Sedaj je najlepši čas na Bledu, vse v cvetju in v zelenju, zrak mil, temperatura najugodnejša, za izlete izborna priložnost. Že v zgodnji pomladi je prišlo precej tujcev na Bled, katerih število se vedno množi. Sezona obeta, da bo dobra. — Kakor se vidi, na tujce prav nič ne uplivajo žolčni članki, katere je poslalo nekaj »svobodnih mislecev« v »Narod« in v »Delavca«, lludo je liberalcem, če več ne vladajo, zato jim ne zamerimo, da so poslali med svet nekaj tiskanih solza. Sploh so pa »Narod« in »Delavec« ne štejeta med liste, ki bi mogli vzeti čast krščanskemu človeku. — Zdi se, da se bo tukaj ljudstvo kmalu še bolj zavedlo in začelo skrbeti za občno blagostanje avtoh-tonnega prebivalstva. Letos se je storilo že nekaj. Javni politični shod na svetega Blaža dan, prijateljski sestanki na Selu, na Rečici, javni shod v Ribnem, zadnjič v Gorjah so razširili med ljudstvom željo po stanovskem združenju. Prvi sad tega gibanja bodo najbrže pokazali vrli Gorjanci, kateri resno delajo, da ustanove potrebno zadrugo za vsestransko pospeševanje domačega proizvajanja in razpečavanja. Da nekaj liberalcev izkuša voditeljem tega gibanja vzeti veselje do dela z obrekovanjem in celo s tožbami, to je nekaj tako navadnega, da tu samo še konstatiramo dogodek. Ideja stanovskega združenja tli med ljudstvom, nikdo tega gibanja ne bo več vstavil. Manj »svobodnih«, pa več pametnih mislecev — in šlo bo! — V jako težavnem položaju je bil pred kratkim tu neki mladenič. Dva konja sta gonila slamoreznico. Z roko je tlačil slamo v predal, kar mu prsti uidejo pod zobce, ki potiskajo slamo pod nož. Stroj pograbi tudi prste, za njimi roko, in hrešče je odrezal stroj štiri krat krvavo rezanico. Z vso močjo, ki so mu jo dale bolečine, je ustavil mladenič s prosto desnico konja in stroj. Ko so prihitevši ljudje videli, da mu iz praznega rokava curkoma teče kri in so se ženske jokale, rekel je : »Kaj se jokate, saj se še jaz ne!« A kmalu je opešal, bil previden in dva zdravnika sta mu amputirala kos strte kosti pod komolcem. Pošteni mladenič, katerega čisla ne le gospodar, ampak tudi drugi, je že okreval in dobi umetno roko. Sreča zanj, da je v dobri hiši v službi. — Bolj po ceni se je rešil iz zadrege neki Anglež. Kar se naznani zvečer g. ravnatelju blejskega gradu, da nekdo visi na gradu. Presenečenje veliko. Kdo je ? Grad sedaj ni obljuden, in neki ve-dežeVjni John Buli je sel, da si ga ogleda. O mraku g adjunkt na gradu zapre dvorišče, dobri mož tega ne zapazi in ostane zaprt. Tu bi bil imel Anglež — pravijo, da je bil anglikanski pa-8tor _ priložnost, da se celo noč razgovarja s slavnimi duhovi brižinskih škofov v romantičnih zidinah, pa ni hrepenel po tem užitku, ampak po beafsteaku in po mehki postelji v Mallnerjevem hotelu. Kaj narediti V Kriči doli, pa ga ne slišijo. Maha z ruto, ne pomaga nič. Sedaj sleče suknjo in maha ž njo. To je imelo vspeh. »Nekdo visi zgoraj«, so dejali in hiteli rešit ga. Hladnokrvno zapusti sin albijonski svojo ječo, da zabeleži ta dogodek kot — strange appearance. Toča) je pobila dne 8. junija vse pridelke po nekaterih vaseh moravške občine ter napravila veliko škode, ki se sedaj preiskuje. (Strela) je ubila včeraj popoldan neko ženo na Kokerci nad Kranjem. Žena je delala na polju s svojo materjo , otrok njen je bil tam blizu v vozičku. Gredoč domov s svojimi je treščilo vanjo ; žena je bila takoj mrtva; njeno mater je močno omamilo, otrok pa je jokal v vozičku ter klical po »mami«. (Slovansko trgovinsko [društvo na Dunaji) je imelo 8. t. rn. svoj občni shod v katoliški reso- urzi. — Le-to društvo je za trgovino Slovanov v Avstriji odločilnega pomena, oklepajo se ga vsi na Dunaji bivajoči slovanski trgovci, trgovski pomočniki in obrtniki, ki nameravajo trgovsko organizacijo po celi Avstriji raztegniti in s tem slovanski trgovini lepšo prihodnost osigurati. Zanimanje za društvo je splošno in navdušenost, ki je razvnela zborovalce, — pripušča najlepše nade. Kot govorniki so nastopili: državni poslanec dr. D y k (Čeh), državni poslanec Merunovizc (Poljak), dr. Majaron iz Ljubljane, Zrepajatz (Srb), Frant Lilling (Čeh) in Mikulskv (Poljak). Vsi so obdelovali in vsaki iz svojega stališča razmotrivali misel, da je skrajni čas, da se postavi slovanska trgovina na lastne noge in da se reši nemškega kapitala. Slovan kupuj pri Slovanu in ne služi nemški oholosti, ki se kaže sedaj v parlamentu v svoji pravi obliki. Dr. Majaron govoril je navdušeno in žel splošno odobravanje. Slovanska vzajemnost se je pospela do navdušenosti, ko je neki član zaigral himno: »Hej Slovani« ! O delovanji in strmljenji društva pregovorimo svoj čas več. (Iz postojinskega okraja) 8. junija. Tudi pri nas je davek osebne dohodnine zbudil veliko ne-voljo med obdačenci, kateri so prejeli te zadevne napovedi v zaprtih pismih. Že pri tem je misliti, da je kaj posebnega, če višji urad po županstvu vroča posameznikom zaprto svoje akte. In res, tej posebnosti se mora vsak čuditi, posebno še isti, katerim je osoda se truditi od zore do mraka, ter noč in dan samo misliti na svoj revni obstanek ; k tem spada današnje čase v prvi vrsti kmet in trgovec na deželi, zato je bilo upati, da se bode pri odmeri osebnega davka, če že ne spregledalo, vsaj milostno oziralo na ta stanova. Toda gospodom, sedečim pri polni skledi, je težko umeti, kaj in kje je beda. čez mero čudni pa so naši gospodje, bodi si nadzornik g. dr. Podnebšek, ali kdo drugi, če si upajo trditi, da pri nas v »kraškem kamnu« nosi navadno zemljišče, obdelano po najetih delavcih, 500 gl. čistega dobička; da ima trgovec več dobička kakor prometa; da mali branjevec napravi še enkrat toliko dobička kakor trgovec z raznovrstno zalogo, kakor tudi, da je mogoče trgovcu v revni vasi, plačati okroglih sto gld. osebnega davka. Take in enake misli se morejo roditi le pri zeleni mizi. Prav je povedal g. Krašovec na nedeljskem shodu v Št. Petru, da take bedarije so vredne od ene strani velikega smeha, od druge pa globokega obžalovanja. Gospodje ne umejo, da s tem jemljejo državi ugled. Umevno je, da bodo pri nas o tem goste pritožbe, čemu toraj toliko brezpotrebnih sitnosti in stroškov ? Povedite nam to, g. davčni nadzornik in vi gospodje zaupniki ! Mogoče za to, da se na Kranjskem zvršuje čudni »fiskalizem« ? Ali pa za to, da vam ministerstvo skuje zlate kolajne? Teh menda ne bo niti iz vrbove skorje, ker taka krivica do neba vpije. — Ljudstvo je »Slovencu« zelo hvaležno za dosedanje in obljubljene podatke. Priprosti kmet ali obrtnik se ne ve v tej zadevi iz svoje moči kam pomagati, za to mu vsak pouk prav pride. Pojasnilom bi bilo dobro dostaviti, kako se morejo take pritožbe ko-lekovati, kam naj se pošiljajo in če je treba plačilne naloge kot priloge prilagati. — Konečno bodi še omenjeno, da naše okr. glavarstvo pravilno odgovarja na v »Slovencu« navedena vprašanja. (Državni železniški svet) je imel včeraj sejo pod predsedstvom železniškega ministra. Izražala se je želja, naj bi se pri državnih železnicah pomnožili vozovi za tovorno blago; na priporočilo tržaškega zastopnika Burgstallerja se je priporočilo ministru, naj kar najpreje izvede drugo železniško zvezo s Trstom. Minister se je na obe želji izrazil povoljno in je obljubil, da se v kratkem uvede tretji razred tudi pri brzovlakih. (Za spodnještajerski jubilejski zaklad) so vplačali nadalje: Sl. okrajni zastop Ljutomerski 200 kron, sl. občina Sv. J er on ima pri Vranskem 10 kron, sl. posojilnica v Gornji Radgoni spet 40 kron, sl. občina trg Braslovški, 30 kron. (Iz Kozjegai: Ustanovitev »katol. političnega društvazakozjanskiokraj« se je vršila v nedeljo v Kozjem ob najkrasnejšem vremenu ter ogromni udeležbi najsijajnejše. Takoj po večernicah jeli so prihajati ljudje peš in na vozeh med gromenjem topičev. Do 4. ure se je prostorni vrt g. Fr. Gučeka popolnoma napolnil z gospodo vseh stanov ter nebrojno množico zavednih kmetov. Videl si daljnega Planinca in Št. Petrana, zapazil Zagorjana in Olimčana; gledal lepo vrsto Podsrejanov, Poljancev, Bučenarjev; Kozjanov pa prešteti nisi mogel. Ob četrti uri otvori shod predsednik osnovalnega odbora, g. J. Elsbacher, čudeč se toliki .udeležbi in pozdravljajoč vse pričujoče Na njegov nasvet izvoli se enoglasno predsednikom zborovanja dika naša in naš ponos — pilštanjski g. župnik M. Tomažič, kateri v prisrčnih besedah pozdravi in zahvali zborovalce ter naroči domačemu g vikariju, da prečita in razloži društvena pravila. Najprvo začne brati nemški odlok c. kr. glavarstva, s katerim vlada društvo dovoljuje. Ljudstvo nekaj trenotkov posluša čudeč se nemškemu odloku in že se slišijo klici: slovenski berite! Govornik ravno v tem slučaju dobro prevdari, kako je naša vlada in uradnije sploh, krivična Slovencem, ter priporoča, naj vsi vse slovenski zahtevajo. Velik vtisek so prouzročile v zborovalcih te besede. Razlagaje pravila je posebno poudarjal vzvišen namen našega novega društva : vzbujati in razširjati katoliško in narodno zavest; braniti verske, narodne in državljanske pravice slov. naroda; poučevati slovenski narod v političnih, gospodarskih in socijalnih razmerah ter sploh razširjevati krščansko omiko ; prirejati svojim udom o primernih priložnostih poštene veselice. Da je pravila dobro razložil in pojasnil, priča je 116 udov, ki so se dali vpisati. Le-ti udje izvolijo enoglasno naslednji odbor, ki se je potem takole sestavil: č. g. Marko Tomažič, predsednik ; g. Iv. Elsbacher, trgovec v Kozjem, namestnik; č. g. Fr. Muršič, vikarij v Kozjem, tajnik; g. Vončina Adolf, tajnik okr. zastopa in hranilnice, knjižničar; g. Miha Volavšek, posestnik v Kozjem, blagajnik; drugi odborniki so : č. g. Anton Ribar, župnik v Št. Vidu ; č. g. Anton Kolar, kapelan v Št. Petru; gosp. Martin Vrečko s Prevorja in g. Miha Maček s Pilštanja. (Uradne ure) c. kr. poštnih uradov v Ljubljani 3, (Vodnikov trg), 4, (Stari trg) in 5, (Ud-mat) so ob nedeljah počenši z dne 12. jun.: dopoldan od '/ž^- do (dosedaj od 8 do 1), popoldan od 3 do 4. (»Delavec« pobegnil iz Trsta?) Kakor se nam poroča od neke strani, se je »preselil« »Delavec« zopet na drugi svet in ostavil za seboj ne dokaj prijeten spomin na onem kraju, od koder je izviral dosedaj nauk njegove »resnice«. Podrobnosti o tem najnovejšem begu »Delavca« nočemo še navajati, a že to priča o »visoki vrednosti« te ptice selivke na slovenskem časniškem obzorju. Naposled naši ljudje morda vender sprevidijo, s kakimi duhovi imajo opraviti v svoji socijali-stiški navdušenosti. Dandanašnji je treba imeti odprte oči! (Nemški delavci v Trstu.) O posebnih prilikah je videti v Trstu lepakov, ki vabijo delavce v slovenskem, laškem ali nemškem jeziku na ta ali oni »imenitni« delavski shod. Nedavno temu pa je bilo videti lepak, ki je v izključni nemščini vabil delavce na nek shod ali sestanek. — » Ar-b e i t e r ! « je bilo čitati vrh lepaka. Temu pozivu na nemške delavce v Trstu se je moral vsak človek smejati. Ker resnica je, da je nemških delavcev v Trstu tako bore malo, da ni vredno iste vabiti z lepaki. Morda je mislil dotični rudeči lepak na slovenske delavce, katere bi radi videli izvestni germanski propagan-disti »žuljavih rok« pod svojo črno - rudeče - zlato zastavo. Na te je naperjen ves ta kunstni lov, ker z slovanskimi delavci upa mati Germanija postaviti temelj nemškemu obstanku v Avstriji. Da vidimo ! (Sejmi po Slovenskem od 13.—18. junija.) — Na Kranjskem: 13. v Št. Petru na Notr. Starem trgu pri Poljanah, Polhovem gradcu, Bru-niku, Ilotemažah, Litiji, Zdenski vasi, Trebnjem in v Žireh ; 14. v Ilotederšici; 15. v Dobu, Kočevju, Št. Vidu pri Zatičini, Št. Vidu pri Vipavi in Jagnenci; 16. v Dolih; 18. v Zalogu. — Na Slove n. Štajerskem: 13. v Novicerkvi, Brežicah, pri sv. Duhu v Ločah, St. Janžu v Rogatcu in v Žalcu; 15. pri sv. Barbari, v Kostriv-nici, Mozirju, Lambahu, na Planini, pri sv. Ro-zaliji in pri sv. Vidu; 16. v Loki. — Na Koroškem: 14. v Oberdrauburgu ; 16. v Traberku in Greifenbergu. — Na Primorskem: 13. v Sežani, Medeji in Kobaridu. Društva. (Veselica šentjakobsko-trnovske ženske podružnice s v. C i r i 1 a in M e t o d a) bo v nedeljo dne 10. julija t. 1. na vrtu Virantove gostilne ; pri neugodnem vremenu v gostilniških prostorih. Prosimo, da bi se narodna društva na to ozirala, da ne bo nepotrebno konkurence. (Shod vseh slovenskih velikošolcev in abiturijentov v Ljubljani) se vrši 12., 13. in 14. avgusta t. 1. Glavni točki zborovanja: slovensko vseučilišče v Ljubljani in občedijaška organizacija mej počitnicami. Predsednik pripravljalnega odbora: gosp. stud. phil. Jožef Reisner, Dunaj VIII., Lederergasse 20, I., 5. (Pevsko društvo »Slavec«.) Opozarjamo na jutrišnjo veliko vrtno vesel i c o pevskega društva »Slavec« na Koslerje-vem vrtu. Začetek ob 4. uri. Razven povsem novih pevskih točk, ki se bodo izvajale, je tudi nastop g. Benčana iz Celja, ki bode z dečkom telovadil na posebnem odru, kar je pred kratkim vzbudilo v Celju največjo pozornost. (Za izlet »Glasbene Matice« v Zagorje) se delajo vsestransko najobširnejše priprave. — Ravnateljstvo južne železnice je vožnjo ceno v toliko znižalo, da velja vožnja v Zagorje in nazaj samo 90 kr. za osebo. Odhod iz Ljubljane je z mešanim vlakom ob polu 7. uri zjutraj, vrnitev pa z osebnim vlakom ob 10. uri zvečer. Za izletnike bodo pripravljeni posebni vozovi. — Na zagorski postaji bo pričakoval pevce, katerih se je oglasilo že krog sto, in druge izletnike obč. zastop in narodna društva, med njimi »Zagorski Sokol« korporativno z zastavo in godbo. A ne samo impozanten sprejem se priredi go stom; vrli zagorski rodoljubi skrbijo zato, da bo ves dan »Matičarjem« pretekel najprijetnejše in da se bodo z zadovoljstvom vračali v Ljubljano. O požrtvovalnosti narodnih Zagorcev priča že to, da bo za vse izletnike dovolj voz do idilično lepega kopališča Medije popolnoma brezplačno na razpolaganje. — Tovarne, premogokop in druge industrijalne naprave, romantiška lega in narodna probujenost kraja , krasna slovenska pesem , vesela družba in dobra zabava — obilo zanimivega in prijetnega, utile et dulce, čaka izletnikov, in kakor bo dan 19. junija za Zagorje in okolico nenavaden narodni praznik, tako bo vsak izletnik ta dan lahko prišteval k svojim najlepšim spominom. Narodno gospodarstvo. Dobava oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. deželno brambo. C. kr. domobransko ministerstvo namerava dobavo raznih oblačilnih in opravnih predmetov zagotoviti potom javne konkurence. Med temi so tudi konjski repovi, jopice, spodnje hlače, pod-kvice, kuhijsko posodje, sekire, šotorni kolčki, krampi, lopate, konjska česala, konjske odeje, na-pojne golide itd. Ponudbe je vložiti do 30. junija 1898 pri omenjenem ministerstvu. Razglas, ob-sezajoč splošne pogoje in seznam dobavljajočih predmetov, se lahko upogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Avstrijski Lloyd v Trstu. Parobrodna družba avstrijskega Lloyda je z dnem 1. junija 1898 znižala voznino za več predmetov, kakor: za papir vsake vrste 5 odstotkov normalne tarife v angleško Indijo, papir v zabojih in zavojih, izvzemši cigaretni in svilni papir, od 5 do 20 odstotkov, zavojniški in tiskarniški papir v zavojih 20 odstotkov v Levanto, jeklo, gips, cement, fižol, moko, krompir, potašo, surovo železo, žeblje i. dr. 30 odstotkov v Levanto, les 5 odstotkov v Levanto, Indo-Kitajsko in Japonsko. Natančna okrožnica se lahko upogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. ter še nadalje obdrži svoj držz. mandat. Dunaj, 11. junija. Danes se je vršil ministerski svet. Razgovor je bil o odgovoru ministra grofa Thuna na interpelacijo o gra-ških razmerah. Kaže se torej, da se bo odgovor ministrov zopet spremenil. Tudi je bil o tem razgovor, ali naj Thun sploh odgovori ali ne. Dunaj, 11. junija. Avstrijska kvotna deputacija je imela sejo, da izvoli odsek sed-morice, ki ima voditi obravnave z ogersko kvotno deputacijo. Seji je predsedoval Schon-born, vlado pa sta zastopala grof Thun in dr. Kaizl. V ta odsek so izvoljeni: Schon-born, Dumba, Beer, Javorski, Fort, Menger in Schvvegel. — Ob jednajstih sta se sešla odseka, vlada ni bila zastopana. Levov, 11. junija. Poljski poslanci, ki so šli domov, so prejeli od načelništva poljskega kluba poziv, da prihodnji torek pridejo polnoštevilno na Dunaj, ako mej tem ne dobe kakega drugega navodila. London, 11. junija. „Times" poroča iz Hongkonga: Na podlagi pogodbe, ki se je danes podpisala, vzamejo Angleži v najem za dobo 41 let svet okoli Hongkonga v skupni meri 200 kvadratnih milj. Vojska mej Španijo in Ameriko. Veliko se je zadnji čas poročalo iz Ne\vyorka o »vspehih« Amerikancev pred zalivom Santiago, toda sedaj se pa kaže, da so ti vspehi zelo minimalni. Ko bi bili namreč Amerikanci imeli le senco vspeha, bi sedaj gotovo ne mirovali in se omejili samo na običajna prevažanja armade iz Tampe na Kubo in Portoriko. Zelo dvomljivo je, da bi ameriško vojno poveljstvo v sedanjem času nameravalo izkrcati na Kubo toliko in toliko tisoč mož, ko je ravno nastopila najbolj neugodna deževna doba, ki bi gotovo še jedenkrat toliko vojakov pobrala, kakor pa kroglje iz španjskih pušk. Vidi se, da je Amerikancem samo na tem, da svet mnogo govori o njih in razpravlja o poročilih z bojišča, v katerih pa niti deseti del ni vselej resničen. Položaj na Kubi je tako nejasen, da danes še nihče ne more z gotovostjo reči, komu pripade konečna zmaga. O načrtu in namenu Amerikancev ni znano nič pozitivnega vsled tega, ker se nihče ne more zanesti na resničnost ameriških poročil. Španjci sami pa trdovratno molče o gibanju in načrtu njih vojne sile. Ne samo to, da ni znano, kje je Camara s svojim brodovjem, o katerem se sedaj zopet poroča, da v kratkem od-plove iz Kadiksa, marveč tudi o admiralu Cervera morda razven vojnega ministra živa duša ne ve, kje je in kaj namerava. Na tozadevno vprašanje in razne pritožbe je odgovoril ministerski predsednik Sagasta le to, da vlada ni odgovorna za pot, ki jo je nastopil Cervera s svojim brodovjem. Te besede sicer ne pomenijo nič dobrega, toda sklepati se pa še tudi ne more iz njih, da je Cervera že izgubljen. S predgorja Ilaitien dohaja zopet »avtentična« govorica, da se je v torek zjutraj bil pri Caima-neri v zalivu Guantanama vzhodno od Santiago zelo vroč boj. Kroglje so padale ko toča na španjske utrdbe in posadka se je s prebivalstvom vred umaknila v notranjo. Izšlo je celo povelje, naj se mesto zažge, predno je zasedejo sovražniki. Nekoliko resničneja pa so poročila s Filipin o položaju Spanjcev, akoravno je tudi pri teh polovica zlagana. Resnično je le to, da se Španjci ne smejo zanašati na pomoč filipinskih vstašev in da je vodja Aguinaldo pravi izdajalec, na katerega se je vlada najbrž malo preveč zanašala. Madrid, 11. junija. Minister vnanjih stvarij se je dalje časa posvetoval s francoskim in ruskim zastopnikom; potem je s Sagasto vred bil pri kraljici v avdijenciji. Madrid, 11. junija. Kabelska zveza mej Santiago ni pretrgana. Ministerski predsednik je odposlal včeraj tje brzojavko. Kolonija, 11. junija. Kongres evropskih velesil zaradi Filipin se bo vršil po posredovanju nemškega cesarja. Gibraltar, 11. junija. Trdi se. da brodovje admirala Camara še ni odplulo iz Kadiksa, ker jedna križarka še ni preskrbljena z vsem. Minister za mornarico dospe zvečer sem. da si ogleda brodovje. London. 11. junija. Lord Balfour je izjavil v zbornici, da bo Anglija takoj posegla v posredovanje mej Španijo in Ameriko, kakor naglo se pokaže ugodna prilika v dosego častnega miru za obe stranki. Washington, 11. junija Brodovje bro-ječe 10 ladij je pripravljeno v lloridskih vodah za prevoz armade na Kubo. Newyork, 11. junija. Brzojavka iz IJa-vane javlja, da so Amerikanci predvčeranjim bombardovali Punta Batiquari, na vzhodu od zaliva Santiago. — Poročilo, da so Amerikanci minuli petek streljali na Santiago. se v Havani dementuje. SGT* Splošno priznano Je kot najboljše odvajalno ln prebavljivo sredstvo Sagrada Malaga - vino. Cena 1 vel. stekl. 1 gld. 20 kr. Dobiti Je v deželni lekarni pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani, 186 1 13 Resljeva cesta štev. 1, poleg- mesarskega mosta. Telefon štev. OS. Umrli ho: 8. junija. Eliza Zalar, gostilničarjeva hči, 1 in pot leta, Turjaški trg 1, pljučni edem. — Marjana Podgoršek, gostja, 84 let, Rožne uiice 3. ostarelost. 10. junija. Klementina 1'auer, posestnica, 67 let, Sv. Petra cesta 24, srčna hiba. V hiralnici: 9. junija. Marija Matičič, gostija. 75 let, ostarelost. V bolnišnici: 6. junija. Marjana Bohinc, posestnica, 60 let, ileus. — Marija Papež, delavka. 38 let, oedema pulm. 7. junija. Marija Verhovnik, delavka, 45 let, neoplasmate uteri mal. Meteorologiono poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. a « čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo .a s d > 3 S rt . * "C rto> >. Oui > 10 9 zvečer 734 6 15-4 ?1. sever dež 11 7. zjutraj 2. popol. 733'7 734-0 14-0 17 0 brezv. p. m. svzb. dež del. jasno 33'4 Hrednia včerajšnja temperatura 19'3°, za 2 1° nad normalom. Od 4. ure popoldne blisk in grom. do 7l/, ure zjutraj dež, sem ter tje Darovi. Za »Katoliški dom«: G. župnik Janez Bizjan 5 gld. — Gosp. župnik Ignacij Ključevšek 10 gld. — Stava zgubljena 2 gld. — G. kanonik Anton Urbas 10 gld. — Nekdo drug 50 gld. — G. vpokojeni župnik Alojzij Kumer 2 gld. Bog plati stotero ! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 11. junija. Poslanec grof Alfred Ooronini je brzojavil načelništvu slovanske krščansko narodne zveze ter se zahvalil vsem tovarišem za izraženo mu zaupanje in izrazil, da vstreže izraženi želji O a o *» et M <4 O cA ^ > .2 '3 ^ "2 = ■O o , r " ffl ® — 3 ► » :=> «8 f- ■o 2 o GS cn s > 2 - « S (H * - « _ «5 g ■ M ** •— > .5. « o ^ e n a) > « * o rt E O r T3 N •• S tt S 5 I ® > O O rt ■S. ™ o. M O o 2 4» en C I« M iyvyvyvv i 409 1—1 Tužnim srcem javljava podpisana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo najino iskreno ljubljeno mater, ozir. staro mater, gospo Marjeto Laznik, roj. Koman, v 73. letu njene starosti, po dolgej in mučnej bolezni, prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče, v četrtek ob 10. uri zvečer poklicati v boljSo večnost. Pogreb nepozabne pokojnice bode v nedeljo, 12. j unija ob 4. uri popoludne. Svete maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi M. B. v Polhovem Gradcu. Predraga pokojnica priporoča se v molitev in blag spomin. V Polhovem Gradcu, 9. junija 1898. Josip Laznik, župnik, sin. Helena Kunovar, roj. Laznik, hči. 410 1-1 Potrtim srcem naznanjam prijateljem in znancem, da je v Gospodu zaspala Jera Leben bivša mesarioa v Ljubljani na Libušnjem dnč 10. t. m. ob polu 6. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 64. letu starosti. Pogreb predrage ranjce bo v nedeljo, 12. t. m. ob 4. uri popoludne. Na Libušnjem, dne 10. junija 1898. Ivan Leben, k u r a t. Najboljšo pitno vodo pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskuženo. od zdravniških (X.) avtoritet priznano, ima 1 24 najčistije lužne ____\-v\SEUNE t? « ? Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zajamčeno pristna, čista žima za bmo<1 a*oce v poljubnih najnižjih cenah se dobiva v trgovini ^Viit. Ječmineli -m v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 16. Vzorci so na razpolago 407 3 i na mesec lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Oesterreicher. Budapast VIII. Deutschegasse 8 267 1-10 353 10—3 ra5asasH5asHs^ Uradne in trgovske s firino priporoča KAT. T IS K ARI A v Ljubljani. iSHSHSHSHSHSH $ en o : o I Preč. daboviSini ▼ljudno priporočam svojo delavnico M slikarijo na steklu, llasti za izdeUvanj« cerkvenih oken z ometno slikarijo Ed. Stuhl v Gradcu. Ann»n«trai«t 35. Najboljša spri-eala in pohvale za izvršena dela razpošiljam Da zahtevo. c os I iu oc - H- ° .g S — _ co r ot3 O- < ^ ^ ® S uro • ® a p -j C« < —' • O P ri n - . o ^ •3 9» o p r" | N< »' 1 ° i" — o S 3 - p c ? s rs 1 = g to . . — ti« a » 5: „, 09 tO < 5 03 ^ZlST-§L- ? « a"„ , w o ! g<5 " - U) r-o fV05 ffl 3 r ^ 3-= 3 s o CC' O ' S P OS g- 3 STo O o o 5 < S» u> ~ jr CD tC3 » H j*- & U c K* < t» <1 B P g 5 n. o g » < o S. < n s S' 2 £ rs co w ?T1 1 p ■3 , p __ eo o "H. 0 e.g- oso.*" 01 » i cut3 O O co " -1 i5 !»' T. ~ n r. c C « PT T » F" 1 tO ►» te II C cr T3 O »-1 O o. sa preje Igriške ulice priporoča lepo svojo zalogo 15 23 Edini €l rm ■■ ik, ki se pri zgibanju nič ne poškoduje, je na patentiran način narejeni 145 25-6 Pate nt Salin de ChiliB (ne zamenjati z navadnim Satin de Chine), Ta dežnik je popolnoma nepremočljlv in stalne barve, podoben najiinejši svilati omreli. Blago se ne zgu-banči, ko je mokro, ampak ostane lepo napeto. Kdor si kupi tak dežnik, nikoli več ne mara drugačnega. V LJubljani te dežnike prodaja edini JOSIP VIDMAR, dežnikar. Vsak teh dežnikov ima na notranji strani tole patentno znamko: it 0.M.& C. K.K.Patent 46-2511 Vsako ponarejanje ali posnemanje patentne znamke se sodnijsko zabranja. — Natanko je paziti na patentno številko Nijeden drugih dežnikov nima tako izvrstnih svojstev. PT- Wničjarr! K binkoštnim praznikom se zopet odpre restavracija y Vintgarju. Za dobro postrežbo je oskrbljeno. S priporočilom 375 7-6:_Jak. Žumer. <9Taznanilo. Opiraje se na priporočilo v .Škofijskem Listu" II. štev. t. 1. ponudimo letošnje 663 23 izvrstno vino, vsem prečit, us. cerkvenim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom in kupcem po sledečih cenah: 1. Mašno vino.....hktl. od gld 31 do 33 ž. Navadno namizno vino, tudi zajamčene pristuosti „ „ „ 28 „ 31 Večjim odjemalcem bodisi mašnih ali drugih vin cene po dogovoru. Zndrusrt postreže tudi s finimi dezertnimi iu buteljskimi vini. Najmaniša kvantiteta pod 1, 2. je 56 litrov. — Cene veljajo loco Postojiua do preklica. Registr. vipavska vinarska zadruga. NOVO ustanovljena in novourejena doillU(' / vsakovrstnih (najboljša) / šivalnih strojev po najnižjih cenah. Ceniki Šivalnih strojev ter koles se pošiljajo po pošti zastonj in franko. Columbia Svetoftioznana 210 7 kolesa iz orožne tovarne 11 S. A. Priporočam se p. n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku. Fran Čuden, urar v Ljubljani. o. v Ljubljani ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, X zarezne str tisi opek (Strangfalz - Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zarezno opeko. W Stresna okna iz litega železa. Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek) 193 22 pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. |F* 7V m j ii i ž je cene. "Tj ^DiirRopp-ova V)iana~liolesa I presegajo vsa draga po trdnosti, ličnosti in lahkem teku! Leta 1898. razni modeli z mnogimi novostmi so videti pri zastopniku Janezu Jax-u 205 24 13 v I^jul>ljitni, Dmiajeka eosta 13. l-f^f^-f-f-f-f-f-f^-f^-f-f-f-f^f-f-f-f-f^f^-fl IOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Dne 23. maja t, 1. uničil je požar mej drugimi poslopji v Q Pijavi Gorici tudi najina. Bila sva zavarovana pri c. kr. priv. S zavarovalnem društvu »Avstrijski Phonix" na Dunaju in generalni zastopnik tega, gosp. Josip Prosenc v Ljubljani, prišel je takoj na lice mesta, cenil škodo in jo nama takoj izplačal tako kulantno in brez vsacega odbitka, da si štejeva v svojo dolžnost, navedenemu društvu in njegovemu zastopniku javno zahvaliti in zavarovalno društvo .,Avstrijski Phonix" vsacemu zavarovanja potrebnemu najtopleje priporočati. V Pijavi Gorici, dne 1. junija 1898. O Josip Serjak. Frano Gris. jr Potrjuje: 8 L. S. Franc Jamnik s. r., župan. 405 l_i 000003000000000000000( r rv r_i r_\ v— | Oaillim, pivcem pive! >J W Usojamo si uljudno naznaniti, da smo prevzeli od ^ Jg gospoda Odo P ara er-j a skladišče pive na Marije A fjj^ Terezije cesti štev. 2 ter bomo ondi svoje sloveče M JJ češko pivo v sodih jjjj fl in steklenicah U prodajali po cenah, v primeri z izvrstnostjo blaga prav M nizkih. Ji jjj Pripomnimo, da bode gosp. Odo Famer še dalje W k d ostal voditelj skladišča ter v naši službi. Prizadevali si jj bomo vedno, da častitim svojim kupcem postrežemo W b 4 dobro in točno. A U V prijetni nadi, da nas občinstvo razveseljuje z obil- W wJ nimi naročili, se priporoča z vsem spoštovanjem ft Knez Adolf Josip Schwarzenbergova pivovarna Protivica. m V Ljubljani, meseca maja J898. Dunajska l> o r z a. Dne 10. junija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 Kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 85 kr. 101 85 121 80 101 45 121 15 98 85 912 — 358 75 120 — 58 85 11 76 n 9 n 521/ 40 44 „ 5 n 65 n Dn6 10. junija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » > južne železnice 6°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 163 gld. 50 kr. 160 „ 75 193 „ 50 99 „ 20 139 „ 50 129 „ 15 110 „ - 112 „ 50 n yst „ 98 „ 70 221 „ - 180 „ 75 126 „ 80 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld..............200 gld. 10 4°/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 171 „ - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ 30 Rudolfove srečke, 10 gld.......27 „ -- Salmove srečke, 40 gld........85 ^ — St. Genois srečke, 40 gld.......79 " 50 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 ^ — Ljubljanske srečke.........22 „ — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 157 l 50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3515 „ - Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 436 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 77 „ 75 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 111 „ — Montanska družba avstr. plan.....161 „ 50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 175 „ — Papirnih rubljev 100 ................127 „ 25 ZSJt Nakup ln prodaja "JfcSS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. -- Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Bi 99 Menjarnična delniška družba M E It C U II" ,, WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. •ttdT PoJasnlla~%3£ v vseh gospodarskih in finančnih stvarel potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijsklh vrednostni! papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. "5286 1819787688