Mostnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, v petek, dne 21. oktobra 1927 St. 239. Posamezna Številka 2 Din Naročnina Dnevna Itdnjo za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din pedellska Izdalo celoleino vJugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 .tolp. pellt-vr.ta ranil oglasi po 130 ln2D,veC|l oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, velUU po 3 ln 4 Din, v urednllkemdelu vrstica po 10 Uln □ Pn vcCiem c narožllu popua. Izide ob 4 zjutraj pozen pondeljka ln dneva po prazntKU Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici št. Slin Cokcpl.il se ne vrača/o, netranklrana pisma se nc »pre/ema/o Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva St. 2328 Političen lisi sza slovenski narod. Uprava le vKopltarlevl ul.Si. O - Čekovni račun: Clubllana Stev. 10.650 ln IO.340 na lnserate, SarafevoSt.73ti3, Zagreb St. 39.0U, Prago In Uunal St. 24.797 Narod - mučenik. Češki politik dr. Kramar meni v svojem delu o Rusiji in boljševizmu, da je zadostno podal splošno označbo Rusije, če pravi, da jo loči od Evrope brezkončnost, večna zima, podnebje, pomanjkanje mest in mestne kulture, absolutna pasivnost mutžiika, ki mora imeti povelje, pa naj ga izda car ali boljševiik in za katerega pomeni revolucija le zemljo, a za Rusa da je bistvo mistika sanjarstva in utopija revolucije ter počasen razvoj. Z njim se strinja prof. Truibeukoj, ki je leta 1909. pozdra* vil panslaviste: >Mi smo medvedi, zrastli v neskončni ruski zimi. Spimo dolgo in traja zelo dolgo, da vstanemo.« Revolucionanrne trombe oktoberske revolucije leta 1917. so oznanjale svetu, da je narod — vstal. A po desetih lotih se je baš ta dni po celi Rusiji in v inozemstvu, kjer ,>b-stoje komunistične organizacije, dajal obračam tega vstajenja. Čudovita zgodovina! V tauriški palači sedanjega Leningrada, kjer se je leta 1906. otvorila prva skupščina »duma«, da poskusi postopoma uveljaviti demokracijo, da konča z delom revolucijo po porazu v japonski vojni, sta se te dni znašli olx>jni sovjetski zbornici, da proslavite zmago svoje dobe. In kakor je takrat pridigoval predsednik Muromcev novo dobo ruskega političnega življenja, jo zagotavljata na istem mestu Kalinin in Rikov. Rikov je še večji optimist. Industrijski delavci dobe sedemurni delavnik; produkcija je prekoračila predvojno dobo; 50 milijonov zlatih rubljev se bo izdalo za zboljšanje delavskih stanovanj; izšla bo splošna amnestija, gradila se bo turkestanska sibirska železnica, prekopi. Z eno besedo- Sovjeti obljubljajo Rusom mnogo. Brez dvoma bi bilo preuraujeno delati kakršnekoli končne zaključke o ruski sovjetski revoluciji. Tudi francoska revolucija se je začela že leta 1889., a končala šele z odhodom Napoleona. Ruska je še bolj komplicirana, ker je politična in socialna. Vendar pa so se v teh letih poajvili gotovi znaki, ki dajejo oporo pri kritiki vsaj dosedanjega razvoja. In tu mora nepristranski opazovalec priznati, da sovjeti programa niso izvedli, da se je njegova izvršitev izkazala za nemogočo. Zunanja politika nima ničesar na sebi, kar bi ji dalo nekak tipični sovjetski znak. Londonski, berlinski ali pariški sovjetski poslanik ima iste diplomatske manire kot njegov burni j sk i kolega in njihov krogotok udejstvovanja j eisti kot carskih poslanikov, namreč: zgodovinsko angleško-rusko nasprol-stvo, angleško-ruski imperializem in politika zvez za in proti. Tudi izbira sredstev jo ista. Rusija je v boju proti Angliji slon, ki si v vodo ne upa, a Anglija som, ki iz vode ne more. Čičerin, vodja sovjetske zunanje politike je izšel iz carske diplomacije in bi bil v vsaki državni obliki mogoč in enako delaven. In kot carska tudi sovjetsika Rusija ni rešila problema: ali hoče biti evropska ali azijatska država. Sicer se zdi, da se sovjetska bolj približuje vzhodu; res je tudi, da je globlje prodrla v Azijo, kar se carizmu ni nikdar posrečilo. A taktika je1 ista. Išče le, kje se občutljivejše zadene Anglija in ne dela po principu! Za definitivno sodbo, ki jo bo prinesla šele bodočnost, je pa vendar merodajnejša notranja politika in tu priznavajo sovjeti sami, da so se prenaglili. Sicer se-nobena politična stranka sveta ne da primerjati z železno disciplinirano njihovo komunistično stranko. Tudi se govori o rdeči armadi kot eni najbolj discipliniranih armad v Evropi. A kaj je z uveljavljen jem komunizma, to je vprašanje! Tu govore najzgovornejše tale dejstva: Z« spomladi leta -1921. je Lenin, da sploh reši državo, priznal, da so uganjali neumnost. Volja marksizma se je sicer ohranila, a življenje je sililo na druga pota. Napovedal je uovo ekonomsko politiko. Prisilno oddajo žita je spremenil v davek, ki je s socializmom nezdružljiv. Dovolil je trgovino v notranjosti in dopustil akumulacijo kapitala ter poklamiral v vseh državnih obratih trgovski princip. Uvedli so torej državni kapitalizem. Kmetu se je dala možnost plačevati davek v naravi ali denarju. Denar bi po Marksu moral izginiti. a valutna reforma decembra leta 1922. -e je izvršila čisto na kapitalistični osnovi kot drugod v Evropi in denar je — ostal. Dali so svobodo mali in srednij, veliko industrijo pa pustili deloma v zasebnih, deloma v državnih rokah v obliki trustov. A tudi ti trusti delujejo, v kolikor imajo na razpolago strokovno izobražene moči, po istih obratnih principih Popolna Zlil IS £| It vlade r Belgrad, 20. okt. (Izv.) Bitka, ki se jo danes vršila v narodni skupščini za mesto stalnega predsednika, spada med najzanimivejše v našem parlamentu. Opozicija je na njen izid polagala vso nade. Z največjimi upi in skoro samozavestnim zmagoslavjem jc pričakovala izid glasovanja. Od izida jo bilo odvisno ali bo Vukičevičeva vlada podala ostavko ali ne. Poročali srno že, da je g. Vukičevič stavil kot pogoj, da se voli kandidat radikalov g. dr. Perič. V nasprotnem slučaju jc zagrozil z ostavko vlade. Ostavka sedanje vlade bi dala opoziciji edino možnost, da bi poskusila z ustanovitvijo bloka celokupne demokracije. Razumljivo je, da je opozocija napela vse sile, dn bi prodrl kandidat pristašev idejo bloka celokupne demokracije g. Pera Markovič. Ta kandidatura je bila privlačna, ker uživa g. Markovič nedeljene simpatije v vseh krogih in je bil obenem kandidat nezadovoljnih kandidatov. V slučaju, če bi bil del demokratov volil z opozicijo, bi bila Perireva kandidatura ogrožena. Izid je bil za opozicijo in pristaše celokupnega bloka demokracije porazen. Kandidat dr. Perič je prodrl z veliko večino glasov. To glasovanje je obenem pokazalo, s kakšnimi moimi lahko vlada vedno razpolaga in s kakšnimi močmi lahko na drugi strani razpolaga v demokratskem bloku g. Ljuba Davidovič. Vse nade Pribičeviča in Radiča pokopano. S Poričevo izvolitvijo so vse nade g. Pribičeviča in g. Radiča o morobitni možnosti, dn hi prišlo do nove parlamentarne grupa-cije, pokopane. To glasovanje se je obenem smatralo kot neke vrste zaupnico demokratskih poslancev politiki demokratskih ministrov, kakor je to tudi sani Davidovič razumel. V krogih pristašev vladne večine so izid glasovanja za predsednika narodno skupščine sprejeli z velikim navdušenjem. Misli se, da je po današnjem dnevu položaj g. Vukičeviča popolnoma čvrst in ga ne bo mogla spodkopati nobena intriga opozicijo in da je za vedno pokopana vsaka misel, da bi se v parlamentu mogla ustvariti kaka druga večina, ki bi mogla delovati proti Vukičevičevim, Marinkovičevim in Korošče-vim intencijam. Ljuba Davidovič podal ostavko, POLITIČNA SENZACIJA PRVE VRSTE. r Bolgrad, 20. okt. (Izv.) Takoj po glasovanju v skupščini je podpredsednik demokratske zajednice g. dr. Spaho sklical sejo demokratske zajednice, na kateri jo prečital pismo g. Davidoviča, v katerem ta obvešča klub demokratske zajednice, da podaja ostavko na predsedstvo demokratske zajednice in predsedstvo demokratskega kluba. Vesl o tem je vzbudila ogromno senzacijo v Belgradu. Predvsem se je ostavka smatrala kot nov dokaz, da so vsi načrti, ki so jih nekateri delali za ustvaritev demokratskega bloka, povsem propadli. Obenem se je mislilo, da je podal g. Davidovič to ostavko raditega, ker tudi sam uvideva, da pomenja današnje glasovanje prikrito nezaupnico njegovemu naporu v poslednjih dneh, da bi v demokratskem klubu ustvaril tla za nov položaj, ki naj bi dobil obeležje v ustanovitvi tako zvanega demokratskega bloka. Z ozirom na to ostavko je podpredsednik demokratske zajednice sklical za popoldne ob štirih drugo sejo, na kateri naj bi se razpravljalo o tem za demokratsko zajednico usode-polneni koraku. Popoldanski seji demokratske zajednice so prisostvovali vsi demokratski ministri razen g. Marinkoviča. Pričela se je ob šestih. G. Davidovič je tudi prišel. 0 seji se je izdalo sledeče obvestilo: »Poslanski klub demokratske zajednice je na današnji seji soglasno izrekel zaupnico g. Davidoviču. Njegove ostavke na predsedstvo demokratske zajednice in demokratskega kluba ni vzel na znanje. Prosil ga je, da ostane še nadalje na čelu kluba. Rad j kandidature članov stalnih skupščinskih odborov se je izvolil odbor. Prihodnja seja kluba bo v torek.« Posredovanja prš gosp. Dsvsdoviču. r Bolgrad, 20. okt. (Izv.) Pred današnjo popoldansko sejo so poslanci gg. Dragotin P e č i č, Kosta T i m o t i j e v i č, Milan Grol in minister 1< u m a nudi obiskali g. Davidoviča na njegovem stanovanju in ga prosili, da naj ostavko, ki jo je podal, umakne, češ, da uživa neomajno zaupanje vseh demokratskih poslancev in da bi njegova umakni-tev iz političnega življenja pomenila težko izgubo za idejo demokracije in še težjo za demokratsko stranko samo. Spočetka g. Davidovič ni hotel ničesar slišati o tem posredovalnem koraku in je uporno vztrajal na svojem stališču. Šele po dolgem prigovarjanju se je g. Davidovič ud al. t Razčlščenje v demokratski stranki še aktualno. r Belgrad, 20. okt. (Izv.) O pop. seji dem. zajcdnice smo zvedeli še sledeče podrobnosti: Sejo je otvoril podpredsednik g. dr. Ivan R i b a r. Ponovno je obvestil poslance o Da-vidovičevem za demokratsko stranko usode-polnem koraku. Izjavil je, da jc mnenja, da lahko v imenu celokupnega kluba in vseh dem. poslancev odkrito izreče, da imajo demokratski poslanci neomejeno zaupanje v svojega voditelja, da ga zato prosijo, naj nikakor ne vztraja na svoji ostavki, češ da je demokratska stranka zrasla z g. Davidovičem, da je DS njegova stranka in da bi z ozirom na to brez njega DS nc bilo. G. Ribar je govoril v zelo tužnem in ganljivem tonu. V istem smislu je govoril g. dr. Kumanudi, ki je istotako izjavil, da imajo dem. ministri neomajno zaupanje v šefa dem. stranke. Po govorih ministra g. dr. Ace Mioviča in nekaterih drugih je g. Davidovič siccr ne naravnost, vendar pa tako, da se je moglo razumeti, umaknil svojo ostavko. S tem se je cela zadeva likvidirala. Ni sc pa likvidiralo vprašanje načelnega razčiščenja v demokratski zajednici. Misli se, in jc tudi povsem razumljivo, da je današnja zaupnica g. Davidoviču povsem na mestu, da je predvsem akt vljudnosti, ker si ni nikakor mogoče zamišljati, da bi klub s tem, da je sprejel Davidovičevo ostavko, njemu dal še večjo nczaupnico, kakor jo je dobil z današnjim glasovanjem v skupščini. Z ozirom na to je treba tozadevno zaupnico presojati zgolj s formalnega stališča, nikakor nc s političnega. Vprašanje nadaljnjega razčiščevanja v DZ je odprto. Ni dvoma, da bo moralo v prihodnjih dneh priti na dnevni red kljub temu, da imajo demokratski ministri že sedaj zagotovljeno večino. Misli se, da bodo sami ministri zahtevali od kluba, da se končnovcljavno povsem jasno kot v ostali Evropi. Poskus socializacije zemlje se je popolnoma izjalovil. Agrarni kodeks iz leta 1922. je praktično določil, da kdor je na posestvu, ga pač ima zase in za družino. Nikomur ne pade več v glavo kako razmišljanje. ali je zemlja njegova lastnina ali le užitek. In kar je najbolj značilno: Besedo imata srednji in veliki kmet, tedaj ravno tista dva, ki ju je holel konuininzem ugonobiti! Obnavlja se zadrugarstvo, ki ima dovoljenje za svobodno trgovino iu obnavlja se predvojno stanje. Glede prosvete, šolstva, duhovnega življenja sploh, ne more niti sam Lunačarskij (Sonnenschein) trditi, da se mu je posrečilo zgraditi sovjetsko znanost in religijo ateizma in materializma! Evolucija nastopa. Razmere v stranki, ki ima vso oblast, nas ne morejo razočarati z novimi presenečenji. Stavljen je predlog na izključitev Trockega. izključili so Zinovjeva, Preobraženskija, Sereurjaka in Surova. Ali se naj 10 letnica revolucije praznuje z novo revolucijo: Bedni ruski narod, kdaj ixxs zares vstal! K desetletnici ruske revolucije: Stalin, glavni tajnik ruske komunistične stranke. in natančno izjavi za politiko, ne pa da se dogajajo slučaji, kakor se je poskušalo storiti danes ob priliki volitve skupščinskega predsedstva. Predvsem radi tega se je tudi skupščin« ska seja odložila najbrž do prihodnje srede, da bi se med tem moglo to razčiščenje končno-veijavno izvršiti. Po današnji Vukičevičevi zmagi v skupščini jc v tem oziru pričakovati od njega energičnih korakov. Svefozar spokomik. Pod tem naslovom prinaša »Samouprava« z dne 20. oktobra uvodnik h govoru Svetozara Pribičeviča v narodni skupščini. List dokazuje, kako se je vso Pribičevičevo delo v novi državi izčrpavalo v borbi proti Radiču in proti vsem težnjam Hrvatov, če bi se opisalo to delo v knjigi in zbrale Pribičevičevo izjave, bi morala knjiga nositi naslov: Proti sporazumu s Hrvati. Sedaj se je Svetozar Pribičevič popolnoma izpreobrnil in dal v svojem govoru Ra-diču in njegovi stranki veliko satisfakcijo. »G. Pribičevič misli« — zaključuje »Samouprava« — »da bo nam radikalom škodil s tem, da se solidarizira s Stjepanom Radičem in njegovo stranko. Vidi se, da g. Pribičevič še ne pozna točno prave in resnične politike radikalne stranke. Mi se tega njegovega nastopa nasproti Hrvatom samo radujemo, ker smo prepričani, da kadar bomo delali in če bomo delali kak9 sporazume s Hrvatsko seljačko stranko, smo popolnoma varni, da nas nihče in tudi ne g. Pribičevič ne bo mogel klevetati v srbskih krajih, da izdajamo srbstvo in idejo državnega in narodnega edinstva. Govor g. Pribičeviča, pa naj se euje lo šo tako paradoksno, uravnava pot za boljši uspeh radikalne politike v vprašanju odnošajev nasproti Hrvatom.« Bodočnost je proč od meča! v London, 20. oktobra. (Izv.) Pri otvoritvi spomenika o bitki ob Marni v nekem londonskem predmestju je govoril Lloyd George: Bronasta figura z napisom »Odrešitev« je pred-podoba za usodo, kateri ni ušla samo Francija, temveč vsa Evj-opa: zasužnjenju po veliki vojaški despotiji. Aico bi bila nemška umetnost med vojno ravno tako delavna, kakor je bilo nemško vojaštvo, ne vem, kaj'bi sc zgodilo. Amerika nc bi vstopila v vojno, Francija in Anglija sc nc bi mogli upirati najnevarnejšemu vojaškemu ustroju, kakršnega svet šc ni videl. Bodočnost človeštva po tej nevarnost! ni v tem, da šc enkrat doseže rešitev z mečem, temveč da doseže rešitev od meča. ŠAHOVSKI TURNIR. v Newyork, 20. oktobra. (Izv.) Sedemnajsta partija Capablanca-Aljehin jc bila po 15. potezi proglašena za neodločeno. v London, 20. oktobra. (Izv.) V osmem kolu jc postala partija Rethis-Marchall po daljšem boju remis. V neredni partiji Nicm-covič-Wintcr je zmagal Wintcr. Partija Fair-hurst-Biirger je izgubljena za belega, ostale partije pa še visijo, vendar pa bo Tarlakovver najbrže zmagal nad Yatesom in tudi Bogoljubov jc na boljšem kakor Colle. V partiji Vidmar-Thomas sta nasprotnika prilično enaka. Viseče partije sc bodo odpravile danes. v Lordon, 20. oktobra. (Izv.) Pri odigranju visečih partij je zmagal Rogoljubov nad Yate-som, Vidm?r nad Biirgcrjem, Tartakower nad Yatesom. Volitev skupščinskega predsedstva. r Belgrad, 20. okt. (Izv.) Današnja aeja skupščine, ki se je pričela ob 9. dopoldne, je bila z ozirom na tozadevne ustavne predpise sicer kratku, vendar pa zelo zanimiva in seveda tudi, kakor smo že dejali, najvažnejša za nadaljuji razvoj našega notranjega političnega položaja. Sejo je otvoril najstarejši poslanec gosp. Joca Selič, ki je pozdravil poslance ln jim želel obilo uspeha pri izvrševanju dolžnosti za blagor ljudstva in države. Nato je imenoval 4 začasne tajnike gg. Hoiliarja (SLS), Ba-činiča (HSS), Zariča (DS) in Dimitrije Popovima (NRS) in 3 kontrolorje radi štetja glasov. Glasovalo se je tajno z listki. Postavljena sta bila samo 3 kandidata. Od NRS in SLS g. dr. Peri«!, bivši zun. minister in dosed. predsednik narodne skupščine od tkzv. demokratskega bloka g. Pera Markovič. Glasovanje se je spremljalo z največjim zanimanjem. Pri štetju glasov so se okrog kontrolorjev zbrali skoro vsi poslanci. Rezultat glasovanja se je prečital v največji tišini. Izid Je bil sledeč: Skupno je glasovalo 299 poslancev. Od teh je dobil kandidat SLS in NRS g. dr. Peric 188, g. Pera Markovič, kandidat demokratskega bloka 100, praznih je bilo 11 glasovnic. Razglasitev tega izida se je sprejela z velikanskim aplavzom. Na sam. demokratih in radičevcih se je opazila očividna velika po-bitost. Vendar je imel g. Pribičevič toliko »Galgenhumorja«, da je vzkliknil: »Manjšina aplavdira«. Novoizvoljeni predsednik g. Perič je nato zavzel svoje mesto. Takoj se je prešlo na volitve podpredsednikov in tajnikov. Izid je bil sledeči: Skupno je glasovalo 292 poslancev, in sicer za g. Pero Markoviča kot podpredsednika 192, za g. dr. Halilbega Hrasnico 192, za g. dr. Stanka Šibenika 91, za g. dr. Alberta Kramerja 91. Z ozirom na to sta bila izvoljena M I, podpredsed. g. Hrasnica, ia II, pod-preds. g. Pera Markovim. Za tajnike je bilo oddanih 292 glasov, in sicer za g. Bedjaniča (SLS) 187, za g. Dimi-trije Popoviča (NRS) 184, za g. Dušana Stev-čičt (DS) 283 (zanj je glasovala tudi celokupna opozicija), za g. Lujo VaJtorja (NRS) 186. Dalje so dobili: g. Bačinič (HSS) 91, g. Kosa-novifl (SDS) 91, g. Ceda Kokanovifi (jsemlj.) 91.) g. Pivka (SDS) 1 glas. Z ozirom na to so bili izvoljeni gg, Bedjanič, D. Popovič, D, Stevčič in L. Valter. Tudi razglasitev teh izidov je večina sprejela z živahnim aplavzom in živio-klici novoizvoljenemu stalnemu skupščinskemu predsedstvu. Nato je preds. g. Peric dal sledečo izjavo: »Gospodje narodni poslanci I (G. Stj. Radič; »Sedaj smo skupščina, sedaj nismo več poslanci!« Smeh na Radičev račun.) V imenu svojem in svojih tovarišev se vam iskreno zahvaljujem za zaupanje in za čast, ki ste nam jo z našo izvolitvijo izrekli. Prosim vas, da nam istotako, kakor ste nam danes izrekli svoje zaupanje, vedno daste svojo pomoč v izvrševanju naših dolžnosti. To dolžnost borno izvrševali z ozirom na predpise našega poslovnika in parlamentarno prakso. Pred očmi bomo vedno imeli splošno dobro domovine in ljudstva in visoki ugled narodne skupščine. Pred narodno skupščino je veliko nalog in intenzivnega dela. Želim, da bi bilo naše delo plodonosno in da bi odgovarjalo našim nalogam.« (Živahno odobravanje večine.) Nato je predsednik naznanil, da bo pismeno obvestil predsednika ministrskega sveta o volitvah skupščinskega predsedstva in da bo prihodnjo sejo sklical pismeno, čim bo dobil odgovor predsednika ministrskega sveta, kdaj bo Nj. Vel. kralj otvoril skupščinske seje. Za tem je objavil dnevni red prihodnje seje: 1. Otvoritev skupščine. 2. Volitev stalnih odborov: zakonodajnega, upravnega, imunitetnega, finančnega in odbora za prošnje in pritožbe. Nato se je seja zaključila. Volitve v zbornico TOI. Fan Nolii: Niti atentata vodijo v Tirano ali Rim ali obe mesti. ALBANSKI POSLANIK V BUKAREŠTO POTUJE Z INSTRUKCIJAMI IZ TIRANE V PRAGO. — VSI IZRAŽAJO SOŽALJE, SAMO AHMED BEG ZOGU NE. — FAN NOLI OBDOLŽUJE ALBANIJO IN ITALIJO. — KOMENTAR JUGOSLOVANSKEGA POSLA- . NIŠTVA NA DUNAJU. v Praga, 20. oktobra. (Izv.) Albanski podanik v Bukareštu Selahedin Blošnik se pričakuje jutri zjutraj v Pragi. On prihaja iz Tirane in se je danes ustavil na Dunaju v svrho razgovorov z dunajskim albanskim konzulom | Saratijem, ki je skušal z znanimi intrigami I »prati Italijo vsakega suma radi umora Cena sega. Blošnik je potoval iz Bara preko Tirane, ! ia bi ga Ahmed beg Zogu instruiral. Njegova pot v Prago ima ravno tako kakor nastop du-aajskega konzula namen zakriti zločin. Poročilo belgrajske »Politike«, po kateri je morilec Bebi baje priznal, da ga je bolonjski profesor Baldaci pripravil k atentatu in da je prejel večji znesek za izvršitev zločina, je, kakor se zagotavlja, v meritornem pogledu povsem irelevantno. O tem, ali je Bebi res to priznal ali ne, ni dobiti potrdila od preiskovalnega sodišča. v Praga, 20. oktobra. (Izv.) Ob mrtvaškem odru poslanika Cena bega na Wilsonovem kolodvoru so danes dopoldne zastopniki oblasti in diplomatskega kora izvršili sožalne obiske. Mrlič je oblečen v generalsko obleko z vsemi redi. Mnogo oseb se je vpisalo v so-žalno knjigo, med njimi tudi zunanji minister dr. Beneš, ki je položil dva venca. Tudi jugoslovanski študenti v Pragi so položili venec. Dalje je poslal venec tudi prezident Masaryk, dočim od Ahmed bega Zogu-ja ni prispel noben venec. ▼ Dunaj, 20. oktobra. (Izv.) Bivši albanski ministrski predsednik Fan Noli je v imenu organizacije za narodno emancipacijo Albanije dal objaviti v »Neue Freie Presse« izjavo: Odklanjamo vsak politični umor in smo prepričani, da to ni sredstvo, da se Albanija osvobodi žalostnega položaja in italijanskega protektorata, v katerega jo je pahnil Ahmed beg Zogu. Nasprotno smo prepričani, da tvorijo taki atentati sedanje albanske vlade samo pretvezo za represalije proti nasprotnikom režima doma in v inozemstvu. Po našem prepričanju vodijo niti tega atentata v Tirano ali v Rim ali v obe ti dve glavni mesti, v kojih obojestranskem interesu je bilo, da se odstrani Jugoslaviji prijazni Cena beg, ki je hotel njihove načrte prekrižati. Po našem prepričanju bo prišla svoboda od pobratimstva vseh balkanskih narodov v balkanski federaciji, ki bo vsem balkanskim narodom zagotovila svobodo in pravice in se zoperstavila italijanskemu imperializmu. v Dunaj, 20. oktobra. (Izv.) Jugoslovansko poslaništvo na Dunaju se v dopisu na »Neue Freie Presse« zavaruje proti tendenci neke praške vesti, glasom katere je po atentatu na Cena Bega baje neki človek v češkem jeziku s srbskim naglasom zaklical: »Ne umorite ga, to je političen umori«, — češ da je morilec Bebi storil dejanje po vplivu z jugoslovanske strani. Poslaništvo poudarja, da je bil Cena beg prepričan pristaš načela: Balkan balkanskim narodom in ravno tako entuziastičen bo-ritelj za soglasnost in prijateljstvo Albanije in Jugoslavije, tako da je nevzdržen sum, kakor se gori namigava. Danes 21, oktobra prejme ogromna večina volivcev obrtnega odseka glasovalne tUtine. Včeraj 20. oktobra so bile vse razposlane iz zbornice. To bo glavni dan volitev. Danes stre tudi obrtni stan jarem demokratske klike, ki nikdar več ne bo sedela ln vladala v Zbornici TOI. Kaj prejme vsakdo? Proti povratnici, ki jo podpiše, dobi vsakdo od pismonoša kuverto, v kateri so glasovnica, izkaznica in dve kuverti. To so glasovalne listine, ki so vse uradne in vse potrebne, da je glas veljaven. Kaj Storili z glasovalnimi listinami? Na glasovnico prilepi tiskano kandidatno listo z nosilcem Ivanom Ogrinom, stavbenikom v Ljubljani. Tako tiskano kandidatno listo je vsakdo prejel te dni. Ko si prilepil kandidatno listo z nosilcem Ogrinoan na glasovnico, jo deni v malo kuverto. To zalepi. Malo kuverto in pa izkaznico dent nato v večjo kuverto. To večjo kuverto se da priporočeno (brez znamk) na pošto. Zbirajte! Vsak sme oddati glasovalne listine, da jih drugi zanj odda na pošto. Zato hitite somišljeniki od volivca do volivca in dobite hitro vse glasovalne listine! Kam oddasteP Pazite, da ne daste nikomur ničesair, če ni zanesljiv! Noben glas ne sme v izgubo! DOSTAVLJANJE NA DEŽELI. Na deželi ne nosijo povsod pismonoše priporočenih pisem. Tam je treba ponje na pošto. Dajte vse na to opozoriti! Ce poštni uradnik koga pozna, mu lahko izroči. Če ga ne pozna, se mora izkazati s kakim dokumentom. Zadostujeta tudi dve prii, ki ju pozna poštni uradnik. PO ZAVRNITVI LISTE DEMOKRATSKE KLIKE. — SLOVENSKI OBRTNIKI POME- TEJO ŠE OSTANKE DEMOKRATOV. Hudo je gospodom samostojnim demokratom, ker so ga tako polomili s svojo slavno trgovinsko listo. Mnogim trgovcem, ki so jih hoteli Žerjavov i demokratje potegniti v volivni vrvež, pa je odleglo kot da se je zvalila s prsi mora. Upamo, da je sedaj za vselej tudi končnoveljavno strta demokratska klika, ki je uničevala naše narodno gospodarstvo. Gospoda iz krogov blizu »Slavenske banke« je dogospodarila. Boben poje, ko gre na kant njih žalostno gospodarjenje, mrtvaški boben poje samostojnim demokratom na Slovenskem. — Vstaja pa spet po težkih povojnih razmerah solidno gospodarstvo, soliden trgovec in obrtnik. Še nekaj dni pa bodo tudi obrtniki obračunali z demokratsko kliko. Časopisje SDS že obupuje tudi za obrt. Samo priznava, kar smo mi trdili že davno, da nima upati na večino med slovenskim obrtništvom. Naši obrtniki to natanko vedo. Zato ne bo izdalo vee pridušanje Slovenskega Naroda prav nič. Slovenski obrtnik bo korakal z večino slovenskega naroda. Obrtniki pomedejo še ostanke demokratov, potem je slovensko gospodarstvo očiščeno! NADZORSTVO NAD DELI ZBORNICE TOI ne da »Jutru« spati. Ali mislijo ti gospodje, da bo zbornica zidala brez nadzorovanja? Ali mislite, da zna to delo samo kaik esdeesar? Glede honorarja moramo pribiti, da je bila višina določena že pod ranjkim g. Knezom in da se to na zvišalo. Gospodje od »Slavenske banke« naj bi vsaj o honorarjih in nagradah ne bedastočili. Saj veste, da je nevarno hoditi z maslom na solnce. Iz tega naj si tudi nikar kdo ne domišlja, da ljubljanski obrtnik tako hitro pozabi, kaj je klika od SDS vse storila, da ba slovenske obrtnike spravila ob delo in jih podredila tujcem. PRAV ZA JUTROVSKE VERNIKE je tolmačenje člena 7 uredbe o zborničnih volitvah. »Jutro« namreč tolaži obupane esde- esarje, da tudi gg. Ogrin in Curk ne bi smela biti izvoljena. To hoče izvajati iz člena 7, ki govori, da ne more bitj izvoljen, kdor Je v zamudi s položitvijo računov. Previdno pa se Izogiblje to »naprednjakarsko« časopisje konkretnih dokazov, ker jih nima. »Jutro« računa na tiste brumme ovčice, ki bero samo »Jutro« in mu sveto verjamejo. Med obrtniki pa bo takih ovčdc prav malo. Tudi ta račun bo plačan z znanim cekinom. »DOBROVOLJČI« - DEMOKRATOV. U, septembra in 2. oktobra so v Ljubljani klicali jutrovci na pomoč »dobrovoljce«. Kdo so to? To 90 tisti, kj so aleparili pri volitvah za demokrate. »Jutro« misli, da se bo dalo slepariti tudi pri teh volitvah, zato kliče »do. brovoljce« na pomoč. Toda nobena »dobra volja« demokratskih sleparjev ne reši SDS pred polomijo. Pošten obrtnik bo iziročil glasovalne listine le zanesljivemu' človeku. »STANOVSKIM« IN »STROKOVNIM« ESDEESARJEM! Iz obrtniških krogov nam pišejo: K volitvam v zbornico TOI »Jutro« vedno govori o strokovno organiziranem obrtništvu in trgovstvu, o nekem Vrhovnem obrtniškem svetu. Za vsem tem pa se seveda skriva pristna SDS. Kar se strokovne organizacije tiče, je vendar jasno, da so obrtne zadruge in trgovski gremiji prisilne stanovske organizacije, kjer morajo biti včlanjeni vsi obrtniki in trgovci, ki hočejo samostojno izvrševati svojo obrt in trgovino. Naj se le preveč ne široko-ustijo razni Weixli in Rebeki, ki so na čela teh organizacij po milosti drugih! Saj je g. Ravnihar, podnačelnik Zveze obrtnih zadrug, na sestanku pri pogajanjih jasno povedal g. Rebeku, da ga ni nihče pooblastil govoriti v imenu te zveze. Naše kandidate opisuje »Jutro«, da niso strokovno organizirani. V resnici pa ne samo, da so organizirani, ampak je večina naših kandidatov tudi v odborih raznih stanovskih organizacij, nekateri so še večkratni načelniki ali odborniki. Prav vsi pa eo ugledni člani teh zadrug. Gg. Kavčiči, Rebeki, Weixli: vi vsi nimate torej pravice govoriti in izigravati naših stanovskih organizacij in jih postavljati za firmo SDS! Zgodi .se prav lahko, da bomo tisti, ki ne soglašamo z vašim delom, osnovali svoje zveze. Tudi vas ni nihče pooblastil, vsaj ne na kakšnem občnem zboru, ki bi moral o tem sklepati, da bi osnovali neki Vrhovni obrtniški svet, ki se je ustanovil samo za priprego SDS. — Več obrtnikov. h . l ,>b PRVI POLITIČNI USPEH RIBNIKARJA IN MLADEGA REBEKA. Glej ga Ribnikarja, prvega podpredsed. nika vsevedoče, najbolj pametne stranke SDS! Odžagal je gospoda Dinka Puca od tega mesta. V svoji vsevednosti ni sprejel v »stanovsko« listo g. Franchettija, ki se je še lansko leto tako dobro z njim razumel, ko sta igrala »stanovsko« kolo SDS. Pa se je znal po »Jutru« tudi norčevati! Ko je bila vložena za državno-zborske volitve lista slovenskih radikalov, jo je sodišče radi formalnih napak, ker je imela podpise samo na enem izvodu, razveljavilo. In Ribnikarjevo »Jutro« se je nasmejalo: .Turiste imate, advokat je nosilec liste, pa še ne znate liste sestaviti! Sedaj so g. Ribnaikar postali poslevodeči podpredsednik. Mnogo znajo, gospod, bogate skušnje imajo gospod iz drugih polj. Zato znajo tudi dobro pisati o nasiljih. Praksa je praksa! A nekaj pa le ne znajo, novi gospod podpredsednik: List za trgovsko zbornico sestavljati! Ker toliko vedo... Mi vzdihujemo iz dna srca vseh slovenskih trgovcev in obrtnikov in sočuvstvujemo s to vsevednostjo. Kajti bridko je biti »so jung in der Politik und schon — geschlagen...« Vlada je imela utemeljene vzroke. v Sofija, 20. oktobra. (Izv.) Na včerajšnji seji sobranja sta govorila še Korčev in Janev proti obsednemu stanju. Na današnji seji je govornik vladne stranke naglašal, da je vlada gotovo imela utemeljene vzroke za svoje ukrepe. Macedonec Mičev je v daljšem govoru opisoval razvoj macedonskega pokreta in trdil, da je macedonsko prebivalstvo vsled ne-interesiranja Evrope in Društva narodov moralo seči po revolucionarnih sredstvih. Naglašal je, da je macedonski narodni komite v Sofiji organizacija, ki dela z legalnimi sredstvi, dočim vršijo revolucionarno delovanje domači Macedonci, katerim se morda pridružujejo emigranti iz Bolgarske brez vednosti komiteja in vlade. Ce je vlada pri svojih ukrepih delala vsled strahu pred srbskim ukoraka-ujeni, je bil njen strah neupravičen, ker Evropa nikdar ne bi dopustila takega vkorakanja. Macedonska parlamentarna skupina odklanja odredbe, ker za to ni bilo notranje državne potrebe in ker bi lahko služila kot dokaz, da se mir v Macedoniji lahko vzpostavi iz Sofije, ker bi lahko služilo kot pretveza za še ostrejše zahteve Belgrada, in končno tudi zato, ker ima obmejno prebivalstvo veliko moralno in gospodarsko škodo. Končno izjavlja Mičev, da noben Bolgar in noben Macedonec ne želi ločitve macedonskih krajev od Jugoslavije in priklopitev k Bolgarski, prebivalstvo hoče samo državljansko in kulturno svobodo. Tudi z Anglijo bi se pogajali. v Ljeningrad, 20. oktobra. (Izv.) Litvinov in Karahan sta delavstvu Putilovih tovarn poročala o zunanji politiki sovjetske Rusije. Karahan je izjavil: Neprestano se prizadevamo, da se izognemo prelomu s Francijo. Tudi z Anglijo smo pripravljeni vzpostaviti odnošajc, če nas priznajo za enakovredne sopogodnike. Poudarjal je kot najvažnejši novi faktor sovjetske zunanje politike novi odnošaj k tlačenim narodom Azije, za katere sovjetska unija čuti odkritosrčno prijateljstvo, Fašizem odklanja papežu tudi teritorijalni minimum. VPRAŠANJE NI NEREŠLJIVO, NI PA UPATI NA SKORAJŠNJO REŠITEV. IZMIKANJE URADNEGA FAŠIZMA. v Rim, 20. okt. (Izv.) Danes zvečer je te-šel odgovoT v uradnem fašističnem :» Foglio d Ordina« na znana dva članka v »Osservatore Romano« glede rimskega vprašanja. Po tem odgovoru ostane vse pri starem, ker pravi nota med drugim: s Jasno je, da za fašistično Italijo mora stati in stoji izven vsake diskusije vsaka vzpostavitev posvetne sile papeža v šo tako omejeni meri.« S tem je odklonjen tudi teritorijalni minimum, ki ga zahteva Vatikan, in celo vprašanje je s tem odgodeno. »Foglio d Ordini« navaja sledeče ugotovitve: Iz članka >Osservatore Romano« izhaja, da to vprašanje za Vatikan nima mednarodnega značaja, temveč da se ima rešiti izključno med Italijo in Sv. stolico, kar odgovarja zgodovini in hi preprečilo nevarna vmešavanja in brezciljne komplikacije. Iz teh člankov se lahko izvaja, da vprašanje resnične politične in ju-ridične neodvisnosti Sv. stolice ni neobhodno vezano na teritorijalne pogoje. Tu sledi poleni gori citirani stavek ter se pristavlja, da je opustitev posvetno silo leta 1870 Cerkvi ustva-riln neizmeren mora lični prestiž. Daljo se fa- šistom priporoča, naj ne bodo mnenja, da je vprašanje samo na sebi nerešljivo, niti naj ne mislijo na skorajšnjo rešitev vprašanja. List končava: V zgodovini ni nobenega vozla, ki ne bd bil končno rešen s silo ali s potrpežljivostjo ali s pametjo. Tako je tudi z rimskim vprašanjem. Fašistični režim ima pred seboj vse 20. stoletje in lahko zato, ne da bi se odrekel kakim temeljnim pravicam države, računa tam na uspeh, kjer je liberalizem imel pri različnih poskusih neuspeh. Naloga je težka, ni pa nerešljiva. — Ob tej uri je še dvomljivo, ali bo Vatikan po lem stališču nasprotne stranke še enkrat vzel besedo. Očividno smatra za nevarno tudi v mednarodnem interesu, če bi se moglo razširiti mnenje, da je pripravljen k popuščanju v bistveni točki. Diskusija bo dalje časa mirovala in bo papež ostal v prostovoljni ječi Vatikana. Zdi se, da hoče fašizem slej ko prej pustiti Vatikanu palače in cerkve v lasii, ne bo pa pustil, da se z njimi spojijo kakršnekoli teritorijalne suverene pravice. Za stanovanja: Svoboda ali favna ureditev. Čez zimo potrpimo in vsi delajmo za končno rešitev stanovanjske krize. I* razgovora našega urednika z ministrom dr. Andrejem Cesarjem. Osnovne misli, ki so me vodile pri koncepciji novega stanovanjskega zakona, so bile: 1. Preprečiti deložacijo pred zimo. 2. Okolmost, da dosedanji zakon ni ustvaril nobenega prehoda k normalnemu stanju, vsled česar bi imeli ogromno število stanovanjskih odpovedi, katerim naj sledi 1. novembra deložacija. 3. Naloga zakonodajalca je, da ustvari prehod k normalnim razmeram. Drugače bi 1. maja zopet imeli ogromno število stanovanjskih odpovedi, katerim bi imela slediti nasilna deložacija. In še en moment: da danes ni aktualno tako vprašanje stanovanj kot vprašanje najemnine. Stanovanj je, izvzemši nekatera mala mesta, n. pr. Maribor, še za silo, vendar mnogo bolj vprašljivo je, kako bodo siromašni najemniki zmagali visoke najemnine, ki so ob popolni svobodi, vsaj za prehodno dobo, neizogibne. Rešitev teb nalog je zakon skušal doseči z naslednjimi določili: Prisilna izselitev zaščitenih najemnikov iz stanovanj, kj so dosedaj bila pod omejitvijo stanovanjskega zakona, so brez ozira na to, ali je najemnik pristal na odpoved ali ne, odloži do 1. maja. Zakonski načrt predvideva torej odložitev deložacij tudi za tiste najemnike, iki so na odpoved pristali. To je potrebno ra-ditega, ker so ti najemniki pristali na odpoved očividno računajoč na to, da po 1. novembru nastopi razpolaganje s svobodnimi stanovanji in da bedo raditega drugo stanovanje tudi našli. To predpostavko pa novi stanovanjski zakon odpravlja vsaj za tiste slučaje, v katerih so najemniki računali z enim od dosedaj 'zaščitenih stanovanj. Nujno je torej bilo treba zavarovati preti deložacijo najemnike, Iki so pristali na odpoved, računajoč s stanovanji, katerih pa vsled novega stanovanjskega (zakona morda do 1. maja ne bodo mogli zasesti. Poleg dosedanjih odpovedi stanovanj, ki ostanejo po novem načrtu v veljavi, dopušča ni>vi' zakon gospodarjem, da od 1. novembra do 1. maja poljubno odpovedo, kadar hočejo, 6»mo da smejo odpovedano stanovanje v tem času oddati stranki, ki že danes uživa zaščito. Praktično pomeni to, da je dana gospodarjem in najemnikom od 1. novembra do 1. maja popolna svoboda, tako v izberi najemnikov kot stanovanj. Dodeljevanje stanovanj odpade popolnoma. Da pa se bo izmenjava stanovanj, oziroma strank", kot jo zakon predvideva, dejansko vršila postopno že pred 1. majem, je v zakonskem načrtu določeno, da mora najemnik, ki inru je stanovanje odpovedano, v roku treh mesecev najti drugo stanovanje, drugače mu lahko poviša gospodar najemnino za eno četrtino. Namen te odred.be je torej preprečiti, da bi najemniki, katerim je gospodar odpovedal stanovanje, mirno čakali 1. maja, izkoriščajoč naredbo, da jib ni mogoče prej delo-žirati. S tem bi taki najemniki preprečevali izmeno strank, oziroma stanovanj pred 1. majem, in zato zaslužijo kazen v obliki povišanja najemnine. Ce je ta odredba dovolj stroga in se bodo najemniki tudi sami potrudili, da si poiščejo i zrn od zaščitenih stanovanj, ki so v zakonskem osnutku vsa samo zanje rezervirana, potem bo 1. maja število neizvršenih stanovanjskih odpovedi razmeroma majhno in prehod v normalno stanje ne bo za nikogar tako občuten, kot po dosedanjem zakonu. Tretjo nalogo sem holel najprej rešiti s tem, da bi se v zakonu določilo, da sme sodišče v stanovanje, katero bi bilo nad tri mesece nepretrgoma prazno, vseljevati proti zmerni najemnini stranke brez stanovanj, ki imajo po dosedanjem zakonu pravico do stanovanjske zaščite. Misel je bila ta: Če damo hišnim gospodarjem popolno svobodo razpolaganja, smemo od njih vsaj to zahtevati, da dajo svoja stanovanja proti primerni najemnini ljudem na razpolago. Ne sme se dogajati, da bi bila cela vrsta stanovanj praznih, cela ■vrsta družin pa brez strehe, ker ne zmorejo zahtevane najemnine (ta stvar bi imela zlasti za Belgrad zelo velike posledice). Posicdica te odredite bi bila, da bi lastnikj praznih stanovanj hiteli ta stanovauja pravočasno oddati, da bj ne prišlo do prisilnih vselitev, in bi se cene stanovanj hitreje prilagodile današnjemu ekonomskemu in socialnemu stanju. Obenem pa bi bilo s tem preprečeno, da bi po 1. maju cene za stanovanja po starih hišah nesorazmerno poskočile, kar je sicer ne-izogilmo. (Zakaj ni mogoče vprašanja najemate rešiti uspešno na drug način, kot bi n. pr. bilo z maksimiranjem najemnine v starih Tgradbftii, ali s tem, da bi se zahtevan je oderuških najemnin posebej kaznovalo, sem obrazložil v ekspozeju, ki je bil že objavljen. Ponavljam, da bi bil uspeh ene kot druge teh odredb za znatni del siromašnih najemnikov prav občuten.) Toda s tem svojim predlogom sem propadel. Zato mi ni preostalo drugega, kot najti nov izhod. Tega sem našel v določbi člena (} zakonskega načrta, kjer stoji, da bodo za stanovanja, ki ne odgovarjajo niti najsplošnejšim stavbenim in zdravstvenim zahtevam, tudi po L maju veljalo dosedanje določbe o dopustni višini najemnine. Ker v teh beznicah in luknjah stanujejo povečini najsiromašnejši ljudje, to je delavstvo, bo ta določba pomenila v?aj za nekaj časa zanje znatno olajšavo. Preprečena bo s tem podražitev stanovanja, druga posledica pa bo, da bodo lastniki takih stanovanj hiteli jih popraviti, preurediti za človeka primerno, ker IkkIo lahko šele potem zahtevali najemnino, kakršno morejo doseči v svobodni konkurenci. Ta določba je tudi sicer brez dvoma upravičena, ker so ravno te vrste stanovanja splošno razmeroma najdražja, in je tu mnogo več oderuštva, kot pa pri stanovanjih srednjih slojev. Seveda bo radi te določbe prizadet kak siromašni hišni posestnik, toda, če kje, velja pri stanovanjskem vprašanju v današnjih razmerah, tbi ni mogoče ničesar ukreniti, da bi kdo ne bil po krivici prizadet. Že samo podaljšanje stanovanjske zaščite do 1. maja pomeni za najemnike, ki niso imeli sreče, da bi jim stanovanjsko sodišče dosedaj dodelilo stanovanje, veliko krivico, ki pa jo neizogibna, razen če dopustimo, da gospodarji po 1. novembru pomečejo ven vse nevšečne najemnike, katerih pa je po znani statistiki še zelo mnogo. Vprašal sem delegacije hišnih posestnikov in najemnikov, naj mi povedo kompromisni izhod iz situacije, da bi ne bili oškodovani ne eni ne drugi, pa sem z obeh strani dobival skoro izključno le enostranske predloge, pri katerih nasprotna stranka ni bila nikdar niti zmerno vpošlevana. Lahko pa rečem, da so mi obojne delegacije, ko sem jim razvil svoj načrt, priznale, da zanje ni sicer popolnoma zadovoljiv, vendar; pa tak, da pomeni v tem vprašanju korak naprej. Zato mislim, da sklicujejo ljubljanski hišni posestniki protestni shod mnogo bolj iz principa, da ne bi mogel kdo reči, da so njihove zahteve popolnoma zadovoljive, kot pa iz resnične ne volje nad stvarnimi določbami mojega zakonskega osnutka. Ljudevit V e n c a j z, predsednik Društva stano vanjskih najemnikov: Stališče najemnikov. Če naj podam izjavo k dr. Gosarjevemu zakon, predlogu o stanovanjih, tedaj mi dovolite, da jo pojasnim iz dveh vidikov, to je: s principielnega stališča najemnikov in s stališča trenutnih razmer. S principielnega stališča moram stati slej ko prej na stališču, da se mora zaščititi najemnike tako dolgo, dokler obstoja stanovanjska beda. Mislim reči: po zgledu drugih modernih, demokratičnih drža/v se morajo zaščititi najemniki tako, da ne morejo postati nikoli objekt izkoriščanja po hišnih lastnikih. V tem pogledu pač ne more zadovoljiti zakon, predlog, ker ne upošteva tega dejstva. Drugačno je stališče z ozirom na obstoječe razmere. Stan. zakon bi prenehal s 1. novembrom 1927. Krivičen, nepremišljen, z vsemi hibami trenutnega vstvarjenja oblagodarjen zakon se je s famoznim čl. 9. novele sam onemogočil. Zakonodavec stoji pred alternativo, da ali požene tisoče žrtev omenjenega zakona v obup, jih prepusti usodi ali pa, da podvzame korake, ki naj to zlo omilijo. S tega stališča pa moram odkrito priznati, da je predlog g. dr. Gosarja edino možen izhod v obstoječih razmerah. Sicer preloži le katastrofo na vremensko ugodnejši čas 1. maja 1928, kajti tudi tedaj bo po mojem prepričanju situacija ravno ista kakor danes, vendar nam daje upanje, da se med tem časom pristopi k smotreni rešitvi tega vprašanja, kar se od prevrata sem ni izvršilo. Konec zaščite najemnikov je pa le mogoč s koncem stanovanjske bede, z zadostnim številom cenenih stanovanj. Ivan F r e 1 i h , predsednik Zveze hišnih posestnikov: Zakonski načrt nadaljnje stanovanjske zaščite In hišni posestniki. Za nas hišne posestnike je merodajna edino naša ustava, ki nam jamči lastnino; nadalje člen 1 novele k zakonu o stanovanjih z dne 23. oktobra 1926, ki jasuo določa, da s 1. novembrom 1927 preneha omejitev razpolaganja s stanovanji. Prejšnja vlada kakor tudi poslanci so se že leta 1926 pri izdelavi sedanjega stanovanjskega zakona prepričali, da je trebil stanovanjsko omejitev opustiti, radi česar so določili v členu 9 stanovanjske novele, da se mora vsak najemnik s hišnim gospodarjem do 1. oktobra 1927 pogoditi glede najemnine po 1. novembru 1927, sicer se mora dne 1. novembra 1927 izseliti. Najemniki prav lahko sami brez zakona dosežejo, če se sporazumejo s hišnimi posestniki, nadaljnji najem stanovanja, to jim bo tem lažje storiti, ker so hišni posestniki bili vedno za vsak sporazum. Sedaj veljavni stanovanjski zakon je dal hišnim najemnikom celo leto časa, da se pogodijo s hišnimi posestniki za čas od 1. novembra 1927 dalje in večina najemnikov je res vpoštevala člen 9 stanovanjske novele in najmanj 90 odstotkov najemnikov se je pogodilo. Vsi ti uvidevni najemniki ne rabijo torej nobenega stano vanj. skega zakona ali zaščite in bodo lepo mirno še nadalje ostali v dosedanjih stanovanjih. So pa tudi nekateri najemniki, ki vsekakor mislijo, da je dolžnost vlade, skrbeti za njihovo stanovanje in radi tega neznatnega števila se sedaj naenkrat razburja vsa javnost. Opravičeno razburjeni pa so samo hišni posestniki, ki se jim hoče naenkrat vzeti to, kar se jim je z zakonom zagotovilo. Gospod minister dr. Gosar bj moral organizaciji najemnikov samo povedati, kakor je to storila prejšnja vlada, da ni več govora o stanovanjski zaščiti in stvar bi bila opravljena. Bojazen, da bi bilo preveč deložacij, ni utemeljena, saj je znano, da na primer ljubljanski magistrat niti pol leta po pravomoč-nosti ne izvrši niti najnujnejših in najopravi-čenejših deložacij. Sicer pa bi bilo privoščiti v tem pogledu samo par dobrih besedi dotič-nemu hišnemu gospodarju in nihče bi ne bil pozimi deložiran. V Ljubljani za november 1927 je samo 97 odpovedi pri stanovanjskem sodišču, prostih stanovanj pa bo gotovih v Ljubljani za november 258 (138 občinskih, 120 zasebnih). Treba je, da mestna občina ljubljanska, ki zida hiše s prisipevki vsega prebivalstva, odda nova in prazna stanovanja v prvi vrsti samo deloži rančem. K načrtu novega stanovanjskega zakona pripominjam sledeče: Zakon je nepotreben, ker so se proti njemu izrekle vso gospodarske korporacije v državi, ki poudarjajo, kaka škoda se godi vsemu gospodarstvu s stanovanjskim'zakonom. Ce ne bo stanovanjske zaščite, se bo več zidalo in zaslužek bodo imeli skoro vsi stanovi, zlasti pa trgovci, obrtniki in delavci, jn s tem preneha brezposelnost. Ce bi bil zakon prenehal pred štirimi ali petimi leti, bi bilo danes sto in sto stanovanj več in bi ne bilo več govora o kaki stanovanjski bedi. Graditev mestnih stanovanjskih hiš za tepničarsko vojašnico. Novi stanovanjski zakon je krivičen, ket imajo nekateri hišni posestniki same zaščitene najemnike, ki plačujejo nižjo najemnino, nadalje je krivičen, k6r protežira samo nekatero stanove, drugim pa onemogočil je, da bi prišli do potrebnega stanovanja. Prvotno objavljeni načrt je bil nejasen in je hotel spraviti pod zaščito celo uovo hiše. Če bi bilo to ostalo v veljavi, bi nihče več ne zidal. Pa tudi sedanji načrt ima šc nejasnosti. Dogovorjeni sporazumi in pogodbe za 1. november 1927 morajo ostati v veljavi, ker jih nima nihče pravico razveljaviti in bi bile s tem storjene prevelike krivice hišnim posestnikom, ki bi s tem izgubili vsako zaupanje do zakonitih določil in spoštovanje do veljavnih pogodb. Za vse dosedaj zaščitene najemnike je treba določiti desetkratno najemnino, kakor jo je predlagal g. minister Simonovič že za čas od 1. avgusta 1926 dalje in kar so najemniki sami v svojih resolucijah priznali za • upravičeno. (Delal i smo vedno za sporazum, svarili v našem listu in na vseh shodih proti previsokemu povišanju najemnin, odsvetovali hišnim posestnikom odpovedi, če niso bile skrajno opravičene. V tem zmislu hočemo delati tudi dalje, četudj to ni vsakomur všeč in si s tem nakopavamo sovražnike na obeh straneh. Protestni shod smo radi tehničnih ovir preložili, sicer pa bi bili tudi tam povedali, da mora prenehati vsaka stanovanjska zaščita, ker ni v korist hišnim posestnikom in ne splošnosti. Gradšmo stanovanja. Obrtniška stavbna zadruga. V počaščenje Krekovega spomina je Obrt-niška stavbna zadruga priredila v nedeljo v Rokodelskem domu lepo uspelo zborovanje. Načelnik g. Pust je v pozdravnem nagovoru pojasnil namen zborovanja in nato podelil besedo g. profesorju Dolencu, ki je v globoko zasnovanem predavanju podal zboro-valcem sliko dr. Kreka, prvega ustanovitelja stavbnega zadružništva v Sloveniji. Izčrpno je orisal tudi zgodovino Slovenskega delavskega stavbnega društva, ki je s požrtvovalnim delom dr. Kreka, Gostinčarja in Cilarja posiavilo 103 domove. — Načelnik g. Pust se je v prisrčnih besedah zahvalil govorniku za njegov trud, nakar je povzel besedo tajnik Obrtne stavbne zadruge g. Radešček. V skoraj enoumem govoru je govornik uvodoma s statističnimi podatki ugotovil žalostno dejstvo, da se brez sistematične državne pomoči rešitvi stanovanjskega vprašanja ue le ne približujemo, marveč se še oddaljujemo. Novosezidane hiše mestne občine ljubljanske so le pomoč v sili in obligacijsko posojilo v ta namen bo komaj moglo kriti tekoče potrebe stanovanj naraščajočega prebivalstva. Na Češkem je stanovanjski bedi končno zlomljena njena ost in to je predvsem zasluga stavbnega zadružništva, ki se je s pomočjo vladne »Ustredni jed-note pro reformu bytovou« zmagovito razširilo po celi državi. V nadaljnjem je govornik navajal socialne zakone za pospešitev novogradenj, ki za stavbno zadružništvo še posebno pridejo v poštev. Že samo ti zakoni bi začasno zadostoval:, ako bi vlada imela dobro voljo, da se ublaži stanovanjska beda in pomaga stavbnemu zadružništvu, ki je edino v stanu dvigniti privatno gradbeno iniciativnost. Prepričani smo, da bo sedanji minister za socialno politiko, g. dr. Gosar, skušal dati tem zakonom novega duha in na lom temelju podpreti stavbno zadružništvo v svrho ublažitve stanovanjske bede, ki bo po odpravi stanovanjskega zakona še posebno občutna. Načelnik so je zahvalil govorniku, nakar je g. kanonik Stroj utemeljil svoje predloge v obliki resolucije: 1. da se izreče popolno zaupanje in zahvala ministru za socialno politiko g. dr. Gosarju za dosedanjo njegovo naklonjenost in delo na zboljšanju stanovanjskega vprašanja z željo, da izvede s pomočjo obče-koristnega stavbnega zadružništva svoj stanovanjski programi v ublažitev stanovanjske bede, s katero so obrtniki še prav posebno pri. zadeti, ker gre tudi za njih obrtne in prodajne prostore, ki ne morejo biti kjerkoli; 2. da se izreče prav topla zahvala tudi g. inž. Dušanu Sernecu, ministru n. r., ki je Obrtnj stavbni zadrugi obljubil vso svojo pomoč, in 3. da se skliče anketa občekoristnih stavbnih zadrug in vseh državnih in samoupravnih faktorjev v Ljubljani, kako pomagati stavbnemu zadružništvu, da razvije uspešno stanovanjsko akcijo. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti ob splošnem pritrjevanju. Obrtniška stavbna zadruga si je s tem svo-jim zborovanjem ne le začrtala smernice za nadaljnje občekoristno delo, marveč dala tudi potrebno iniciativo za javno pmoč, brez katere na tem polju no more biti zaželjenega uspeha. Grozdfe je obrano žetev pospravljena in vnovčena. Začne sr nakup | najrazličnejših potrebščin. Kdor hoče prav dobra oblačila kar najceneje kupiti, naj to stori pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. — Zaloga linih sukenj, ulstrov in površnikov. Slovenci v Italiji Državni nameščenci ne smejo citati slovenskega. Znano je, da je v Italiji slovanskim vojakom prepovedano Citati katerikoli slovenski list. Vo-' i tudi ne smejo biti več naročeni na noben slovenski list. Ce pošljejo starši sinu, ki je bil navajen vsaj ob nedeljah vzeti v roke časopis, tudi najbolj nedolžen list, ima vojak velike siti >3 i, ki mnogokrat končajo z zaporom. Enako se r.ja tudi državnim nameščencem. Potrebno je, ta poudarimo, da mislimo pri tem na železniško Čuvaje, ki so danes razkropljeni po vsej Italiji, >ia phn o- • in pometače. če izvzamemo nekaj slo nns ;iii sodnih uradnikov in učitel.,ev, drugih slo/ vnsuih državnih nameščencem v Italiji ni več. Slo ?ki uradniki in pod uradniki so bili vrženi kratikomalo na cesto. Torej tudi državni nameščenci ne strnejo dobiti v roke slovenske besede. Pismonoša, ki ga kontrola zaloti, ko čita slovenski list, je izgubljen. Železničarjem pošta zavrača slovenske liste, dasi ni nikake javne naredbe, ki bi to nalagala. Da, fašistovska državna uprava je šla tako daleč, da prepoveduje državnim nameščencem celo knjige Družbe sv. Mohorja. Prav te dni je potoval višji uradnik fa Rima okoli vseh slovenskih železničarjev po Italiji in jih izprašal, ali so vpisani v Družbo sv. Mohorja. Izpraševanje je trajalo eno uro za vsakega železničarja in se je vršilo po me:oii preiskovalnega sodnika; kaikor bi šlo za pra»o protidržavno zaroto. Uradnik je hote! skoro prisiliti železničarje, da priznajo, da je Mohorjeva družba politična organizacija. Lansko leto spomladi je vsak slovenski državni nameščenec prejel od svojega šefa posebno informacijsko polo, ki jo je :i,o-ral izpolniti. Med drugimi je stalo tudi vprašanje, ali je slovenski uradnik vpisan v slovenska politična društva. Drugo je bilo zopet vprašanje, ali je vpisan v Mohorjevo družbo. Ker je Mohorjeva družba cerkvena bratovščina, ker ima od političnih oblastev dovoljenje, da izdaja dobre, v krščanskem duhu p;sane knjige, ki jih državna oblastva strogo cenzurirajo, se državni nameščenci pač niso obotavljali priznati, da so vpisani v družbo. Tako je storilo tudi mnogo železničarjev In vsi ti imajo danes, to je po poldrugem letu, novo preiskavo. Kakšne namene ima Mohorjeva družba, prav dobro vedo primorski prefekti in tudi rimska vlada. Zadostuje pač gotovitev, da je to verska bratovščina. Jasno je. da hoče državna uprava s prepovedjo slovenskih listov in knjig le izolirati slovenske državne nameščence, raztresene po vsej Italiji, pretrgati hoče vse stike med njimi in domačo grudo, da jih čimprej poitalijanči. Slovenski tis k je nevaren samo radi tega, ker je še slovenski. V>e druco je bajka, ki jo hočejo fašisti premišlj .-no izrabiti. Na boben! Ni še zima tu, komaj žetev in trgatev sta pri kraju, pa že trka na vrata slovenskega krnita lakota. Grozanska suša v Istri in Krasu je uničila skoro ves pridelek, v Brdih, na Kobaridskem, pas od Gorice proti črničam je opravila svoje delo lo-ča. Revalutaeija lire .je vrgla cene živini in lesu skoro za polovico. Menda Primorska še ne pozna leta, ki bi ji prineslo tako črno gospodarsko belo. Dohodkov ni, ker ni mogoče vmovčiti ni tega, kar je kmet pridelal. Toda denar mora biti. Davkar je neizprosen. Davki se z neusmiljeno strogostjo pobirajo dalje. To so davki, ki se niso znižali niti za stotinko. Kaj pomaga kmetu znižanje davka na premično imetje. Vi zadene predvsem indiistrijca in uradnika, kaj rru pomaga znižanje državnin davkov, ki itak niso visoki? Kmetu kar žro denar občinski davki, občinske in deželne doklade, a ti so ostali neizpremepeni. Pobiranje davkov je v Italiji izročeno zasebnim podjetjem, tako si država lažje umije roke. Večkrai smo že omenili, kakšne netočnosti, lahko bi rekli sleparije, ornji Jadran«, list za gospodarsko po-vzdigo gornjega Primorja, je pričel izhajati 16. oktobra na Sušaku. List bo izhajal tedensko. •k Zanimiv sklep zagrebškega občinskega svela. Pravni odsek zagrebškega občinskega sveta je na svoji seji dne 19. t- m. sklenil, da občina vloži na državni svet tožbo zaradi uničenja mandatov treh občinskih odbornikov, izvoljenih na listi republikanske zveze delavcev in kmetov. ir 'lenska volivna pravica v Južni Afriki. Južnoafriški parlament v Kronštatu je sprejel zakon, ki daje ženskam volivno pravico. •k Napad na osebni avtomobil. Dne 16. oktobra zvečer okoli 9 se je vračal iz Hajdina pri Ptuju osebni avtomobil z igralci od tamošnje predstave. Kat. izobraževalno društvo pri Sv. Barbari v Halozah je gostovalo na hajdinskem odru in so se ti igralci vračali zvečer nazaj v Haloze. V vasi Stojncl pri Ptuju pa so neki hudobneži napeli od plota do plota čez cesto žično oviro, Naenkwl. je počilo, kakor da bi kdo vrgel kamen v šipe, na kar je ugasnila luč. Našla se je močna bodeča ,ftjca, zamotana v auto. Aulo ni mogel prej daliet, kot da je bila luč zopet popravljena. Ako bi na pr- pri-dirjali konji z vozom, bi se živina pobila, g. šofer pa je k sreči vozil previdno in počasi, da se ni zgodila hvala Bogu večja nesreča. Zločinci so zbežali. Zadeva se preiskuje. kr Drzen poštni rop v Rušah. V sredo zvečer ob pol 8 je bil izvršen na cesti med Rušami tn • železniško postajo Ruše drzen roparski napad. Poštni sluga Franc Levanič je nesel kot običajno vsak dan, poštno vrečo k večernemu vlaku, ki vozi proti Mariboni. V vreči je bilo v sredo zvečer 38-500 Din. Ko je prišel izven vasi mu je prišel od postaje nasproti v temno oblečen visok neznanec, pokrit s športno čepico. Brez vsake besede je stopil k Levaniču ter ga bliskovito udaril z ene Loterija društva »Trgov, akademija v Ljubljani« se zaključi 30. oktobra 1927. "^"C 27. oktobra neplačane srečke ne igrajo 1 Kdor kupi šele na prigovarjanje, ima navadno največjo srečo. - Hitite in kupite! Srečke po 10 Din, dobitkov 885 od 50 do 100.000 Din. Ruski mislec Berdiaiev o bollševlzmu. Izvajanja Berdjajeva o boljševizmu so ;:a nas izredne važnosti. Berdjajev vidi v boljševizmu ono edino, pa čeprav demonsko silo, ki je v stanu zbuditi Evropo iz njene preteklosti. Vsled pojava boljševizma stoji danes Evropa pred odločilnim vprašanjem /a vso bodočnost. Boljševizem je simptom one vsesplošne krize, ki naznanja polom sveta novejše zgodovine. Tema novejše evropske zgodovine je bila — svoboda in samoodločba človeka, z eno besedo: humanizem. Toda ta nova doba je problem prostosti napačno rešila; rešila ga je individualistično kot formalno pravico posameznika do samoodločbe in kot autonomijo vseh kulturnih in socialnih sfer. Na vprašanje: »Zakaj in v čigavem imenu naj se izvrši ta osvoboditev?« nj nova doba znala najti nobenega odgovora; kajti človek ne more biti samemu sebi cilj. Ta rešitev lega problema v zmislu individualističnega humanizma je vodila do popolnega razkroja življenjske skupnosti, vodila je v atomizacijo, v ločitev posameznih življenjskih skupin in v popolni razkroj pristnega osebnega življenja. Nastalo je vsesplošno podružabljenje in mehanično združevanje atomov v interesu skupnosti vseh mogočih vrst — razvil se je nujno zapadni, marksistični socializem. Tako imamo danes nekakšno brezpredmetno kulturo in družbo, ki ne ve, v čigavem imenu in zakaj obstoja. In končno je gospodarsko življenje, ki služi samemu sebi, osvojilo nadmoč čez vse ostalo življenje evropske družbe in je v 19. stoletju napravilo iz suverene države le orodje svojih imperialističnih tendenc. Mi živimo v katastrofalni zaključni dobi te epohe: racionalistična vzgoja, individuali-zem, humanizem, liberalizem, demokracija, narodna država. Imperialistična politika, kapitalistični gospodarski sistem, razredni boj — vse to se nahaja daues v zaključni krizi. Oglejmo si kot primer demokracijo. Moderna demokracija razglaša narodovo voljo kot suvereno, toda ona ne ve in noče vedeti, v čigavem imenu se izjavlja ta narodova volja, ona noče podrediti te volje kakemu višjemu cilju. Nikjer nj opaziti kriterija za očuvanje kvalitete te narodove volje, kriterija ni, ki bi sodil o pristnosti in nepristnosti, s katero se izraža narodova volja. Demokracija ne pozna Resnice, vsled tega prepušča odločitvi večine, ki naj odloči, kaj je resnica in kaj ni. Ta demokratični optimizem popolnoma spregleda možnost, da se narodova volja prav lahko odloči tudi k slabemu in da večina lahko brani in zastopa neresnico in laž, medtem ko se zatira pristnost in resničnost skupno z manjšino. Skratka: demokracija ne daje nobenih garancij, da stremi narodova volja k svobodi, ne pa k popolnemu uničenju svobode. Važna .je torej le kvaliteta volje. Dosedanji družabni red se krha in povsod lahko oipnzujemo pojemanje njegove moči, predvsem pa v popolnem razkroju gospodarskih sil. Delovni razred, ki je dosedaj živel vsaj pod hipnozo industrijskega sistema, se je prebudil iz te hipnoze. Disciplina dela in pro-duktiviteta sta popolnoma brez duševne podlage. Disciplina dela pa je življenjsko vprašanje moderne družbe. Kje Je danes ona sila, ki bi mogla rešiti to vprašanje in dati delu zopetno notranjo upravičenost in svetost, brez katere je vsako prizadevanje brezniieelno? Boljševizem je konec le nove dobe, obenem pa tudj negacija te dobe. Boljševizem negira princip humanistične svobode in auto-nomije. On odgovori na vprašanje: »Kakšen je cilj?« in podreja človeka in vse življenje temu cilju. S tem, da postavlja boljševizem v ospredje življenja neko verovanje, postaja sam prehod k novi religiozni dobi. Ker vse kaže, da bo slalo vse življenje bodočnosti v znamenju verskih bojev in boj se bo bil med krščanskimi in protikrščanskimi principi. Boljševizem zanika humanistično naziranje, da je vera privatna zadeva posameznika. Vsled tega izziva komunizem krščanstvo, kot edino proti-8ilo, na boj za življenje in smrt. V nasprotju z zapadno, moderno demokracijo, boljševizmu ni vseeno, kam se obrača narodova volja. Vsled tega ne prepušča odločitev o tem, kaj je resnica, parlamentu in strankarskim interesom. Boljševizem veruje v eksistenco izvoljenega razreda, čigar volja ima posebne lastnosti. Ta izvoljeni razred nosi v sebi kal resničnega in pravičnega naroda, ki bo razvil človeštvu najvišje sile in bo dvignil produktivne sile do najvišje stopinje. Toda nosilec proletarske ideje ni obstoječi proletariat, ampak izvoljena in izbrana manjšina, ki re- snico pozna in ji zavestno služi. Ta izbrana manjšina ima vso moč. V tem oziru je boljševizem na svoj način aristokratičen. Toda on gre dalje: v imenu prave proletarske volje — pravi on — se srne empirični proletariat, nevedno maso prisiliti k uresničenju »ideje«. Pravico do izražanja svobodne volje ima samo izbrani del proJeteriata. Boljševizem je torej principielno netoleranten: on zanika svobodo odločanja in svobodo vesti; njega ideal je konfesionalno prisilna država po -zgledu Do-stojovskijevega »Velikega inkvizitorja«. Boljševizem zahteva popolno podreditev družibi in kolektivnosti, v čigar imenu se mora žrtvovati vse osebno življenje. Nekaj je gotovo: boljševizma ni mogoče pobijati z buržuaznimi idejami. Kajti evrop-sko meščanstvo nima pravice govoriti v imenu kakega duhovnega principa — za to je Izgubilo vsako pravico. Le moč obnovljenega vstvarjajočega krščanstva se lahko uspešno zoperstavi boljševizmu. Cilj in vsebina boljševizma je: soda* lizacija produkcije, gospodarska enakost in organizacija produktivnega dela. Krščansko stališče pa je, da ne more biti cilj in vsebina življenja nikdar socialna in politična. Nobena »ocialno ekonomična, niti politična ideologija no moreta tvoriti prave vsebine, brez podreditve duhovno-religioznemu cilju, ki ga mora človeštvo uresničiti. Ni take najvišje ideje in sile, ki bi bila upravičena zatirati svobodo vesti in samoodločbe, kot to dela boljševizem ln kot si to prizadevajo v imenu države, naroda in družbe nekatere struje tudi v Evropi. roko v obraz, z drugo pa Je pograbil vrečo, jo iztrgal Levaniču tz rok ter urno izginil v temi v smeri proti gozdu. Levaniča je udarec s tako silo zadel, da se je šele po preteku nekaj sekund zavedel, kaj se je zgodilo. Ilitro je zbežal nazaj na poŠto ter s poštarioo poklical orožnike, ki so se podali takoj na mesto napada. Tam so našli še Levaničev klobuk, o napadalcih pa seveda ni bilo nobenega sledu. Kmalu se je javil orožnikom neki dečko, ki je videl neznanega moškega, oblečenega slično, kot ga je opisal Levanič, v gozdu v bližini broda ob Dravi. Še v isti noči je bila o napadu obveščena mariborska policija in stražniki so vso noč pazili, vendar niso opazili, da bi kaka sum-ljiva oseba dospela od Ruš v mesto. V četrtek se je podala v Ruše mariborska policijska komisija, ki bo zasledovanje vodila. Ni izključeno, da je napad izvršil kak domačin. Ruše so velik industrijski kraj in med delavci tudi nekaj takih, ki se ne bi strašili sličnega čina. it Napori rešilne postaje z umobolnim. Člani rešilne postajo v Ljubljani vedo povedati mnogo pripetljajev iz svojega napornega poklica. Včeraj sta nam pripovedovala g. Zdravič, vodja rešilnih ekspedicij in g. Žagar, šofer rešilnega avtomobila, kake napore sta imela včeraj poleg ostalih članov rešilne postaje z nekim umobolnim v hribovski vasici Padež nad Borovnico. Rešilna postaja je bila dopoldne ob pol 10 poklicana, naj odvede tega umobolnega v umobolnico. Ali blaznež se je ob prihodu rešilnega avtomobila zabarikadiral v hlev, nakar se je pričelo obleganje. Ne z lepa in ne z grda se ni dal izvabiti iz svojega zavetišča. Vse poskuse, da bi ga prijeli, je junaško preprečil z vilami, katere jo vihtel okoli sebe. Član rešilne postaje g. Walland se mu je hotel približati od-zadaj, toda norec je to opazit in ga sunil krepko z vilami v prsa. Trdo sukno je zabranilo, da ni norec predrl reševalcu prsa. G. Žagar je poskušal norca ustrašiti s slepimi streli, ali ta se ni dal zbegati. Reševalnim članom so se pridružili še kmečki fantje iz vasi, toda kljub ogromni premoči se reševalcem ni posrečilo dobiti nevarnega blazneža v pest. Naveličani vseh naporov so se morali člani rešilne postaje pozno zvečer umakniti in oditi brez vsakega uspeha v Ljubljano. Ta dogodek spričuje, v kako veliki, nevarnosti in s kakimi napori morajo člani ljubljanske rešilne postaje pogosto izvrševati svoj poklic. ic Napad na lOletno dekle. V torek 18. t. m. je šla 191etna K. Z. iz Kleč v Vižmarje na vlak, ki odhaja okoli 7. zjutraj proti Kranju. Onkraj steze, ki vodi preko njiv iia poti proti Poljanam jo dohiti neznan moški, katerega je prej Z. videla, ko je stal pod drevesom, jo prime in podere na tla. Z. se je napadalca krepko branila" in klicala na pomoč. Klicanja pa se je napadalec le prestrašil in pobegnil v smeri proti Savi. Pograbil je hitro še ročno torbico, katero je Z. vrgla od sebe, ko se je branila pred napadalcem. V torbici je imela 120 Din gotovine. Napadenka je drznega napadalca spoznala ker je svoj čas služil za hlapca v Klečah. Zagovarjal se bo za svoje dejanje pred sodiščem. ir Žrtev stekline. Te dni so pripeljali v zagrebško zakladno bolnico delavca pri mestnem vodovodu Matija Voglarja, roj. 1884. v Majšperku pri Ptuju, v zadnjem štadiju steklosti. Med kratkim odmorom besnosti je Voglar povedal, da ga je pred tremi meseci njegov lastni mali psiček malo oprasnil. Voglar se za to niti zmenil ni. Kasneje so se pojavile bolečine, a sedaj ve sam, da zanj ni več rešitve. Prosil je, naj poskrbe, da dobi njegovo obleko njegova žena, ki stanuje v Sto-govžah pri Ptuju. Voglerjevo stanje je brezupno. ir Zdravstvo. Proti slabostim, napenjanju in '■>BhvlJanju, gastričnemu glavobolu, medlosti in izčrpanosti vsled prenapora, po slabi pitni vodi in nevarnem sadju, se priporoča kot najbolj zanesljivo zdravilo rastlinski liker grenki »Kavčičev FIo-rian«. Preskrbite svojemu domu steklenico tega neobhodnega domačega zdravila. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. iT Tovarna »Peko« prodaja večjo množino različnih čevljev z malimi greškami po zelo znižanih cenah, dokler traja zaloga v lastni prodajalni Ljubljana, Breg 20, na kar se interesente vljudno opozarja. 11. Dobro se poznajo v skledi laški makaroni bledi, vse drugače so napete naše jajčje (Dalje prih.) ČJutoljama © Somišljeniki, na delo! Danes začno razna«ati pismonoše glasovalne listine za obrtni odsek zbornice TOI. Takoj vsi na delo, da tudi ena glasovnica poštenjakov ne pride v roko demokratov in njih nasilnih agitatorjev. Na delo brez odlašanja! O Oratorij sv. Cirila in Metoda, ki ga bo pelo jutri v Unionu najboljše zagrebško društvo »Kolo«, je še rokopis. Zanimivo je vse-kako dejstvo, da je pisal skladatelj to edino partituro, ki jo je »Kolo« v 200 izvodih za svoj zbor razmnožilo in lično vezalo, brez vsakega koncepta kar na čisto s kemijsko tinto za tisk in je to njegov edini rokopis celega oratorija. Ko je imel izgotovljen začetek, je srečni slučaj nanesel, da je dobil prve strani v roke novi pevovodja »Kola« g. Srečko Kumar. Ta je spoznal takoj veliki pomen dela in je znal pridobiti »Kolo« za to, da je takorekoč naročilo nadaljevanje dela in si zavarovalo prvo proizvajanje. Žrtve, ki jih je žrtvovalo dobri stvari »Kolo«, »o neizmerne. A zavest Ima, da je s svojo požrtvovalnostjo omogočilo završitev dela, ki je gotovo v svetovni glasbeni literaturi edino svoje vrste brez para. Nemci ga žele slišati še ponovno i v Frankfurtu i v Berlinu i na Dunaju, Čebi ga žele v Prago itd. Kako naj se oddolžimo »Kolu« za izredno priliko, ki nam jo bodo nudili v soboto? Prišli bodo k nam v gotovi zavesti, da bodo morali poleg napora in izgube časa žrtvovati tudi še gmotno k temu koncertu, a tudi tega se ne ustrašijo. Njihove slavne tradicije in prelepi uspehi jih ne puste v miru doma. Pozdravili jih bomo v soboto v pravem razumevanju in pojmovanju njihovih žrtev prav prisrčno in jim ohranili prav iskreno hvaležnost! O Skioptično predavanje. Drevj ob osmih ■ bo predaval v veliki dvorani hotela Union g. i Jainko Mlakar o svoji letošnji turi na Mat-terhorn in Monte Roso. Vstopnice v prid Alja- j ževi kapeli se dobe v predprodaji v unionski trafiki, zvečer pa pri blagajni. Predavanje bodo spremljale zelo lepe skioptične slike. 0 »Zlatorog« na Ljudskem odru. V nedeljo, dne 23. oktobra 1927 ob pol 8. uri zvečer vprizori Ljudski oder romantično igro »Zlatorog-: s plesi, godbo in petjem. Igra sama na sebi je vredna, da si jo vsakdo ogleda. Videl bo idilično življenje po planinah, smejal se šegavosti starih pastirjev in lovcev, videl kam pripelje strast in pohotnost, po-hleip po zlatu in blesku. Tragedija nesrečne Anice na vrhu Triglava ga bo ganila do solz. Videl bo krasne kostume rokoko dobe, narodne noše itd. Lepi in originalni so plesi, katere je nalašč za to predstavo sestavil akademik Pino Mlakar. Godba in petje ter sploh vse je usmerjeno planinskemu duhu naših gora. Z ogromnimi stroški je Ljudski oder opremil to igro, samo da bo predstava lepša in sijajnejša. Sodeluje orkester glasbenega društva »Sloga«, ves ansambl Ljudskega odra in mnogo članov naših Prosvetnih društev. — Predpro-daja vstopnic v Nabavni zadrugi v Ljudskem domu I. nadstr. in v pisarni Ljudskega odra II. ind-stropje istotam cxl 4. do 7. ure zvečer. © V soboto ob šestih zvečer pride sto pevcev in pevk hrvaškega pevskega društva »Kolo« iz Zagreba v Ljubljano, kjer prirede ob 8 zvečer koncert. Njim na čelu stoji odbor »Kola«, skladatelj dr. Božidar Širola in dirigent Srečko K u m a r. Pevski zbor Glasbene Matice jih korporativno pozdravi. K sprejemu dragih gostov vabimo ljubljansko občinstvo. 0 Župa Jugoslovanske pevske zveze vabi vsa včlanjena društva k sprejemu bratskega društva »Kolo« iz Zagreba, ki se pripelje v soboto ob šestih zvečer iz Zagreba. Vsi pevski krogi v Zvezi včlanjenih društev se vljudno vabijo, da se v najobilnejšem številu udeleže koncerta. © Osebna vest. Zdravnik dr. Bojan Pire je odšel v Severno Ameriko na enoletno specializacijo in proučavanje javnega zdravstva kot štipendist Rockefellerjeve ustanove. O III. Prosvetni večer bo danes ob osmih v hotelu Union. Opozarjamo vse posetni-ke večerov na velezanimivo predavanje prof. Janka Mlakarja, ki bo predaval o svoji letošnji turi na Matterhorn in Monte Roso. Ker je čisti dobiček namenjen za dovršitev kapelice sv. Cirila in Metoda v Vratih, zato se tudi preplaeila hvaležno sprejemajo. O Jezikovne tečaje za ruščino, nemščino in laščino priredi Prosvetna zveza tako za začetnike kakor tudi za one, ki želijo konver-zacije. Oglase sprejema Prosvetna zveza na Miklošičevi cesti 5. O Mladinski tlom Kodeljevo. V nedeljo 23. t. m. se ponovi na splošno željo občinstva zelo uspela komedija »Zenitev«. Pričetek točno ob pol 5. popoldne. K obilni udeležbi vabi Dramatični odsek. Na svidenje! O Krekova mladina — Ljubljana ima danes ob 8 na Starem trgu 2-1. predavanje »GraniSarji«. Predava tov. France žužek. Člani vsi in točno. Odbor. © Poset pokopališča pri Sv. Križu. Vsakdo, ki ima svojce na pokopališču, goji željo, da bi mu bila dana prilika jih večkrat posetiti in njihove grobove negovati. Zal pa je pešpot 3 do 4 km dolga, torej naporna za starejše ljudi, osobito pri neugodnem vremenu, ne glede na zamudo časa. Voz stane 50—75 Din in si ga pnč le malokdo more privoščiti. Umestno bi torej bilo, da so električna cestna železnica čimpreje izpelje tudi na pokopališče. Gospod vladni komisar si bo pridobil zahvalo vseli občanov, aiko bi preskrbel avtomobili.o zveao parkrat na dan iz sredine mesta do pokopališča, kar bi se podjetniku tudi gotovo rentiralo tako, da bi za revnejše sloje obstojala možnost brez velikih žrtev dospeti na kraj, kjer so našli dragi sorodniki in znanci zadnji pokoj. Posebno bi M bilo to umestno za bodoči praznik Vseh svetih in za vernih duš dan. V kratkem se bo itak zgradila na pokopališču mrtvašnica, kar bo promet še bolj pospešilo 0 Dr. Bleiwcis, specijalist zn notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu, se je povrnil in ordinira Kongresni trg 15, od 3. do 5! pop. © »Borza dela.« S tem nazivom je označil nedavno neki šaljivec one gruče »breadelavnihr, ki dan za dnem tabore brez šatorov tam pod kostanjem ob Vodnikovem trgu Do 15 jih je včasih. Vmes so eksemplari, da se jih človek kar ustraši. S čim se preživljajo? Kje dobe denar za pijačo? Čas je, da se ti ljudje spravijo v občine, kamor spadajo; kajti pijanci, ki so vmes in jih je neprestano videti na tem prostoru, ne delajo časti ne Ljubljani, ne Slovencem. Ako si tujci po teh nesrečnikih ustvarjajo sodbo o našem mestu, kakšna bo? © Zahtevamo preiskavo. Pod tem naslovom poroča »Slovenski Narod«, da je vojašika komisija vrnila nekemu »klerikalnemu« mesarju pokvarjeno meso ln da je namestnik tržnega nadzornika to meso pustil prodajati dalje drugim strankam. O zadevi smo zvedeli sledeče: Vol, od katerega je bilo zadevno meso (pleče), je bil zaklan pretekli ponedeljek popoldne in je viselo v hladilnici mestne klavnice do srede popoldne, ko ga je vojaštvo prevzelo. V tem kratkem času je izključeno, da bi meso v hladilnici osmradilo. Grda laž je, da bi se pleče daljo prodajalo, kajti to pleče se nahnja v hladilnici mestne klavnice, o Čemer se lahko vsakdo prepriča. Dotični, ki je zagrešil to lažnjivo poročilo, naj pa ne misli, da je zadeva s tem končana. © Avtomobili invalidske loterije v Ljubljani. Pred par dnevi je dospel iz Prage v Maribor prvi del od 25 osebnih petsedežnih avtomobilov »Praga«, ki bodo glavni dobitek velike loterije invalidskega združen .jn kraljevine SHS Srečke se bodo prodajale tudi v Ljubljani po 100 Din. Trije avtomobili so prišli snoči v Ljubljano. Ustavili so se pred hotelom »Union«, kjer jih je občinstvo z zanimanjem opazovalo. Danes v petek bodo ti avtomobili od 10 ure dalje v propagandno svrho vozili po Ljubljani. Krasni dobitki so v Mariboru zbudili splošno puaurmiBl in bodo got ivo tudi v LJubljani pridobili dosti kupcev za srečke O Indiskrctna trgovka. Notico, ki smo jo prinesli v nedeljo pod tem naslovom s tem poprav- ljamo, ker smo bil napačno informirani. Je to zastopnica zagrebške tvrdke, ki je last Slovenca domačina in se ne bavi s prodajo kakih predmetov za dvoumne namene, ampak zgolj predmetov, za katere ima poleg obrtnega še posebno dovoljenje. Nimamo zato uobenegu povoda svariti pred to trgovko, ampak jo kvečjemu priporočati. © Javna zahvala! Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani je priskočilo na pomoč s podporo bolehiicmu reduciranemu državnemu nameščencu in s tem omogočilo sestradani obitelji povratek v ožjo domovino. Brez službe po več kot enoletni bolezni sem našel zavetje pri navedenem društvu, za kar se tem potom naj-prisrčneje zahvaljujem. — S. Š. © Zelena papiga ušla. Pošten najditelj nnj jo proti nagradi odda Bleiweisova cesta 4. © Mestna občina je na stavbišču novih stanovanjskih hiš ob Poljanski cesti in nasipu podrla dva divja kostanja. Pridobilo se je okrog 15 ni' razžaganega in cepljenega lesa. Interesenti iz revnejših slojev se vabijo, dn se zglase v pisarni gradbenega vodstvu na stavbišču omenjene stavbe, ako reflektirajo na odkup tega lesa po primernih cenah. © Avtomobilska nezgoda na ljubljanskem Gradu. Včeraj dopoldne nekako ob pol 11. uri je zdrknil nek avtomobil v sredini vozne poti na Grad v jarek in se z vso silo zarit v zemljo in tam tudi obtičal. Z najtežjim naporom monterjev najbližjega podjetja se je posrečilo spraviti avtom lbi! z Grada. © Nesrečna starka. Marija B, 69letna bivša delavka pri neki ljubljanski tvrdki, si je prs t tedni po nesrečnem slučaju zlomila nogo. Ker je kolikor toliko okrevala, so jo prepeljali včeraj ob 5. uri popoldne z rešilnim vozom na njeno stanovanje v Lepodvorski ulici 23. V mnenju, da more že rabiti noge, je pričela starka hoditi, toda padla je tako trdo na tla, da si je zlomila še roko. Nesrečno starko so torej v teku ene ure i>ropeljali z rešilnim vozom iz bolnice domov in od tu zopet nazaj v bolnico. © Razstava in zaloga plctilnib strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. —■ Ljubljana, Židovska ulica 5. © Nogavico vseh vrst v veliki izbirj in najceneje pri Dobeic-u, Pred škofijo 15. Za spomin Vernih duš priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom : FOERSTER A.: Sedem pogrebnih pesmi za mešani zbor. — 10 Din. HLADNIK I.: Rcquiem za en glas in orgle. — 16 Din. KOKOŠAR I.: Requiem za nizki glas in orgle. — 12 Din. MAROLT FR.: Nagrobnice za moški zbor. — Vez. 20 Din, broš. 16 Din. Maribor □ Socialistična lista za občinske volitve vložena. V sredo so socialisti vložili svojo kandidatno listo za občinske volitve. Nosilec liste je urednik Eržen. Za njim sledijo učitelj Grčar, uradnik Bahun, ravnatelj Ošlak, kot-larski mojster Krajnik, profesor Favaj, lesarski mojster Ivan Mayer, časnikar in uradnik Golouh, uradnik Čeh, kovaški mojster Matija Junak, zasebni uradnik Adolf Jelen, časnikar Friderik Golob — — — zdaj pa pridejo na vrsto — kdo? — delavci s 13. mestom. Lista je bila objavljena v »Jutru« s pripombo: »Po izidu volitev v Narcdno skupščino bj dobili ' socialisti 12 mandatov.« Po teh računih se i bodo delavci laliko obrisali pod nosom. — Lista je zanimiva v toliko, da se je naredil kompromis med obema strujama socialističnih generalov, tako da ni nosilec ne Grčar in ne Favaj, pač pa Eržen kot »nevtralec«. Vendar je Grčar kot »kandidat za župana« na drugem mestu, ker je to zahteva SDS, ki je pripravljena voliti samo njega. Favajeva struja je torej klonila. — Druga zanimivost na tej listi je demokratska kontrola v osebi urednika gosp. Friderika Goloba. Ta je namreč urednik demokratskega nemškega lističa »Marburger Zeitung« in je na — zadnjem, 12. mestu, če jih bo toliko izvoljenih, kakor jih je »Jutro« izvolilo. Je pa res tesna zveza med obema strankama in podrobna kontrola od strani SDS nad delovanjem »svoje boljše polovice«. □ SDS ima tudi že pripravljeno listo za občinske volitve v Mariboru. Nosilec liste je zobozdravnik dr. Kac. Med kandidati so tele važne osebnosti: dr. Lipold, koncipient dr. Vauhnik, dr. Reisman, prof. dr. Strmšek, knji-gotržec Weixl, urar Bureš, Kejžar, upokojeni davčni upravitelj Otmar Meglič in gostilničar Andrej Oset. Lista bo vložena te dni. □ Socialisti sc zagovarjajo v »Jutru«. Ker smo konstatirali, da se je na podlagi znanega socialističnega letaka in raznih ovadb začela hišna preiskava pri delavcih, so se socialisti začeli zagovarjati, včeraj celo v »Jutru«. Pa so ga tukaj oni polomili in ne »Slovenec«. Policija mora preiskovati, ako dobi ovadbe, pa naj bo o tem ali drugem slučaju. Tako je morala tudi v zadevi komunistov. Kriva pa tega ni policija, ampak tisti, ki ovaja. »Jutro« zastonj pere zamorca, ki bo ostal črn kljub svoji rdeči srajci. Izdajalsko delo socialistov bodo pa delavci tem bolj odločno obsodili, čimbolj ga bo »Jutro« zagovarjalo! □ Krčevlna hoče k Mariboru. Mnogi so bili mnenja, da je zadeva priključitve občine Krčevina k mestu Mariboru žo toliko dozorela, dn letos v tej občini sploh ne bo volitev. To je bilo seveda napačno naziranje. Občinske volitve so razpisane in se bodo vršile 4. decembra. V pismu, ki so nam gn poslali občani, vprašujejo, če so še vnščnni! Za enkrat še. Zato je razumljivo, da mestna občina še ni napeljala tja elektrike, da mestna občina ni mogla ustreči prošnji za pod|x>ro šole lld. — Volitve v Krčcvini imajo značaj skupin zn ali proti priklopitvi in se, kakor izvemo, v tem smislu toli sestavljajo knndidatne liste. □ Odhod g. prof. Kovačičn. Gosp. P. Kovačič, katehet in korni vikar v Mariboru, jo imenovnn : Za (»rofesorj« nn celjski gimnaziji Ier je včeraj oošei nn svoje novo službeno mesto. G Ponovni razpis koncertnega abonmana v Mariboru. Prvotnemu razpisu koncertnega abon- mana, ki ga je letos uvedel Koncertni biro Glasbene Matice v Mariboru, se jo odzvalo sicer precejšnjo število interesentov, vendar so mnogi ljubitelji glasbene umetnosti ta razpis prezrli odn.is-no menda niso imeli zadostnega zaujNiuja v izrecno kvaliteto abonmn-koncertov Nadvse sijajno uspeli otvoritveni koncert Artura Uubinsteinn je moral razpršili poslednje dvome, saj je pisala kritika o njem, da Maribor že preko 50 let ni slišal umetnika tako odličnih kvalitet. Da nudimo prav vsakemu priliko slišati naše izredne koncerte r.i. znatno znižane cene, razpisuje Koncertni biro Glasbena Matice pod istimi, skrajno ugodnimi prvotnimi pogoji ponovno abonma za šest koncertov. Namesto zamujenega Rubinsteinovega koncerta bodo dobili abonenti, ki se bodo sedaj prijavili, drug enako-> i den koncert. Naslednji abonmakoncert bo že v soboto dne 5. novembra 1927 in sicer bo preko 100 pevcev zagrebškega »Kola« proizvajalo širolov oratorij Sv. Cirila in Metoda, ki ga je z nenavadnim uspehom pelo na letošnjem mednarodnem glasbenem festivalu v Frankfurtu. Kot nadaljnje abonma-koncerte pripravlja Koncertni biro poleg drugih slovitega umerikansikega goslača Alberta Sjaaklinga, s I. darilom pariškega konservatorija odlikovano harfinistinjo Mme. Enchier in znano solopevko Ma-jo Strozzi-Pečič, torej umetnike, ki bodo drug drugega prekašali. Prvi od petih obrokov za abonma je plačljiv s 1. novembrom. Prijave sprejema trgovina z m lizika! i jami Josip HSfer, kjer je na razr !>olago načrt dvorane, po katerem si lahko vsak abonent izbere poljubni sedež, istotam dobe interesenti tudi vsa podrobna navodila. Pismene prijave se lahko naslovijo tudi direktno na Koncertni biro Glasbene Matice v Mariboru. Prijaviti se je treba do konca oktobra. Celje .& Mali mož na jirste stopi. Iz zadnjih dveh številk celjske Nove dobe« izvemo, zakaj je bila potrebna sprememba v uredništvu. Premalo demokratska ali bolje »Jutrovslca« je bila doslej celjska »Nova doba«. Nova komauda hoče to jjopra-viti. Sedaj bodo namreč tudi v Belgradu brali Novo dobo: in ni dvoma, da se bodo v Belgradu razmere obrnile v demokratsko korist radi novega pisanja »Nove dobe«. Morda bo odslej drugače... Ta ]x>božna želja se je izvila iz obupanega srca člankarja v zadnji »Novi dobi.-, ko je konstaliral, da se zbližujeta Radiž in Pribičevič. Du bo poslej drugoče, kaže že sestava kandidatnih list v celjskem okraju, kjer so skoraj po vseli občinah postavili demokrati in kmetijci (radičevci) skupne liste. Mi smo tega zelo veseli. Sedaj bo naš kmet lahko uvidel, da ne gre tem ljudem za nikako kmetsko pravdo, zn nikako kmetsko politiko temveč za politiko, kakor je je Slovenija do grla sita izza časov PP režima-Da, resnično, poslej bo drugače. Boj za občine se bo vršil zgolj med zavednimi v SLS organiziranimi kmeti ter med izdajalci kmetskih interesov. 0 Prešerna gospoda. Tako naziva »Nova doba« tisto inteligenco, ki je obrnila hrbet robovanju žer-javovim generalom iu sprevidela, da ji ni mesta v stranki, kjer vlada teror in brezobziren boj vsakomur, kdor si upa mislili s svojo glavo. Vsak je lahko ponosen, ali čo hočete »prešeren«, kdor se je otresel klike. et V nedeljo gremo zopel v Narodni dom! Predprodajo vstopnic za nedeljsko predstavo Krekove mladine, ki ponovi velezabavno burko »Robert in Bertram«, vrši Slomškova tiskovna zadruga. Okoličani naj pišejo Krekovi mladini v Celju, hotel »Beli vol«, kakšne in koliko vstopnic naj se rezervira. 13 Letvi občni zbor Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo so vrši v soboto dno 12. novembra t. 1. v Celju. Na občnem zboru bo med drugim referiral g. inž. Zidanšek o sedanjem stanju kmetijskega nadaljevalnega pouka, gdč- Pre-mrou pa o kmetijskih gosjx>dinjskili tečajih. £X Upokojeni železničarji, pozor! V svrho podaljšanja legitimacij za 1. 1928. naj oddajo vsi upokojeni železničarji, ki stanujejo v Celju in okolici, svoje in svojih rodbinskih članov legitimacije (rdeče) najkasneje do pondeljka dne 24. oktobra pri celjski jiostajni blagajni. Istočasno naj oddajo tudi zadnji odrezek poštnega čeka, s katerim so dobili nakazano jiokojnino. Obenem naj podajo rojstne podatke (dan, mesec in leto) otrok, za katere imajo legitimacije- -Piuf © Glasbeni Malici v Ptuju se je posrečilo pridobiti svetovnoznani godalni kvartet >Zika« za en večer, ki se bo vršil najbrže dne 8- novembra. Če pomislimo na uspehe, katere ima ta kvartet danes po celem svetu, in če pomislimo tudi, da je iZikov« kvartet začel svojo karijero s prvim koncertom ravno v Ptuju, ručunaino lahko z gotovostjo, da bo dne 8. novembra dvorana Glasbeno Matice v Ptuju polno zasedena. Hrastnik Pofp-ešajo že od četrtka i>retekli teden dalje rudarja Ernesta Pogačnika. Omenjeni dan ga je srečala gdč. Starčeva, ko je šel proti Selanu ter ga vprašala, kam gre. Odgovoril je, da k zobozdravniku. Povabila gn je, nnj gresta skupaj, ker gre tudi ona k zdravniku, a on ji je rekel, da gre raje skozi Zidani most. Od tega časa gn ni več nazaj. Mož ima številno družino. Poročil se je preteklo soboto radar g. Lipov-šek Ivan z gdč. Pepico Hočevar, članico Kat. prosv. društvu iu agilno igralko. Novoporočencema želimo obilo sreče I Dopisi Iz Kodražice. Občinske volitve bomo imeli 27. septembra. Naša SLS bo postavila kar 4 skrinjice, vsaka podobčina svojo. Šele na peto mesto pridejo SDSarji in za njimi Pucelj. Najbrže bo ludi še sedma skrinjica, vendar se dosedaj še ni zbralo dovolj podpisov skupaj- — Cerkev je že sezidtuia in pokrita. Sedaj vrše delo v notranjščini Mogoče bomo še ta Božič v novi cerkvi imeli službo božjo. Cerkev bo sezidana samo s prostovoljnimi prispevki. Hujskači, ki so v začetku trosili okrog, da bodo stroški cerkve pripisani k davkom, so morali sedaj le utihniti. Podzemelj v Beli Krajini. V nedeljo, 23. t. m proslavljamo sedemdesetletnico ustanovitve prv« šole v naši občini. To je prvi jubilej našega j>ro-svetnega središča, ki naj pokaže sadove mnogo letnega dela. Dopoldne bo sprejem gostov, svečani služba božja, ob 12 banket, popoldne pa akademije na šolskem odru, pri kateri sodeluje šolska min dina in prosvetno društvo. Proslava so zaključi j zaključeno prijateljsko zabavo. Ob toj priliki j« povabljeno vse učiteljstvo in vsi gg. župniki, ki s< v tej dobi službovali na šoli; polog tega tudi predstavniki oblasti, občin in korporacij. Braslovče. V nedeljo dno 28. oktobra ob t popoldne priredi tukajšnje prosvetno društvo \ Društvenem domu nn novem odru gledališko pred-j stavo: Razvalina življenja.« Novi odor je popol-\ noma gledališko opremljen z bogato električno raasvelijavo in lepo scoaorijo. Kulturni pregled Cfufolfanslco gledišče DRAS!A. Začetek ob 8 zrečer. Petek, 2) oktobra: Zaprto Sobota, 22. oktobra: Zaprto. Nedelja. 23. oktobra: IDEALNI SOPROG. Izven. Ponedeljek: 24. oktobra: HLAPEC JERNEJ. Red C. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Petek. 21. oktobra: LJUBEZEN DO TREH ORANŽ. Premierni abonma. Sobota, 22. oktobra: Zaprto. Nedelja, 23. oktobra: RIGOLETTO. Tzven. Ponedeljek. 24 oktobra: Zaprto. Iz gledališke pisarne. Danes, v petek 21. t. m. se vrši premiera velezanimive opere S. Pro-kofjevn: Zaljubljen v tri oranže« na premierski abonma, v kateri nastopijo v glavnih vlogah prve moči našega gledališča. Kot prva noviteta v letošnji sezoni tega velepomembnega slovanskega dela vzbuja pri vsej širši publiki splošno zanimanje, vsaj to ni premiera le za Ljubljano, nego za celo državo. Naše gledališče je peto na svetu, katero si je nadelo nalogo, da izvede to ogromno delo. Opero sta naštudirala gg. Štrilof in Šest, sceno po osnutkih arli. Kregarja in Vavpotiča je napravil naš priznani mojster Skružny. MarštoorsKo gledišče Repertoar: • Petek, 21. oktobra: Zaprto. Sobota. 22. oktobra ob 20. uri: PYGMAI.ION. Ab. A. Nedelja, 23. oktobra ob 20. uri: BAJADERA. Kuponi. Ponedeljek, 24. oktobra ob 20. uri: BOBBVJEVA POSLEDNJA NOC. (Gostovanje Dunajčanov). Torek, 25. oktobra ob 20. uri: STRAHOVI. (Gostovanje Dunajčanov.) Cfutl&l&i oder v Ljubljani Začetek ob pol 8. zvečer. Nedelja, 23. oktobra: ZLATOROG. Otvoritvena predstava. Nedelja, 30. oktobra: MLINAR IN NJEGOVA HČI. »ZLATOROG«. V Trenti živi bogata krčmarica Marina s svojo lepo hčerjo Anico v miru in zadovoljnosti. Veseli pastirji obiskujejo gostilne, prepevajo prelepe planinske pesmice in ves dom je poln njihovega smeha. sreče in zadovoljnosti. Pripovedujejo čudovite pripovedke z naših gora, pravljice o mogočnem in skrivnostnem Triglavu. Železne rudnike bogatega benečanskega grofa oskrbuje Rikardo, ki se je že navzel planinskega duha in tega srečnega idiličnega življenja po solnčnih gorah, koder se človeku duša razveseli, da pozabi težo življenja v dolini in v mestu ... Z vsem srcem ljubi lepo Anico, a spozna, da ima ona rada samo Špil1- 'rte in od 2. do 6. ure popoldne Na dan predsti'-* cel dan samo v pisarni Ljudskega odra II. nadstr. * * * Razstava ruskega slikarja t Zagrebu. Ruski slikar Aleksij Hanzen je te dni razstavil v salonu E. Ullricha v Zagrebu 50 svojih slik. Vsa ta dela so posvečena morju in niegovi obali, predvsem Dubrovniku. Zagrebška kritika poroča o razstavi zelo laskavo in primerja Hanzena s Crnčičem. Državni odsek za varstvo humanistične gimnazije se ie ustanovil na 56. zborovanju nemških filologov v Gottingenu. Pri tej priliki je izprego-voril tudi pruski naučni minister dr. Becker, ki je odličen zagovornik humanistične gimnazije. Rekel je med drugim: »Sodim, da imamo prav tu možnost znanstvene in praktične izobrazbe, s katero je človek vedno mož na pravem mestu. Poudarjam to, ker sem prepričan, da brez humanistične izobrazbe ne bi mogli pravilno umevati preteklosti in bi niti ne mogli najti poti do Goetheja ali Schil-lerja.« Glasba >Zbori* št. 9. in 10. 7.a september in oktober j je tn teden izšla nova številka »Zborov«. Uvodoma j prinaša številka v glasbenoknjiževni prilogi, ki šteje 10 strani, štiri pesmice Sr. Kosovela (Tih večer), G. Strniše (Delopust), VI. Kapusa (Ženjico) in G. Strniše (Koroško narodno), s čemer revija nudi skladateljem tekste za glasbeno obdelavo. A. Dobroničev članek >Reakcija. depresija u našem muzičkom životu< ugotavlja z veliko besedami, pa malo dejstvi velik razmah >nnše muzičke tvorbe« v zadnjem desetletju, kateremu pa je sledila v najnovejšem času »reakcija in depresija«. To se kaže v separatizmu in med našimi kulturnimi centri (ki pa v umetnosti od nekdaj vlada! Op. ur.) v tem, da vsak muzik vleče na svoje in da se muziki s kritiko družijo v klike in klikice in da je posledica teua. da ie oublika postala hladna napram muziki. Sledi E. Adamičev članek »Slovenske narodne pesmi«, ki se liče glasbene priloge te številke in načina priredb nar. pesmi, dalje dr. A. Schwabov članek »Vigred se povrne — nagrobnica?«, v katerem avtor odreka popularni nagrobnici njen žalni značaj in jo izvaja v formalnem oziru na nemško »Freund, ich bin zu-frieden«. — Med kroniko prinaša književna priloga pregled glasbenih listov in njih vsebine, pregled novih skladb in izdaj, operno in koncertno kroniko, razne vsebne vesti iz sveta glasbenikov. Iz poročila o sestanku pevovodij in predsednikov ljublj. župe J. P. Z. posnemamo neki interesanten sklep, ki se tiče kritike. Je to, mislim, prvi slučaj, da pri nas umetniška organizacija sklepa o reakciji na kritiko. Poročilo zaznamuj r živahno debato* o »često krivičn . enostranski isopinni kritiki, ki slabo vpliva na izvajajoče, bagatelizira pevsko umetnost itd.« Na sestanku se je sklenilo s tem v zvezi, da se »kritikom odgovarja potom časopisov, ter se iih javno opozori nn vse ne-zaslužene in neumestne opazke, fer se jih na ta način napravi neškodljive« (primeri slaroavstrijski jezik žandarskih »dinstreglmnjevc >sind unschiid-lich zu machent). No, če velja tfi sklep le res krivični kritiki, je obramba na mestu. Če pa gre tu za atentat naših godcev in pevcev zoper kritiko, posebno utemeljeno sploh, ko vemo, da nikjer na svetu ni toliko samoljubnih ljudi ko med temi, pa takšne sklepe ,T. P. Z. odločno obsojamo. Glasbene priloge vsebujejo specialiteto: Slovenske narodne pesmi. Prvi bi odrekali potrebo ponovnega ponstiska, ker jo je vsaj že poprej prinesel že ponatisnjeno »Pevec«. Je to znana Huba-dova prireditev »Gor čez jezero«. Sctnvabovi 1. in 3. prleški ne po formi, ne po jeziku ne odgovarja 2. »Slišala sem tičko pet«, ki je le variacija one iz Aljaževe pesmarice. Dovoljujem si dvomiti v izrazito prleški in narodni značaj te pesmi. L. Zepič objavlja priredbo >0j dobro jutro mamica«, C. Pre-geij »Ena tička priletela«, Pavčič je za koncert umetno prenaredil belokranjsko sNapitnico«, Pre-lovec poživljeno postavil »Eno tičko«, Adamič pa je »stiliziral narodno pesem« »Preizkušnja zvestobe«. Ta priredba je od vseh ostalih najbolj zanimiva, moderna in umetna. Iz melodičnih motivov pesmi »nme je Adamič ustvaril tu polifono, na madrigalsko tehniko XVI. stol. spominjajočo skladbo s sistemom kontrapunktične imitacije. Želel bi vsem našim, posebno posvetnim skladateljem, tla se popečajo s te vrste študijem; ta stil ima dovolj skupnih totk : onim. ki se izkristalizuje pred našimi očmi v Evropi danes v novo stilno tvorbo, ki bo skrajna reakcija na zastareli, samo akordiino-harmonski natin obdelave qlnsbeneqa telesa! Sezite, pevovodje po »Zborih«! Podprite jih krepko! S. V. Km fige in remfe »Hoch1and.< Z letošnjo oktobrsko številko stopa znana kat. revija »Hochland« v 25 letnico svojega delovanja. »Zgodovina protialkoholnega gibanja po vsem svetu, zlasti v Sloveniji«. Ravnokar je izšla izpod peresa marljivega pisatelja Antona Mrkima 243 strani obsegajoča knjiga, ki jo je ob 25 letnici protialkoholnega gibanja med Slovenci izdala »Sveta vojska? v Ljubljani. Knjiga vsebuje tudi izredno veliko aktualne statistike iz našega alkoholnega gospodarstva. O delu bomo v kratkem obširneje spregovorili. Knjiga stane broširana Din 44.— ter se dobi pri .Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Zbori. Mesečna revija za zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Vsebina 9. in 10. zvezka: Glasbeni del. Slovenske narodne pesmi: M. Hubad: »Gor čez jezero«; dr A. Schwab: »Tri prleške narodne«; L. Zepič: »Oj, dobro jutro mamica«; G. Pregelj; »Ena ptička priletela«; J. Pavčič: »Narodna napitnica«; Z. Prelovec: »Ena ptička priletela«; E. Adamič: »Preizkušena zvestoba (mešani zbori). — Književna priloga: Pesmi f Srečka Kosovela, Vlad. Kapusa, G. Strniše in D, Gorinška. A. Dobronič: Reakcija i depresija u našem mu-zičkom životu. E. Adamič: Slovenske narodne pesmi (pripombe k današnji glasbeni prilogi »Zborov«. Dr. A. Schwab: Vigred sc povrne — nagrobnica? — Naši skladatelji. Pevska društva. Nove skladbe in izdaje. Glasbeni listi. Operna in koncertna kronika. Razno. Listnica uredništva in uprave. — Letna naročnina na »Zbore« le 40 Din. Podpirajte jih! — To številko dobe cenj. naročniki konccm tedna. — Kdor ni poravnal naročnine za drugo polletje 1927, je ne dobi več! Znameniti zgodovinski dnevi. 16. oktobra 1877. je umrl francoski dramatik Theodore Barriere. Njegovo najboljše delo je ciklus dram »Les filles de marbre« iz L 1853. Njegova s komiko prepletena dramatična dela so imela velik uspeh. 17. oktobra 1578. se je rodil florenlinski slikar Chrislofano Allori, sin Aleksandra Allori, ki je bil tudi slikar in učenec Bronzina. Najslovitejše delo Chr. Allorija je »Judit*. — 17. oktobra 1757. je umrl fizik Rcne Antoine Ferchault de Reaumur, rojen 28. 2. 1083. Najpreje je študiral pravo, nato pa naravoslovje. Iznašei je po njem imenovani porcelan in alkoholni toplomer. Za svoj toplomer je uvedel skalo 80 stopinj. To skalo so obdržali, ko so alkohol nadomestili z živini srebrom. — 17. oktobra 1797. sta Francija in Anglija sklenili mir v Campo Formio. — 17. oktobra 1877. je umrl Gustav Langeuscheidt, slovit poznavalec jezikov in založnik. Skupno s prof. Toussaintom sta izdelala posebno učno metodo jezikov, katero pozna vsak gimnazijec. Od 1895. dalje vodi književno podjetje njegov sin Kari. — 17. oktobra 1887. je v Beriinu umrl kemik Gustav Robert Kirchholf. Leta 1847. je našel zakone pri cepitvi elektr. toka v več vej, kar pomenja razširitev Ohmovega zakona. Skupno z R, Buusenom v Ileidelbergu je leta 1854. določil spektralno analizo. — 17. okt. 1912. sta Srbija in Bolgarija napovedali vojsko Turčiji. 18. oktobra 1027. so v Torgau na Saksonskem predvajali prvo nemško opero »Dnphne-, katero je komponiral Heinrich Schuetz, imenovan Sagitta-rius. Schuetz je študiral pravo Deželni grof Mo-ritz von Hessen-Kassel pa gn je pregovoril, da se je poklicno posvetil godbi. Med tridesetletno vojno se je podal v Benetke, od tain v Dresden in v Kopenhagen. Po končani vojni se je vrnil v Dresden, kjer je 6. nov. 1072 umrl. Njegova opera Daphne« ni več ohranjena. — 18. oktobra 1777. se je v Frankfurtu a. d. Oder ror'il Heinrich von Kleist. — 18. oktobra 1827. je kuhar Frnncois Ap-pert znašel metodo kondenziranja mleka. Appert se je namreč mnogo bavil s konzerviranjem jedil. 19. oktobra 1812. Umik Napoleona I. iz Rusije. — 19. oktobra 1827. se je v Cambrai rodil francoski kipar Henri Jos. Charles Cordier. Bil je mojster v reprodurirnnju tipov različnih človeških ras. — '20. oktobra ltT77. se je v Lvovu rodil Doljski kralj Stanislav Leszizynski. Umri je 23. 2. 1706. v I.unevilleu. L. 1.704. ga je Kari XII. postavil za kralja proti Avgustu Močnemu. Po Karlovem porazu pri Pollavi 1. 17.09. je bil pregnan. Leta 1738. i se je odrekel Poljski, obdržal pa je naslov kralja. — 20. oktobra 1877. je angleško-francosko-ruska mornarica v bitki pri Navarino (srednjeveško ime za grško mesto Phylos) premagala turško-egipčansko mornarico, — 20. oktobra 1892. je bil afriški raziskovalec Emin paša umorjen pri Kibouge na Lualaba. Po rodu je bil Žid. Preje se je imenoval Izak Schnitzer. Po poklicu je bil redovnik. V letih od 1876. do 1882. je raziskoval obmejne kraje do jezer Viktorija in Albert. Spori IV. K0LQ PRVENSTVENIH TEKEM LNP. V LJUBLJANI. V nedeljo 23. t. m. se nadaljujejo v Ljubljani nogometne prvenstvene tekme v sledečem razporedu: na igrišču Primorja igrata ob 14. uri Primorje in Slavija, za tem ob 15.30 Ilirija in Hermes. Rezervi Primorja in Slavije igrata ob 10. dop. nn igrišču Primorja, rezervi Ilirije in Hermesa ob 10. na igrišču Ilirije. V II. razredu igrata Panonija in Reka, in sicer ob 14. na prostoru Ilirije. POZIV NA OLIMPIJSKI TRENING. Trening se vrši pod vodstvom ing. Tunold Thorleif Hanssen-a in sicer sledeče: 1. Trening olimpijske smuške vrste v dobi od 20. novembra t. 1. do konca januarja 1928. 2. Trening smuških skokov vsako nedeljo. 3. Štirinajstdnevni tečaj v svrho spopolnitve posameznikov v smuški tehniki in sicer v drugi polovici meseca februarja 1928. Interesenti za trening vseh treh skupin naj javijo svoje naslove (neglede na to, da so morda že prijavljeni za olimpijski treuing) do 5. novembra t. I• tajniku nemško-tehničnega odbora Jugoslovanske zimsko-sporlne zveze, F. Kopriva, Ljubljana, Aleksandrova 14 (Palača Trboveljske premogokopne družbe). Za olimpijski trening naj po možnosti nomi-nira vsak klub vsaj po enega svojih krmarjev. Trenira lahko tudi krajšo dobo, vendar pa to samo do konca decembra. Vstop v olimpijski trening po 1. januarju 1928 ne bo dovoljen. Trening se bo vršil predvidoma v Kranjski gori, Dovjem in Bohinju. Udeleženci, ki bodo absolvirali celotni olimpijski trening, naj bodo bodoči učitelji r-mučar-stva v svojih klubih. Vse stroške oskrbe dobo treninga nosijo udeleženci istega sami. Preskrbljeno pa bo za najnižje cene. Proslava olimpijskega dneva v Pluju. Tudi Ptujčani so nad vse dostojno proslavili olimpijski dan preteklo nedeljo. Dasiravno je vreme nekoliko oviralo, so vendar vse športne prireditve potekle nad vse lepo, vsaj v propagandnem oziru. Dopoldne se je vršil velik obhod po mestu, na čelu katerega so šli predstavniki in odborniki vseh udeleženih klubov. Nato so sledili: mestna godba, slovenski tenis klub, rokometni odsek SK Mnre v Ptuju, hazenske družine Ptuja, srednješolski športni klub, nogometno moštvo ptujske garnizije, nogometaši, lahkoatleti in kolesarji SK Ptuja, kol. društvo >Zvonček«, delavsko kol. društvo. Motoklub iz Ptuja in končno Autoklub iz Maribora. Povorka je nudila jako lepo pestro sliko in občinstvo jo je po vseh ulicah živahno pozdravljalo. , Slabo vreme je bilo vzrok, da so popoldanske prireditve v gmotnem oziru zelo slabo uspele, dasiravno se občinstvo v Ptuju zelo zanima za šport. Najprej se je vršila kolesarska dirka na progi Ptuj — Sv. Vid — Ptuj. Rezultat je sledeči: 1. Ramšak (SK Ptuj) 28.45,2, Ribič (SKP) 30.08 in 3. Štrucelj (»Zvonček«) 32.50. Proga je znašala 18.4 km. Za tem sta odigrali druga družina SK Mure in prva družina SK Ptuja, ki je končala z visoko zmago Ptujčank 2:21. Po rokometni se je vršila nogometna tekma med rezervo Ptuja in vojaškim moštvom. Vojaki so predvedli lepo igro in zmagali v razmerju 2:4. Največje zanimanje je vladalo za lahkoatle-tična tekmovanja, ki so izpadla sledeče: Disk: 1. Murn 32.85, 2. Jurkovič, 3. Pavšič. Krogla: 1. Murn 9.26, 2. Jurkovič. Skok s palico: 1. Pavšiž 3.10 (slovenski rekord), 2. Gorjup, 3. Blumenau. Skok v daljavo: 1. Murn 5.73, 2. Pavšič, 3. Jurkovič. Tek na 3000 m: V lepem času 9.19 je zmagal Wallner tik pred Jurkovičem. 14.000 KM V 9. DNEH. V ponedeljek 10. t. m. je pristalo holandsko poštno letalo v Bataviji na Javi, kamor je bilo odšlo v soboto 1. oktobra z letališča v Amsterdamu. S seboj je imelo poštne pošiljke za Nizozemsko Indijo. Letalo ima tri motorje po 165 KS, sistem Fokker. Pilot Koppen je pri odhodu dejal, da bo 10. t. m. v Bataviji, in je bil. Izredne so bile dnevne etape, kar nam najbolje pove sledeči seznam: 1. okt. Etapa: Amsterdam — Sofija, prevo-ženi km: 2010 — čas poleta: 11 ur — povprečna hitrost na uro: 183 km; 2. okt. Sofija—Alepo 1550 — 8 ur — 193 km; 3. okt. Alepo—Bušir 1800 — 8 ur — 225 km; 4. okt. Bušir-Karači 1830 — 10 ur — 183 km; 5. okt. Karači—Alahabad 1500 — 8 ur — 188 km; 7. okt. Alahabad—Kalkuta 770 — npravega ementalarja« preplavljajo nafi trg še »domači« ementaler, eanen-talec in tudi emendolec, razen tega še bohinjski in vrhniški sir ter pravi uuicum v nazivanju, namreč spolementaler«. Zgodovinsko podkrepljena zahteva bi bila, da se trdi alr, kakršnega v Sloveniji pretesno izdelujemo, enotno nazivlja »Bohinjski enien-taler«. Nazivu »polementaler« se moram najodloč-nejše protiviti, ker za tako nazivanje ni nikjer zadostne utemeljitve. Teža, od katere naj bi bil odvisen nuziv »ementalar«, je namreč mednarodno še neurejena. Pri nas pa sploh še nimamo sirarskega zakona. Po naključju mi je razrešila zagonet-ko tega nazivanja ob prili/ki letošnje ljubljanske pokrajinske razstave ljubljanska delikatesna veletrgovina. V svoji izložbi je namreč razstavila kot poudarim dva prerezana, enako velika in enako visoka hleba. Eden je bil označen kot »pravi emen-taler«, drugi kot »polementaler«. Luknjičavost je bila pri obeh pravilna. Pri pravem ementalerju« bi jo bil jiz ocenil nižje, ker je izkazoval tudi nekaj znanih mi razpok. Po zunanjosti sem mogel )e ugotoviti, da Ima »pravi ementaler« že leto dni za seboj, ^polementaler« pa je kaikega pol leta star. Glavno šele pride. Za prvega je bila označena prodajna cenn za 10 dkg z 8 Din, za drugega za 10 dkg s 4 Din. Za tem grmom tiči torej zajec. Zato, ker je drugi sir pri najbrže enaki hranilni vrednosti — polnomaslna sta bila po moji oceni oba — za polovico cenejši od prvega, zato torej naziv »polementaler«. Prvi je pač domač izdelek, ki mu baš radi domačega izvora ne pritiče prava cena, drugI je renomiran uvožen inozemski izdelek. Vprašanja, ali se morda taki >polementalerji< ne preleve v pristne »ementalerje« čez nadaljnth Sest mesecev, se ne dotikam. Poudarjam samo, da me je ta ugotovitev užaloslila; ker me je postavila pred razrešitev novih jaiko težko premostljivih gospodarskih vprašanj. —lik. Konkurz je razglašen o imovini Rudolfa Kopača, nereg. trgovca v Novem mestu po predlogu dolžnika. Prijavni rok do 20. novembra, prvi rok 5. nov., ugotovitveni narok 3. dec. Iz tekstilne industrije. Gradba nove tekstilne tvornice v Kočevju vidno napreduje in je že pod streho. Zlasti je velika v tvornici tkalnica. Tovarna bo dovršena čez mesec, z delom pa začne 1. januarja 1928. Treba bo, zaradi velikega razvoja tekstilne industrije, posebno v Sloveniji, ustanoviti šolo za tkalske mojstre. — Iz Češkoslovaške se preseli v Maribor znana tvrdka Tlioma, kjer bo začela z izdelovanjem svilenih tkanin. — Tvrdka Ivaniševič in drug, ki poseduje bombažno tkalnico v Makarski, namerava ustvanoviti tudi tkalnico večjega obsega v Omišu. Vinska razstava in sejem v Ivanjkovcih. Vinarska zadruga v Ivanjkovcih priredi v sredo dne 7. decembra t. 1. v restavracijski dvorani tik tukajšnjega kolodvora svojo 111. vinsko razstavo in sejem- Kakor vedno, bo prireditev z blagom dobro založena in bo tako vsakdo, ki se zanima za vina iz ormoško-ljutomerskih goric, imel priložnost si ogledati letošnji izborni pridelek, kakor tudi, kar je še malega od prejšnjih telnikov tukaj. Bo pa tudi najlepša priložnost sklepati kupčije. Za izvoznike živine, jajc in masla. Po informacijah našega generalnega konzulata v Parizu, vlada na ondotnem trgu veliko povpraševanje po domači živini, jajcih in maslu. Doviini promet naših borz je znašal v preteklem tednu (v oklepajih podatki za prejšnji teden) t. j. od 3. do 7. okt.) v milijonih Din: Ljubljana 13 (14.1). Zagreb 46.4 (51.6). Belgrad 35 (37.5). Lesna industrija »Narcnta«, d. d. v Mostarjn na dražbi. Dne 22. t. m. se vrši dražba lesne industrije Narenta, d. d.,v Mostarju za izklicno ceno 4 in pol milijona Din. — Družba s polnim imenom »Narenta«, prva hercegovinska industrija drveta, d. d. v Mostarju (Hercegovina) je bila ustanovljena 1923., prevzela je »Prvo herc. lesno industrijo Ivanovič ot Co. (parna žaga, 500 delavcev). Kapital znaša 1 milijon Din. Zanimanje Francijo za pragove. Poleg Italije bi prišle dobave velikih količin pragov zlasti za Francijo, ki se zanje zelo zanima. Nek francoski koncem se zanima za dobave velikih količin bukovih pragov iz Slovenije, ln sicer za transport po železnici, vendar pa so transportni stroški zelo visoki. Lahko pa bi pri šlo do velikih zaključkov v slučaju popustov pri tarifih, ker gre za ogromne količine. Pred novim znižanjem diskonta v Nemčiji. Nemška Reichebank je zvišala nakupno ceno za zlato od 2790 na 2784 mark, kar je v zvezi s približanjem funta šterlinga spodnji zlati točiti na nemškem trgu in bil možen izvoz zlata iz Anglije v Nemčijo. To gre v korl»t Bank of England. Borza pričakuje tudi znižanje diskonta, ker je štrajk srednjenemških premogarjev povzročil občutno padce. Narallanje cen v Nemliii. Zaradi podražitve denarja in v zvezi s tem z zvišanimi produkcijskimi stroški, sta sledeči branši dvignili cene: zveza nemških tovarn plinskih, vodnih in parnih armatur prlbltek od 10 na 15 odst., sindikat za bakreno pločevino od 175 na 180 mark za 100 kg. Elektrifikacija ieleinl« v Švici in Italiji. Do konca 1928. bo elektrificiranih v ftvici 1668 km železnic. — 28. t. m. so vrši istočasno z otvoritvijo nove direktne zveze Rim — NapolJ tudi otvoritev elektrlflcirane železnico Florenca — Bologna. Nadalje se študirajo načrti za elektrifikacijo vseh prog z velikimi vzponi, kar pride v poštev za provinci Plemont in Ligurijo. Oddaj« koncesij za avtomate in tehtnice na postajali. Osrednji odbor »Narodne odbrane« v Belgradu jo dobil koncesijo za postavljanje avtomatov ln tehtnic na vseh železniških postajah v državi s pravico prenosa na tretjo osebo. Pogoji za prenos koncesije so v glavnem sledeči: desetletni zakup, določena mesečna zakupnina. Natančnejše pogoje dobijo interesenti pri osrednjem odboru Narodne odbrane, Belgrad, Miloša Velikog 14, kamor je poslati tudi ponudbe. Trgovsko - industrijska razstava in konferenca tekstilnih tovarnarjev v Leskovcu. V Leskovcu se otvori 23. t. m. trgovsko - industrijska razstava, ki bo predočila ves razvoj tekstilno industrije v Srbiji. V času razstave se bo vršila tudi konferenca tekstilnih tovarnarjev z naslednjim dnevnim redom: 1. Tekstilna izobrazba. 2. Namakanje konoplje in predelovanje preje. 3 Svilarstvo in državne tovarne za odmotavanje svile. 4. Osnovanje tovarne za umetno svilo. 5. Osnovanje lanene predilnice. 6. Osnovanje vertikalnega tekstilnega koncema in tekstilne banke. Na konferenco so razen tekstilnih tovarnarjev povabljene tudi industrijske, obrtniške in delavske zbornice. Ustrezajoč brzoj. prošnji komisarja izložbe v Leskovcu z dne 18. okt. t. 1. opozarja Zbornica TOI tekstilne tovarnarje na to razstavo in jih vabi, da pošljejo na razstavo in konferenco svoje predstavnike ter da se udeleže razstave s tipičnimi komadi svojo produkcije. Borza DENAR 20. oktobra 1927. Na današnjem deviznem trgu je zabeležiti zopet dvig devize Berlin, ki je bila zaključena v Ljubljani po 13.575 napram 13.57 včeraj. London je bil zaključen po 276.70, Italija po 310.125 napram 310.75 včeraj. V Pragi je bilo blago po 168.40. Promet je bil v Ljubljani slab in večino potreb je morala kriti Narodna banka. Znatno je bilo povpraševanje v devizah: Curih in London, ki jih je dala Narodna banka; ta je dajala tudi devize Dunaj in Berlin v malem obsegu. Ljubljana. Devize: Amsterdam 22.83—22.89 (22.86), Berlin 13.56—13.59 (13.575), Curih 10.94 —10.97 (10.955). Dunaj 800—803 (801.5), London 276.30—277.10 (276.70), Newyork 56.64-50.84 (56.74), Praga 168.40 bi., Trst 309.125-311.125 (310.125). Zagreb. Amsterdam 22.837.-22.897, Berlin 13.558—13.588, Curih 1094—1097, Dunaj 800—808, London 276.3—277.1, Newyork 56.634—56.834, Pa-riz 222.5—224.5, Praga 167.99—168.79, Trst 309.25 —311.25. Belgrad. Berlin 13.558—13.588, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 799.7-802.7, London 276.21—277.01, Newyork 56.61—56.81, Pariz 222.30-224.30, Praga 167.973-168.773. Curih. Belgrad 9.18, Amsterdam 208.55, Berlin 123.75, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.23, Bruselj 72.20, Dunaj 73.175, London 25.25625. New-york 518.45, Pariz 20.3575, Praga 15.865, Trst 28.34, Sofija 8.745, Varšava 58.10. Trst. Belgrad 32.25—32.27, Curih 351.9-353.9, Dunaj 255.25-261.25, London 89.10-89.15, Newyork 18.27—18.28. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4775, Kodanj 189.55, London 34.52125, Milan 38.635, Newyork 708.4, Pariz 27.815, Varšava 79.415. — Valute: dolarji 706.85, lira 38.68, dinar 1244, češkoslovaška krona 2098. Praga. Devize: Lira 184.5, Belgrad 59.45, Pariz 132.5, London 164.35, Newyork 38.743. Dinar: Newyork 176.15, Berlin 7.375, London 276.5. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani zaklj. vojna odškodnina po 40.15, Ljublj. kred. kakor včeraj 135; v delnicah Ljublj, kred. banke je mnogo blaga na trgu. V Zagrebu je vojna odškodnina popustila, v Belgradu pa se je pri velikem prometu vzdržala. V Zagrebu je danes Praštediona zopet narasla in je bila zaključena po 870 napram 865 včeraj; tudi Še če ran a je šla gor. V ostalih papirjih ni bilo izprememb. Dunaju Krauj. ind. 48.2 napram 49 včeraj. Ljubljana. Vojna odškodnina zaklj. 40LB, Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 185, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 70 bi., Vevče 133 den., Kranj. ind. 380, Ruše 290 —800, Stavbna 56 den., šešir HM den. Zagreb. 7% inv. pos. 83.5—84, agrari 54r— 54.5, vojna odškodnina 898—899, dec. 404— 404.51, Hrv. esk. 91, Hlpo 55—56, Jugo 91, Lj. kred. 185, Praštediona 870, Šečerana 610—618, Trbovlje 485, Vevče 180—185, Drava 585, Slavonija 15—16. Belgrad. Narodna banka 5120—5150, vojna odškodnina 899.5—402 (promet 2800 kom.), okt 399.5 (promet 1900 kom.), dec. 404—405 (promet 10.000 kom.), 7% inv. pos. 83.75—84.25, agrari 5-1.75—55. Trst. Adria 18215, Coculich 197, Riunione adriatica 2140, Tripcovich 261, Split cement 222, Trž. Lloyd 765, Dalmatia 96, Oceania 95. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.8, Hrv. esk. 11, Jugo 11.2, Hlpo 6.9, Alpiue 60.65, Leykam 12,7, Kranjska industr. 48.2, Gutmann 28, Mundus 178. Slavonija 1.5. BLAGO: Ljubljana. Les: trami merk. ®/t. '/a. */• od 5—10 m f. v. meja 1 vag. po 280, trami merk. "/i* 13/,s 2.50, 8, 3.50, 4 m f. v. meja 1 vag. po 800, buk. plohi la, Ila neobroblj. 27, 88, 60 min deb. od 16 cm dalje f. v. n. p. 5 vag. po 570; Iščejo se: buk. okroglice od 18—28 cm sr. premora čiste, gladke, ravne f. v. n. p. 20 don., smrekovi hladi od 25 cm dalje, f. v. n. p. 180 den.; zaklj. 7 vag.; tendenca živahnejša. — Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt ml. tar.): pšenica 78-79 kg 2% bč. 337.5—340, bč za nov. 340—342.5, sr. 835—337.5, slav. 332.5—335; koruza bč. 240-2-12.50, nav. vozn. 242.5—245, bč. suš. 230—232.5. nav. vozn. 235—237.5; moka Og vag. bi plač. po prejemu 480; zaklj. 2 vag.; tendenca mirna. Dunaj, 20. okt. Tendenca neizpremenjena. Pšenica VViener Boden 39—40, rž marchfeldska 88.75—39.25, Wiener Boden 38.25—38.75, oves tuz. 81—31.5. Budimpešta, '20. okt. Tendenca v začetku vzdržna, pozneje čvrsta. Pšenica madj. okt. 80.10, 30.18, zaklj. 30.16—30.18, marec 82.22, 82.84, zaklj. 32.34—32.36, rž madj. okt. 29.10, 29.20, zaklj. 29.18 —29.20, marec 30.30, 30.38, zaklj. 30.36—30.88, koruza madj. maj 24.90, 25, zaklj. 24.98—25, julij 25.40. Chicago, 20. okt. Pri današnji otvoritvi se je tendenca vzdržala. Pšenica za dec. 126.25, marec. 129.25. maj 131.37, koruza dec. 84.62, marec 88.37, oves marec 49.25, rž dec. 95.75. Ka^ctlo Nauk o radiofehnlSti Spisal Andrej Andre6 Broširan Din (K)"—, vezan Din 76'— Jugoslovanska Knjigarno v Liubliani. Turislilca Smučarjem in zimskim turistom. Posestnik Franc šmid je postavil na Ratitovcu (Pečani) novo kočo »Šumska koča — Šmidov dom«, ki bo celo zimo oskrbovana. Kočo jo postavil na lastne stroške. Slovesna otvoritev koče bo v nedeljo 23. oktobra. To bo za smučarje in turiste pozimi jako pripravna koča. Naznanila Knjižnica Kat. prosvetnega druitva v Slcofji Loki prične v nedeljo 23. t. m. redno poslovati od 11 do 12 dopoldne v Društvenem domu. Poslovala bo odslej redno vsako nedeljo ob omenjenem času. Posečajte jo v obilni meril Poizvedovanja Izgubila sta se dva ključa. Pošten najditelj se prosi, naj ,iu odda vratarju v splošni bolnici proti nagradi. Mark Twain: 43 Kraljevič §n siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Dasi je bil kralj lačen in premražen, je bil tudi tako utrujen in tako zaspan, da sta spanec in utrujenost kmalu preobvladala glad in mraz, in kmalu je zadremal. V trenutku pa, ko je bil baš na tem, da se zaziblje v trdno spanje, je dobro čutil, da se ga je nekaj dotaknilo! Kakor bi trenil, se je prebudil in lovil sapo. V mrzli grozi, s katero ga je navdal tisti tajnostni dotikljaj v temi, mu je skoraj srce nehalo biti. Ležal je nepremično in komaj dihajoč prisluškoval. Toda nič se ni ganilo, nobenega glasu ni bilo slišati. Prisluškoval je dalje in čakal dolgo časa, a še vedno se ni nič ganilo, še vedno ni bilo slišati najmanjšega glasu. Naposled ga je začel premagovati spanec in iznova je zadremal. Zdajci je naenkrat vnovič čutil tisti tajnostni dotikljaj! Nekaj strašnega je bil ta rahli dotikljaj tistega nevidnega bitja brez glasu, in pošastna groza je obšla dečka. Kaj mu je bilo storiti? To je bilo težko vprašanje, ampak revež ni vedel odgovora nanj. Ali naj popusti to za silo lagodno zavetje in zbeži pred tem nedoumljivim strahom? Ampak kam naj zbeži? Iz skednja ni mogel; neznosna je bila misel, da bi ujet med temi štirimi stenami na slepo begal sempatja, za njim pa bi srau-kala ta pošast in se ga zdajpazdaj mehko neznosno dotikala na lica ali rame ali kamorsibodi. Ali naj ostane, kjer je bil, in vso noč prenaša lo živo smrt? Ali bi bilo potem boljše? Ne. Kaj pn je mogel ša storiti? Ej, samo ena rešitev je bila v tej sili; dobro se je zavedal — iztegniti jc moral roko pa dognati, kaj je bilo tistol Lahko je bilo misliti, kako se to stori, toda težko je bilo zbrati toliko poguma, da bi misel tudi uresničil! Trikrat je počasi malce stegnil roko v temo, a je takoj zasopel in jo hitro potegnil nazaj — ne zavoljo tega, ker se mu je roka dotaknila kake stvari, ampak zavoljo tega, ker je bil tako močno prepričan, da se mu bo roka dotaknila nečesa, četrtič pa je potipal nekoliko dalje in roka se mu je narahlo dotaknila nekaj mehkega in gorkega. Od strahu je malodane okamenel — njegov duh je bil v takem stanju, da si je domišljal, da ta stvar ne more biti nič drugega kot človeško truplo, ki je pred kratkim umrlo in bilo še vedno toplo. Domišljal si je, da bi prej umrl, kakor da bi se je še enkrat dotaknil. Ampak ta misel rmi je šla po glavi, ker še ni poznal nesmrtne moči človeške radovednosti. Ni trajalo dolgo in roka mu je zopet drgetajoč tipala zoper njegovo voljo, zoper njegovo prepričanje — ampak je vzlic temu trdovratno tipala dalje, Zadela je na šop dolge dlake; zdrznil se je, a je vseeno tipal po dlaki dalje in našel nekaj, kar je bilo podobno gorki vrvi. Vztrajno je tipal ob tej vrvi naprej in našel — nedolžnega telička! Vrv namreč sploh ni bila vrv temveč teličkov rep. Kralja je bilo na moč sram pred samim seboj, ker se je bil dal po spečem" teličku pripraviti v tak strah in bednost. Vendar se mu ni bilo ravno treba sramovali tega, saj njega ni .strašil teliček, ampak tisto nekaj, česar v resnici ni bilo, a se je on le domišljal. V tistih nekdanjih praznovernih časih bi bil vsak drug deček ravnal in trpel prav tako kot on. Pralj pa ni bil samo vesel, ker je naposled dognal, da je tisto bitje bilo zgolj teliček, ampak je bil tudi vesel radi tega, ker je imel teličkovo družbo; čutil se ie bil namreč tako samega, zapuščenega in brez prijatelja, da mu je bila celo družba in tovarištvo te pohlevne živali dobrodošlo. Njemu podobna, človeška bitja so ga tako suvala sempatja, tako grdo navnaln ž njim, da mu je bilo v veliko tolažbo, ko je spoznal, da je bil naposled v družbi bitja, ki je imelo vsaj mehko srce in krotkega duha, dasi so mu manjkale druge bolj vzvišene lastnosti. Zavoljo tega je sklenil, da pusti svoje dostojanstvo v nemar in sklene prijateljstvo s teličkom. Ko ga je gladil in božal po gladkem, mehkem hrbtu — ležal je namreč prav blizu njega tako, da ga je dosegel — mu je prišlo na misel, da bi mogel tega telička še na druge načine porabiti. Zavoljo tega je pobral svoje ležišče in ga razgrnil blizu telička; nato se je stisnil ob teličkov hrbet, potegnil plahte čez sebe in svojega prijatelja in se je v malo trenutkih počutil lako toplo in lagodno kot v mehkih blazinah doma v kraljevi palači. Mahoma so ga obšle prijetne misli; življenje se mu je zazdelo prijaznejše. Bil je prost vseh spon zločina in hlapčevstva, prost družbe lopovskih, okrutnih zločincev; bil je na gorkem, pod streho, z eno besedo, bil je srečen. Zapihal je močan veter in vleke lv spremenljivih sunkih, da se je stari skedenj tresel in škripal; zdaj pa zdaj je njegova moč odjenjala in .je ječal in tožil okoli vogalov — ampak vsi ti glasovi so bili kralju sedaj, ko se je tako udobno počutil, prijetna godba; četudi je veter močno vlekel, in divjal, udarjal in butal, javkal in ječal, kralj se ni zmenil za to; celc užival je te glasove. Samo še tesneje se je v topli zadovoljnosti privil k svojemu prijatelju in se polagoma ves srečen zazibal v trdno pokojno spanje brez sanj. V daljavi so lajali psi, otožno govedo je tožilo, veter je hilil in curki dežja so ljuto hiteli čez streho. Toda kraljevo angleško veličanstvo je nemoteno spalo dalje; enako je spal teliček, ker je bil zgolj preproste bitje, ki ga viharji niso vznemirjali in ki ni prišlo v zadrego zavoljo tega, ker jc spal s kraljem skupaj. =111=111 sc e a S gf P B T o. J- M M 2. £ fr* « g sr f 2 S« ffs-g p p«! I < 0 , 2 o. i 1 .F » ET 7 s S fi 2 i ® " 3* m M a 5 M- O 6-ffi

cljskSh del za 19 vil poleg topničarsjte vojašnice. Tozadevne podatke je dobiti v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami do 21. oktobra. Ponudbe je vložiti do 24. oktobra do 11. ure dopoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 18. oktobra 1927. KNJIGOVEZNICA K.T.D. čtlainica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11 priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d. Mag. št. 29.252/27. ref. IX. Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje dobavo 12 železnih in 2 Lutzovib peCi za mestno klavnico. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je oddati v zapečatenem zavitku pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. do 24. oktobra 1927, do 11. ur»> dopoldne. Vse tozadevne podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad. Mestni magistrat ljubljanski, dne 17. oktobra 1927. Srbohrvatsho- slovenshi slovar Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 60'—. Jugoslov. Knjigarna v LJubljani,