leto XXIII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo : 210 din), za 'It leta 90 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži sevLjubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo Številka 31. Uredništvo: Ljubljana; Gregorčičeva ulica 23. Tel.. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. fwfa*sfa vsak ponedeljek, ,*llg|g sredo In petek Liubliana, sreda 13. marca 1940 Cona Posamezni «iCA številki din ■ Zvodenele reforme Z velikim krikom in z mogočno besedo se pri nas napovedujejo reforme, s silno počasnim tempom se te začenjajo izvajati, na konec pa skoraj po vrsti vse te reforme nehajo na pesku. S kakšnim zanosom se je n. pr. govorilo o agrarni reformi, kako radikalni ukrepi so se napovedovali, polagoma pa se je tej reformi stalno dolivala voda, dokler ni vsa reforma zvodenela. Enako so potekale tudi vse velike reforme in napovedi za razvoj našega gospodarskega življenja. Leta in leta se že napovedu-3e veliki elektrifikacijski zakon, ki bo omogočil izkoriščanje naših velikih vodnih sil. Toda tega zakona ni in skoraj moramo dostaviti, da hvala Bogu, da ga ni, ker bi najbrže več pokvaril ko pa zboljšal. Po vsej verjetnosti bi uvedel birokratizem v elektrifikaciji, da bi ubil še ono zasebno in samoupravno iniciativo, katere edina zasluga je, da je elektrifikacija vendarle nekaj napredovala. Podobno je z industrializacijo dežele. Tudi glede industrializacije čujemo že leta in leta same vi soke besede in dobili smo tudi že velikanska podjetja, ki so veljala na stotine milijonov din, toda bistveni uspehi so bili doseženi le po zaslugi zasebne iniciative. Stvar ]e pač v tem, da se v začetku vedno silno zaženemo, po prvem vzgonu pa zmanjka sile, ki bi delo nadaljevala z vso vztrajnostjo in dosegla, da se tudi izvede do konca, in sicer dobro izvede. Koliko lepih besed smo slišali že o zboljšanju naših cest. Celi načrti so se sestavljali, katere ceste se bodo najprej začele delati in v jugoslovanski javnosti so se začeli že ostri prepiri, katere ce ste so bolj potrebne. Uvedle so se tudi že nove davščine zaradi teh novih cest, toda novih cest vseeno ni bilo. Še lansko leto smo poslušali, kako velikanska javna dela so na programu, danes o tem nihče več ne govori, ker tudi napoved o velikih javnih de lih je zvodenela. Takšne primere zvodenelih reform bi mogli naštevati še dolgo in vedno bi morali navajati iste razloge, zakaj so se vse te lepe in koristne namere ponesrečile. Črna kronika Sekicki Djoko, Novi Sad, Desp. Sv. Ivan. Samu i drug, kudeljar, Doroslovo. RAZGLAS PRIS. POR. V KONKURZU: Beograd, Zemun, Pančevo: »Renesans«, last. Miša J. Alkalay, trg., Beograd. KONČANI KONKURZI: Banovina Hrvatska: Banka brače Mahler, Zagreb. Ribarska zadruga r,. z. s. o. z., Komiža. »Setelana« d. d., Zagreb. Vrbaska banovina: Baščauševič Mustafa Hitim H., Maglaj. Zetska banovina: Zlatičanin Ružiča, Danilovgrad, Društvo industrijcev in veletrgov „ v, Ljubljani je objavilo nasled njo okrožnico o otvorjenih in kon canin konkurzih in prisilnih po-fv^V?oVa^1 konkurza za čas °d 16. do 31. decembra 1939. RAZGLAŠENI KONKURZI: Banovina Hrvatska: vi^ragiČeVič Jovan> Sr€m- Mitro- Rosenberger M. trg man t Mavro Rosenberger, Zagreb. ’ RAZGLAŠENE PRISILNE PORAV NAVE: Banovina Hrvatska: Forko Dragutim, krojač, Zlatar. Fuks Lavoslav, trg. Podr. Slatina Harač Gjuro, Vukovar. Mumelaš Dragutin, Rakovac. Weber i Zilzer, Vinkovci. Donavska banovina: Andjelkovič Ivan, Kovin. Braun Henrik, Senta. Bunovič Miloš, Ruma. čanji Mihajlo, Bač. Petrovac Herdt Franjo, Bačka Palanka. Kaimar Brača, trg. Subotica. Moravska banovina: Milič Aleksandar, trg., Svilajnac. Vardarska banovina: Tomič Jordan, bivši trg., Skoplje. Beograd, Zemun, Pančevo: Kritič Konstantin D„ Beograd. Simič Stojan i brata, Beograd. KONČANA PRISILNA PORAVNAVA: Banovina Hrvatska: Runjaič Kosta, Sunja. Donavska banovina: Sandič Brača, trg., Vel. Kikinda. ODOBRENA PRISILNA PORAVNAVA: Banovina Hrvatska: Bareza Jerko pok. Frane, Sin j. »Montanika« d. d.. Zagreb. »Promet« Ernest Eisler, Karlovac. Donavska banovina: Jurik Pavao, trg., Kulpin. Beograd, Zemun, Pančevo: Gabaj Aron H„ Beograd. Jugoslov. kred. san. zadr., Beograd. ODBITI KONKURZI: Beograd, Zemun, Pančevo: Singe Lavoslav, Beograd. * Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo snroti. Vse druge podatke, kakor o narokih itd., dobe interesenti v tajništvu društva. Delajte za napredek trgovskih organizacij! Zvišanie železniških tarif bi znova podražilo vse Že pred dobrim mesecem so objavili listi, da se nameravajo pri nas zvišati železniške tarife za 10 do 15%. Ta vest je bila nato demantirana ter je demanti zlasti poudarjal, da se brez sodelovanja tarifnega odbora ne bo uvedlo nobeno zvišanje. Znano pa je, da demantiji nimajo posebno prepričujoče sile in zato so nekateri govorili, da bodo železniške tarife prav gotovo zvišane, ker je bilo zvišanje demantirano. Po informacijah, ki smo jih sedaj dobili, je resna nevarnost, da bodo ti neza-upneži v oficialne demantije imeli prav. Vsa gospodarska javnost je enotna v tem, da so današnje železniške tarife, zlasti pa za blago z veliko prostornino — že pretirano visoke. Ce bi se sedaj te previsoke tarife še ponovno zvišale, potem bo vse gospodarsko življenje prav občutno zadeto. Zlasti pa se bo draginja neizogibno povečala. Ni sile, ki bi mogla preprečiti podražitev blaga, kadar se železniška prevoznina poveča v tej meri, kakor se sedaj namerava. Povečanje draginje pa pomeni tudi povečanje državnih izdatkov, da je že s tem finančni efekt zvišanja tarif zelo reduciran, morda pa sploh ubit. Pozabiti pa se tudi ne sme, da že sedaj tovorni avtomobili uspešno konkurirajo predragim železnicam. Res je sicer, da je sedaj ta konkurenca zaradi omejitve potrošnje tekočih goriv za železnico zelo zmanjšana. Toda z novo železniško tarifo bi nerazmerje med železniško in drugo prevoznino še bolj naraslo in to bo nujno zmanjšalo blagovni promet na železnici. Mnogi tovorni avtomobili se bodo preuredili na drug pogon ko bencinski, verjetno pa je, da bo tudi vprežna živina prišla bolj do veljave. Nikdar ni dobro, ce se kakšna stvar pretirava in tudi zviševanje železniških tarif ima svojo mejo. Še bolj nerazumljivo pa je zvišanje železniških tarif, če se istočasno bere o brezplačnih uputm-cali za prevoz živil in krme za pasivne kraje. 7000 takšnih uput-nic se bo izdalo oz. se je že izdalo. Železnica bo na ta način piikrajšana za več ko 20 milijonov din. bo videla, za koliko bi mogla s to revizijo svoje dohodke povečati, začne razmišljevati o zvišanju železniških tarif. Prepričani smo, da bi mogla železniška uprava v tem primeru ugotoviti, da so ji potrebni mnogo manjši novi dohodki. Na vsak način je treba najprej dokazati, da je zvišanje ta- bi ril res potrebno, potem šele se smelo tudi izvesti. Iz vseh teh razlogov vendarle upamo, da se železniške tarife ne bodo zvišale in da se bo v državnem gospodarstvu uvedlo varčevanje in takšno gospodarstvo, da bo mogla država tudi brez zviše vanja draginje kriti svoje izdatke. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani ima XIV. redni občni zbor dne 27. marca 1940 ob pol deseti uri dopoldne v društveni sejni dvorani z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. društvenih pravil). 6. Slučajnosti. Občni zbor je sklepčen, če je prisotna na njem vsaj tretjina društvenih članov ter odloča z večino glasov. Pri enakosti glasov obvelja mnenje, kateremu se pridruži predsedujoči, ki sicer ne glasuje. Če občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, bo pol ure kasneje nov občni zbor, ki bo sklepal o zadevah, postavljenih na dnevni red prvega občnega zbora, brez ozira na število navzočnih društvenih članov (§ 12. društvenih pravil). Občni zbori Aga-Ruše, združene jugoslovanske tvornice acetilena in oksigena d. d. Ruše imajo 10. redni občni zbor dne 28. marca ob 15. v prostorih hotela »Orel« v Mariboru. Delnice se morajo položiti najkasneje do 20. marca pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo Ljubljani. Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani ima 14. redni občni zbor v zadružnih prostorih v Tavčarjevi ulici št. 1, pritličje, v petek dne 22. marca ob 3. urj poldne. V primeru nesklepčnosti je drug občni zbor na istem kraju pol ure kasneje. Sploh mislimo, da bi bilo treba, da železnica najprej revidira vse ugodnosti, ki jih na široko dovoljuje vsem mogočim osebam in korporacijam in šele potem, ko »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 13. marca objavlja Pravilnik o zaščiti pred letalski mi napadi, II. del, kemijska služba — Odločbo o nadavu (ažiji) na zlato pri plačevanju carinskih davščin — Popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov — Popravek avtentičnih tolmačenj uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov — Odločbo o dovoljevanju kreditov proti inozemskemu jamstvu — Popravek naredbe št. 3. o omejitvi prodaje tekočega goriva. Naročajte »Trgovski list«! Zahteve po z izvoznim Naš izvoz svinj je začel zelo padati. Pristojni krogi zahtevajo zato, da se nujno store potrebni ukrepi, da se dvigne reja debelih svinj zopet na staro višino ter da postane izvoz zopet mogoč in rentabilen. Do sedaj smo v smislu sklenjenih dogovorov izvažali vsak teden 3500 svinj' v Nemčijo in 1000 v Češko-Moravsko, poleg tega pa velike količine masti, slanine in svežega mesa, ki ga je naša klavna industrija izvozila v obe prej omenjeni državi in tudi na druge trge. Danes pa nam po kritju domačih potreb ostaja za izvoz komaj 1500 svinj, a še te le v primeru, da so cene rentabilne. Vzrok velikemu padcu svinje-reje je predvsem v dvigu cene koruze, pa tudi v dolgem trajanju zime. Ce namreč znaša temperatura manj ko 10° pod ničlo, potrošijo svinje tudi pri normalnem krmljenju skoraj vso hrano za ustvarjanje potrebnih kalorij, ne da bi pridobile na teži. Zima je napravila veliko škodo v reji debelih svinj. Zaradi majhne ponudbe so cene svinjam v dvigu in se gibljejo okoli 11’50 din za kg. Zaradi visoke cene koruze pa je še ta cena prenizka. Da bi se reja debelih svinj povečala, bi se morala dvigniti njih cena na najmanj 12 din. Cene svinjam, naglašajo nadalje izvozniki, se zadnja tri leta določajo na podlagi cen, ki smo jih dosegli v Nemčiji. Te cene pa se niso nič spremenile, čeprav je, med tem cena krme poskočila za 40%. Zato niso cene za svinje, ki jih izvažamo v Nemčijo nič več realne. Izvozniki zahtevajo zato, da se takoj dosežejo boljše cene za naše svinje, ki se izvažajo v Nemčijo in Ceško-Moravsko. Poleg tega bi se moralo doseči, da se najmanj za tri mesece znižajo naše dobave v Nemčijo in Ceško-Moravsko na največ 1500 svinj tedensko. Po tem roku bi zopet dobavljali svinje v starih količinah, ev. bi tudi nadomestili sedanje manjše dobave. Izvozniki predlagajo nadalje, da bi se izdali še drugi ukrepi, da bi se proizvodnja povečala. Tudi to predlagajo izvozniki, da se uvedeta po dva brezmesna dneva v tednu, samo da bi se mogel izvoz povečati. Nadalje naj bi se prepovedalo klanje pujskov, o čemer je vlada že razpravljala. Draginja v Italiji raste Cene mesa in mleka se zvišajo za 25% Na seji korporativnega osrednjega odbora, katere so se udeležili poleg Mussolinija tudi skoraj vsi ministri, se je zlasti razpravljalo o cenah in mezdah. Korporacijski minister Ricci je poudarjal, da je vprašanje cen odvisno predvsem od mednarodnih cen ter zlasti od zbog vojne povzročenih motenj. Kar se tiče produkcijskih stroškov skoraj vseh industrijskih izdelkov so dosegli poviški cen od avgusta 1989. do marca 1940. do 69%. Indeks cen na debelo se je samo v zadnjem tednu februarja zvišal za 13'6 odstotka. Pa tudi cene na drobno so znatno poskočile in v primeri z lanskim marcem so za 17 do 18 odstotkov višje. Nato je povzel besedo Mussolini in dejal, da je treba presojati s stališča, da je Italija v vojni, v gospodarski vojni ter da njenih posledic še ni mogoče pregledati. Med proizvodnjo in potrošnjo je nastalo nerazmerje, da je proizvodnja nazadovala, potrošnja pa se je zvišala. Sedaj gre predvsem za uravnovešenje cen in mezd ter določitev cene najvažnejših življenjskih sredstev. Odbor je nato sprejel predlog, da ostanejo maksimalne cene za kruh, močno blago, riž, olje, sladkor in kavo do 31. julija nespremenjene. Cene mesa in mleka se zvišajo za 25 %. Stanovanjske najemnine, cene za plin, vodo, železnico, pošto in telefonske tarife pa ostanejo neizpremenjene. Da se mezde prilagode novim cenam, je bilo sklenjeno, da se mezde zvišajo s 25. marcem za 10 do 15 odstotkov. Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista« Nedobavljeni premog more I železnica zadržati za sebe] Ministrski svet je na predlog železniškega ministra predpisal uredbo, ki daje gen. direkciji železnic pravico, da zadrži za sebe določeno količino premoga, katerega ji je izročil v prevoz premo- , v »Trgovinskem glasniku, je govnik, ki je po pogodb! dolžan ob l t Sekcrczovič nasled- zelezmci dobavljati določene koli- izC i flanek 0 vzrokih čine premoga, a teh količin m do-L-.^ kolonial w havil Sl/Ion r\ '7orli'vil\n rorrci nrp. I j n i ° spod bekerezovič pravi Zakai se /e podražilo kolonialno blagoT Odkrita beseda izk bavil. Sklep o zadržitvi tega premoga mora gen. direkcija sporočiti premogovniku v 48 urah. Za zadržane količine premoga se gen. direkcija pod nobenim pogojem ne more poklicati na odgovornost. Gen. direkcija bi se mogla poklicati na odgovornost le, če bi za- »Moram odkrito priznati, da nisem niti pravnik niti diplomiran ekonomist, ki bi mogel s polno avtoriteto razvijati svoje misli o gospodarskih vprašanjih naše države, temveč samo navaden trgovec, eden onih številnih na vse baviti. držala večje količine, kakor pa bi jih dotični premogovnik moral do- siiam razkropljenih pridobitnikov, delavcev in mučenikov, ki nimajo visoke šole, ki pa imajo velike izkušnje in zdrav instinkt, da vedo, kaj je dobro in kaj ni. Zato naj mi bo dovoljeno, da na V Kral jevu bodo izdelovali lokomotive? »Jugoslov. Kurir« poroča, da je I podlagi svojih izkušenj spregovo-izvedel iz dobro poučenega vira, n™ o vzrokih podražitve kolonial da namerava železniško ministr- nega blaga, stvo razširiti železniške delavnice Od septembra dalje se čuti ob v Kraljevu tako, da bi mogle iz- čutno skakanje cen posameznim delovati tudi lokomotive. | kolonialnim predmetom kakor ka vi, čaju, rižu, kakavu, parafinu, Prva letošnja dvojna I vosku’ letnikom’ mandeljnom, raz- v, , , .v nemil južnemu sadiu in raznim stev. »Trgovskega tovariša« Lačimbam. Ta podražitev je prvot- je izšla ter prinaša zopet bogato 110 znašala za posamezne predme-in zelo pestro vsebino. te 5, nato 10, 20 in 30%, dokler Uvodni članek je napisal naš za- se ni na vse zadnje dvignila tudi služni publicist dr. R. Andrcjka do 100 °/o. Primer z vanilijo je naj-ter objavil nove doneske k zgodo- bolj zanimiv, ker se je ta podra vini naše železarske industrije, žila kar za 300%. Vzporedno z Zelo aktualen in poučen je članek dvigom cen pa je padala potrošnja inž. Lojzeta Pippa o gospodarskih podraženih predmetov. Predme svetovalcih. Od drugih člankov še ti, katerih potrošnja je ostala ne-omenjamo naslednjo vsebino: | zmanjšana, pa se dostikrat niso Ustanovitev jugoslovansko-bol- mogli dobiti na virih, iz katerih garske trgovinske zbornice — D. so navadno prihajali v našo dr-P.: Naše državne finance — Dr. V. žavo, niti za polovico potrebne ko S.: O gospodarstvu Velike Brita- ličine. Poleg tega pa se je poja nije in Zedinjenih držav Amerike vilo tudi pomanjkanje kvalitetne Oec.: Privilegirana izvozna del-1 ga blaga brez ozira na njegovo niška družba — Zir.: Svetovni bla- leeno, kar je zopet vplivalo na raz-govni trgi v novem letu — Sve- vrstitev tega blaga v detajlnih tr-tovno trgovsko brodovje — Baker govinah. Vse to je spravljalo naše v vojnj _ Wolfram kot kovina d» tajliste v vedno težji položaj do oboroževanja — D. P.: Naše gospo- svojih odjemalcev, ki so se stalno darstvo v začetku leta 1940. — To čudili in godrnjali čez to podra-in ono: »Privredni godišnjak Ju- žitev, v prepričanju, da ta ni upra goslavije i Priručnik za trgovinu vičena. i promet u jugoistočnoj Evropi«; Poleg tega neprijetnega stanja v Salmijervi, rudarsko arktično me- trgovini, ki je nastalo proti volji sto; Francoska petrolejska indu- trgovcev, pa so se v zadnjem času strija; Ustanovitev Notranje-ame- tudi od uradne strani izdali razni riške banke; Ameriške petrolejske | izredni ukrepi, da se zatreta dra rezerve. ginja in brezvestna špekulacija, Vsebina je bogata in sedaj- ob kar je napačno mnenje potrošni-pričetku novega letnika posebno kov 0 krivdi trgovcev še bolj utr toplo priporočamo vsem, da se na- ^ilo, ker se niso navedli pravi raz-roče na »Trgovskega tovariša«. | t0g[ podražitve blaga. Ker menim da so za široke potrošniške množice še vedno ostali nepojasnjeni pravi razlogi podražitve blaga, sem se potrudil, da doženem pra razloge, zaradi katerih je pri- država klirinške dogovore ter se zato plača blago draže, kakor pa bi se plačalo, če bi se uvozilo direktno iz držav, ki proizvajajo to blago. Četrti razlog je čisto finančne narave. Veljavni devizni predpisi ter zelo otežkočena nabava potrebnih valut so v veliki meri omejili možnost uvoza za mnoge predmete. K temu je treba dodati še zvišanje ažija od 13 na 14 zlatih dinarjev, kar vse vpliva na podražitev blaga. Poleg teh razlogov so tudi drugi, čisto naši domači razlogi. T11 je treba v prvi vrsti omeniti zvišanje skupnega davka in davka na luksuzno blago in obremenitev mnogih predmetov z novimi davščinami, kar je povzročilo zvišanje cen v korist državnih dohodkov. Zaradi zvišanja davka ]>o najnovejši uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih se more pričakovati za 5% zvišanje cen. Upoštevati pa je treba še nekatere druge činje-nice. Trgovcem je naložen davek 2% v korist Jugorasa pri vsakem di hodu vagonske pošiljke za razkladanje blaga (kar velja za Beograd in kar občutijo celo naši splavarji), pa čeprav bi blago raztovoril sam lastnik blaga. Druge obremenitve so zopet nastale zaradi podražitve in omejitve tekočih goriv, kar je povzročilo rapid-110 podražitev prevoznine itd. itd. Vse te činjenice, ki sem jih naštel, pokažejo v številkah, če se vse seštejejo, najbolj jasno, zakaj se je podražilo kolonialno blago in zakaj se bo podražcvalo še v bodoče. Jasno in nesporno pa je tudi to, da to podraževanje ne izvira od nas trgovcev zaradi špekulacije, temveč se nam vsiljuje, kakor se vsiljuje tudi množici potrošnikov. Ni dvoma, da bo draginja prenehala brez vsake intervencije, kakor hitro se bo nehala vojna, ko bo konec vojne blokade in vojne nevarnosti in ko se bodo mogla dobiti dovoljenja za neomejen uvoz v svobodni trgovini in v svobodni tekmi, ki je najboljši regulator cen. Dokler pa ne nastopi takšno srečno stanje miru v Evropi, ki bo nam in vsem nevtralnim državam v Evropi olajšalo sedanje gospodarske neprijetnosti, se ne more reči, da bi bila odveč ali nepotrebna pravilna intervencija države proti vsaki osebni zlorabi sedanjega težkega gospodarskega stanja po posameznih pridobitnikih. Toda ta intervencija ne bi smela biti niti avtokratska niti birokratska. Imela bo svoj pravi smisel šele takrat, kadar se bo uvedla na podlagi resnega proučevanja dejanskih gospodarskih razmer pri nas in ko se bodo ugotovile vse činjenice, ki povzročajo težave v naši trgovini. Zato je zelo važno mnenje onih, ki na lastni koži občutijo vse pojave draginje. To so v prvi vrsti potrošniki in trgovci. Vse to velja tudi za državni odbor za kontrolo cen posameznim predmetom. Ta odbor brez stalnega kontakta in opore na strokovno mnenje trgovcev in drugih pridobitnih slojev bo le težko dobro izpolnil svojo veliko in zelo delikatno nalogo. V vsakem primeru so vzroki za podražitev kolonialnega blaga izven nas trgovcev ter zavise od čisto drugih činiteljev. Mi trgovci smo ravno tako kakor potrošniki samo tarče za strele svetovnih do godkov, ki se razvijajo po svojem naravnem toku. Zato je potrebno, da ohranimo hladnokrvnost in medsebojno zaupanje, dokler ne preide sedanji vojni vihar. Za cfvlg našega goz Seja širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 9. marca objavlja: Pravilnik za izvrševanje uredbe o rezervah hrane — Navodila o iz plačevanju nagrade honorarnim ve- slo do podražitve. Predvsem je glavni vzrok v se- uslužbencem in dnevničarjem v ] danjem vojnem stanju v Evropi resoru ministrstva za gozdove in Zaradi vojne je pnslo do blokade rudnike, poklicanim na vojaške morskih cest ki so v mednarodni vaje - Odpravo legaliziranja po- trgovini vezale posamezne konh-trdil o izvoru blaga iz Poljske - nente. Poleg tega pa je nastala Dopolnitev pravilnik, o kon.reli-1 -Uka * mešanice bencina r alkoholom -1 dežel Zaradi le “ Spremembe in dopolnitve prvega | d..gn,le_ »J««-« » odstavka čl. 19.c pravilnika o ure ditvi prometa z devizami in valutami — Odločbo o ustanovitvi naselja Andrejevo. Konkurzi - poravnave blago in ladje ter tarife za pre voznino od 200 na 600%. Že ti tehnični razlogi so vplivali na podražitev tujega kolonialnega blaga. Drugi razlog izvira iz samih produkcijskih držav, ki so svoj izvoz deloma omejile deloma pa ga usmerile v ona tržišča vojskujo-Razglašen je konkurz o premo-1 čih se držav, ki jim nudijo mnogo ženju Maksa Pečnika, trgovca z bolj ugodne cene, kakor pa jih mešanim blagom v Preski pri moremo nuditi mi. Zlasti treba Medvodah. Konkurzni sodnik Zi- poudariti, da je danes povpraše-gon, upravnik mase advokat dr. vanje po blagu na mednarodnih Ivo'Tavčar. Oglasitveni rok do tržiščih mnogo večje kakor pa je 28. marca. Ugotovitveni narok dne blaga na trgu ter se je zato blago 15. aprila ob 9. hiodražilo za 100 do 300%. Uvedeno je poravnalno postopa- Tretji razlog je treba iskati v nje o premoženju avtopodjetnika klirinških dogovorih med našo in Antona Sajovica v Petrovčah. Po- drugimi državami. Ker je kontin-ravnalni sodnik dr. Farkaš, po-1 gentiranje zvezano z omejitvijo ravnalni upravnik odvetnik dr. uvoza, se ne more uvoziti vse to, Dragotin Vrečko iz Celja. Narok kar bi se hotelo. Poleg tega se da- za sklepanje poravnave 17. aprila nes uvaža blago tudi po državah ob 10., rok za oglasitev do 12. apr. | posrednicah, s katerimi ima naša Dne 23. februarja je bila v prostorih ljubljanske podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja seja širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani. Seje so se po svojih zastopnikih udeležile sledeče oblasti, ustanove in društva, ki sestavljajo odbor in sicer: banska uprava (gozdarski odsek, odsek za urejanje hudournikov, prosvetni oddelek, tehnični oddelek in socialni oddelek), štab dravske divizijske oblasti, štab za utrjevanje, gozdno ravnateljstvo v Ljubljani, začas na državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, direkcija državnih železnic v Ljubljani, Kmetijska zbornica v Ljubljani, Inženjer-ska zbornica v Ljubljani, ljubljanska podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja, Združenje jugoslovanskega učiteljstva — sekcija v Ljubljani, Zveza za tujski promet v Ljubljani, Rdeči križ kr. Jugoslavije — dravski banovinski odbor v Ljubljani, Slovensko planinsko društvo in Zavod za pridobivanje in prodajo gozdnih semen v Mengšu. Na seji sta predsednik odbora Saša Starc in tajnik ing. Dinko Cerjak obširno poročala o delu odbora v preteklem, t. j. drugem poslovnem letu odbora. Okrajni odbori za propagando gozdarstva so ustanovljeni v vseh okrajih, v nekaterih občinah pa tudi občin ski pododbori. Namen teh odborov je, da vodijo iniciativno akcijo za popularizacijo gozdarstva med ljudstvom s sodelovanjem vseh na pogozdoval-nem delu interesiranih gospodar- Politične vesti skih, kulturnih in humanitarnih organizacij. V ta namen so bila v preteklem letu prirejena številna gozdarska predavanja in tečaji z.a učiteljstvo, kmetovalce in vojaštvo, Spomladi in v jeseni so se orga nizirali mladinski dnevi za pogo zdovanje, pri katerih se je šolska mladina učila pogozdovati in pra vilno gospodariti z gozdom. Več pogozdovanj je izvedlo tudi vo jaštvo. Propagandni odbori so da jali pobudo za ustanavljanje gozd nih drevesnic in vzornih gozdnih nasadov ter z raznimi publikacijami skrbeli za pospeševanje in napredek gozdnega gospodarstva. Zanimanje za delo propagandnih odborov je bilo veliko tako med ljudstvom, kakor tudi pri uvodoma navedenih oblasteh, ustanovah in društvih, ki so z velikim razumevanjem spremljala in podpirala akcijo propagandnih odborov. Po končanih poročilih je bil iz vrst zastopnikov oblasti, društev in ustanov izvoljen naslednji novi ožji odbor: Predsednik Saša Stare, podpredsedniki dr. Viljem Krejči, kap. Mihajlo Mitič in Josip Palme; tajnik ing. Alojzij Funkl, odborniki ing. Viktor Novak, ing. Dinko Cerjak, ing. Bogdan Žagar, Srečko Kristan, ing. Milan Simič, ing. Franjo Sevnik, Janez Štrcin, ing. Mirko Šušteršič, Vinko Gre gorič, dr. Anton Mrak ter zastop nik direkcije drž. železnic, ki ga imenuje direkcija. Kmetska posojilnica v Ljubljani proda velik planinski hotel pri Sv. Neži nad Tržičem. Na seji angleške spodnje zbornice je izjavil ministrski predsednik Chamberlain, da je obiskal že 22. februarja sovjetski veleposlanik Majski drž. podtajnika Buttlerja ter mu sporočil sovjetske pogoje za mir ter zaprosil angleško vlado, da te pogoje sporoči finski vladi. Ker pa je bila angleška vlada prepričana, da so ti pogoji nečastni za Finsko in da bi spravili Finsko v čisto brezmočno pozicijo, če bi Finska te pogoje sprejela, je angleška vlada odklonila, da bi te pogoje posredovala naprej finski vladi. Nekaj dni kasneje pa je o vsem tem obvestil finsko vlado angleški poslanik. Enako prošnjo je sporočila sovjetska vlada tudi švedski vladi, ki pa je posredovanje sprejela. Sovjetski pogoji so med drugim zahtevali izročitev vse Karelijske ožine, vsega ozemlja okoli Lado-škega jezera, polotok Hango, ne da bi dobila Finska za vse to kako kompenzacijo. Min. predsednik Chamberlain je nadalje izjavil, da sta francoska in angleška vlada sporočili finski vladi, da sta pripravljeni na apel Finske nuditi Finski vso podporo, ki jima je na razpolago. Na vprašanje nekega poslanca delavske stranke, če pomeni to morda začetek vojne s Sovjetsko Rusijo, je odgovoril Chamberlain, da stvar še ni dospela tako daleč. Min. predsednik Daladier je dal francoskem parlamentu važno izjavo o zavezniški pomoči Finski. Dejal je, da je že dva tedna pripravljen zavezniški ekspedicijski kor, močan 50.000 mož, da se takoj prepelje na Finsko. Ker pa Francija niti v vojni noče kršiti mednarodnih pogodb, se more ta vojska poslati le, če Finska sama zaprosi j za pomoč. Francija je dosedaj poslala finski 145 letal, 496 topov, 5000 strojnic, 400.000 pušk, 200.000 ročnih granat in 20 milij. patron. Sovjetska in finska delegacija sta v torek tik pred polnočjo podpisale mirovno pogodbo, ki med drugim določa (po poročilu nemškega dopisnega urada): Finska odstopi Sovjetski Rusiji vso Ka-relijsko ožino z mestom Viborgom, vso obalo Ladoškega jezera, Ribačji polotok in neke dele vzhodne Fin- i j ske. Sovjetska. Rusija dobi v zakuri za 30 let polotok Hangu proti za- ' kupnini 5 milijonov finskih mark. Tu si uredi Sov. Rusija svoje po- ! morsko oporišče. V Severnem morju ne sme imeti Finska nobenih vojnih sil razen manjših obalnih obrambnih ladij. Rusija umakne svoje čete iz Pečenge, dobi pa pravico svobodnega prehoda skozi Pe-čengo na Norveško brez vsake carinske kontrole. L. 1940. se zgradi železnica iz Kemljajarvija v Kan-dalahti. Ta mirovna pogodba mora biti ratificirana v 3 dneh. V sre- , do ob 12. se prekinejo vse vojne operacije, 15. marca ob 10. dop. pa morajo biti čete na novih državnih mejah. Takoj se morajo začeti pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. To mirovno pogodbo mora sprejeti še finski parlament, da postane veljavna, če jo bo finski parlament v resnici odobril, še ni znano. Vesti o stališču parlamenta si zelo nasprotujejo. Nekateri trde, da se bo parlament odločil tako, kakor bo predlagal maršal Man-nerheim. Stališče finske delegacije je bilo silno težko. Sovjeti niso dopuščali razprave o posameznih točkah mirovne pogodbp, temveč zahtevali, da finska delegacija v 30 urah pogoje sprejme ali odkloni. Zagotovilo francosko-angleške pomoči m olajšalo stališča finske delegacije. Sovjeti so popustili glede Pecenge in žrtvovali so vlado Kuusinena, hi je baje interniran. Na jugu bi sovjeti po novi pogodbi dosegli več, kakor pa so zahtevali lani pred izbruhom vojne, če bo mir v resnici sklenjen, potem so skandinavske države obvarovane pred vojno. V tem je tudi eden bistvenih razlogov, da so Finci sprejeli sovjetske zahteve. Iz Berlina označujejo zavezniško pomoč Finski kot prepozno. Nemški listi naglašajo, da sta Francija in Anglija kakor v primeru Poljske prišle tudi sedaj s pomočjo Finski prepozno. Sumner Welles je imel v ponedeljek daljše razgovore z min. predsednikom Chamberlainom in zun ministrom Halifaxom. Nato se je odpeljal v Buckinghamsko palačo kjer je bil sprejet od angleškega kralja. Po sedanjih dispozicijah ostane Welles v Londonu do četrtka, nakar bo odpotoval skozi Pariz v Rim. 18. ali 19. marca pa se bo vkrcal v Neaplju za Ameriko. Ribbentrop se je vrnil iz Rima v Berlin ter iporočal Hitlerju o svojih razgovorih. Italija ni izpre-menila svojega stališča ter ostane še nadalje izven vojne. Denarstvo Poslovanje naših denarnih zavodov v letu 1938. Objavljeni so bili podatki o poslovanju denarnih zavodov v letu 1938. Podatki se nanašajo na 530 denarnih zavodov. Od teh je 198 zavodov izkazovalo zgubo v višini 15'3 milijona, t. j. 383 °/o njih kapitala, ki je znašal 224-9 milijona din. Ostalih 332 zavodov s kapitalom 2.191-6 milijona din je imelo dobiček 109‘4 milijona din, da se je kapital obrestoval po 4‘99%>. Ce se odbije izguba od dobička so imeli naši denarni zavodi v 1. 1938. od kapitala 2.416'4 milijona din 94'0 milijonov din čistega dobička ali 3-89%. Kako so se razvijali posli denarnih zavodov v posameznih banovinah, kažejo naslednje številke: (pod I. je število denarnih zavodov z izgubo, pod II. njih kapital, pod III. višina izgube in pod IV. odstotna izguba v primeri s kapitalom): I. II. III. IV. vse v milijonih din v1/« lieojrrad 6 21'5 2-4 11/46 '‘anfevo-Zeinun 1 3-0 — 0'05 dl'av. banovina — — — — vardarska 21 40'6 2’4 5-96 v r baška 10 8'2 0‘4 5-48 Urinska 28 42-5 1’8 4‘‘23 donavska 50 35-8 3‘8 10'8l zetska 9 20'0 0’8 4-06 moravska 38 357 2'3 6-39 primorska 4 2-7 0'2 7'81 savska 28 11-0 0'9 8'25 Zagreb 3 3‘6 07 3-36 V dravski banovini 1. 1938. torej ni imel niti en denarni zavod izgube. (Pričakujemo, da bo »Narodno blagostanje« takoj objavilo dolg članek o izredni konjunkturi slovenskega denarništva). Izgube denarnih zavodov na deželi so predvsem posledica ureditve oziroma odpisa kmetskih dolgov. Pregled zavodov z dobičkom kažejo naslednje Številke (pod I. je navedeno število denarnih zavodov, pod II. njihova delniška glavnica, pod III. znesek dobička in pod IV. odstotek dobička z ozirom na kapital): I. II. III. IV. v milijonih din v°/o Beograd 51 1.2757) 61'9 4"85 Pančevo, Zemun 4 14-7 07 4'82 vardarska 23 657 1'2 1'89 v r baška 7 H'0 07 7-49 dravska 12 84‘fi !W) 10-<>« d cmaka 38 89'8 2'8 3-14 donavska 77 122-2 5.3 4.33 zetska 13 21-2 0'9 4754 moravska 50 74-1 2-5 3‘34 trlmoiiska 6 18-6 J-8 10.00 • avska 34 39.4 4-2 4-21 m , v 20 384'9 217 5-G4 rako številke o izgubah kot o dobičku denarnih zavodov jasno dokazujejo, da so denarni zavodi ' Sloveniji najbolje organizirani. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. marca navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je zvišala Za 17 na 2.035-3. Devize izven podloge so se zni-žale za 5'8 na 902'47. Vsota kovanega denarja se je '^višala za 26-4 na 489-5. Posojila so se skupno zmanjšala Za 817 na 1.907'52. kskont bonov narodne obrambe ie zvišal za 16-0 na 1.674-0. ijskont bonov finančnega mini-889-4^ neizpremenjeno na ,.|rVr^n°st nepremičnin je izka-1 >a za 1-0 višje z zneskom 182'5. Kazna aktiva so se zmanišala za 401 na 2.220-66. Obtok bankovcev se je zvišal za l83-l na 10.205-03. Obveze na pokaz so se zmanjša-‘e za 184-06 na 1.928'1. Skupno so ^ zmanjšale obveze na pokaz ter °°tok bankovcev na 12.13876. Skupna dejanska vrednost podžge znaša 3.256-5. 2g^Upno kritje se je zvišalo na ‘•83%, samo zlato pa na 26-66%. dal- mcra ostala še na’ )e neizpreinenjena. Vesti o reorganizaciji Poštne hranilnice se označujejo kot neutemeljene. »Opčinska štedionica i založni zavod u Beogradu« je imela lani 3,25 milijona čistega dobička. Hranilnih vlog je imela hranilnica za 64,5 milijona din. Na seji uprave Jugoslovanske udružene banke v Beogradu je bilo sklenjeno, da se od čistega dobička v višini 6,9 milijona din dodeli 10% rednemu rezervnemu fondu, 5% dividenda se izplača lastnikom prioritetnih delnic, 16% se dodeli na ime kvote lastnikom posebnega rezervnega fonda, ostanek v višini 1,987.980 din pa se prenese na nov račun. »Banca d’Italia« je sklenila, da izplača od vsake delnice v nominalni vrednosti 1000 lir 60 lir dividende. Francoska banka v izkazu z dne 29. februarja še ne izkazuje no- vega vrednotenja zlate podloge ter njenih posledic, ker stopi nova konvencija med državo in banko šele 1. marca v veljavo. Vojni predjeml države so se povečali na 20,05 milijarde frankov, a je še vedno 4,9 milijarde proste. Ta kredit se po konvenciji 1. marca zviša za 20 milijard. Obtok bankovcev se je zaradi ultima povečal za 2,79 na 156,15 milijarde frankov, vse kratkoročne obveznosti pa na 174,4 milijarde fr. Zlato kritje se je zato znižalo od 56-64 na 5575%. Po izkazu nemške Reichsbankc je dosegel obtok bankovcev na koncu februarja 11,87 milijard RM (proti 7,9 milijarde pred enim letom). Obtok rentnih bančnih bonov in drobiža se več ne izkazuje v izkazu banke. Celotna cirkulacija plačilnih sredstev se1 more ceniti na 15 milijard RM. Zlata in devizna podlaga je še nadalje izkazana s 77 milijoni RM. Madjarska narodna banka navaja za konec februarja med drugim naslednje podatke: menični portfelj 599,5 milijona pengov proti 607,4 ob koncu januarja. Lombard-na posojila so se v tem času zvišala od 21,7 na 23,3 milijona pengov. Zlata zaloga je ostala nespremenjena (124,1 milijona pengov). Devizna podloga pa je padla od 76,7 na 74,5 milijona pengov, predvsem zaradi pasivne bilance, deloma pa tudi zato, ker se morajo uvožene surovine navadno plačati s svobodnimi devizami, dočim gre madžarski izvoz večinoma v klirinške države. Obtok bankovcev je v februarju narastel od 953,8 na 967,9 milijona pengov. Upravni odbor ameriške banke za uvoz in izvoz je dovolil Kitajski posojilo v višini 20 milijonov dolarjev. Na Japonskem so bili zaradi tgga zelo ogorčeni ter izjavljajo, da pomeni to posojilo ne-prijateljski akt USA proti Japonski. Razmah beraš Pri plemeniti tekmi z drugimi narodi smo tudi že Slovenci tako napredovali, da je po zgledu tujih kulturnih središč tudi Ljubljana dobila poklicne berače,. Prej smo imeli občinske revčke, ki so o petkih obiskovali dobre hiše in si zbrali nekaj drobiža. Nekatere dobrosrčne družine imajo še sedaj nekaj takih rednih abonentov, ki jih celo pogrešajo, če se pri vratih ne oglase kak petek ali drug, so r i