Poštnina plačana ▼ gotovini Leto LXXU., št. 57 a Lfnollana, potok 10. marca 1050 Cena Din It— Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst d Din 2 50. od 100 do 300 vrst 8, Din 3, veCjl inserati petit vrsta Din 4. — Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oiica itev. 5 Telefon: 31-22, 31 23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Boji v Madridu še niso končani: Razkroj v republikanski Španiji General Mlaja kjer zahtevajo BILBAO. 10. marca. w. Krvava obračunavanja v republikanski Španiji so se razširila iz Madrida tudi na provinco, kjer se odigravajo ogorčeni boji med Miajevimi pristaši in komunisti Dočim so obor že-ne sile generala Miaje v Vaiencijj popolnoma gospodar položaja, so se komunisti v andaluzijskih provincah Jaenu in Al meri j i pola.stili oblasti in povsod ustanovili krajevne sovjete po vzorcu Sovjetske unije. Včeraj so komunistični pristaši ponovno prodrlj daleč v notranje okraje Madrida ter zasedli vse glavne dohodne ceste. Najhujši boji so bili v okolici vladnega mestnega okraja in dirkališča. General Mlaja je v stiski pozval močne oddelke svojih čet s fronte za ojačenje p<*sad-ke v mestu ter so niegova letaia bombardirala mestne dele. ki jih imajo zasedene komunisti. Trdijo tudi, da so prešli h komunistom rdeči oddelki, ki so bili prej na strani Miaje. V zadnjih bojih je padlo na obeh straneh po več tisoč mož. General Miaja je pozval madridsko prebivalstvo, naj se postavi na stran obrambnega svč-ta Podrobnosti o bojih se morejo samo domnevati ker so komimisti pretrgali vse zveze mesta z zunanjim svetom. Po odredbi sveta za narodno obrambo so čete. ki so se priključile novj vladi, krenile ponoči proti Canilajasu. kjer se nahajajo močne čete krrnunistov. Komunistične čete pa so krenile proti Madridu iz El Parcla, ki ležj 25 km daleč od Madrida. Prispele so do predmestij brez odpora ker so se vladne čete hotele izogniti prelivanju krvi. Vlada je dobila ojačenja iz okolice Almade de Osuna. Polkovnik Casado je poročal sncči po radiu ter je izjavil, da se je svet za narodno obrambo zelo blagohotno zadržal napram elementom, ki ustvarjajo nered, je moral pozvati vojaštvo s fr komunisti nadaljevanje borb vendar pa to trajno ni mogoče in bo svet zato zace. strogo postopati napram komunistom in bo ^ najkrajšem času vzpostavil red v Madridu. Kasneje ob 23.20 je glavni Stab za narodno obrambo objavil da so se uporniki predali njegovim četam ki so ob tej priliki ujele 1.400 mož. MADRID, 10. marca AA. I Štefani *: Po vesteh iz Madrida, ki pa še niso potrjene, se je glavni generalni štab komunistov predal. Zaprtih je bilo 1500 komunistov, vendar pa posamezne skupine komunistov še vedno prodirajo proti Madriu. Komunistična gnezda v Madridu sc čete generala Miaje začele obstreljevati s topovi. Pošilja, v katerih so se nahajali komunisti, so popolnoma porušena. V teku včerajšnjih bojev v Madridu je prodrl tank s 30 komunisti v središče m~-sta ter začel streljati na čete generala Miaje, ki so skušale z barikado preprečiti njihovo prodiranje. Komunisti so zapustili tank ter s pomočjo ročnih granat zasedli neko hišo na trgu Bemanda. Vojaki generala Miaje so imeli težke izgube. Borba proti komunistom še vedno traja. Beg republikanske podmornice k Franca BURGOS, 10. marca. br. V Palmo je priplula podmornica sC2«, ki je doslej pripadala španski republikanski vojni mornarici. Podmornica se jc predala nacionalistom. Francija bo vrnila republikansko brodovje TUNIS, 10 marca, i Predstavnik francoske vlade v Tunisu Eric le Bonne ie onte, da bi vzdržal red v Madridu in drugih mestih, e proti generalu Francu sprejel včeraj predstavnike tiska in jim izjavil, da bo Francija Prancovi vladi vrnila vojne ladje, ki so se zasidrale v Bi-zerti, ker smatra, da so kakor zlato in umetnine, ki so bile izvožene iz Španije, tast španskega naroda Posadka, ki je bila razorožena, bo poslana nazaj na Špansko, žene in otroci so ostali sedaj na ladjah, mornarje pa so zaposlili v bližnji okolici Kdor bo hotel nazaj na špansKo. mu bodo oblasti olajšale povrate k. Posadka španskih ladij, ki so se vsidrale v luki Bi-zerte, šteje 4132 mož. Vojne ladje so v zelo dobrem stanju. Polkovnik Lister o položaju v Španiji PARIZ, 10. marca. z. Francoski novinarji so imeli priliko govoriti s polkovnikom Los tro m, ki je bil vodja španskih anarhistov in poveljnik pete španske republikanske armade, ko je potoval v vlaku iz Toulousa v Pariz. Skušali so zvedeti, kaj misli o poiožaju v Španiji. Polkovnik Lister je visoke, vojaške postave, ze po zunanjosti se mu vidi, da je borben značaj. Do državljanske vojne v Španiji je bil navaden delavec in je polkovnik postal šele pred dvorim letom. Izkazal se je v borbah proti Francu kot odličen vojak. Nimam ničesar povedati, je izjavil La. s ter novinar jam, razen tega, da sem zelo utmjen. Utrujeni so tudi moji tovariši, kakor vidite. Pokazal je na pet republikanskih oficirjev, ki so z njim zbežali v Francijo. Eden izmed teh oficirjev je imel še uniformo z rdečo zve£uo: — Pred tremi dnevi sem zapustil fronto prj Madridu. Ko je polkovnik Casado izdal svoj proglas vojski, smo dobili povelje, naj se takoj j vdamo, sicer bomo ustreljeni kot izdajalcu Z letalom smo pobegnili v Francijo. Ko so novinarji vprašali polkovnika Listna, kaj misli o možnosti odpora proti Ca-sadu v Madridu, je Lister odgovoril: Mislim, in tako mislijo vsi moji tova-rišii da bi se lahko še borili, če ne bi odstopil predsednik dr. Negrin. Danes je republikanska armada strta, stri jo je polkovnik Casado. — Kaj mislite o novem šefu republikanske Španije ? — Casado je dober vojak, to je vse, kar morem o njem reči. — Kje nameravate ostati, ali v Parizu? Polkovnik Lister je zamahnil z roko, kakor da ni va£no, kje bo odslej prebival kot emigrant, izjavil je; Nekje v Franciji, pa je vseeno, kje. Anglija in blokada republikanskih luk London, 10. marca. br. Iz Burgosa so prispele vesti, da so nacionalisti sklenili s svojimi vojnimi ladjami blokirati vse preostale španske luke. Te vesti sicer niso bile uradnega značaja, vendar pa so bile potrjene. Angleški parni k »Stanlev« je imel namreč velike težave, preden je mogel predreti blokado in pripluti v valen-cijsko luko. kamor je pripeljal večji tovor živine. Vesti o blokadi so izzvale v Londonu veliko vznemirjenje »Daily Telegraph« pravi, da angleška vlada blokade v nobenem primeru ne bo priznala Ze v pri-četku državljanske vojne so velesile sklenile, da ne bodo ne enemu ne drugemu španskemu taboru priznale pomorskih vojnih pravic. S tem, da je angleška vlada priznala vlado generala Franca v Burgo-su, pa še ni rečeno, da je predrugačila omenjeni svoj sklep. Angleška vlada v nobenem primeru ne bo dopustila, da bi kdorkoli oviral angleški pomorski trgovinski promet. Ce bi špansko nacionalistično brodovje poskusilo zadrževati angleške trgovinske parnike od španskih republikanskih luk, jih bodo pričele spet na poti v republikansko Španijo spremljati angleške vojne ladje. List pravi, da bo angleška vlada tokrat zavzela zelo odločno stališče glede blokade španskih republikanskih !uk in podala tudi odločno izjavo o svojem stališču v spodnji zbornici. Anglija bo energično zaščitila svoje ladje LONDON, 10. marca. i. Včeraj je bila v zgornji zbornici debata o španskem vprašanju. CJovoril je zunanji minister lord Halifax, ki je govoril o blokadi, ki j*) namerava izvesti burgoška vlada ob republikanski obali in poudaril kot samo po sebi umevno da bo angleška vlada v primeru, če bo kaka britanska ladja napadena izven španskih vod. nastopila energično in 'la bo izvajala rep resa lije. če bodo podmornice torpedirale kak anglesk: parnik. Glede položaja v Španiji je izjavil, da na podlagi jamstev, ki jih je dala burgežka vlada, ni nevarnosti, da bi .savladala kaka tuja sila v Španiji, če pa bi se to zgodilo, bi imelo nedvomno resne posledice. Mi vemo, da so spanci ponosen narod in zato ni verjetno, da bi jim vladal tuj narod ali da bi bi«la ogrožena njihova integralnost, je zaključil lord Ha-lifax. BERLIN, 10. marca. i. Izjava lorda Ha-lifaxa, da -e ,r t via.Ia poslužila represalij v primeru napada na kako an. glesko ladjo s strani španskih nacionalistov, je zbu lila v nemških političnih krogih precejšnjo nevoljo in val ogorčenja, ki je prišel do izraza tudi v pisanju nemških listov, ki so polni ostrih napadov proti Angliji in "njeni politiki. Tako piše >Lo-kalanzeiger«*: Angleška jH>litika je zelo čudna, ker prexio povabljeni vsi kardinali, nadškofi in škofi z vsega sveta, na sporedu pa bodo najbolj pereca mednarodna vprašanja, ki 3e tičejo tudi katoliške cerkve. Prihodnji mesec se bo sestal tajni krrsislon'i. ki oo sklical ekumenski koncil, katerega ni bilo že od 1. 1870. Palestinski prsblem •Jem /.al era. 10. marca. AA. Palestisko židovsko Časopisje j«? zvedelo iz Londona, da stoji palestinska konferenca pred .dvema možnostim a. Prva možnost bi bila razdeLtev Palest ne v dva pol avtonomna kantona, drug«", pa. da 9e uvede začasen režim, ki naj Di traje 1 10 let. Medtem naj s2 pripravi vse potrebno za ustanovitev palestinske države v okviru arabske feae-raeiie. Vprr« nanje priseljevanja 2idov v Palestino misli,o urediti tako da bi število novih židovskih priseljencev v nobenem primeru ne moglo bit: večje oi 40^ celotnega palestinskega prebivalstva. Prav tako bi s»e omejijo tudi priseljevanje Židov v drugo arabske dežele. Madžarska rasistična stranka BtJDJMPEfcTA, in. marca. v. Poslanec Kotoman Hubav, bivši vodja httsng&rjstic-neca gibanja, je napovedal v poslanski zbornici ustanovitev desnica rs. ;o-radikal-ne stianke, ki se bo imenovala - Stranka prekrižanlh puščic«. Novp stranko bodo zastopali v parlamenti! bivši bm^gafistse. ni poslanci Hubav, Ratz in Haam. Nemščina učni jezik v Klajpeđi Berlin. 10. marca. h. Na ljudskih šolah v Klajpcdi j-; bila s posebnim vladnim ukrepom nemščina uved-ena kot učni jez^k. Iz-vzete so bile le tri ljudske šole, ki jih obiskujejo otroci naseljencev iz Litve. Direktorij Klajpcde jc v smislu tega ukrepa izdaJ tudi podrobna navodila, po katerih se bo pouk na nemJScih manjšinskih šolah v Klaj-pedi organiziral povsem po narodno-socia-listionem srotermi. Na šolah se Hod o uveljavila voditelj sika načela. Nizozemska se brani beguncev AMSTERDAM, 10 marca. i. Predjseeinik parlamenta je včeraj izjavil, da Nizozemska ne more sprejeti nobenih beguncev vec, ker je že prenapolnjena z njimi Od lanske septembrske krize je prispelo na Nizozemsko 9500 legalno prijavljenih beguncev, po večini zidov, poleg tega pa jih je se več tisoč, ki so prišli na nelegalen način. Postaniln ostani Član Vodnikove drnibe! PARIZ. 10. marca. br. Predsednik senat-skega odbora za zunanje zadeve Beran-ger, je podal včeraj na nekem banketu zanimive izjave o položaju na Sredozemskem morju. Francija je pripravljena, je poudaril, sodelovati na Sredozemskem morju z vsemi državami, nikoli pa se ne bo umaknila s svojih tamkajšnjih postojank. Francija ni imela nikoli namena izvajati kakršnokoli hegemonijo na tem morju. Francija ne pozna gesla »Mare nostrum«. pač pa se je vedno ravnala po geslu »Mare omnium« načelu svobodnega prometa po Sredozemskem morju. Sredozemsko morje mora London, 10. marca. AA. Reuter: Ko je v spodnjem domu minister za letalstvo Kings-ley \Vood prvdlo^il proračun lotalsJcega mi-nhstrs-tva v višini nad 205 milijonov funtov štcrlinjjov (50 merlijard dinarjev), je izjav?], da jc velike izdatke treba p-npi-sovati v pre cejšnji meri ogromnim količinam modernega letai^ke^a materiala, graditvi novih to vam ter novih letadišč. Proračun za to ministrstvo je leta 1924 /rtašai 18 milijonov funtov šterlingov, letos se jc povećaj za 74 milijonov funtov >'ter!:ngov, za tolitko, ko-\'±(yr je leta 1938 zoaisj celotni proračun za letalMko ministrstvo. Od predložene vsote j« 93 nrrilijtxiov določenih za letalski material in za balone. LTs»ta.novljenih je bilo 35 pomožni oddelkov teritorialne službe za žen^e. Stevjlo ljudi, ki » zaposleni pri IctaKtvu. se bo povečalo na 102.000. Pri graditvi hen-ga-rjev in izdelovanju motorjev je bM storjen večji koratk naprej, kakor pa ) ostati svobodno za vse narode sveta. T prostoru med Suezom in Gibraltarjem Jt prostora dovolj za vsa. Sestanek lorda Pertha z grofom C lanom RIM, 10. marca. z. Včeraj sta se sestala angleški poslanik lord Pertb in zunanji mi nister grof Ciano. ki sta imela dolgo konferenco o položaju v Španiji, o koncentraciji italijanskih čet v Libiji in o načrtu a demarkacijo teritorija med Abesinijo in sosednim angleškim kolonalnim ozemljem. sc je to pričakovalo. Preteklo leto je htio dograjenih 37 novih letalskih prisitajaAiAd» lotos pa bo zgrajenih še 20. Junija meseca 1938 se je prijavilo 31.600 novnh pilotov ki mladih i?vodnikov. Ta odziv je bii sijajen. Pretokli teden pa je bdila ta številka še prekoračena. Letos bo potrebnih se 20.000 pilotov in izvidnikov, poleg tega pa je Ao^kV i i potrebno večje število niotereoiogov ki radiotole«girafistov. Rekrutacija za prosto-voljsdce rezerve napreduje zadovoljivo. Nad 2.500 prostovoljnih rezervistov se uči m pilote v civilnem letalstvu tako da bodo v primeri potrebe sposobni opravi jati truJbo v vojnem letalstvu. Sir Kingsilev Wood je «atem pafcpoMsasl 5e tole: Mi smo dobili največje stavilo pilotov, toliko koJ!ikfw j-ih je zdaj potrebnih. V dolgi učni dobi so se dobro naučili svojega posla. Število Ljudi v letalstvu je rdsf večje kot je biJo kdajkoli prej. Japonski poslanik pri grofu Članu Rim, 10. marca. w. Kakor zatrjujejo sta grof dano in japonski poslanik v sredo v enournem razgovoru razpravljala predvsem o vprašanju protikomuniatičnega pakta in pa francosko-i talijanski h odnosa jev. s Nirin 'aa'a Varšava, 10. marca, AA. Danes so se začela t Varšavi pol jsko-českoeiovaAKa po gajanja m rešitev finančnih vprašanj, ki so nastala radi odstopitve gotovega osem Jjft Poljaki Odgođena sestanka JNS ▼ Bell krajini Banovinsko tajništvo Jugoslovensks nacionalne stranke opozarja pristaše v Bali krajini da za nedeljo 12. tm. sklicanih sestankov v čroomlju ob 10. ter ▼ Metliki ob 14. uri ne bo, ker Je senator da. K namer zadržan. Oba sestanka sta preložena na nedeljo 2. aprila t. i. ter se ju bo senator dr. Kramer udeležil. Sorzna poročila. Carin, 10. marca. Beograd 10._ Paite 11.66, London, 20.6275, New York 439.8125, Bruselj 73.975, Milan 23.13, Amsterdam 1233.62, Berlin 176.50, Praga 15j04> Vas*, lava 83.—, Bukarešta &3T. Ruska pomoč Polfski in Fnmtiislji Rusija bo dala na razpolago vse svoje pomožne vire, če bosta Poljska in Ruraunija napačen:, od zapada SO milijard za izpopolnitev angleškega letalstva Anglija je dobila v zadnjem letu nad 30.000 novih pilotov »iran 'l L ', • • - - •< f V | R Q tv?*^v 30 mure? 1930. SteV, - / Mariborska sokolska župa Jubilejna revija mariborske sokolske lupe ob as letnici njenega obstoja V nedeljo 12. t m. se sestane jo v Mariboru pionirji sokolske mieii v našem obmejnem ozemlju, delegati vseh sokolskih društev m Čet, kj so včlanjene v mariborski sokoL-ki župi. Vsem tem delegatom, ki širijo na n«š; severni meji Tvrsev evangelij ^oijaj nas prisrčen pozdrav. Ob priliki letošnjega občnega zbora je mariborska sokol sik a župa razposlala letna poročila v obliki vezane revije, ki nam kaže, da je Župa opravila v 25 letih svojega obstoja ogromno delo in postavila s tem zdrave oeiove sokolske itn nacionalne misli na vročih obmejnih tleh. Mariborska sokolska župa je v vsem tem obdobju ostala zvesta geslu: vstamimo, živimo, borimo se, ne klonimo 1 Budila je narod k nacionalni zavesti in vzgajala zavedne narodnjake, JugosJovene. 8. decembra 1913 je bila v Mariboru ustanovljena sokolska župa. ki je štela takrat 8 edinic s 569 pripadniki, do-čim šteje danes 88 edinic z 11.790 organiziranimi pripadniki. 2e same številke so nam zgovoren dokaz, da delo iz leta v leto raste, ter da se tu na severu z vztrajnim in nesebičnim delom ustvarja močan obrambni zid v zasuto na£c narodne samobitnosti. Na lanskoletnem obenem zboru izvoljeni župni funkcionarji so nam v letošnjih poročilih v zgoščeni obliiki predočili opravljeno delo. ki je naši župi samo v ponos. Posamezna poročila si slede po naslednjem vrstnem redu: tajniško br. Frkierik Degen. poročilo naČelništva in strokovneffa odbora nač. Slavko Komac im načelnica s. Stana Makučeva. poročilo župnega prosvetarja br. dr Mak so Kovaćič, poročulo blagajnika br. Ferdc Prelog, porodilo rev. odbora br. Jože H val ene, Drago Kocmut in Josip Bra-tož. statistika s. Berta Zavodnikova, poročilo narodnoobrambnega referenta br. dr. Slavko Fornazarie, poročila župnih četnih odsekov br. J. Stuhec, poroč.Io o sokolji Petrovi petletki br. Jože Mohorko, poročilo soc. odseka br. Drago Rosina, poročilo župnega zdravstvenega odseka zdravnik br. dr. Franjo Juhart. poročilo gospodarja br. Maks Končnik, za Sokolsko kreditno zadrugo br. Friderik Degen ter za Sokolsko planinsko kočo br. dJo letos na vi^ku in so vse prireditve na teritoriju ma-rib. sok. župe lepo uspele. Za proslavo 20-lemice Jugoslavije v Mariboru, ki pa je bila žal odpovedana, je obmejno sokolstvo mobi-liziralo svojo armado. Na vsesokolski zJet v Pragi je župa poslala nad 400 telovadcev. Za čeSke Sokole-begunce je bila organizirana posebna nabiralna akcija. V preteklem letu je sokolsko delo predlo rudi na gospod a rs-ko polje Ustanovljena je bila SokoLsika kreditna zadruga, ki ima vse pogoje dane za nadaljnji razvoj. Načelni-stvo in strokovni odbor sta v tesnem sodelovanju opravila uspešno delo, kj je bilo zasnovano na zborih župnih, okrožnih in društvenih načelnikov. Radi tesnejšega sodeč vanj a žup dravske banovine so prišli v navado tudi medžupni zbori, kri kažejo žc doslej vidne uspehe. Načelništvo ima svoje tajništvo (br. Mi-lan Podlesnik), blagajno (br dr. B. Mihalič). arhiv (br. Vlado Venuti), matriko (s. Mira Živic) in potujočega prednjaJca (br. Vckoslav Prime). Za vzgjjo članstva skrbita br. Zla tko Zei in s. Stana Makučeva. za naraščaj br. Janko Pertot in s Mira 2ivic, doohn je vzgoja dece poverjena br Du:anu Gor j upu in s Tončki V čiče vi. Župni jezdni odsek vodi načelnik br. Rado Lenaird. Prva polovica Jan-akega reta je bila posvečena najveličastnejši manifestaciji brat- stva in enakosti, lepote in moči ter veličine sokol stva, to je vsesokobkeiDU sletu v Pragi. Narodnoobramboa vzgoja je šla za tem. kako prilagoditi vzgojo v telovadnicah v obrambne svrhe. Ustanovljeni so bili tudi strelski odseki (11) in kolesarski odseki (17) Mariborska sokofo*:* župa je razdeljena na sedem okrožij: koroško okrožje (preds. br. Rojnik Ivan), mariborsko okrožje (preds. br. Lojze Struna), mursko okrožje (prels-br. Gregor Sascl). pohorsko okrožje (preds br. Ckrii Hočevar), ptujsko okrožje (preda, br. Franjo Šalamun), prek m. okx. (preds. br. Nišelvičer Slavko) in slovenjegoriako okrožje (preda br Davorin Polič) Vsa ok ožija so si vneto prizadevala, da izvrše čim več dela, ki so ga stavila v delovni program SPP. Telovadni obisk 48 sokolskih društev in 40 čet v marib. župi je dosegel 5.775 vpisanih telovadcev s 13.147 telovadnimi urami, torej skupno 185.504. Lastne telovadnice ima na razpolago 19 društe/ in 2 Četi. lastna telovadišča pa 31 društev in 8 čet. V župi je 27 smučarskih, 16 strelskih. I jezdni in 9 kolesarskih odsekov. V lecu 193S je bilo 32 tekem z 896 tekmovalci. 39 nas topov, 32 akademij in 96 pesi z letov Z lepim uspehom je župa zaključila smučaisici zbor v Guštanju. na katerem je bilo -i*V) smučarjev Sokolov iz 21 edinic s 16 tekmovalci, zla prihodnje leto se pripravlja čim dostojne i^a prosteva 751etnice ustanovitve Južnega Sok^a na Vidov dan v Ljubljan' Tudi delo župnega prosvetnega odbora je bilo osredotočeno okrog praškega vseso-kolskcga zleta, zbiranja materiala za sokolsko razstav > v Beogradu. Sofiji. Pragi wi razstavo Mariborskega tedna v Mariboru. Župna knjižnica šteje danes 1.895 knjig V župi je danes 45 knjižnic s 25.852 knjiga mi Skupni denarni promet je dosegel 728.970.44 din. V župi je danes včlanjenih (\2\2 članstva, 1.960 naraščaja m 5.618 dece. Zla«ti pretekla doba je pokazala potrebo samos;o;nega narodnoobrambnega d*la rudi v sokOtSkui vrstah, ki sc je v tem de lu združilo s CMD. Naloga novega odo> ra je ustam vitev narodnoobrambnega m statuta ter organizacije gospodarske samoobrambe. SfiKoiske čete so zidane na trd nih osnovah, to je ra zdravih kmečkih ramenih vrt se vedno lepše razvijajo. Poro-čitlo o delu sokolske Petrove petletke nam daje oboren pregled vsega dela. ki so ga v preteklem letu opravila društva m čete Zgradile so se nove telovcdince, sokolski domovi, nabavili so se slavnostna kroji, razvili naraščaji i in članvki prapori itd. Ob zaključku SPP bo savezna uprava izdaila knjigo, v kateri bodo objavljena vsa izvršena dela. Knj>ga bo poklonjena nagemu sokoljemu starosti Nri. Vel. kralju Petru II. Tudi delo na socialnem polju ni počivalo v zavesti, da je socialno delo med revnimi brezposelnimi eJa-ni naša skupna bratska dolžnost. K temu delu pa bo potrebno pri-tccfnrti zlasti nase sestre, ki naj bi prevzele skrbstvo za deco in rarasčaj. V lans.kem letu so brli zgrajen* sledeči novi sokfV^ki domovi: Go-nja Radgona. Po^čane, Vuhred-iMarenberg. Pobrežie. Preval je in v Mariboru. Skromna, a vendar pomembna gospodarska zadruga »Sok. kreditna zadruga« ie u«tancrvbena In že pos»!uje Zamisel sokolske planinske koče na Pohor-tu se po 4 1et;h bliža svoji uresničitvi. Iz poročil, ki so nanizana v letošnji ju-bileini reviji mariborske sokolske župe, je razvidno veliko, podrobno in neuplfno svojega srca te na£e pionirje sokolske mfsli v na*cm obmejnem mestu in jim kliče v pozdrav krepaik sokolski zdravo! Kmečka mladina v Frdunurjii se organizira Uspehi organizacije „Društva kmečkih fantov in deklet44 Murska Sobota 9. marca Naš človek, naš kmet v Prekmurju, ki je bil v dobi madžarske f^vdane miselnos i in organizacije zatiran in tlačen, je v svobodni domovini Jugoslaviji pr.čel svobod-neje dihati. Spočetka je bilo to dihanje počasneje, kajti ovire, ki so bile pred agrarno reformo, še niso miselno osvobodile našega človeka. Ko je prekmurski kmečki človek debil zemljo, ko jo je začel obdelovati kot svojo last, je Šele videl, da je zanj tudi nastopila svoboda. In takrat je začel šele svobodno dihati in se tudi miselno in kulturno pričel razvijati popolnoma drugače kakor je bilo to prej. Med svobrdne kmete je zavel duh napredne in demokratične misli, katere se Je najprej oprijela mladina ki je pogledala malo dalje in našla res miselno in kulturno svobodo v demokratski miselnosti. Kmečka mladina se je pričela organizirati, da v organizirani skupnosti doseže kulturni in tudi gospodarski napredek cžle domovine Društvo kmečkih fantov in deklet je zbralo pod svoje okrilje vse napredne kmečke fante in dekleta, ki žele izobrazbo in* kulturni napredek. Razne tekme koscev, žanjic in pod bne prireditve so privabile mnogo ljudi ln kmečka mladina je prkazala strumno, kako je treba tudi v Prekmuriu Širiti kmečko miselnost in organizirano skupnost. Mladina je pokazala, da je voljna dela in prekmurske vasi so postale živahne Ustanavljala so se društva kmečkih fantov in deklet, kjer so se zbirali kmečki fantje in dekleta na sestankih in se izobraževali. Slovenska knjiga 1e pričela romati iz roke v roko in v hišo. Iz te knjige je prekmurska mladina začela spoznavati lepoto našega lezika in kulturne zaklade naše književnosti. Ustanavljali so tudi dramske odseke in pričeli so z raznimi gledališkim predstavami. Nad 600 knjig roma po orek murskih vaseh, ki so last posameznih društev. V nedeljo so se v Murski Soboti zbrali zastopniki vseh društev kmečkih fantov in deklet, ki tvorijo pripravljalni odbor prekmurskega okrožja. Na sestanku je bil tudi delegat iz Ljubljane, ki je z zanimanjem sledil poročilom in sklepom mlade probu-jajoče se prekmurske kmečke mladine. Iz Izčrpnih poročil posameznih delegatov se je razvidel položaj po prekmurskih vaseh slabo materijalno in socijalno stanje prekmurskega kmeta in delavca. Poudarjale so se potrebe po intenzivnem kulturnem in prosvetnem delu. Mnogo se je tudi govorilo o škodljivih vplivih sezonskega izseljevanja v tujino, ki napravi mnogo narodne in gospodarske škode, obenem pa se naše ljudstvo naleze tuje ideologije. Kmečka mladina želi, da bi ti naši ljudje, ki iščejo dela in zaposlitve v tuj ni, našli delo doma, ker le takrat, če bo domačin zaposlen doma in našel doma svoj košček kruha, ne bo pretila našim kmetijam in našemu narodnemu gospedarstvu nobena nevarnost Led je prebit, ledina se je pričela orati in prvo seme Je že posejano Zastopniki vseh društev in pripravljalnih odborov so enodušno izjavili, da bodo započeto delo nadaljevali. Da se usposobijo društveni organizatorji , je bilo sk;enjeno, da bo prirrien prosvetno gospodarski tečaj, kjer bodo naši izkušeni kulturni in gospodarski strokovnjaki s predavanji usposobili za nadaljnje delo može in fante, ki bodo z neustrašeno voljo delali za napredek In narodni ter socialni dvig našega kmeta v našem Prekmurju. To novo gibanje mlajše prekmurske generacije zasluži vso pozornost javnosti. Podprimo plemenita stremljenja naše mladine, podprimo jo gmotno in moralno. To je dolžnost vseh naprednih ljudi in organizacij Zavedajmo se, če bo v Prekmurju zdrav, krepak ln nacialne trden km°čki stan, bo naše Prekmurje zelo lahko prebolelo stoletno suženjsko dobo in njene posledice. To je cilj nase napredne kmečke mladine, ki posega v narodno-obrambno borbo, katere namen je ustvariti močno-narionalno Prekmurje v severovzhodnem kotu nate ožje domovine. V Murski Soboti se bo najel lokal, kjer bodo funkcijonarji okrožja redno poslovali in vzdrževali stike med posameznimi društvi in raznim: naprednimi ln narodno-ob-rambnimi organizacijami. Marsikdo ima doma knjige, ki so že preči tane, ali so celo odveč ali v napotje. Zavijte jih ln pošljite v Mursko Soboto na okrožje Društva kmečkih fantov in deklet. Tam bodo knjige romale med naše prebivalstvo ln napravile veliko kulturno poslanstvo. Pomagajmo idealni prekmurski kmečki mladini pri njenem plemenitem delu! —Vik— Mariborsko gledališče Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11. od 20.: Prodana nevesta. Red A. Nedelja, 12. ob 15.: Vse ca šalo. Znižane cene. Ob 20.: Matura. Znižane cene. Konec tedna v maribor. gledaliMu. V soboto 11. t m se za vrstni red A ponovi tudi pri nas Se vedno najbolj priljubljena Smetanova komična opera >Prodana nevesta«. V nedeljo sta dve predstavi ob znižanih cenah. Popoldne Gorin&ek-Jirankova zelo zabavna opereta >Vse za saloc, ki je bila med tam sprejeta tudi na repertoar ljubljanske opere. Zvečer pa se ponovi letos najbolj priljubljeni dram s k: šlager » Matura«. Jadranski stražarji so zborovali Mestni odbor Jadranske straže v Maribora je imel ▼ sredo zvečer občni zbor Maribor, 9. marca V mali dvorani Narodnega doma je imel snoči svoj občni zbor mestni odber Jadranske straže v Mariboru. V pozdravn-im govoru se je predsednik g. Edo IvančiO spomnil najprtje najvisjegn pokrovitelja JS Ni Vel, kralja Petra II., kateremu so ]e odposlala tudi vcanostna brzojavka. Pozdravil je zastopnike mestne občine g", ravnatelja Rodoška ter zastopnike nacionalnih društev g. dr Lipolda kot predsednika Oblastnega odbora JS. g. Povod. nika, predsednika društva mornarjev, g. Puksa kot zastopnika vojnih dobrovoljcev, g. dr Tu rat ta za društvo Napredak in dr. Tajnik* g. Lojze Bizjak je v obširnem poročilu nanizal de'ovan je odbora v letu 1938. število članstva se je dvignilo na 835 članov Očrta, je tudi program za leto 1939 Mestni odbor bo razvil svejo društveno zastavo, ki mu jo je poklonil oblastni odbor v Mariboru in za katero je prevzela kumstvo mestna občina mariborska Razvitje bo dne 7. maja t T. na (Ilav-rem trgu skupno z ""a z vi t jem zastave krajevnega odbora žetezmearjev in Oblastnega odbora, ki je dar Nj. Vel. kralja in ki ji bo kumoval sam kralj po svojem zastopniku. Nato je podal poročilo blagajnik S. Rode. DruStvo je imelo lSfi.OOO din denarnega prometa Denarni uepeh je bil boljši, ker se je povišala članarina kakor tudi dohodki na ^Jadranski noči*«, ki je edina prireditev JS v našem mestu z revijo naših lepih narednih noš. Društ\ro je imelo dohodkov 44.340 din in ravno toliko izdatkov s preostankom S5 din. Za ta znesek se ?e zvišalo društveno premoženje, ki znaša 14 762 d"n. O Domu JS v Bakru je obširno p"ro£a! tajnik oblastnega odibnra g. Janko Pire Očrtal je življenje nas> mladice v tem lepem domu na Jadranu, kamor pošlje JS vsako leto veliko žte\ ilo mladine s podporo na-Sih mero- dajnih fakterjev v prvi vrst! mestne občine, kateri gre v tem pogledu najlepša zahvala. Poudaril je, da si je Jadralska straža kupila ta dom 'eta 1935 in s tem utrdi'a svojo postojanko v našem mestu, tako da more rrUadiiu nuditi nekaj pozitivnega in takega, kar jo vabi in kjer se nauzrje novega duha v duhu ideologije Jadranske straže. Izvoljeni so bili za predsednika g. polkov nik Peter Kiler. Odborniki Edo Ivančič, prof. Stanko Pila Lojze Bizjak. Silvo Ro. de. kap. Vladislav Canjevac, dr Franc Tomšič. Kus Ante, ravnatelj Anton Jare, upravnik pošte g. KlemenčiC. Marino Kj-alj. dr Tomo Turatto. Roje Ljub-\ pra. Antonija Pinter. Spanger Vekoslav. kapetan II. klase Steva-n Gregorič. J<~stp Po. vodmik in Danilo Vahtar. Niznrui odbor: ravnatelj Matej Dolenc, Josip AjdtSek. Rceeg Eraest. namestnika Kravos Ivan in Peter Armanini V imenu Oblastnega odV»ra kakor tudi izvršnega odbora je nato g. dr. Franjo Lipovi apeliraj na vse navzoče, da podprejo io našo nacionalno organizacijo, ki je edina v naši lepi d< bekom kot predsednikom na Čelu. — Razstavo kipov in »lik priredita zna na tržaška umetnika Cernigoj in Car i od 24. do 31. marca v gTajskih prostorih. Za razstavo se opaža Živahno zanimanje. — Pozivajo se lastniki živine ln prevoznih sredstev, t. j. motornih koles, osebnih in tovornih avtomobilov, ki jim je bil v nedeljo dne 5 t. m. prlobčen voj. razpored, niso pa privedli na pregled živine in prevoznih sredstev, da to store ▼ ne- deljo, dne 12. t. m. Nadalje se morajo javita v nedeljo, dne 12. t. xn. vsi oni lastniki živine in prevoznih, sredstev, ki bodo prejeii vabila, na katerih bo označeno, kaj morajo privesti k razglasitvi voj. razporeda. — « to vanje mariborskih igralcev. D::e 18. marca bo gostoval mariborski dramski an^imbl v Sokolskem aomu v Dolnji Lendavi s Čuvstveno toseloigro »Pesem s ceste«, po triumfalnem uspehu ob priliki lansko predstave »Dveh tucatov rdečih nageljnov« je piičakovati. da bo Lendava napolnila So ko. a k i dom do zadnjega kotička. Dne iy. marca pa ^os-ujejo maii-oorski igralci s »Pesmijo s ceste k V Ribnici na Pohorju. — Mariborski strelci, organizirani v tukajšnji Strelski družini, so .meli snoči svoj občni zbor. Iz poročil funko; a irjev je razvidno vzorno delo te organizacije, zlasti se pa kraeno razv.ja mladinski strelski odsek, ki ima svoje pripadnike po vseh srednjih šelah. Pri volitvah je bil izvoljen ves dosedanji odbor z ravnateljem Ster-gerjem na čelu. — Vzgojna posvetovalnica po.=luje vsako nedeljo pod okriljem društva »šola in dom« v knjižnici Pedagoške ceatrale v Koroščevi ulici (drž. učiteljišč«) in sicer od 10. do 12 dop. Vzgojna svetovalnica nudi po strokovnjakih pomoč pri onih otrocih, katerih vzgoja ;.e iz kakršnega*, koli vzroka težavna. — Mrtvaški zvon V Vrbanski ulici 29 je umrla posestnica Ema Volmajer( stara 67 let. Žalujočim svojcem naše Iskreno soža'je. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teuen Albanežejeva lekarna na Fran-kopanovi in Kbnigova na Aleksandrovi. — Iz srednješolske službe. Za ravnatelja rn. državne gimnazije v Ljubljani je imenovan prof. na tukajšnji klas'.čni gimnaziji, ugledm' Šolnik dr. Adolf Pečovnik. Ob Imenovanju naše prisrčne čestitke! — »Kralj Ojdlp« v mariborskem glr^a-lišču. V sredo 15. marca uprizorijo dijaki tuk. klasične g:mnazije znamenito Sofo-klejevo tragedijo »Kralj Ojrlip«. — Srečka organizacija OJN9 Maribor desni breg ima v nedeljo 12. t. m. ob 14. v Faleževi jroetilnl v Racah SVOJ redni občni zbor. Po občnem zboru bo članski sestanek, na katerem bo poročal g. min. v p. in senator dr. Albert Kramer. — Odstopil j« kot predsednik organizacije JRZ v Rušah župan Jurše. Njegovo mesto je prevzel Anton Stane. — 25 delavcev je spet dobilo delo v ruški tvornici za dušik. Lani so bili odpuščeni, pa so sedal na novo zaposleni. Tvornica ima veliko dela. le pomanjkanje surovin ovira še večji razmah obratovanja. — Matična vest. Pevski zbor Glasbene Matice se že marljivo pripravlja za pot v Bfc&errad, kjer se bo za binkoštne praznike udeležila pevskega festivala. Matičarji se bodo ob tel priliki poklonili manom viteškega kralja Aleksandra I. na Oplen-cu. Našim matičarjem želimo čim lepši uspeh. — V Ljudski univerzi bo drevi predavanje univ prof. dr. E. SpektorNkejra iz Ljubljane o francoskem in nemškem pojmovanju države ter naroda. — Mariborska reševalna postaja obvešča =?vo;e c. podporne člane, da jih bo te dni obiskal g. Ivan Martinček, ki je pooblaščen, da kasira članarino. Vse člane te humane ustanovi- prosimo, da mu gredo na roko — ne zaradi nas, temveč v pomoč bližnjemu. Uboj Maribor, 10 marca Pred dnevi smo poročali, da so v mariborsko bolnico prepeljali težko ranjenega 18-letnega pečarskega pomočnika Franca Krivca iz Hotinje vasi pri Mariboru, ki so ga bili napadli neznani fantie. ga močno pretepli ln osuvall z noži. Krivec je včeraj v bolmcl podlegel poškodbam. Orožniki so napravili prerskavo in ugotovili, da je Krivca napadlo sedem frm-tov iz Rač. ki so bili vsi jezni nanj. ker je bil znan kot hud pretepač. Ko se je ponoči vračal domov, so era obkolili in pretepli, eden ga je pa z nožem večkiat sunil. Nasilne fante iščejo. Iz P©*"e>n — Samaritanski *iečaj. Pod okriljem društva RK se je pričel v sredo v pe»kel ki roli sa-mari jans>ki tečaj. Predsednik društva, banovinski zdravnik dr. Hronovskv je predaval za uvod o 61 oves!; c m telesu in delovanju njegovih organov. Predavanja se bodo nadnhevala zaporedoma vsako sredo v pekelski šoli od pol 20 ure dalje, na kar npozariamo vse, ki bi se radi teoretično in praktično seznanili & prvo pomočjo. — Osebna ve*f. Premeščen je v Poljčane po prošnji za učitelja g. Mesaric Andrej, učitelj iz Sv. Petra pri Mariboru. Starši šoloobveznih otroik to ve**t z veseljem pozdravljajo ter žele še samo, da bi prišla na $o!o se ena učna moč s čimer hi h ilo uvedeno po dolgem času spet normalno stanje učiteljstva in razredov. — Občni zbor SPD Pohčarte bo v nedeljo 12. t m. ob 19 uri v v