67. številka Ljubljana, v soboto 22. marca XXIII. leto, 1890 Izhaja vsak dan ive6er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meBeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v OoBpodskih ulicah št. 12. Upravu ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Šareni listi. i. V nemškem logu je potihnil šum, kateri je upihala češko-nemška sapa, ali, če je smemo po pravem imenu zvati: Bprava v zadregi. Trije so jo zabredli v državni Sumi, trdovratni Nemci nag Ce« Škem, ki so Praškemu deželskemu zboru pokazali bili hrbet, fevdalna češka stranka, ki je ta beg zakrivila, in pa oddaljena vlada, knteri so češko-nemške homatije jele presedati. V Bedanjem tre-notji pa je vsem pomagano na Češkem razven Mlado-čehom, ker so se Cehi, Nemci in vlada — se \e vsled plemenitega višjega znamenja! — našli na svitlem poseku, ko so preje že bili menili, da jib je hudobni škrat v svoj kolobar zavedel ter va-nj zagovoril. Takošna je z bližine ogledovana ta sprava, in Bvet, ta malo misleči otročaj, ki je s tisočerimi bremeni obložen, ali, pri vsem tem vender tako malomaren, da! včasih celo vesel, — ta je gledal čudeže, tam kjer se je zopet jedenkrat gola sila in nuja pokazala v vsej svoji prostosti! Kako prirodno in prosto se vender-le vse spreminja pod to spremenljivo božjo besedo! Zares veliki, pa nehoteči Šalivci so oni meBtni zastopi na Štajerskem, ki so se nedavno proti posledicam le sprave ozirom na Slovence s „ protesti" rotili! Šalivci po sili, pravim, ker kdo resno misleči je pričakoval, da bode ta sprava imela za južne dežele naše države ali pa celo za vso državo takoj svojih posledic? sprava, katera je očividno potekla iz namena, zavoženo češko-nemško dvokolnico poriniti h muže ter ja spraviti v stari (boljši?) tir? A kar se posledic tiče, kdo ne ve\ da v današnji notranji politiki nikakor ni treba doslednosti se bati ? K zavračanju take bojazni pač ni trebalo New-York-Herald-ovega „intervjewaw niti Dummreicher-jevega zatrdila v Badenu 1 Kdor pozna one moči in sile, 8 katerimi se vsakdanje politično kosilo v Beči kuha, ta ve, kako malo je k temu priprav trebu ; ta ve, da soli »doslednosti" najmenj k temu treba. Čemu tudi? Lačnežem in zadovoljnežem je vse prav, tudi vodeni sok. Pa kako slastno ga Še ti posreb-Ijejo in poližejo! — Vender pa bi se močno motil, kdor bi menil, da ostane rečena sprava brez nasledkov za nas. Sangvinični nismo več, kakor Bvoje dni — zato je dobro skrbljeno, — vender pa sledđ že sedaj važni nauki iz nje tudi za Slovence. Prvi nauk je ta: nekateri otroci postanejo trdovratni, ako se jim volja ne zgodi, potem se dajejo lepi obeti. To je že nekaj. Drugi nauk: otroci tirjajo obečano, in kaj češ ž njimi storiti? Ako jim ne spolniš obetov, ne dajo ti več mirii, a mir od sitnežev vsak rad ima. Tako po prilici je bilo pri tej spravi. Ali bodo Slovenci ravno tako postopali, ne vemo. Ali tretji nauk bodo menda tudi Slovenci jeli resno uvaževati: da se po tem poti, po kojem sedaj lazi naša politika vsa, ne pride nikamor, k večemu na narodni iu državni „gant". Načel je treba, svežega vzduba, magari tudi takega, ki neugodno reže v obraz! To je tisti zlata vredni uauk, katerega je češko-nemška sprava vsakemu „demonstrovala ad oculos". Da našim sosedom ob Dravi in Muri vsa ta sprava, Še menj pa nje posledica za južne krajine ni po godu, to je jasno in prav lahko razumljivo. Da se nam Slovencem torej ni tako brž bati tu košnih »sprav", o tem smo prepričani, ker do tega naše razmere niso še dozorele, menuu tudi ne bodo; pa da je nauk, ki sledi iz te sprave, že tu in pa sad tega nauka blizu zoritve, o tem ni dvomiti. In to je oni neprecenljivi „docet", katerega podaje tudi ta, kakor vsaka še tako oddaljena državo -pravna „fabula" tem, ki še imajo kaj razsodka in krvi. x. Iz govora poslanca g. Mihe Vošnjaka v državnem zboru dne 6. 1. m.*) „ ... In sedaj pridem na sestavljanje senatov. Te zadeve dotaknil sem se že v mojem govoru dne 3. t. m., ko sem omenjal ulogo Kresni- *) Mi prinesemo odlomek tega govora gospoda Mihe VoSnjaka po atenografskem zapisniku zaradi tega, ker se v njem kaj čudno razsvitljujojo razmere pri c. kr. okrožnem sodišči v Oelji. Opazka uredništva. kovo na deželno nadsodisče v Gradci. Glede istinitosti te uloge izrazili so se od večih stranij dvomi, in so me povprašali o njeni vsebini. Da glede te uloge uh bo daljnih dvomov, preskrbel sem si prepis te Kresnikove uloge na deželno nadsodisče v Gradci, ter si dovoljujem, da njo prečitara: (bere:) j,Visoko c. kr. deželno nadsodisče! Zoper razsodbo tukajšnjega okrajnega sodišča ddo. 25. jun. 1885. št. 1723 prijavil sem vzklic in poslednjega v pravem času izpeljal. Prosim pa, da se deleguje drugo apelno sodišče in sicer iz naslednjih razlogov : Moj nasprotnik in tožnik je načelnik okrajnega zastopa v Slovenski Bistrici. Pred kakimi Štirimi tedni bil je, kakor že večkrat, predsednik okrožnega sodišča g. Heinricher pri načelniku okrajnega zastopa, čegar hišni prijatelj je, na lovu. Pri tej priliki pripovedoval je načelnik okrajnega zastopa g. predsedniku o moji obsodbi, ter izrazil bojazen, da ne bi bil jaz pri vzklicni obravnavi v Celji oproščen. Na to se je baje g. predsednik izrazil: Gospod! bodite pomirjeni, jaz bodem skušal, vzklicni senat tako sestaviti, da ne bo Kres-niku niti dan od njegove kazni odpuščen." (Čujte! na desui). Zaradi tega, in ker sem že jedenkrat bil od okrožnega sodišča v Celji po nedolžnem obsojen in v zapor dejan, zgubil sem zaupanje do tega okrožnega sodišča, ter prosim ponižno: Visoko c. kr. deželno nadsodisče določi naj blagohotno, uvaževaje te razloge za delegacijo za mojo vzklicno obravnavo drugo c. kr. okr. sodišče. Kot priče zgoraj navedenega mojega razloga za deligiranje se naj zaslišita oba gospoda pristava c kr. okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Ćrešnjevec dne 24. avgusta 1885. Ludovik K resni k." Ta uloga nastala je vsled sledečega dogodjaja. Po novi volitvi v okrajni zastop Slov. Bistriški leta 1885. tožil je takratni nemškoliberalni načelnik okrajnega zastopa Kresnika pri tamošnjem okrajnem sodišči zaradi razžaljenja časti, ker je ta ostro kritikova! poslovanje pri tamošnji okrajni hranilnici. LISTEK. Nedeljsko pismo. Tekoči mesec vršili so se in se še vrše razni koncerti z raznimi uspehi. Kadar se o koncertih govori, je prvi na vrsti evropski koncert, ta tudi zavzema vso javno pozornost. Dasi so njegovega orkestra godala po velikosti in kakovosti zelo različna, je poslušalec z nekakšno resignacijo vender še prenašal ne baš ubrane akorde, češ, nekoč bode že bolje. A kaj bode sedaj, ko so se vršile tolike premembe ? »Tisza baesi", ki je doslej tako vstrajno brundal na narodni svoj cimbal, moral je odstopiti z viBocega odra, na Francoskem umaknili so se trobentači, ki so bili poslali v Berolin narodni svoj kvintet, naposled je pa še svoje sodelovanje odpovedal mož, ki je nerazmerno dolgo časa godel na prvo vijolino. Železni kancelar, knez, sedaj vojvoda Bismurck ne bode več godel v evropskem koncertu. Daleč proč od posvetnega hruma in truša v krasnih bukovih in smrekovih gozdih velikanskih svojih graščin Friedrichsrube in Varzin, poslušal bode z dolgocevno pipo v ustih, kako lepo pojo ščinkovci, kako skačejo veverke z dreveBa na drevo, kako ue ves živalski rod veseli pomladanskega življenja, dočim je človek sam sebi na potu. In kadar bode kukavica zakukala, bode morda orjaškega moža malo pretreslo in začel bode šteti: Jedna, dve, tri .....! Sedel bode na bližnjo klop in gost dim puhajoč iz ust premišljeval, koliko resnice je v besedah „Beatus ille, qui procul negotiis.....■ in v kralja Salomona izreku, da je nasvetu vse niče-murno. Evropski koncert završil je te dni s Čutno disonanco, kakor da je struna počila, in nihče ne ve, s kakšno „Zukunftsmusik" nas utegnejo prese neti politiški godci in kapelniki, ki imajo na razpolaganje vsa 8redst\a od diplomatičnih goslij, do orjaških trombov, ki jim v navadnem življenji pravimo: kanoni. Skok od evropskega koncerta do filharmouič-nega društva ni večji, nego od Bismarcka do Kees-bacherja. Bismarck je velik, Keesbacher pa dolg, Bismark ima k zadaj, Keesbacher pa spredaj. To je razlika, sicer pa sta Bi močno podobna Gospod Keesbacher bil je nekdaj v Benetkah „deutseber Arzt", Bismarck bil je „deutscher ReieliBkauzler", gospod Keesbacher v svojem uradu uro navija, Bismarck je že tudi že marsikomu uro navil. Keesbacher imel je nekdaj svojega imenitnega kodra, Bismarck pa svojega Tirasa. Oba sta crknila. Po- dobnost sega še dalje. Poslednje volitve v Nemčiji neBo bile Bismarcku po godu, poslednji koncert fil-harmoničnega društva pa Keesbacherju ue. On ki je, dasi je sam ravnatelj filharmoničnemu društvu, doBlej vedno sam prav široko in „con araore" ocenjeval in hvalisal v „Laibacher Zeituog" vse filharmonične koncerte, on sedaj trdovratno molči. Grobna tišina vlada o tem koncertu po vseh listih, jedini „Brus" dela častno izjemo, ker je koncert na kratko ocenil, kakor si je bil zaslužil. Keesbacher pa tudi ve, zakaj da molči. Takozvani filharmoničnega društva „Fondskoncert" bil je pravi pravcati fijasko. Veščaki z nemške strani bo se izrekli, da tako slabega filharmoničnega koncerta še nikoli ni bilo. Tako je pa tudi moralo priti. Pevske sile so toli nedostatne, da bi društvo brez nemških tur-narjev „Siingerrunde" ničesar odpraviti ne moglo, za koncerte naročajo se pa z Dunaja in od drugod razni povci, ki spadajo mej takozvane „abgethaue Grođse". Keesbacher sicer v svojih kritikah v „Lai-bacher Zeitung" rad poudarja, da je tilharmonično društvo „das erste Kunstmusikinstitut des Landes", a tega menda sam več ne veruje, ker si mora že na prsi trkati in izpraševati svojo vest, kam je on ta zavod dotiral. Zatorej bi se mi prav nič čudno ne zdelo, ko bi kacega lepega dne zadonela glasna Kresnik bi! je pri okrajnem sodišči obsojen, pa je uložil vzklic, ter je hotel ravno s to ulogo, katero sem si Štel v čast, njo prečitati, doseči, da bi se mesto okrožnega sodišča v Celji delegovalo drugo apelno sodišče. Tej prošnji Kresnikovej se pa ni ugodilo, in sicer vsled dekreta okrožnega sodišča Celjskega od 2. oktobra 1885 št. 13532, ki ga imam tukaj v originalu. S tem dekretom zavrnila se je s kratkim njegova prošnja, Češ, da je neutemeljena. Zakaj pa da je prosuja neutemeljena, pa ni rečeno. V tem dekretu se tudi niti z besedo ne omenja Kresni-kove uloge glede obljube predsednika okrožnega sodišča v zadevi zarad sestave senata za vzklicno obravnavo. Vzklicna obravnava bila je potem zares pri okrožnem sodišči v Celji, in Kresnik ni bil oproščen, ampak bil je tudi tukaj obsojen. Da so pa bile besede Kresnikove glede okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici leta 1885. istinite, pokazal je dogodjaj, na katerega se je prišlo leta 188'J., ko se je namreč pri hranilnici prišlo na sled nek' nepravilnosti glede neke sirotinske hranilne knjižice. Našlo se je namreč, da je bil v kontni knjigi hranilnični ta sirotinski denar v manjšem znesku upisan, kakor ga izkazuje hranilna knjižica; kajti v kontni ^knjigi je izkazano, da se je znatna vsota uzdignila. Mislim torej, da se m dokazal, da se sme tudi ta druga obsodba Kresnikova pri okrožnem sodišči v Celji kot nepravična zmatrati. Sicer pa bodem na ta neljub dogodek druge obsodbe Kresnikove, ki je prouzročil tudi disciplinarno preiskavo zoper nekega sodiščaega uradnika, še jedenkrat prišel. . . " Iz državnega zbora. Na Dana j i 19. marca. Prva točka današnjega dnevnega reda je bilo poročilo poslanca Fanderlika o vladni predlogi, tičočej Be priprave sredstev za zgradbo novega vse-učiliščnega poslopja v Gradci. Poslanec Blažek naznanja, da bode on in njegova stranka glasoval za predlogo ter prosi vlado, da bi kmalu predložila predlogo o primernem pro-meščenji češke univerze in srednjih učilišč v Pragi. (Odobravanje na desnici.) Minister Gautsch odgovarja, da vlada do zdaj ni mogla posojila pod tako ugodnimi pogoji, kakor tukaj, dobiti. No veselilo jo bode, ako bi se podala prilika pod jednakimi pogoji skrbeti tudi za druge zavode. Ta zakon se potem v drugem in tretjem či-tanji brez debate vsprejme. Sledeči predmet dnevnega reda je poročilo davkarskega odbora o predlogi tičočej se premena zakona o hišnem davku. Odbor predlaga po poročevalci Chamieci, da bi se hišni razredni davek od poslopij, ki nemajo več kot devet stanovanj in ki so jedno leto bila neporabljena, odpisal. Kazen tega predloga odbor 3. resolucije: 1. Da bi se vlada pozvala pri predstojećih predlogih z reformo direkt- vest, da je tudi Keesbacher kakor Bismarck postal ,regierungsmudeu in odložil filharmoničnega društva ravnateljstvo. Tem povodom še nekaj. „Laibacher Zeitung", kakor že rečeno, o tem koncertu ni niti besedice črhnila, pač pa je priobčila obširen podlistek „Nadmen Flucht", in sploh z vidno slastjo obdelavala nezgodo, ki je zadela Slavjanskega. V tem oziru pokazal se je naš uradni list pravega brata „Agra-merici" in „Narodnim Novinam" in zdi se nam potrebno koustatovati, da baš uradni in poluradni listi neso hoteli ugoditi Slavjanskega prošnji, da bi čisto obiteljske zadeve ne obešale na veliki zvon. Ker je Slavjauskij Rus, neso mogli in neBo hoteli brzdati brbljavosti svojo, ker sedaj je bila prilika, znositi ho nad Rusi. Dogodek, da je Slavjanskega hči ušla v Budimpešto in nehvaležni Ivanov ž njo, ni taka grozna reč, da bi se o njej pisali celi feljtoni, nicer bi morali listi sploh polni biti tacega gradiva, ker se jednake in še hujše stvari često dogajajo. Proti občinstvu se Slavjanskij niti za trohico ni zagrešil, kar je obljubil, to je storil. Ruh Slavjanskij se je n. pr. kot umetnik sijajno odlikoval od neke „Rose Papie r", ki je par mesecev in z nečuveno drznostjo vse nemško občinstvo Ljubljansko vodila za nos. To bi bila lepa snov za širok feljton! s. nega davka predložiti tudi premeno zakona o hišnem davku, in sicer tako, da bi se ta davek ponižal. 2. Vlada se poživlja, pojem delov stanovanja tako določiti, da bi se hišni posestniki zavarovali proti škodi, ako bi se njihova poslopja uvrstila v zapisnik hišnega razrednega davka. 3. Vlada se pozivlje, v vseh slučajih, v katerih se ali celi deli mesta ali posamične hiše podero, svobodo od davka za hiše, ki se na njih mestu zidajo, s specijalnimi zakoni predložiti, ako dotične občine tega prosijo. — Razen teh nasvetov predloženi so tudi drugi od manjšine. Poslanec Keil in tovariši predlagajo, da bi se hišni najemni davek v mestih 1. vrste ponižal od 26a/s % na 24 % čiste najemnine. Dalje predlaga, da bi se osvobodile davka alpijske koče in hiše v viuogradih. Poslanec W i 1 d a u e r predlaga, da bi zakon veljal sploh za vsa stanišča, ki pripadajo hišnemu razrednemu davku, in za nadstropja, ki so celo leto že neporabljena. Poslanec Sommaruga predlaga, da bi se hišni najemni davek (povse aH deloma) odpisal, ako se najemščina ni mogla izterjati in se tudi po izvršilni dražbi izterjati ne more. Poslanec Keil utemeljuje (kot poročevalec manjšine) predlog manjšine k §. 6. On spominja posvetovanj leta 1882 in pravi, da se je že takrat na veliko strogost zakona o hišnem davku opozorilo, no vsi nasveti, da bi se premeni!, so bili od večine odklonjeni. Zakonski načrt ne odgovarja v vseh točkah izraženim željam, no, on vender pomeni napredek. Pri generalni debati je govoril poslanec An-gerer. On kaže na strogost hišnega razrednega davka, ki ima dostikrat celo pogubne nasledke. O tem so jedini teoretiki in praktiki in sama vlada je to priznala. Govornik potem opisuje dogodke pri odborovem posvetovanji in v pododseku ter pravi, da se more to, kar se je doseglo kot popolnoma nedovoljno priznati; radi tega je proizvelo odborovo posvetovanje več nasvetov manjšine Poslanec An-gerer poslednjič obžaluje, da je parlamentarizem postal le glasovalni stroj, da je le absolutizem v parlamentarni obliki. Poslanec Ciani pravi, da je ves hišni davek na napačni sistemi osnovan, ker z ubogim naselje-njem se veliko trje postopa, nego s premožnim. Ta napačua osnova obstoji v tem, da se razločuje mej hišnim najemnim in hišnim razrednim davkom. Govornik pravi, da se je trudil v odboru večja po-lajšanja posebno za Tirolsko pridobiti, no to se mu ni udalo, ker je vlada objavila, da se sicer cela postava ne vsprejme. Da bi barem nekaj zadobil, pravi, da bo glasoval za predloženi zakon. (Odobravanje.) Poslanec Vergan i pravi, ne prosivši besede, da je v zbornici kom aj 70 članov navzočnih, pred nekoliko minut bilo jih je komaj 50 od 353 poslancev. Ako pojde to tako, bode kmalu število stenografov in slug večje kot poslancev. Poslanec S w o bod a: Kaj se to njega tiče? Podpredsednik C hI ume)cky: Zdaj ne gre za glasovanje; kadar bode glasovanje, morete štetev zbornice zahtevati. Poslanec Vergan i: Prazni prostori vender ne morejo zmerom dostojanstvu zbornice pristojati. (Živahni ugovori.) Podpredsednik Chlumeckv: Prosim miru! To ni ton, v katerem se govori v tej hiši s predsednikom (Pritrjevanje.) Dalje je govoril k predlogi poslanec Lienba-cher. On pravi, da ozir na državne finance ne sme iti tako daleč, da bi se rušila morala davkov. Govornik zmatra predlogo kot malo delno plačilo in naznanja, da bo glasoval za predloge manjšine, morebiti tudi za načrt večine. Poslanec V e r g a n i : (Mej tem je prevzel predsedništvo Smolka.) Jaz sem podpredsednika prosil, da bi konstatoval število glasov zbornice, no on mi je to odbil, in rekel, da to ni po opravilnem redu. § 47 tega reda pravi, da je predsednik na zahtevanje dolžen konstatovati sklepčnost zbornice, torej je pravica na moji strani. — Predsednik naznanja, da hoče željo poslanca Verganija izpolniti, no še le, ko se pride k glasovanju, bo on dal konstatovati sklepčnost zbornice. Vladni zastopnik dr. Boh m poudarja, da se danes ne govori o splošni reformi hišnega davka. Mnoge, dalje Begajoče želje so same po sebi opra- vičene, no zdaj se še ne more na nje oziratj. On slednju* izjavlja, da vlada zdaj ne more več storiti. Poslanec Gas ser poudarja, da se je hišni davek na Tirolskem pokazal kot zelo težek radi svoje novosti, to dokazuje on z mnogimi podatki. Poslanec Sommaruga govori za svoj nasvet ter pravi, da o njegovi predlogi davkarski odbor še ni obravnaval, ampak si posebno posvetovanje pridržai. Govornik potem svoj omenjeni predlog utemeljuje in pojasnuje, da se on obrača posebno proti izvršilni noveli leta 1887, katera dela izterjanje najemščine, dostikrat nemogoče, slednjič on prosi zbornico, da bi ta njegov nasvet blago« voljno vsprejela. Poslanec Zallinger se obrača proti izjavam vladnega zastopnika in nasvetuje resolucijo, po kateri bi se vlada pozvala predložiti zakonski načrt, ki bi propisal davek po v lanskem letu doseženi najemščini. Poročevalec Chamiec se izraža proti nasvetu manjšine, s katerim bi se znižal davčni odstotek od 26a/3 na 24. S tem bi imela državna blagajna nad 2 milijona škode in sedanje stanje financ ue dovoljuje, da bi se še večjim zahtevam zadostilo. S tem se je končala generalna debata. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 22. marca. Židovske liberalce je jako poparil izid jdo-poloiluih volitev za Dunajski mestni zbor v sredo. — Nadejali bo se, da protisemitizem že pojema, volitve so pa pokazale, da se še vedno širi. „Neue Freie Presse", pravi, da bode treba računati s tem, da v malo letih v Dunajskem mestnem zastopu protiBemiti dobe večino. Židovski list se pa nadeja, da bode potem protisemitizem jel pojemati, ko bodo volilci videli, da protisemiti zanje nič dobrega ne ukrenejo, če tudi imajo večino. Češki kandidat Blaho je dobil le neznatno število glasov in le obžalovati je, da Dunajski Slovani rajši volijo Nemca ali se pa ne udeleže volitve, nego bi se pa postavile na svoje noge. „Moravska Orlice" pišoč o kompromisu, ki se je sklenil mej liberalno in srednjo stranko v mo-ravskem veleposestvu, pravi, da se pl. Clumeckv in knez Schonburg jako motita, če mislita, da bode teško skrpana večina še nadalje zatirala večino prebivalstva. Češki narod si bode že znal pridobiti svoje pravice. Ko bi se bodočih šest let hoteli v dež. zboru prezirati vse češke želje, ne bodo češki poslanci več tako zmerno postopali, temveč bodo znali izvajati si konsekvence. Predvčeraj se je budgetni odsek posvetoval ob odpisu {riill&lcega zemljiško-odveznega dolga in te zadeve še ni konečno rešil. Pomenljivo je to, da pri tej seji /.opet ni bilo razen dr. Kathreina nobenega nemškega konservativca. Kaltenegger, Pscheiden in Ebenhoch, kateri so tudi člani budget-nega odseka, se torej seje neso udeležili. Iz tega se da sklepati, da se nemški konservativci še neso odločili, ali bi glasovali za odpis gališkega zemlji-šno-odveznega dolga ali ne. Levičarji so v odseku govorili s pravnega stališča proti odpisu. Kulmerjev predlog glede zlorab pri volitvah za hrvatski sabor je večina v saboru srečno pokopala. Nad 3 leta se je ta stvar zavlačevala, sedaj je pa sabor na predlog odsekovega poročevalca Spevca vzlic vsem ugovorom opozicije prešel o njej na dnevni red, češ, da je sabor že pri verifikaciji dovolj preiskal, so se li volitve zakonito vršile, ali ne. Ogeraki državni zbor vsprejel je v generalskoj debati vladno predlogo o pospeševanji industrije na Ogerskem. Vsi govorniki brez izjeme zagovarjali so predlogo. Vladna predloga pa tudi dovoljuje novim industrijam, ki se hočejo uvesti na Ogerskem, zares nenavadne ugodnosti. Ne le da bodo velika industrijska podjetja več let davka prosta, temveč bodo dobivala še vladno podporo. Na ta način hočejo na Ogerskem umetno izgojiti industrijo. Ne da se oporekati, da ima predloga svoje dobre strani, toda koristila bode vender v prvi vrsti le židovskim podjetnikom, ki se bodo podpirali iz državne blagajnice, v katero se stekajo davki kinetskega prebivalstva. Viianje države. Poroča se, da so odnošaji mej Srbijo in Bolgarijo precej napeti. Bolgarija ni odpoklicala svojega diplomatičnega zastopnika v Belemgradu, ko te je Srbija pritožila zaradi tega, da je nekaj makedonskih dijakov zvabil iz zavoda sv. Save in jim pomagal, da so se odpeljali v Sofijo nadaljevat studije svoje. V Sofiji so miplili, da se bodo v Srbiji zadovolili s tem, da bolgarski zastopnik izreče, da obžaluje postopanje svoje. Srbska vlada pa sedaj naravnost zahteva, da bolgarska vlada odpokliče svojega zastopnika. Dalje v prilogi. rriloga ^Slovenskemu Narodu4' št 67 22. marca 1890. Glavna obravnava proti bolgarskemu majorju Panici se še vedno odlaša. Najbrž bh de preiskovalnemu soden ni posrečilo nabrati dovolj gradiva. V Sofiji zaprli so zopet jednega častnika, ki je bil s Panico v zvezi in je baje važne stvari izpovedal. Tudi so baje dobili štiri nove šifrovane depeše in si sedaj glave ubijajo, kaj je v njih. Kakor se kaže, bi radi na vsak način dobili kak dokaz, da je nameravaua zarota bda rusko delo, pa ne morejo dobiti nobenega dokazilu, zato se pa obravnava vedno odlaša. V Berolinu ima|o posvetovanja poveljniki vseh nemških vojev. Ta posvetovanja so gotovo velike važuosti, kajti sučejo se gotovo okrog važnih vojaških vprašanj. Z Bismarckovo krizo baje neso nič v zvezi, ker so se generali bili že poprej povabili v Berolin, nego se je mislilo, da Bismarck odstopi. Vsekako jih pa utegne cesar kaj v tej zadevi vprašati za svet, zlasti Če bi morda ne bilo umestno, da se vojaške zadeve odvzamejo področju kancelar-jevemu in se zanje osnuje posebno vojno m ini -sterstvo. Angleška vlada ima zaznamovati nov neuspeh. Zbornica je vBprejela predlog liberalnega unijonista Buchanana, da se dolžnost ohraneuja potnih pravic na Škotskem izroči grofijskim sovetom. Ta predlog je vlada pobijala, pa ostala v manjšini. Kakor se kaže uuijonistični liberalci začenjajo hoditi svoja pota. Nekateri listi so izvedeli, da so v Afganistanu pričakovati nemiri. Emir je baje brez uzroka dal usmrtiti već Afgaacev. Jakob han, ki je v Bohari, se baje približuje z mnogimi privrženci atganskej meji, da ž njimi udre v deželo, uadejajoč se, da se njemu potem pridružijo vsi nezadovoljtieži. Busija je baje zbrala vojakov na afganskej meji, da bode varovala svoje koristi. Oficijozni „Journal de St. Petersbourg" dementuje te vesti, zatrjujoč, da se v Afganistanu ni bati nemirov in da Rusija zatorej ni zbrala nikacih Čet. Nekateri listi pa hočejo vedeti, da imajo ti dementi le namen potolažiti borze. Erjavčeva slavnost. Stare prijatelje slišali smo hvaliti „Slovenijo", kako zelo je napredovala. Kako skromne so bile njene slavnosti Še pred kakimi osmimi leti, kako elegantne so sedaj! Društvo pridobilo si je mej Dunajskimi slovanskimi društvi dober glas, slavnosti, katere prireja, niso le slavnosti Slovencev nego slavnosti vseh Slovanov. In kako radi prihajajo Dunajski Slovani v našo sredo. Saj vedo iz izkušeni zadnjih let, da jih čaka krasen užitek, lepa domača zabava Z vsako slavnostjo si pridobi „Slovenija" novih prijateljev, kateri se nikdar več ne ločijo od nje — najbolji dokaz, da društvo vestno in dobro izvaja svoj slovenski in slovanski nalog. Spominu našega Frana Erjavca veljala je letošnja slavnost, prirejena 11. marca v hotelu „pri zlatem križi". Kdo še sedaj ne čuti bridke izgube, katera je zadela Slovence a smrtjo Frana Erjavca? Imeli smo samo jednega Erjavca, in ta nas je zapustil nenadoma, na vrhunci svoje delavnosti, v naj-krepkejšej moškej dobi. Nehvaležna bi bila slovenska učeča se mladina, da bi ue proslavila dostojno moža, kateri ji je bil najvestnejši učitelj in prijatelj. Ko stopi ob polu devetih predsednik „Slovenije", g. Lavoslav Batič na oder, bila je krasna dvorana napolnjena z odličnim slovanskim občinstvom. Posebno elegantuo lice podalo je slavnosti lepo število krasnih gospa in' gospic. S posebnim veseljem pa smo zapazili mnogo slovenskih častnikov, kateri so v svetlih svojih uniformah prijetno kontrastovali s črno salonsko o pravo drugih navzočih. Prišli so slovenski državni poslane i gospodje: dr. Ferjančič, dr. Gregorec in Miha Vošnjak. V velikem številu bilo je zastopano »Slovansko pevsko društvo", na čelu mu predsednik g. Leonard Bouchal, „ Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju" s predsednikom g. Janezom Navratilom. Izmej ak ademi-ških društev bila so prisotna: hrvatsko akad. društvo „Zvonimir", srbsko akad. društvo „Zora", češki „Akademick^ spolek", slovaško akad. društvo „Tatran". Razen teh društev prišla je tudi deputacija Bolgarov. Izmej velicega števila gostov naj bodo omenjeni le: slavni naš pesnik Josip Stritar, dr. J. Lenoch, šolski svetnik Kandernal, bolgarski kapetan Svetkov, docenta dr. Drozda in dr. Štre-kelj, inžener Tomšič, dr. Murko, dr. Ploj, prof. Stritof. Z iskrenimi besedami pozdravi predsednik vse goste, ki so prišli s „Slovenijo" praznovat spomin Frana Erjavca. V kratkih potezah slika življenje slavljenčevo, njegovo vztrajnost, delavnost in ljubezen do slovenskega naroda. Bil je skromen delavec na slovenskem polji, a delal je blagonosno, marljivo in veselo, vedel je, kaj je dolžan svojemu narodu! „Slava Erjavčevemu spominu" razlegalo se je iz stotin grl po dvorani po končanem govoru. Sedaj nastopijo pevci .Slovenije" pod vodstvom častnega pevovodje g Jana Jifika. Odve č bilo bi zahvaljevati g. Jifika na njegovi požrtvovalnosti! Njega ne ovira težavna njegova služba, njega ne ovira nobena stvar, — za „Slovenijo" stori vse! S pevci Slovenijinimi, katerim je že od leta 1869 najbolji prijatelj in učitelj,se zopet pomlaja, pevce Slovenijine vodi vedno zopet do novih lavorik. Hvala mu na njegovem delovanji! Venec, kateri mu je poklonilo društvo, je le slab izraz hvaležnosti, katero mu dolguje. Foersterjev zbor „Pjevajmo" pokazal je, kaj stori dober pevovodja iz dobrih pevcev. — Z opravičenim ponosom omenjamo sere-nado cis-moll in mazurko, skladbi slavnega ruskega mojstra Čajkovskega, točki, kateri je sviral na klavirji član društva g. Vladimir Foerster. Ko je končal svojo umetniški res dovršeno igro, vprašal me je"" gospod, poleg katerega sem sedel, ali je sviralec še na konservatoriji, ali je že dovršil visoko glasbeno šolo, ker igra s tako lehko sigurnostjo in dovršeno tehniko. Kako se je začudil, ko mu povem, da je gosp. Foerster muzik le v prostih urah, — drugače pa, da je učenec trezne, vse preje kot poetične Themide ! Mislim, da je to najbolja sodba o njego vej igri. Pri prihodnji točki zopet smo se divili mlademu svojemu rojaku g. Franu Bučarju. Kako dovršeno je pel Vilharjevo skladbo. O zakaj si se mi udala! Slišali smo in Čudili smo se, kako zna tolmačiti dober pevec skladbo, katera ni pisana baš v velikem slogu. Ni torej čudo, da je sledilo pesni burno ploskanje, katero je prisililo vrlega pevca, da je dodal še jedno skladbo istega moJBtra. „Ružici", katero je pel isto tako izborno kot prvo. Odbor podaril mu je lovorjev venec, da se vsaj malo oddolži za požrtvovalno sodelovanje. Pri Kocijančičevi skladbi „Oblačku" občudoval je vsakdo krepki in vender tako blagodoneči bariton g. Germa, kateri je žel že pri zadnjem koncertu »Slovanskega pevskega društva" kot solist zasluženo pohvalo. Komu bi ne segla v srce krasna skladba krasne pesni Boris Mirana ? Krepki bariton in mili tenor združita se v divno skupino, zbor pa spremlja z eksaktnim pianissimo naročilo oblačku hitečemu „pogledat, kaj draga dela!" Čestitati moramo odboru, da je za slavnost pridobil mlado hrvatsko umetnico goapico Blaženko Kernic evo. če je res, — Jn strokovnjaki trdijo to trdovratno, — da se mora združiti v pevkinji umetnici lepota glasa z lepoto telesa, — potem so odprta mladi hčeri bratskega nam naroda hrvatskega pota do največje umetniške slave. Burno ploskanje pozdravilo je gospico Kernic-evo, ko je stopila na Oder, katero se je poleglo še le, ko je izvabil na klavirji spremljajoč g. Fdrster uvodne akorde iz instrumenta. In kako je pela mlada umetnica prvo točko, arijo Anice iz Weber-jeve opere: »Frei-schiitz!" Ta glas, ta deklamacija, ta mimika! Da ni opera že tako stara, umetnica pa tako mlada — oprosti naj nam ta banalni poklon — mislili bi, da je skladatelj spisal to arijo le za Blaženko Kernic-evo. Kajti s tako dovršenostjo, s tako ljubeznjivo najiv-nostjo je ne more peti nobena druga pevkinja! Nepopisno, naudušeno odobrovanje obdarilo je umetnico, ko je končala. Ni treba omenjati, da je odpela gospica Kernic-eva drugo točko Gerbić-evo Milotinko III. z istim umetniškim resultatom kot prvo. Ko je oduševljeno občinstvo čulo ti dve pesni, ni hotelo z dobra pustiti umetnice, katera mu je podarila tako dovršen muzikalen užitek. Dodati je morala še jedno pesen, krasno in ljubeznjivo skladbo pl. Zajca „Lastavicam". Hvaležuo občinstvo je naudušeno ploskalo — vsak bi bil rad čul še več pesni iz srebrnočiBtega grla. Krasen bouquet, katerega jej je izročil odbor, naj umetnfci svedoči o hvaležnosti slovenskih src! Spominja naj jo, da ima v Slovencih zahvalnih častilcev svoje umetnosti! Evo „Zvonimirove" tamburaše! To so stari naši drugi, stari in izkušeni naši bratje in prijatelji! Kedaj niso sodelovali pri slovenskih slav-nostih? Kdaj niso pretresale žice tamborice naših src, če je priredila „Slovenija" kak večer ? Prosimo jih, ohranijo naj nam še nadalje svoje prijateljstvo in požrtvovalno kolegijalnost. Z veseljem pa smo zapazili mej njimi tudi Slovenca, ki je z veliko resnostjo in z isto tako sigurnostjo ubiral Btrune svoje „bugarije". Pod mojsterskim vodstvom gosp. Gilminga udarili so v tambure, in mili doneči glasi očarali so nam uho. čuli smo krasno prirejeni „ Venec slovenskih in slovanskih pesnij." Gromovito ploskanje obsulo je vrle umetnike. Dodali so še naš „Naprej" in „Kolo", kajti tamburaši brez kola, ne bili bi več tamburaši. Njihovemu vodji podaril se je lovor venec. Nedvčdov zbor s tenor solo „Popotnik" se Še ni Čul na Slovenijinih slavnostih. Teška skladba je ta umotvor, katera zahteva dobro Šolanib pevcev, jakih glasov, kateri se morajo precizno premikati mej najgromovitejšim fortissimo in najfinejšim pianissimo. Častno rešili so pevci svojo zadaČo. Tenor-solo pel je Član „Slovanskega pevskega društva" g. Ig. Mlčoch. Kako globoko nam je segel v srce ta mehki tenor, kako Živo nam je tolmačil pevec hrepenenje potnikovo na tujem po deželi, „ki jezik njegov mu govori!" V prav umetniški učinek združil se je zbor s solom, uesmo vedeli, komu bi se bolj čudili, ali izbornim glasom ali preciznosti v izvršitvi. Vrli pevovodja pa je bil gotovo zadovoljen s svojimi pevci. Gosp. Mlčochu podaril se je lovor-venec, ker je s svojim sodelovanjem omogočil, da Brno čuli v „Sloveniji" „Popotnika". Zahvalno moramo tu omenjati tudi prijaznost gospodov prof. Stritofa, Chladeka in Stiebler-ja, članov „SlovanBkega pevskega društva", kateri so sodelovali pri slavnosti, in nekaterih pevcev bratskega nam „Zvonimira". Ostanejo naj nam še naklonjeni! Z zborom „Popotnik" završen je bil ohcijalni vspored in pričela se je prosta zabava. (Konec prih.) Domače stvari. Franjo Pachmann. t V Ilirski Bistrici umrl je predvčeraj tamošnji deželni okrajni zdravnik g. Franjo Pachmann v 60. letu dobe svoje. V njem izgubili smo vedno zanesljivega narodnjaka, pravega Slovana in izbor-nega poštenjaka. Trajen spomenik postavil si je v svoji oporoki. Vse svoje premoženje okolu 20.000 gld. volil je za ustanove ubožnim istrskim d i j a k o m s 1 o v a n s k e narodnosti. Blag mu bodi spomin in slava njegovemu imenu! — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka: „C. kr. nižja gimnazija v KoČevji." (Informacija našim poslancem.) Današnja številka ima štiri strani priloge. — (Presvetli cesar) podaril je pogorel-cem v Orešji pri Mariboru 1000 gld. — (Banketa,) ki je bil predvčeraj v hotelu „Elefant" na čast deželnemu predsedniku baronu \V in kler j u udeležilo se je 46 oseb, mej njimi: deželni glavar dr. Poki u kar, deželni odborniki Murnik, dr. Vošnjak, Detela, župan Gras-selli, podžupan V. Petričič, deželni poslanci dr. Papež, Janko Kersnik, Pfeifer, Svetec, Kavčič, podpredsednik trgovinske zbornice J. Per-dan in podpredsednik kmetijske družbe P. Seunig in mnogo odličnih županov z dežele. Prvo napitnico govoril je dež. glavar dr. Po k lukar na cesarja. Vsprejeta je bila s trikratnimi slavaklici. Potem je župan Grasselli napil deželnemu predsedniku baronu VVinklerju. (Naudušeni živioklici.) Gospod baron VVinklor se je na tej napitnici toplo zahvalil in napil deželi kranjski. Druzih napitnic ni bilo. — (Častnim občanom) imenovala je občina Radoslavci pri Mali Nedelji mecena Josipa G oru pa. „ Leposlovno bralno društvo pri Mali Nedelji" pa je gosp. dr. Josipa Vošnjaka izvolilo svojim častnim članom. — („DasWinklerJubiliium in Krai n") je naslov nekemu članku v „ Tagesposti", ki je pa tako neslano pisan, da mu je duševni oče izvestno iskati mej znanimi tukajšnjimi nemškimi profesorji. — (Gospod dr. Gvidon Srebre,) odvetnik in župan v Brežicah, poslal je „Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaj r' deset goldinarjev! Neimenovani rodoljub iz Škofje Loke podaril je istemu društvu deset goldinarjev podpore. Bodi obema srčna hvala 1 — (Za slovensko dekliško šolo in otroški vrt vGorici) nabral je dr. vitez Tonkli zopet letos 300 gld. — (Slovensko gledališče.) Predzadnja predstava v II. plačilni dobi bode v nedeljo dne 23. t. m. Igralo se bode „Vodno društvo" veseloigra v treh dejanjih. Češki spisal dr. Štolba, poslovenil Fr. Gestrin. Z omenjeno igro pričela se je letošnja sezona in je igra prodrla z najboljšim uspehom, tedaj bode ta repriza gotovo napolnila gledališče. — (.Hrvatska") po vrati pobija laži, ki jih je „Agramer Zeitung" priobčila o Slavjanskega družbi. Vse. kar je „Agratnerica" pisala o Ivanovu in Somovu, je nesramna laz. Nadina Slavjanskaja pa je imela včeraj zvečer dospeti v Zagreb, kjer jo je pričakovala njena mačeha gospa Slavjanskaja, a se na vsem potu nikjer ni sešla z Ivanovom, kakor je „Agramer Zeitung" trdila. — („ Brusa") izšla je 6. številka. Vsebina : Ljubezen. Pesem. (Tehomil) — V koši v Pariz. Spisal Vinko Lapajne. — Gospodična Jela. — Koliko je zakon vreden. — Od goske do goske. Humoreska. Spisal Franjo. — V šoli. — Iz Potokar-jevega brezdna. — Resničen dogodek. — Iščem natakarice. — Goljuf prekanil goljufa. — Filharrao-nično društvo. — Nezvesti snubok. — Za kulisami Berolinskega gledišča. — Izjava in naznanilo. — C. kr. poštar in „potovalec v žici." — Slovenski učitelji, pozor! — Izidorja Muzloviča premišljevanja. — Telegrami. — (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaj i) podarili so sledeči gospodje: Josip Stritar, c. k r. profesor na JDunaji, 5 gld. — Makso Plete rini k, c. kr. pro-iesor v Ljubljani, 5 gld. —Josip Ciperle, meščanski učitelj na Dunaji, 5 gld. — Ferdinand Roš, veleposestnik v Hrastniku, 5 gld.—Franjo Vršeč, c. kr. notar v Sevnici, 5 gld. — Žiga Sežun, c. kr. uradnik v finančnem ministerstvu na Dunaji, 5 gld. — in neimenovan dobrotnik na Dunaji, 3 gld. — Bodi vsem presrčna hvala! — (Iz P rage) se poroča, da nameravajo ondu imenovati velezaslužnega glasbenika, češkega skladatelja Dvufaka doktorjem glasbe. Predlog ta sprožil je profesor Durdik v seji tamošnjega kolegija profesorjev modroslovja. Omenjeni predlagatelj razvijal je to nakano nadalje in poudarjal, kakšne važnosti da je za Češko kot staroalavno muzikalično deželo, če si pridobi Praško vseučilišče pravico, imenovati vse na glasbenem polji posebno odlikujoče se umetnike doktorji glasbe. Spomenik bil bi to vreden stare češke glasbene slave in sedanjega tako hipnega prerojenja. Ta predlog dal se je v pretres posebnemu za to odločenemu odboru. — (O grofu Draškovići) Čitamo v hrvatskih listih, da ni tako teško ranjen, kakor so nemški listi pretiravali in da bode okreval. „Tagespost" pa javlja, da je grof Drašković že umrl. — (V Velikih Pirešicah) na Štajerskem zmagali so pri občinskih volitvah po budi borbi narodnjaki v vseh treh razredih. — (Od.povedal) se je stolni župniji v Mariboru g. Krištof K and u t, knezoškof. kons. svetnik, stolni župnik in dekan dekanije Maribor na Drave 1. br. < — (Župnijo v Poljčanah) dobil je g. Janez Lenart, doslej župnik v Tinjah na Po-borji. , j —i.(Dr. H, Bullo,) novoimenovani notar za Ajdovščino, umrl je n«. svojem domu v Kopru za plučnico. Mlad notar bil je sicer, kakor čitamo v1)irNovi Sočiu, vešč slovenskemu jeziku v govoru in pisavi, vender je bil rodom in po mišlienji Italijan, torej nikakor ne naše gore list. Zatorej pričakujemo, da bode na pokojnikovo mesto pri bodočem natečaji imenovan kandidat, ki je rodom Slo venec. ( ;, — (Iz Krope ) V pojaauilo dopisa „S Štajerskega", v AL. 62 od .15. t. tn.: Pri tukajšnjem županstvu uraduje se, v slovenskem jeziku. Le. na iz r ec no tp r oš n j u strank izdalo seje dvoje spričeval v nemškem jeziku in odpo.-dalo v jako nujni zadevi naravnost nemškim občinam, oziroma bolnici, isto tako sta se tudi Je v dve« slučajih odposlala nemška dopisa. Kar se pa tiče občinskega pefiata, se le-ta ui za mojega župauovanja, katero še le od ,2,9, decembra^ 1. j.„.traja — omislil, ampak m> je že za prvega župana tukujšnjega trga, porodil, v. koji dubi je še, nemški živelj prevladoval, a se bo j v. teku. moje dob*, in akoravno bi se ne bilo b Štajerskega opominjalo, s slovenskim pečatom bIo--v^s^eg^ naslov* zaineml. V .,tolažilo gospodu dopisniku, s, Štajerskega pa le toliko, ga. dokler bode tukajšnja občina toliko zav.ed.na svoje,.oar^dnosti kakor sedaj — je nemški živelj pogoltnil ne bode, — ker v tej reči nismo preveč — „gemtithlich« ! Tom. Šušterši č, župan. — (Gospod Komel plemeniti Soče-bran,) ki je neumorno delaven na polji slovenske vojaške literature, izdal je zopet lično knjižico: „S I u i b o v n i k (Dienst Reglement) za cesarsko in kraljevo vojsko. Tretji del Pehota in lovska Četa. Poslovenil in založil Andrej Komel plemeniti Sočehran, c. in kr. major v pokoji. Drugi natis službovnika iz leta 1876. §§. 1—21. Ljubljana, 1890. Založil pisatelj. — Tiskala .Narodna Tiskarna". Praktično urejena knjižica stane potom podpisa le 15 kr. Moštvo more knjižico plačati v 4 teduih. Ako se naroči vsaj 12 izvodov, dopošljejo se ti poštnine prosti. — (Vreme.) Po celi vrsti lepih dnij prišli so deževni. Dež je bil sicer zelo potreben, a sedaj bi ga bilo že dovolj. S cer amo mi še na dobrem v primeri z Italijansko, kjer imajo v sevent in na jugu že velike povodnji. Po Jadranskem morji razsaja liut jug in ovira plovbo. „Lloydov" parnik že tri dni v Breuu pri Dubrovniku čaka ugodnega vremena. Dvakrat je že poskusil odpluti iz luke, a vihar ga je obakrat potisnil nazaj. — (Prve lastovke) prišle bo začetkom tega tedna v naše kraje. — ( V Trstu) ponesrečil ae je v četrtek Frau Smerekar iz Ljubljane. Po neprevidnosti pal je pod tramvajski voz m bil na glavi in v obrazi poškodovan. — (V Trnovskem gozdu) naletel je pred dnevi nek drvar v „Bukovi bajti" na volka, ki je srno v gobci vlekel. Drvar začel je kričati, na kar je volk srno spustil in ubežal. Sedaj zasledujejo škodljivca, ki je mej divjačino že veliko škode napravil. — (VCezsoči pri Bolci) delajo sedaj nov železen most čez Sočo. Delo je zelo težavno iu podjetnik ne bode imel dobička. — (Nova pošta) dovolila se je gospej Tereziji Sirci, posestnici v Grižah. Pošta odprla se bode že tekom tega meseca. — (Hranilno in posojilno društvo na Ptuj i.) Iz poročil načelstva in nadzorstva „Hra-nilnega in posojilnega društva na Ptuji," katera so se pročitala in odobrila pri občnem zboru dne 15. marca t. 1. povzamemo sledeče: 1. Zadruga štela je koncem leta 1889. 2139 udov, koncem leta 1888. 2005. 2. Deležev bilo jfi uplačanih do konca leta 1889. gold. 38.123-59, do konca leta 1888 gold. 32,275. 3. Hranilnih ulog imela je zadruga koncem leta 1889. gold. 264,775 31, koncem leta 1888. gold. 209,325 03. 4. Razposojeno pri zadružnikih je imela zadruga koncem leta 1889. gold. 319,173*34, koncem leta 1888. gold. 253,668 57. 5. Rezervna fonda za slučajne izgube znašala sta koncem leta 1889. z ušteto ustopnino in doneskom za posebni rezerv, fond skupaj gold. 14,460 16. 6. Od čistega dobička iz leta 1889 izplačajo se za leto 1889 na vse deleže 5°/0 obresti (dividenda) v znesku od gold. 1716-20. 7. Za dobre namene se je dovolilo iz dobička iz leta 1889. gold. 105082, iz leta 1888. gold. 531*62." 8." Ostali'dobiček iz letaj 1889. -v znesku od gold. 4339*84 Se ima pripisati posebnemu rezerv, fondu; 1889. se je pripisalo gold. 1600. 9. Vsled omenjene dotacije znaša jrezer. fond od 16, marca t. 1. naprej |gold. 18,800, zadružno premoženje po nštetih deležih • po gold. 38,12359 pa skupaj gold. 56,923*59. 10. Denarni promet znašal je v 6. letn gold. 684,468*24. 11. Izgube zadruga dozdaj ni Imela. 12. a) V načelstvo za dobo dveh'let so se izvolili: G. A. Jurca, dr. Jak. P loj, Mihael Brenči č, dr. Fr. Jurte 1 a, Tomaž Miki, Fr. Urbas, in na novo g. Jožef Zelen i k. b) V nadzorstvo so se izvolili: G. Bfined. H r tiš, Simon Oseh ga n, Andr. Brenčič, Alojzij Čeh, Martin Rod osek, Tone Sok. Telegrami ..Slovenskemu Narodu":,„ •Berolin 20. marca. „lleichsanzeigerf objavlja v, posebni, izdaji cesarjevo ročno pismo kneau .BismaFckut-iOsan.sei-v pismu v najtopi lošija izrazih zahvaljuje kancelarjuv na>ovelikih zaslugah hiši njegovi iu domovini, na modri iu krepki mirovni politiki, i kater«, hode tudi ,cesarja y, .bodoue.polnega prepričanja vodila in.(katere »se, bodo tudi., v inozemstvu. vsekdan s sjavepolnim priznanjem- spominjali;!-*-.Cesa-ru-je 'vs prejeli ostavko Btsmanikovo in >.wu podelil ! Vntfwak itfvoje \\ in domov ine neizbrisne Jivaležt-nosti dostojanstvo vojvode Lauenburškega ter napoveduje darilo cesarske podobe v naravni velikosti. — Spominjajo^ se Bismarckovih neizbrisnih zaslug za vojsko imenuje cesar kneza Bismarcka generalnim polkovnikom konjice s činom generalnega maršala. „Reichsanzeiger" dulje objavlja, da je general Gaprivi imenovan državnim kancelarjem in predsednikom državnega ministerstva. (Novi kancelar Caprivi porojen je 24. februvarja 1831 v Berolinu, se šolal na gimnaziji in ustopil 1849. 1. v vojake. L. 1866. bil je že major v generalnem štabu, 1. 1870. že načelnik generalnega štaba v 10. voju, 1882. 1. pa se mu je izročilo vodstvo admiralstva, katero je 1888. I. ostavil in prevzel poveljstvo 10. voja. Uredn.) Berolin 20. marca. Pismo ob odpusta izročila staBismarcku danes popoludne ob 3. uri po naroČilu cesarjevem načelnik civilnega kabineta Lucanus, in načelnik vojaškega kabineta Hahnke. — Bismarck ostane le še malo časa tukaj in je že vse pripravil za odhod. Berolin 21. marca. Novi državni zbor snide se v ponedeljek, dne 14. aprila. Berolin 21. marca. „Post" javlja: Državni kancelar Caprivi obiskal je takoj po svojem prihodu iz Hanovra danes popoludne ob 2. uri kneza Bismarcka in njegovo obitelj v državnokancelarski palači. Berolin 21. marca. „Norddeutsche All-gemeine" piše, da se od nobene strani ni poskušalo, Bismarcka ohraniti v službi. — Grof Herbert Bismarck bode pozneje iz državne službe popolnoma izstopil. Cesarju je nekda rekel: »Jaz živim in umrjem z očetom!" na kar je cesar odgovoril: „To je prav lepo, a jaz sem mislil, da boste z menoj živeli in umrli." London 21. marca. Tukajšnji listi imaj o telegrame iz Berolinskih dvornih krogov, da sta se cesar in Waldersee res sprla. Cesar hoče nekda sklicati mejnarodni kongres, na katerem bi se sklenilo, da se odpravijo stoječe vojske, izimši prav male oddelke, kakor tudi septenat. "VValdersee po tem načrtom ni hotel pritrditi. Rim 21. marca. V Catalafimi (na Siciliji) so tatje zastavnico s ponarejenimi ključi odprli in odnesli za 80.000 lir zastavljenih dragocenosti]. Dunaj 22. marca. Deželnega nadsodišča predsednik, baron Streit, umrl. Pariz 22. marca. Mej ministri nastala so nasprotstva zaradi novega posojila. Posamični ministri zagovarjajo, da se vzame jedna milijarda na posodo, drugi, mej njimi Frey-cinet, pa zahtevajo, da se posojilo popolnoma opusti. ■ 1 Pariz 22. marca. Včeraj se je «a po-skušnjo raobilizoval del pehote. Take vaje vršile se bodo v vsakem polku vsake tri dni do konca aprila. Madrid 22. marca. Nadvojvoda Karol Štefan odpotoval v Kartageno, da se pridruži eskadri. i * j it * * ■ Razne vesti. * (Ženska emancipacija.) V Londonski grorTjski sovet voljeni gospici Cons in Cobden sta iz-javifi, da se rajši dasta zapreti, nego bi plačali globo za nezakonito izvrševanje pravic članov grofij skega soveta. 1 * (Škod 1 j i v os t 1 a8nih barvil) je splošna, nobenega barvila ne jzvzen*iši. Navadno so barvila pomešana s tvarinami, katere so več ali manj tuili strupene in tako Škodujejo ne samo lasem, ampak-prouzročajo tudi glavobolje in jako neiigodiio uplivajo na možgane. Neka gospa v B, trpela je že leta in leta na neznosnem glavobolji, in noben zdravnik ni mogel pogoditi uzroka tej bolezni; mož ji je1'svetoval, naj opusti mazanje las in ona j^e ubogata Svet.'ra fes ž a nekaj" tednov poleglo je glavobolje,' katero prej ni rnogla1 *zY'nicem' odpraviti. Kemična preiskava' je v barvilu našla strup. ' Pa tudi ko bi ne bilo v barvilu nikake , škodljive tvarine, vender, napolni pore iii slubi ^ast , vlas, jn ..unliva tuđi' na kožo, ker ne mogo kožni'vzcfulfi predreti tvarine mazil in barvil, in' ostanejo fako v telesu, kjeV slabo uplivajb na Wće. V drtigeni slučaj i dobila je neka gospa od domačega lekarnarja neko mazilo, zbok katerega je dobila poljem unetje možjan. , . * (Hitrost govorjenja.) $ek_ stenograf nemškega državnega zbora se je potrudil, da je so-šteL toliko besed' m "spregovoril kak poslanec ▼ jed'rtirniihati. Ricfcelrt' spr^gbvorVv minuti 153, grof Bismarck 144, baron Stum 148, dr. Biissing 112. Drugi govorniki govore počasneje. * (Najmanjše evropsko mesto) je Wer-denberg v Švici. Mesto nema ni cerkve ne vodnjaka. V mesto se pride skozi stara vrata, to je po cesti, kjer so nekdaj vrata stala Od jednega konca do dražega stolice nekdanje grofinje VVerdenberg lahko Vržeš kamen. Mesto ima pa tudi le jedno ulico. * (Kratki zakoni.) Znano je, da je muha-medankam samim brez spremstva prepovedan obisk Meke, nasprotno pa je dolžnost vsakej odliČnej mnhamedanki obiskati to narodno svetišče v določenih rokih. Ženam, katere so zgubile moža ali katerih nihče pobral ni, je ta postava jako neprilična. Da se temu zlu od pomore, skrbi v Meki ustanovljena družba, katera za ta čas, seveda ne brezplačno, daje može. Ti možje pozvani so v to, da čuvajo, branijo in spremljajo take odlične ženske. Seveda zadnji čas ta „gschiiftche," pri katerem dobičke delajo tudi prikriti židje, več ne nese toliko, zaradi Velike konkurence. Zanesljivo zdravilno »redatro. Osobe s slabim prebavijenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tišcanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet »dr.iv je, Če rabijo pristni „Moll-ov S ei d lit z-praše k-, tškatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dn-naji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in pod pisotn. 5 (60—8) KV7IZDE fluid za protin, preverjeno okrepcilo preti ln po hudih (1) naporih, dolgih marAih Itd. 'JO L i Orna »v. veljj* gld. I.—. 1'rmten le z vsi rut veno znamko, kakeršna je zraven. — Dobi se v vseh lekarnah; slednji dan ga razpošilja po pošti glanu /aloga: okrožna lekarna t Korneuburgu pri Dunaji. iJUBLJUil .nor stoji za vNe leto gld. -l.OO; %a pol leta Kl«l. 2.30; za četrt leta «1*1- l.lff. fstpi----cg/»jžs 2Svit£C 21. marca. Pri Nloiiu t Waller. Hofer, Weiss % Dunaja. — Jn-vanćič iz litfeč. — Kauftifi i/. Hrenovice. — Globocnik iz Kranja. — Plentl. Deutsch iz Gradca. — II m< ■ 1 a k i/. Gorice. Prt Malici i Ahiles 'Hirach, SteinbOok, Rebitsch, Lohrl, Lemberger, Hausner, Kraman, Perko, Bugenm>dt*r z Dunaja. — Pross, Vovtigenr iz Pariza. — Podgornik iz Gorice. — pi. Obereigner iz Snežnika. — Kosa, Lindl iz Ce lovca. — Bmira iz Plzua. — GutBmanstbal iz Gradca. Pri A VMtriJMkem cesarji : Kuršić iz Kranja. — Pasquati iz Vidma. -- Winter « Dunaja. Pri Bavarskem dvoru : Suhadobnik iz Kočevja. Suša iz Divače. Pri Južnem kolodvora: Majdič z Gorenjskega. Nowotny z Dunaja. — Uršič iz Sevnice. Umrli imi v VJuhljaiil: 19. marca : Jožef Jagodnik delavec, 29 let, Ulice na Grad št. 12, za jetiko. 21. marca: Anton Mestek, delavčev sin, 2 meseca, Tržaška cesta št. 26, za katarom v črevih in želodci. V deželnej bolnici: 20. marca: Anton Hribar, tesar, 85 let za jetiko. Meteorologično poročilo. Bovanja _ , peratura Vetrovi Mo- Nebo klina v mm. C 7. zjutra B c 721 2 mm. ! fi-0°C si. vzh.! dež. 'J. popoi. 732 2 mm. ( 0 8" C hI. vzh. dež. 9. zvečer 1 7239 mm. 5 '2° C i brezv. dež. 7. zjutraj i 727 H mm. 5 0° C si. vzh. dež. 2. popol. 7^9-4 mm. 1 8-8°C |al. s/.h.| dež. 9. zvečer I 731-5 mm. i 50»C 2:50 mm. dežja. 0 60 mm. dežja. normaloin. brezv. | d.jas I Srednja temperatura 60" in 62°; za 21° in 22, nad nm.«l'». J". >.l.l-'-~] i '•...?. '121'';. dne 22. marca t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) vferaj Papirna renta.....gld bfi'70 — gld. Srebrna rwntu ■>.... „ Zlata rem*. ...... 6°/0 marčna renta .... Akcije narodne, banko . . Kreditne akcije..... London. ....... Srebro< .i . <......n Napol. .......... „ C. kr. cekini......„ Nemške marke.....„ J?/0 državue »nečke iz I. 1854 25; .gld." 132 g »ržavno srečke iz l. 1864 100 ,' 176 Ogerska zlata renta 4°/0......... 10) OgerBka papirna renta f>°/0 ....... iM Dunava jv#. srečke 5°/0 . . . 100 gld. IdO Zemlj. obe. avHtr. 4 Vi /„ zlati zast. listi . . 117 Kreditne srečke......100 gld. 185 Budolfovc srečke..... 10 „ 19 Akcije auglo-avstr. banke . . 120 „ 152 ' Trammway društ. volj. 170 gld. a. v.. . . 219 b« 70 dMtf.80 101 95 i'34 309,75 . 119-10 -^jv— fj -4.Vt 5 62 IS8-621/. 25, .gld. 100 . danes 8H 45 bti 70 lo.Jf-80 r< 195 H81' ;>08'75 119-70 v 46 5 62 58 70 ld. 50 kr. P 50 . . 25 „ : 76 : Pavlina Bachmann javlja potrtim srcem v Bvojem in v imenu vdeh sorodnikov pretužno vest, da je njen preljubljeni, nepozabljivi soprog, gospod FRANJO BACHMANN deželni distrlktnl zdravnik po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 20. marca 1890 ob 1'/,. uri popoludne, v 60. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predrazega umrlega se bode v soboto dne 22. t m. ob 10. uri dopoludne na pokopališči v Trnovem materi zemlji izročilo. Svete maše zadušnicu brale se bodo v farni cerkvi Trnovski. Nepozabljivi ranjki bodi v blag spomin priporočen. (211) Ilirska Bistrica, dne 20. marca 1890. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest, da je preljuba in predraga mati oziroma stara mati in tašča, gospa po dolgi in mučni bolezni, previđena b sv. zakramenti za umirajoče, v 74 letu svoje starosti, danes 21. t. m. ob 6. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v nedeljo dne 23. t. m. ob polu 10. uri dopoludne Sveta maša zadušnica brala se bode v so-boto 29. t. m. v poddružnični cerkvi Matere Božje v Dragi. Draga ranjka naj ostane vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v dragem spominu. i V Hrastniku, dne 21. marca 1890. . Nebastijnn Ko*, inžen&r v Belemgradu, l>r-dinaud Kos, posestnik v Hrastnika, s ino,v a. — Kozallja lMavAak roj. Ko*, Mitri i h Sladek roj.- Kon, Alojzija l>ernov*«*k roj. Ko*, h flore. — Matija Plaviak. posostnik v Trbovljah, M«rle Mladek9 nadinžener v Fohns-dorfu, Janez Dernovitek, posestnik v Hrastniku, se t je. — Itoznllja Koš roj. l>eruo\*ek b i n a h a. (2 H i Zahvala. Ginjenii" srcem izrekam vsem onim, ki so pri nepričakovani in zame nepozabni izgubi mojega soproga, gospoda MATIJE JORASA '«>•• .1.1 .5» 'i •».' ■•« >U 11V »j •.!!. I •••> na kateri koli način v tolažbo mi skazal' svoje sočutje, dalje vrlim sosedom Trnovčanoin in Kra-kovoanom za poslednje spremstvo ranjega avujo globoko^'Uiečo srčno zahvalo. , -. (2i3i Marijfl .Forns. S1® Pri otročjih boleznih potrebujejo so. cesto , kisiiue . pre^aujajoča sroilatva'iu 'zatorej frp'ozaijajo zdravniki za-i radi; milega milivunja avojogn Ml *8 • GLAVNO K.tUvA & I SJT E nnjćiotijo I u ina kHtrrn.-radi zapisujejo pri zflloiloevi kislini, škrofeljnih, pri krvicl. oteltaoji Žle« i> t. d., ravno-tako pri katarih v sapniku m oslovskem kaslji. /Dvornega «v^tnika Losohner-ja-. monog-rsifija o Gieasbiibl-1'nohatein-u^ Mi Gospodje agenti Ponudba. 200 litrov najfinejšega, doma skuhanega, naravnega brinovca po 2 jgld. liter, v majhnem ali velikem naročilu, dobi se pri (20.>—5) Franju l*auliu-a v Šentrupertu (Dolenjsko). /.»Tunu iilnili družen, katari žele lep lii^fpv«iUJM. naj avoin., izlove. O lu.ijmie izreden zaslužek, ponudbe, poslati h um*-"' Seme velikanske buče • r.r, J» • «1 i«- t t* »ti. T * P katera je merila na ilnrgdV 1 »> 25 cm in imela v obsegu 1 m 80 cm, dobiti jo pn VuhMitiuu Itoji'-u, vrtnarju v Zvonai'Mkih ullenh hI. a v Izubijani. (130) ANTON KREJČI Kongresni trg 8 v Zvcx
  • niwo pilMtHJO. (1 Blaao ■ za obleko. , , , . , .j; ., i . iit. 1:1 ,111 •'. e i' Peruvien In dosking.fcu visoko »luhovščino, preiipisano blago M imi^trme e.ia kr. uradatkov, •.potem tudi »a ve»i»rane«».iwatiilce» l*elava«loe, .»-11 - * ----- Sukno za .hlllMraiin lRra*ne inJUitvrloaeu tudi nepremucljiiv za Iov*ke suUuje, Hta«o, ki «e , »me »ratl. ) JioJUil |>l»i,i '" **^,|tU';,' v trajne bale. i z*h Jdti. Stiliarofskv v BrriU. f uvr »t/,.. iu km ^ v->.< Moa ». Naj več j» vaio«; n ttukaa v Avatc o-Ogenjkoj. !7*orcl zastouJ.iZ* ggi.a*oi«6^^UStre.inajbo4calejfle,:in najlepše iknjiice u*aroev».; iHuiiljatve uad gld. 10.— franko. Pri. u»ojej kontitaotn^i aalogi 200.000 in pri luoKI »vemej trgovini so razume sa«0 po Bebi, vil ftfttane nmogo oatankov. iu ker nu nt od njih, pitšiijati uzorcev, vzamem tako narO&ene oHtnuke waaaj9 i'b zamenjam ali pa denar ua/.ni pošljem, llarva, dolgost, oen» morajo se uav«»ti pri naroebi ostankov. • » ♦^.i-:.^ DoplHOvanJe v nemščini. madjAričhil, ofiščmi, poljščini, italijanščini in francoščini. (141—8) 3000 tornadov sadnih drevesc, Jabolk in lirunk, kislih iu sladkih, po 7 let starih, proti* pu najnižji ceni - Zupan, pošta ■■lake, postaja Zagorje pri Smi (kranjako). (235—2) Semena domačo in nemško (lucerno) deteljo, popolnoma čisto, brez predenice, vsake vrste trave, velikansko peso, Ribniški fižol, grašico, Kašelj ski ka-pus, in tudi vrtna semena, (226—2) priporoča po nizki ceni Ivan Perdan v Ljubljani. KXXKKXXKIKIXXX*XXXX AVGUST SCHWEIGER or«llnu)e v*tak dan o«l 9. ollenz. Blago za obleko iz pristne ovčje volne, izvrstni Krnski Izdelki v n a j n o v e j š i h d e s i n i h s.a pomladno in poletno sezono po čudovito nizkih eeuah razpošilja tovarniška zaloga sukna Frank&Pernitza v Brxiia.- Uzorci zastonj. — (>oMpodje krojači dobe obilne in elegantno opravljene knjige uzoreev po originalnih tovarniških cenah. Velika zaloga sukna za uniforme za c. kr. državno uradnike, telovadna in gasilna društva i. t. d. i. t. d. Točno iu Molldno izvršenje vseh naročil le proti povzetju ali predponi ljat vi zneaka. i83-l.r») Korespondenca v vseh jezikih. Pobratimi. Roman, Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena 1 gold. 20 kr, (s pešttiino vred). Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena :tO kr. (s poštnino vred). Obe knjigi dobivata se v „Narodni Tlakami" v Ljubljani in pri knjigo-tržcih. (938-2) ITdor dvom i katero izmej mnogih napovedanih zdravil za bolezen njegovo najbolje ugaja, piše naj takoj dopisnico na Richterjevo zalogo v Lipsiji in zahteva ilustrovano knjigo „Krankenfreund". Pri-tiskane zahvale dokazujejo, da jih je na tisoče ne le izognilo bo nepotrebnih denarnih izdaj, temveč našlo zaželeno zdravje, ko so se ravnali po dobrih svetih te male knjij Pošlje se zastonj. L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. liotnvo in hitro upliv»jcče sredstvo proti kurjim očesom, /ulj.on tako imenovani trdej koži na podpUtih in petah Proti brudovicam in vs.-m drugim trdim praškom kože. — Uspeh zajamčen. --SmV Cena škatljhd 60 kr. a. v. "^mj SL"WJh Glavna razpošiljalnica: _ £JJ 1. Sdiwenk-ova lekarna *^P^ v Meidlingii pri Dunaj i. ——- Pristnega imajo v IJiibliaul J. Sv/o- boda, tJ. pl. Trakoczv, G. Pici-oli, L. Grečel; v Itu-dolfovena S. pl. Sladovič, F. Haika; v Kamniku J. Močnik; v CelovH A. Ejfger, W. Thuri"wald, J. Birnbacher; v Brezah A. Aichinger; v Trgu (na Koroškem) (J. Jtenner; v Heljnku F. Scholz, Dr. E. Knmpf; v WolfV«l»ergu A. Iluth; v CJorici (i. B. Poutoni; v Kranj i K. Ravnik; v Radgoni C. E Andrien; v Idriji Josip Warto J v Radovljici A. Robi. k. Ta obli* dobiva ae le v fednef vellkos«! po HO kr. 1'rlaten nhiih», će imata navod ii. obtiž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: $$ms» LuMerjev obliž (llusirr) za turisK •"•. (449—5-2) Prav zastonj in franko pošlje slednjemu bogato zbirko novostij vseh vrst za pomladno in poletno sezono zelo pod normalno tovarniško ceno in sicer: 3 metre 10 centm. I»Ih » za obleko (zadosti za celo moško obleko) dobre baze ...... gld. 3.20 3 metre 10 centm. bluga za obleko fiue baze . gld. 4.60 3 metre 10 centm. blaga .» obleko finejše baze gld. 6.75 3 metre 10 centm. blagu z» obleko najfin. baze gid. 8.70 2 metra 10 centm. blaga za ogrtač (dosti za moški ogrtač) najmoduejših barv, jako fino . . gld. 4.— 2 metra 10 centm. bluga za ogrtač najmodnej- ših barv, najfinejše..........gld. 6.— 3 metre 25 centm. črnega Hiikna (za celo Balonsko obleko zadosti).........gld: 9.—• 6 metrov 40 entm. letnega grebenastega hltagn (za celo obleko) najmodnejši uzorec .... gld. 3.— lil ago za uniforme c. kr. uradnikov, c. kr. finančne straže itd. zajamčeno pristnih baž, kakor tudi sukneno blago vsake vrste od najcenejše do najfinejše, ceneje nego kjer si bodi. Neugajajoče blago vzame ae nazaj. Pošilja se proti povzetju ali predpošiljatvijo zneska. Tovarniška zaloga sukna: A. Kappelmacher Svitava pri Brnn (Moravsko). (119-6) Stev. 389. (236) Za zagotovljenje drv za c. in kr. Čete in zavode postaje Celovec s Št. Petrom vred za čas od 1. dne septembra 1890 do konca avgusta 1891 bode pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem maga- cinu v Cclovci dne 31. marca 1890, dopoludne ob 10. uri javna obravnava s pismenimi ponudbami, izključivši brzojavne ponudbe. 1. Približna potrebščina je mesečno, in sicer: po letu 100 m* mehkih ali 66 ma trdih j , „ zimi 400 m8 mehkih „ 266 m3 trdih / Torej je treba na leto 3000 m8 mehkih ali 2000 m* trdih drv. 2. Drva imajo se zakupnim potom loco Celovec oddajati c. in kr. četam in zavodom in se bode erarično drv išče v magacinskem etablissenientu za 18 gld. letne najemščine za dobo zakupa v porabo prepustilo onemu, ki dobi zalaip. 3. Ponudbe, ki mora)o imeti kolek za 50 kr., napravljene po formularji, ki je razpoložen pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci, zapečatene in s 5 odstotno varščino, katero mora oni, ki dobi zalaganje, pozneje povišati na 10 odstotno kavcijo, oddati se morajo vsaj do lO. ure .H :*KKKtt*KKK*KKttX***K*K*KXXK* Trgovina z železnino * ALBINA C. AHCINA * v I^jvitolj.^Vfii, CjrledjLlissl^o ulice £»t. S ima vedno bogato zalogo stavbiiiskega orodja: % lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in S okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, V1Z1TNICE priporoča „Narodnu Tiskarna" po nizkej ceni. ^1 2>Ta, procesij je lepo posestvo v Bizoviku št. 13, pri Ljubljani, pripravno za gostilno in prodajalnico špecerijskega blaga z vsem. gospodarskim poslopjem, gozdom, poljem in dvema vrtoma Natančneje se izve pri lastniku gosp. Janez Rebolj-U. (223-2) 8 * n n s :KKXKXXKtt*K*KK**KKMKttKKtt*KX železa, pleha, drota, mesinga, bakra, kositarja, cinka, naklov, precepov z vijakom (šraubštokov) ter vrtalnih strojev za ključarje in kovače, kladvov, sveder, obličev, pil in dlet, kakor tudi dinamita, užiguliiih vrvic in kapic. Staro železo, mesing, baker, kositar, cink in svinec kupuje ne vedno po naj viti jih cenah. (77—6) Za čas stavbe priporoča Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem izboru In po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena sledilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—13) ijjjpjEjI H Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. Trgovina z železnino Albin C. Ahčin-a v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8 priporoča bvojo bogato zbirko nagrobnih kriicv pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih, ali tudi surovih. Dalje se priporoča izdelovalijc grobnih in cerkvenih omrežij (gavtrov) i. t. d. (78—3) Jedina titi>««ir»ir**l*»i len pol | a, v JLJublJani. (7-J— cene moj ANTON OBREZA f v Ljubljani, Šelenbnrg.vc ulico šl. I, Vf.*'*",!"^! priporočil okusno in trdno narejene zimnice, modroce na peresih, divane, stole, otomane, garniture M salone, jedilne solie iu spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Mojo delo in blago, katero rabim, je pri-pnznano dobro in brezhibno, kar gotovo priča moja razstava v Rudolfl-iiuiiui, in stojim z ozirom ua nizke izven konkurence. — Priporočam pa vBem resnim kupcem, da zahtevajo ilustrovani cenik in uzorco blaga, kar razpošiljam zastonj in franko. Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkoczv ja, deželna lc- NfiPreSBO.iiVO Z3 Z0b8 karna, Sackstrasse. " 3 Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pri sv. Fran- Je čišku", (nI) jednom kemična tovarna), V., Ilunds- I oo I i i I rt o l ictniJ • thurinstrasse 118. (1085—15) OdllUMIlCJ Ubllld voda Dunaj: Lukama Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem levu", VIII., Josefstadterstrasse 80. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-ja, „pri Rudec- kijn", III., Radetzkyplatz 17. aromatična, upliva okrepoeva-joče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. salicilni zobni prašek splošno priljiiblje.ii, upliva jako okrepčevajoce ter ohranuje zobe svetlo bele, a 30 kr. Navedeui sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, itna vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. 3mT~ Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo. kisla voda po natriju in litiju najbogatejša zlatenici. preskušeuo zdravilno Bredstvo proti mehur-nim boleznim, kamenu v mehurji, pro-tinu, dalje proti boleznim v že-lodci, mokril, dolgotraj- oVN*^ nemu kataru dihal, ^^«* zlatej žili in "><5«^ ft>^Vv ^ S&U* ^^^krepčujoca vSS *w \*v> \e pi]a6a z vinom ah rSs>SL sadnimi soki in slad- * korjem pomešana, je Ra- denska voda v obče priljubljena. Kopališče Radensko Kopanje v slatini in v jolclenici upliva posebno pri: protiuu, bolečinah mokril, malokrvnosti, ien-skih boleznih, slabostih i. t. «1. Mnimmlisii' po ceni. Prospekt (brezplačno) od i-ii \ -■ ml \-\)sl » ii : kO« IihIImu Kadence blisu I.lutomera r KudeiiNkn kisla voda, ob vznožji Slovenskih goric, ne z»-menjittl i Radgonsko, to je ltndker»biirger. Čeravno Radenska kisla voda Btoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav močno, ako so s vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj' trdno spojeno ogljikovo kislino, ki so že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odmaši. —4i») Zaloga Radenske kisle vode pri P. Plautz-1 in M. Kastnor-Jl v Idnbljani. \r »'i 'ajskej kleti masriiii' Brežice (postaja Brežice pri Zidanem Mostu železnice Zidani Most-Sisek) pi°o s« jami i. 1 / niči zaMtonj i Iranko. Čitaj in čudi se! Ker opustim podružnico bvojo, dam za samo 2 gld. 30 kr. lepili stvari.j. elegantno bronasto uro z dolgo pozlačeno verižico, gre točno na minute, prekrasen siiiodčnik, elegantna kravata za gospode, prekrasna igla M kravate s ponarejenimi biseri, prstan iz umetnega zlata s ponarejenimi biseri, IC finih angleških pismenih papirjev, 10 inih angleških pismenih kuvert, kaseta in jeden porabni predmet kot darilo. t242~l) Da ne bode kdo dvomil, izjavim še jedenkrat, da ura sama štirikrat toliko velja in da vre nazaj vzamem, ee to ni resnica. — Ker jo zaloga sicer velika, povpraševanje pa še večje, naj vsak hiti z naročilom pri meni. Dobi se pri Dunajskimi centralnem ekspetlitu blaga S. BLODEZ, Dunaj, II., Nostrovgasse 2 S. Pošilja se proti povzetju ali predpošiljatvi zneska. Oes. kralj. g&ag privilegov. zavarovalno društvo na *f§* življenje in proti škodam lutrijski fflUtais na Dunaj i, I-, Rlemergasse &t, 2, tt lastni ]ELlfci. Polno uplačani deleži in druga jamčilna sredstva, ustevši letna zavarovalna upla- čila družbe iznašajo čez 12 milijonov gold. j čez 10 milijonov gold. Družba zavaruje: a) proti ikodi, prouzročeni po ognji, streli, paru ali razpoku kotlov, po gašenji, raz-rušenji in odstranjenjl oprave iz hišnih in gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, dalj« proti škodi v zalogah, pri živini, poljedelskem orodji itd.; h) proti ikodi po ognji ali streli ob času žetve poljske pridelke in dotična gospodarska poslopja *, c) proti ikodi po toči poljske pridelke na trav* nikih, njivah; d) vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in na morji. Zavarovanje proti nezgodam še ni uvedeno, hI. občinstvo bode pa obveščeno takoj, ko prične isto poslovati. SEantopI v Itrnu: Veliki trg Št. 10, „ Pelti: Dunajska cesta št. 3 in Ladijska cesta št. 2, „ Inomnstu: Marije Terezije cesta št. 37, „ Krakova: Szevvska ulica St. 6, „ Lvovu: Marijin trg št. 8, na sei-vl gonjo elovećlco v vseh kombinacijah, n. nr.: za slučaj smrti ter izplača takoj po Smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino-, za slučaj smrti in pri protizavarovanji z oproščenjem nadaljnih uplačll premij ter izplačuje dohodke irentt?, v slučaji onemoglosti: na doživetje, preskrbljenje v starosti, na doživetje določene ddbe pri otrocih, ter izplača zavarovano vsoto dotičnomu zavarovancu. Vsprejema tudi zavarovanja, ki zagotovijo do-hodarino (rento), preskrbnino penzijo) vdovam ter vzgojilno rento otrokom, po najkulantuejših in najnižjih pogojih posebno pa jamči za veljavo in nedvomljivo varnost od njo izdanih polic. društva : v Monako vem: Kostthor 3 I, „ Pragi: Nabrežje št. 10, „ Strassburgil: Kraljeva cesta 6 I, , Trsta: Via S. Nikola št. 4, na Dima ji: Kiemergasse št. 2, v lastni hiši. V vseh večjih okrajih avstrijsko-ogerake države poslujejo glavni in okrajni zastopi družbe, kateri radovoljno dajejo pojasnila, brezplačno uročujejo prospekte in ponujalne pole ter vsprejemajo zavarovalne ponudbe. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko T7- <3-xa,d_ci_ 09-3) Pisarna: L, Albrechtgasse št. 3, II. nadstropje. Glavni zastop v Ljubljani pri Josipu Perhauou Selenburgove ulice hiš. štev. 3. »■gora Za c. in kr. državne uradnike: ajcenejsa in najboljša prodaja vseh predpisanih nirormskili predmetov, in sicer: sabel z Jeklenimi iiožiiicniiii in hrez njih. jermenov xa sablje, paradnih klobukov, kap, pori. ^iim-hov, roset, naramnikov, rokovic in kravat pri J. s. Benedikt-u v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dru g o ti ti Hribar. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".