Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. ŠtGV. 114. v Liomiani v peleK, dne 21 mala m Leto XLvm. »SLOVENEC« rella M poitl na ne straai Jug*, ^atavlje ia t Ljubljani: issoelo lato naprej. K. 1W-sa pol teta „ .. „ 90--H Mrt teta * 46-- «avp-ir> ppbo'"jii: Steza ne gre do vrha, nego vodi ob ju/.ncm pobočju Klc-kovem na drugo gorsko sedlo, imenovano Rovščica (1595 m), napačno tudi Rožica, kakor se bere v zemlievidih. Ime namreč prihaja od drugih rovov, ki sc nahajajo v obiižju. Nekateri nazivajo tudi sosedni vrh zahodno od Kleka »Rožico«, — pravilno pa se imenuje Hruški vrh (1776 m). — V masivu med Hruškim vrhom in Rov-ščico je prevrtan karavanski predor. Kaj mikaven pogled se nam med potom odpre nazaj na Golico in obe koči, ki prijazno zreta v svet, ena s pobočja, druga pa z vrha. Kar ič ne kazita celotne slike — nasprotno, Golica celo pridobi po obeh kočah na mičnosti Odtu šele pravzaprav vidimo precejšnjo razdaljo med obema kočama, in vemo ceniti iz-bornost lege Kadilnikove koče. — V eni uri smo na sedlu Rovščice (1595 m). Tu sc ločila dva pota: eden vodi ob južnem pobočju Hruškega vrha doli na Ravne ter te privede čez rovtarske pašnike v dobri poldrugi uri na Dovje, drugi pa krene s sedla na Hruški vrh in te pripelje z njega do pod lepega vrha Babe (1894 m), ki sc prav impozantno postavi pred naše oči. Naša turistična žila nam r>p da, da nc bi od sedla Rovščice polezli na Hruški vrh. Zato pustimo prvi pot na strani, pa jo mahnimo v goro! Pol urice žrtvujemo, in zopet se nam otvori orelep razgled s Hru- škega vrha, ki se kosa z onim z Golice. Novega ne vidimo z njega razen bližnje okolice nič; zlasti je lep pogled na meia Klekova in silno razrilo njegovo pobočje proti koroški strani. Pogled na Triglav pa se nam zdi še lepši nego z Golice, zlasti pa na Vrata in na Aljažev dom konec Vrat. Od Hruškega vrha je nadelana steza ob peščenem in razritem gorskem pobočju proti severnemu vrhu visoke Babe, Skoro smo zopet na razpotju pod vrhom Babi-niin. Krasen pogled sc nam odpre na divji Greben (1874 m, Hiihnerkogel) in zahodno od njega na sivo glavo Kepe (2144 m). Romantika, razlita v tem zanimivem najza-hodnejšem predelu Karavank, nas vabi, da krenemo po interesanlno izpeljani stezi čez Babo oziroma pod njenim vrhom na sedlo Mlinca, ki veže Greben in Babo; a kdor hoče o pravem času na vlak v Dovje, udari jo izpod Babe čez planinske pašnike in gozdove v grapo potoka Mlincc, — v dobri uri si pa v Dovjem. Pot jc zazna-menovana. Pasijoniranega turista bo ležko spraviti v Dovje, ako je došel že do pod Babi-netfa viha. Pot ie postala zani šele zdaj najbolj mikavna, ko opazi z dalje, kako traverzira interesantna steza južna mela Grebenova in sc vije okoli ostrih njegovih robov. Nič ga ne zadrži, da nc bi ubral te še tri ure trajajoče poti na Kepo. Do sedla Mlince ni posebno daleč, a dolga jc pot dalje mimo Grebena v velikem loku do Škrbine. Dasi je pot vet čas zaznamovana in nadelana, vendar jc stopati na nekaterih krajih oprezno, da ti nc izpodleti in ne treščiš v stranske grape. Na vrhu Kepe pa ši odškodovan obil o za svoj trud. Pogled na Blaško jezero je vreden, da poležeš na skalovito Kepo, ki je eden najinteresantnejših vrhovi v Karavankah. Z vrha Kepe je zaznam en ovana. pot na koroško stran v Lače k Blaškemu je-jeru (41/0 ure) in na Kranjsko čez planino Jepco v dolino Belce, skozi katero drži vozna pot na cesto v Savski dolini in naprej v Dovje; med potjo sc lahko okrepčaš v »Berlhahiitte«, katero jc zgradila Bclja-.ška sekcija D «■ O, Alpcnvcreina« okoli I. 1883, Z Dovja pa do vrha Kcdc ie štiri ure hoda. (Koncc.) nja, je popolnoma neutemeljen. Tu ne gre za oddajo premoženja, marveč gre samo za to, da sc premoženje investira v svrhe, za katere jc investicija iz socialnih ozirov nujno potrebna. G. dr. Tavčar vidi v novi stanovanjski akciji »golo blaznost«--ter slika, kako bo Ljubljana izgledala, ako bi hoteli zidati vsi tisti, ki jih stanovanjski urad k temu sili. V začetku omenjeno uradno pojasnilo opozarja, da se bodo vse odpovedi temeljito pretresle, in da se bodo izmed njih izbrali le tisti slučaji, kjer je zidanje fizično izvedljivo. G. dr. Tavčar sc tukaj, kakor tudi na drugih mestih svojih člankov bori proti strahovom, ki jih ni. Šc eno moram poudarjati. G. dr. Tavčar pravi: »Državi se daje spričevalo ubož-nosti. Ona drži roke križem ter sama priznava, da je stanovanjskemu problemu nasproti brez vsake moči. Temu pa ni tako; država ima moči in sredstva, samo zljubi se ji nc. — — — pri nas pa je .vlada gluha in slepa, nc premakne niti prsta itd,« G. dr. Tavčar dobro ve, da je Belgrad daleč. On tudi ve, da sem komaj dobra dva meseca poverjenik za socialno skrbstvo. Ravno tiste dni, ko sem prevzel poverjeništvo, sc je zaključeval proračun za prihodnje budgetno leto, in dal sem vstaviti vanj v stanovanjske svrhe vsoto, ki je tako visoka, da bi se g. dr. Tavčar, če bi bil on na mestu finančnega ministra, radi tega nad menoj še bolj razkoračil, kot se je razkoračil sedaj radi stanovanjske naredbe. Toda kaj pomaga 100,000.000 v proračunu, če tega državna blagajna tudi pri dobri volji najbrž ne bo zmogla? ln vrhu tega bodo ti milijoni mogli služiti lc za zidanje v prihodnjem letu, Na medvedovo kožo pa si kljub mladosti, nad katero se g. dr. Tavčar spodtika, ne upam obljubiti nikomur niti vinarja. Tudi tukaj se je torej g. dr. Tavčar Čisto brez potrebe razvnel. Pač, če bi sc pravočasno — to je takrat, ko nisem imel jaz s stanovanjstvom še nikakega posla — morodajni činitclji za stvar zavzeli, potem bi morda res tudi država že letos lahko zidala. Toda to je zvonjenje po toči. G. dr. Tavčar se v svojem članku poteguje za uslužbence, češ »grešile bodo banke, kaznovani pa bodo uslužbenci«. Prav in dobro, S tem sc strinjam tudi jaz. Toda čc bi g. dr. Tavčarju bilo res kaj na tem, potem bi skušal svojo vplivno besedo vreči na tehtnico ravno na nasprotni strani kot je to storil, to je, vplival bi, da bi sc denarni zavodi kar največ mogoče odzvali zahtevi stanovanj, urada ter zidali kar največ mogoče stanovanj. Če bi sc to zgodilo, bi uslužbenci ne bili niti najmanj prizadeti, ter bi v mnogih slučajih, kakor je v izvršilni naredbi št. 186 jasno povedano, lahko tudi po 31. oktobru oziroma 30. novembra ostali v svojih sedanjih stanovanjih in bi se jim niti seliti ne bilo treba. Ravno tu vidimo tisti punetum saliens, radi katerega odgovarjam g. dr. Tavčarju. G. dr. Tavčar je že večkrat pisal o boljševizmu od spodaj in od zgoraj ter svaril pred njim. Koncem koncev pa se zdi (tudi to prosim, da mi oprosti), da jc sam zašel med boljševike, in sicer ne samo med namišljene, temveč med prave in pristne, ki brezobzirno rušijo državno avtoriteto. Če piše navaden žurnalist o »blaznostih«, »otročarijah«, »protizakonitih dejanjih«, ki jih je vlada zakrivila, se to navadno ne vzame resno. Če pa ljubljanski župan g. dr. Tavčar prične s takimi izrazi udrihati po vladi, potem ga pa moram že prositi, da nam blagovoli razjasniti, je li to boljševizem ali ne. Občinski volivni zakon za Slovenijo, LDU Belgrad, 19. maja. Odobren je Občinski volivni zakon za Slovenijo. Vse nad 21. let stare ženske imajo volivno pravico. Vprašanje pokrajinskih vlad. LDU Belgrad, 19. maja. Na jutrišnji Reji ministrskega sveta se bo rešilo vpra- ?anje pokrajinskih vlad. • * * LDU Belgrad, 19. maja. Dr. Seton .Watson bo imenovan častnim članom kr. srbske akademije znanosti, LDtf Belgrad, 19. maja. Sinoči je Nj. Vis. prestolonaslednik regent Aleksander priredil v čast ministrov bivšega Protiče-vega kabineta poslovilni večer. Po večerji se je v spremstvu adjutanta šetal do Ka-limegdana in se ob eni ponoči vrnil na dvor. LDU Belgrad, 19. maja. Pravosodni minister je odredil, da se vsem sodnim uradnikom izboljšajo plače za deset dinarjev na dan, LDU Belgrad, 19. maja. Okrožnemu sodišču v Belgradu je odobren kredit 18 tisoč dinarjev za potrebe kaznjencev, LDU Belgrad, 19, maja. Ker so novi ministri predsinočnjim prisegli, so včeraj prevzeli svoje dolžnosti. Prva seja novega ministrskega sveta je odrejena za iutri dopoldne. Italija. Nitti sestavi vlado, LDU Rim, 19. maja. (DunKU — Agen-zia Štefani.) Nitti jc sprejel nalog za sestavo kabineta. HngSiia. Asquith proti vladi. LDU Amsterdam, 19. maja. (DunKU) Kakor poroča »News Courant«, jc dejal Asquith v svojem včerajšnjem govoru, da ni bilo težko postaviti trdne pogoje, po katerih bi bilo veliko oborožcnije za vojno nemogoče. Sedaj pa doživljamo škandal poljske vojne. Poljski državniki imajo dolžnost, opomniti svoj narod na kar največjo varčnost, zakaj gospodarski položaj Poljske je jako resen. Asquith je potem obtožil angleško vlado, da jc dejstvo podpiranja Poljske po Angleški zakrila v parlamentu z zavijanjem, kakršnega v svojem političnem življenju še ni doživel. Asquith je naposled zahteval sklep mira, razorožitev, pripustitev prejšnjih sovražnikov k zvezi narodov in takojšnjo ugotovitev bremen premaganih držav. Krnefijslsa irsiiba za SiOTOSllf©. Včeraj se jc nadaljeval občni zbor Kmetijske družbe, ki sc jc prvič vršil dne 30. decembra 1919, pa so Samostojni s svojim divjanjem in razgrajanjem preprečili, da sc takrat ni mogel izvršiti. Podpredsednik Kmetijske družbe g. prost Kalan je ob pol 11. uri dopoldne otvoril nadaljevanje občnega zbora in konstatiral sklepčnost. Sporočil je, da tedanja deželna vlada ni potrdila izvolitev predsednika, češ da občni zbor ni bil pravilno sklican, ker niso bili povabljeni zastoj i podružnic iz Štajerske in Koroške. Glavni odbor jc protestiral proti temii, ker po starih pravilih ni mogoče sklicati občnega zbora za celo Slovenijo. Deželna vlada jc nato sporočila, da je bil občni zbor pravilno sklican in da je izvolitev predsednika veljavna. Medtem pa je izvoljeni predsednik g. Iskra izjavil, da izvolitve ne sprejme, zato jc treba danes vnovič voliti predsednika. Na predlog župnika Orehka se sklene, da se volijo predsednik, podpredsednik in odborniki skupno. Za skrutinatorje se določijo gg, Miklavc, Mihelčič, Pipan, Finžgar, Koman, Škcrjanc. Za predsednika je bil izvoljen poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan (130 glasov), za podpredsednika prost A n d r. Kalan (131 glasov), za odbornike; Janez Lovrač, posestnik, Podlipovica; Janez Hladnik, župnik, Trebelno; Jan. Štrcin, posestnik, Kaplavas pri Komendi; Franc Černe, živinozdrav-nik, Ljubljana; Mihael D i m n i k , posestnik, Jarše pri Ljubljani (po 132 gla-sov). Samostojna kmečka stranka je kandidirala za predsednika Gustava Pirca (66 glasov), za podpredsednika Frana Demšarja, bivšega drž. poslanca (64 glasov), za odbornike: Bohuslava Skalickega, Kan-dija; Ivana Pipana, Vižmarje; Ivana Až-mana, Hraše 20; Janko Rajanja, Krško; Antona Medena, Begunje pri Cerknici (po 65 glasov). Udnina za člana po 16 kron za leto 1920. se odobri. Nato so se sprejele od glavnega odbora predlagane spremembe pravil in nekatera prehodna določila. Med tem je prevzel predsedstvo novo izvoljeni predsednik Jan, ki se je zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo z vsemi svojimi močmi deloval za družbo in prospeh kmetijstva. Na podlagi izpremenjenih pravil se bo jeseni vršil občni zbor Kmetijske družbe za celo Slovenijo, na katerem se bo izvolil celoten nov odbor. Politike novice. 4- Ravnatelj Gustav Pire lepo prosi. Gospod ravnatelj Pire je za občni zbor Kmetijske družbe lepo prosil, da bi dele-gatje njega volili. Razpošiljal jc v imenu Samostojne kmetijske stranke vabila na delegate sledeče vsebine: Vaše blagorodje! Lepo Vas prosimo sc gotovo udeležiti s poverilnim pismom od podružnice nadaljevanja občnega zbora Kmetijske družbe, ki bo 20. t. m, Čc boste zahtevali, se Vam bo en del stroškov povrnil. Udc-lcžitev je silno važna in čc imate priliko, Vas prosimo kakšnega nasprotnika pregovoriti, da s kakšnim izgovorom doma ostane, S tovariškim pozdravom Štampilja SKS. Gustav Pire. Gospod Pire je lepo prosil, pa kakor kaže izid volitev, ga gg. delegatje niso uslišali. -j- Slaba vest. »Slovenskemu Narodu« je mahoma pošla sa^ i v polemiki o »potrati državne imovine? Težko je pač oči. j lati drugi strank: to, cnr dela demokrat-' ska stranka! Zato *Slov Narod« ne odgo- varja na naša stvarna izvajanja, marveč samo na naša »skrivnostna naraigavanja«, kakor piše. Pa ta »skrivnostna namigava-nja« so samo v »Narodovi« fantaziji in slaba vest jc demokratskemu glasilu izsilila potrebo zagovora v stvari, na katero nismo prav nič namigavali, na kar v polemiki niti mislili nismo. Zagovarja nekorektnost demokratskega ministra dr. Krulja, ki jc svoj čas imenovanje dr. Breclja za ravnatelja dobrodelnih zavodov razveljavil. »Narod« zamolči, da se je to protizakonito postopanje demokratskega ministra zgodilo zgolj s strankarskega stališča in zagovarja to s predlogom zaravniškega sveta, ki jc predlagal dr. Kraigherja, in s trditvijo, da se je »skušalo« imenovali dr. Breclja za ravnatelja dobrodelnih zavodv v času, ko jc lc-te že prevzela država in ko so se tudi žc vsi izdatki za boinice plačevali iz državnega budžeta. Dejstvo pa je, da je deželna vlada to imenovanje izvršila prej, nego jc sklenila, da se uprav deželnih dobrodelnih zavodov izroči državi. G. minister dr. Kruli si jc tedaj na privatno intervencijo dr. Žerjava dovolil kratkomalo prolizako-nilost, ker v to ni bil niti kompetenten. O demokratičnih načelih pa »Narod« naj kar molči, ker so demokratom dobrodošla samo tedaj, kadar so v njihov pridi Precej infamijc pa jc v »Narodovih« trditvah! V očeh demokratov je pač vsak, tudi najboljši strokovnjak, nesposoben, ako ni — demokrat! Mi nismo odrekali sposobnosti nc dr. Oražnu, ne dr. Kraigherju, po to vemo, da bi v svojih sposobnostih nikdar nc zavzemala sedanja mesta, ako hi bila drugega političnega naziranja. Pač pa odrekamo sposobnost tistemu, ki se zaganja sedaj v »Narodu« v edino pametno imenovanje dr. Breclja za načelnika invalidskega odseka iz ne baš moralnih motivov! -j- Narodno predstavništvo. LDU Belgrad, 19. maja. Podpredsednik dr, Ribar je danes popoldne ob osemnajstih otvcril 90. redno sejo začasnega narodnega predstavništva. Tajnik Vojinovič je prečilal sejne zapisnike od 83. do 89. seje, potem pa 1, ukaz o imenovanju vlade, 2. prošnje in pritožbe, 3. zakonski načrt o likvidaciji moratorija in moratorijskega stanja, 4. prošnje nekaterih poslancev in njihove interpelacije ter dopise raznih uradov. Podpredsednik jc prosil člane urada za volivni zakon, da se sestanejo čimprej. Sejo je zaključil ob 18.30 in odredil prihodnjo za 26. maja t. 1. ob šestnajstih z določenim dnevnim redom. -j- Ameriški Jugoslovani Wilsonu, Iz Washingtona prihaja vest, da je deputacija 11 jugoslovanskih organizacij izročila predsedniku WiIsonu izčrpen memorandum o jadranskem vprašanju, ki mu je bil predložen v imenu 800.000 Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so stalno naseljeni v se-veroameriških Zedinjenih državah, V spomenici so navedeni dokazi o pravu države SHS na sporne kraje, bodisi glede politične, kulturne in gospodarske strani. Spomenica poudarja, da slone italijanske pre-tenzije ua strategičnih razlogih, vsled katerih hočejo Italijani podjarmiti za vsako ceno 400,000 ljudi celokupnega števila 1 .Vs milijona Slovencev, ki so bili kot taki vedno ločeni od ostalih jugoslovanskih plemen, pa so kljub temu ohranili svoj jezik in literaturo in so tudi danes najprepriča-nejši in navdušenejši Jugoslovani. Italijani se hočejo polastiti rudnikov, premogovnikov in gozdov bogatih krajev, polastiti se kontrole nad komunikacijskimi sredstvi, ki imajo svoj izhod na morje, da bi s to kontrolo zmanjšali Jugoslovenom vrednost njihovih komunikacij. Deputacijo jc radi bolehnosti predsednika Wilsona sprejel sekcijski komornik. Deputacija jc predložila prepis spomenice tudi državnemu deparlementu, kjer jo jc sprejel državni tajnik mister Frank Polk in njegov namestnik m. Lang. Na obeh mestih je deputacija dobila vtis, da bodo merodajni čini-telji Zedinjenih držav vztrajali do konca na svojem stališču. Dnevne novice. — Jugoslovanski zadružni kongres bo zboroval 12., 13, in 14. junija t. 1. v Zagrebu. Na kongresu bo zastopano vse kmetijsko zadružništvo iz cele Jugoslavije. Na dnevnem redu so vprašanja največje važnosli za naše kmetijstvo in gospodarstvo vobče. — Varčujmo z dragocenim vojnim materijalom! Prijatelj lista, ki se pogosto-ma sprehaja v ljubljanski okolici, nam piše: »V Jugoslaviji imamo očividno denarja in bogastva preveč. Naravnost neverjetno jc, kako se pri nas trati z nenadomestljivim dragocenim vojaškim materijalom. Med državnim kolodvorom in Bežigradom sc nahaja cela baterija ali šc celo več znanih Skodovih avtomobilizira-nih 30 5 cm možnarjev, ki so se tako znamenito obnesli pri obleganju belgijskih in francoskih trdnjav in tudi še pozneje v vojski. Ta najmodernejši artiljerijski materija!, ki jc stai milijone in milijone, stoji od preobrata sem ves čas na prostem. Tako avtomobili kakor možnnrii, ki ob-stoie iz dveh delov, ki se spojijo, so izpo- stavljeni vsem neprilikam vremena, dežju in snegu. Vse jc že zarjavelo in pokvarjeno. če bi imela naša država v kratkem kak vojni konflikt, kako velike važnosti bi bil ta najmodernejši artiljerijski mate-rijal, ki se ga hitro lahko prepelje od kraja do kraja. Tako pa gre vse v nič! 2e navadna lesena streha bi zadostovala, da se obvaruje niožnarje najhujšega in potem bi se jih tudi redno lahko konserviralo proti rji. Toda vse dosedanje predstavke strokovnjakov in opazke v dnevnikih so bile brez uspeha. Ni pokritja za to! — je stereotipni odgovor. V bližini artiljerijske vojašnice se nahaja celo skladišče, več tisoč komadov konjske priprege. Posamezna usnjena priprega stane danes okoli 8000 kron. Skladišče ima slabo streho, skozi katero pada dež, tako da se kvari usnje. Predstavke poklicanih faktorjev, da naj bi se streha popravila, so bile zaman. Zopet ni pokritja za to! Najdragocenejši pa je baje zrakoplovni materijal, ki se nahaja na ljubljanskem polju in na katerega se prav tako malo pazi. Čc vojaška uprava sama nima smisla za to vprašanje, naj bi se za stvar zavzeli naši poslanci. Kaj jc res merodajne in odgovorne državne čini tel je treba spomniti na znano pripovedko o prvi opeki na strehi? Ne glede na velikanske denarne vrednote se mora ta materijal že iz ozirov na državno brambo skrbno varovati. Tu gredo milijoni za milijoni v nič; ko bo pa nastopil kak resen trenutek, bomo isti materijal za drag denar kupovali iz inozemstva, — Na Koroškem je kradel Matevž Smole, ki je služil v Kranju, toda popustil je slyžbo in šel na Koroško, kjer jc okra-del v Podvrani Marijo Koman, katere koča stoji na samoti. Z ukradeno robo, ki jc vredna 1700 kron, ic odšel proti Pod-ljubelju, kjer jc nekaj blaga prodal, dne 30, aprila so ga pa orožniki aretirali. Sodišče v Ljubljani jc obsodilo Smoleta na 3 mesece težke ječe. Uutoltan&lMi kotIC«. lj Seja načelstva K. T. D. bo danes v petek popoldne po pogrebu vlč, gospoda opata Iv. Smrekarja okolu 5. ure. lj It gledališke pisarne, V petek, dne 21. t. m. gostuje prvi barilonist zagrebškega narodnega gledališča gosp. Robert Primožič v naslovni vlogi Čajkovskega v operi Jevgenij Onjcgin. — Dnevna blagajna bo poslovala od sobote dne 22. t. m. dalje za obe gledališči (operno in dramsko) samo v opernem gledališču. Glede večerne blagajne ostane pri starem. lj Baritonist Primožič, ki je včeraj gostoval z velikim uspehom, bo tudi danes nastopil v »Onjeginu«, J.j Prodajalcem mleka in živil. Mestni magistrat ljubljanski opozarja vse prodajalce mleka iz Ljubljane in okolice, da sa vrši večkrat na teden stroga revizija in preizkušnja mleka. Vsak, ki bo prodajal vodeno ali pokvarjeno mleko, se bo izročil državnemu pravdništvu. Istotako se bo postopalo proti tistim, ki bodo prodajali mleko dražje, kot je določeno, namreč po 4 do 5 K za liter. Mestni magistrat opozarja vse prizadete, da upoštevajo ta razglas; istotako pa prosi prizadeto občinstvo, da gre organom mestnega magistrata v tem oziru na roko. 2 ozirom na ponovne slučaje, ki so se dogodili v zadnjem času, da prodajajo nekateri trgovci pokvarjena živili, zlasti slabo moko, ki je zmešana s fižolom itd., se opozarja vse trgovce z živili, da se bodo ponovno vršile stroge revizije po tržnih organih in sc bode proti vsakemu, ki bi se v tem oziru pregrešil, kar najstrožje postopalo. t Marijina kongrcgacija za gospe. Jutri, na biukoštno soboto, se praznuje (mesto dne 24, t. m.) glavni praznik Marije Pomočnice. Zjutraj ob pol 7. uri sv. maša, skupno sv. obhajilo in posvetitev Marijij popoldne sestanek, ob pol 6. uri. Nedeljska kolesna tekma. Pri poročilu sc je vrinila mala pomota. V skupini novincev ima priti kot drugi g. Stopar Ivan mesto Bar Vinko in kot tretji Bar Vinko mesto Sirnik. V glavni vožnji je startalo 10 dirkačev in nc 20 dirkačev. lj Za rodbino ponesrečenega gasilca Lcvca smo šc prejeli: Neimenovan 14 K, lj Ker je beračil v Lattermannovem drevoredu, jc bil prijet pilarski pomočnik Albin Ravcc. IjTrgovec prijel tatu, Izučenl zidar Anton Svetek je ukradel na dvorišču g. Verovška na Dunajski cesti 25 kg železa, vrednega 425 K. Gospod Verovšek je sam zapazil tatu, ga prijel in izročil policiji. lj Pogreša sc g, Josip Drinovec; star jc 38 let, velike postave, kostanjevih las in brk, sivih oči, podolgastega obraza. -— Dalje se pogreša 2llctna Stanislava Grli: plavolaska, srednje postave, oblečena v modro obleko s črnim klobukom. poročilu. USTAVNI NAČRT. Belgrad, 20. maja. Glavna naloga koncentracijskega kabineta je. da timorej izdela in predloži parlamentu volilni zakon za konstituanto. Komisiji, ki izdeluje načrt ustave, sta predložena dva osnutka ustave. Prvi osnutek predlaga za parlament samo eno zbornico, drugi pa dve zbornici. Po načrtu bi bila razdeljena vsa država v devet pokrajin, in sicer v Srbijo, Staro Srbijo z Macedonijo, Hrvatsko— Slavonijo—Reko z Istro in Medjimurjem, Bosno, Črnogoro s Hercegovino—Boko Kotorsko s Primorjem, Dalmacijo, Srem z Bačko, Banat in Slovenijo s Prekmurjem. Ta načrt predvideva devet pokrajin, medtem ko obsega Smodlakov načrt ustave 12 pokrajin. Zanimiva je spojitev Hercegovine s Črnogoro. Uradni jezik je srbsko-brvatsko-slovenski. V Sloveniji je uradni jezik slovenski. Pokrajinska vlada v Sloveniji ima pravico, da občuje tudi z osrednjo vlado v slovenskem jeziku. Po predlogu profesorske komisije bi poleg poslanske zbornice imela senatna zbornica 100 poslancev. Od teh bi volile pokrajine 62 senatorjev, in sicer z ozirom na številčno razmerje prebivalstva. Ostalih 38 senatorjev bi volile industrijske, trgovske, obrtne in delavske zbornice, kakor tudi poljedelske zadruge, vsaka po 7 članov. Vseučilišča v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani bi poslala v senatno zbornico po 1 člana. Ako se bo sprejel predlog, da bi bile zastopane tudi posamezne konfesije, katoliška, pravoslavna, protestantovska, bi dobila vsaka po enega senatorja. V tem primeru bi pa zgoraj navedene korporacije odposlale v senat po šest članov. Senatorji bi bili voljeni za šest let. Vsaka tri leta bi sc morala obnoviti polovica članov, Takoj po prvih volitvah bi se odločilo z žrebom, katera pokrajina in korporacija bi morala po treh letih voliti nove senatorje, Volilne listine senatorjev bi se glasile za celo pokrajino, volitve pa bi se vršile po županijah. Senatorji bi morali biti stari nad 40 let. Dve tretjini senatorjev mora imeti višjo izobrazbo. Senat se sestane istočasno kakor poslaniška zbornica in zboruje tudi istočasno. Senat sc ne more razpustiti. Ako pride do sporov med obema zbornicama, odločuje poslanska zbornica. PROTIČ V ZAGREBU. Belgrad, 20. maja. Danes je odpotoval v Zagreb minister Stojan Protič s svojo profesorsko komisijo, BORZA. LDU Zagreb, 20, maja. Devize. Berlin 293—297, New York 0—12.800, Pariz 900 do 930, Praga 245—253, Švica 0—2400. Dunaj 59—60. Valute. Ameriški dolarji 10.400—10.800, avstrijske krone 60—0, carski rublji 170—192, čehoslovaške krone 240—245, angleški funti 0—540, francoski franki 0—950, napoleondori 405—420, nemške marke 283—287, romunski leji 240—260, souvereigni 470—500, italijanske lire 670—690, bolgarski levi 00. in onemogočali občinsko sejo. Dokazano gradivo nam tega ne more potrditi. Povdarjam, da jo župan sklical le razgovor o železnici, in sicer v gostilno, nikakor pa ni sklical občinsko sojo. Vso so je vršilo na osebno inciativo župane, Miheliča v gostilniški sobi, v katero so imeli pristop vsi ljudje, ker je javen lokal. Zupan Mihelič tudi ni dobil nikakoga naloga od višjih oblasti, da bi so posvetoval o železnici. Razburil je sam ljudi, posebno ko je rekel: »Ako noče to vi podpisati, bom pa sam.« Občinska seja pa ni bila sklicana in Mihelič sam potrdi, da jo ni bilo. Za prisiljenje jo potreben zloben namen in sila, toda kakor povedo priče, ni bil noboden omenjenih troh obtožencev v gostilni. Vsa zadeva se je vršila le radi občinskega pečata. Opozarjam na slučaj župana Zurca v Kandiji, ko so bili tudi ljudje obtoženi na podlagi §§ 98. a in 93. s. k. z., ker so hoteli izsiliti podpis, da odloži županstvo. Takrat, se ni dokazalo, da bi bili imeli obtoženci zloben namen. Bilo je takrat zbranih v Kandiji nad 500 ljudi in okoli 300 jih jo priSlo v občinsko pisarno. Razsodba pa pravi, da t,o še nI bil nobon pregrešek, da so lo nastopili energično in prišli le k občinski seji, ki je bila javna. Vpitje pa ni moglo tvoriti nobenega kaznjivega dejanja. Ce so bili ti obtoženci oproščeni od izsiljevanja, kaj naj pričakujemo o prednjih. Treba jo tudi pomisliti, da so bili občinski posli v neredu, kar je potrdil tudi Mihelič sam. Slišali smo, da se je občinska štam« pilja zlorabljala in ako so je radi toga zahtevalo pojasnilo, so tomu ne moremo čuditi. Nadalje pa zahteva § 95. s. k. z., da se mora imeti zloben namen. Dokaz, da so obtožcnci preprečili kake uradne posle, ni bil podan v razpravi, zato predlagam oprostitev. Za Malešiča sem prevzel uradno zagovor-ništvo. O njem priča edino le Kambič. Lahko pa je mogoče, da jo priča Malešiča zamenjal in da se je motil glede njegove osebe. Tudi glodo njega predlagam oprostitev, ako pa bi bil sodni dvor drugega mnenja, pa prosim milostne sodbe. Nato je govoril zagovornik dr. Adlešič, ki je omonja istotako, da so hočo držati navodila predsednika, prosi pa samo, da smo na podlagi izjavil kritizirati pričo no gledo na njihovo politično prepričanje. Nadalje izvaja: Zdi se mi, da jo milje časa značilen za te dogodke. Stvar sc jo dogodila spomladi 1919. Bilo je še precej nejasnosti, posebno v oddaljenejših vaseh, ker beseda, izrečena od zgpraj, ni še tako hitro Sinila potom uradov, šol in cerkve med ljudi, kakor bi bilo želeti. Druga okolnost, ki je tudi važna, je bila ta, da je bila takratna vlada še nekoliko slabotnejša, ni imela dovolj moči, da bi posegla tja, kamor jc bilo treba. Saj je okrajna glavarstvo samo štirikrat prosilo, pa vlada ni posegla tako vmes kakor drugod. To so bile razmere v početku. Ni čuda tudi, tla so si dali ljudje bolj jasno in energično duška. Kar se tiče obtožencev, grem po vrsti. Glede tega, ali so Kobe, Balkovec in Žugelj šli na občinsko sejo in prisilili župana, da je ni mogel izvršiti, se pridružujem tudi predgovorniku. Toda župan Mihelič jc pod prisego izpovedal, da se občinska seja sploh ni vršila, niti ni bila sklicana, kor jc rekel občinski klicar, da je razgovor za vse ljudi. Vse prejšnje čase so se seje sklicevale z okrožnico. Tudi odborniki niso prišli skupaj. Zupan jo videl namreč samo odbornika Kobeta, o drugih 23 odbornikih pa ničesar ne ve. Občinska pisarna je tudi v popolnoma drugem delu hiše. Zupan tudi ni predložil nobenih uradnih listin o železnici, ampak samo neko predloge Jurija Šterka, ki so bili privatna inciativa Šterka. Šlo je za zasebni gostilniški razgovor o domačih gospod, potrebah. Ali eo pa obtoženci res hoteli omejiti župana v osebni svobodi? Na pogled se zdi Sumljiva izjava, da župana niso nič vlekli, ampak da je sam šel v skupni gnječi. V gostilni je bila velika gnječa in ko sc je reklo, da gredo k Maliču, so rinili naenkrat vsi ven. Oni so hoteli samo vedeti, kaj je s pečatom, torej nc more biti o izsiljevanju govora, Poter Balkovec iz Žil pa je prišel šele ob 10. v cerkev. Prišel je šele od doma, ko je bila gostilna prazna in torej ni mogel siliti vanjo. Kobctu se očita, da je nastopil pred kapelico tn govoril. Priča Mavrinc je izpovedal, da je slišal od drugih, kako je rekel Kobe, da se je gospoda postavila sama na vlado. Slišalo se je marsikaj govoriti, kar se pa ni izkazalo za resnično. To pa kar je Kobe govoril, jc bila samo kritika, ki jo tudi srbski zakon dopušča ustno in pismeno, kar izrecno povdarja. Ako moremo dopustiti listom, da kritikujejo vlado, kako moremo zameriti Kobctu, kar jc takrat govoril. Pri tem pa Kobe ni imel nobenega protidržavnega namena. Orožnik Tclban je jasno povedal, da Kobe ni ničesar- govoril proti državi, ampak le o občini. To je potrdil tudi Brkopcc. Ako se izvzamejo posamezne besede, potem je mogoče, da izgledajo tudi kot proti-državne. Obe navedeni priči pa sta povedali, da je bil Kobetov govor pomirjevalne tendence. Da bi Šterku grozil, tudi ni verjetno, ker je bil njegov prijatelj in jo zanj celo agitiral pri volitvah. Priča Sorc pa se tudi lahko moti, saj to pri veliki množici ni izključeno. Žugelj pravi, da je govoril k Sorcu, naj gre k Šterku in ga pripelje iz hiše, da, bi pomiril ljudi. Ako je Žugelj rekel, naj pride Šterk »dol,« ni to razumeti kot »Dol ž njim,« ampak (ako, da pride Šterk »dol« med ljudi. Žugelj je pri Maliču miril ljudi, in gledo Lovšina je rekel, da zastavi lastno življenje, da se mu nič ne zgodi. Tudi pa če bi rekel pred Šterkom »Dol ž njim!« bi to ne bil še pregrešek po § 95. kaz. zak. Ana Rogina jc videla, kako je Žugelj dvignil roko in klical: »Mir!« Enako pravi tudi Brkopec, Priča Šterk je povedal tudi, da jc prišel potem na trg mod ljudi in da sc mu ni ničesar zgodilo. To kaže, da ni imel nobenega strahu. Balkovec je obdolžen, da je pel pred pošta Težko jc povedati, kdo je pel, ako je večja gruča fantov. Lovšin in Malič nista niti potrdila obtožnice same. Ako je pa rokel kaj o republiki, jc to samo znak, da je republikanskega mišljenja in da jc agitiral. Naj omenim le, da so proglas srbske republikansko stranke podpisale osebo celo iz bližine dvora. Kaznjivo pa ni, ako jo kdo republikanskega mišljenja, samo da ne napada monarhije ali kralja. Glede žaljivih posmi, pravi, da ni pel. Fantom sc jo umaknil, ko so šli mimo. Malič pa tudi ni povedal, da so fantje iskali sliko Aleksandra. Izpovedal jo lc, da so rekli: »Mi že vemo, kaj iščemo.« Priča Malič si jc bržkone sam sebi sugeriral misel o sliki. Nadalje govori dr. Adlešič o veljavnosti srbskih zakonov. Kar se tiče vojakov, ni mogel Telbnn kot edina priča ničesar potrditi, Ha bi hotel Balkovec zvabiti vojake k nepokoniosti. Ako pa je rekel inkriminirano besede, ni unol zlobnega namena. Pomisliti jo treba, da jo dobil vse vo« jaštvo na stanovanje. Na kratko izvajam: Dogodki so so izvršili več kot pred enim letom in so so skoro pozabili no samo na Vinici, ampak povsod. Ako bi današnji proces tega no oživel, bi vse to prešlo. Ali tukaj še zahtevajo državni interesi, da bo obdolženci strogo sodijo? Ali ima država 6o interes, da se ti ljudje pri takratnih, zmešanih pojmih danes še kaznujejo? Okolnosti so samo pojasilo, da nimamo težkih hudodelcev. Orožnik Tolban je povedal, da ni slišal klica proti državi in da ni našel povoda za aretacije. Če no bi Lovšin napravil ovadbe, bi sploh no došlo do procesa. Ako bi orožniški straž-mojster sam napravil ovadbo, bi nc došlo do takega procesa, ki je dal toliko dela, SODBA. Razprava so je zaključila ob 12. dopoldne. Člani kazenskoga sonata so odšli v posvetovalnico, kjer so so posvetovali o sodbi do 2, ure 5 minut popoldne. Prvomostnik kazenskega senata nadsveta nik Vcdcrnjak razglasi sodbo: I. Ivan Kobe jo kriv, da jo govoril 21, aprila 1919 na Vinici zbrani množici o deželni vladi za Slovenijo: Neka gospoda jo postavila samo sebe na upravo zemlje, nc da bi kaj poprej vprašala narod. Tej gospodi jo bilo samo do tega, cla si osigura dobro službo, za narod se pa ue briga — hoteli bi nas prodati Srbiji, mi pa hočemo samo republiko, dalje jc pred Šterkovo hišo klical: »Doli z njim, da ga bomo zvezali in sodili in da jc delal silo bivšemu županu Miheliču. II. Peter Žugelj je kriv, da je dolal silo bivšemu županu Miheliču. III. Peter Balkovec iz Vinice jo kriv, da je žalil vladajočega kralja in prestolonaslednika in IV. Elorijan Malešič je kriv, ker je žalil z besedami prestolonaslednika in nekaj počel, iz česar sc utegne poroditi nanj ruržnja in s čimer se more izpostaviti posmehu ali prezij ranju in so obsodijo: Ivan Kobe po § 100. kaz. zak. na 2 meseca težke ječe, Poter Žugelj po § 100. z ozirom na 8 45. kaz. zak. na 3 tedne težko ječe; Peter Balkovec iz Vinice po g 91. b srbskega kazenskega zakona na 3 lpta strogega zapora in Florijan Malešič po § 91. b srbskega kaz. zakona na 1 loto strogega zapora. Oproste sc pa od obtožbe župnik Juri) KOnig, Peter Balkovec iz Zilj, Matija Stanko, Janez Benet, Jože Juršinift, France VlahoviČ, Janko Cestnik in Franc Ostrovič. Obsojenci sc obsodijo v pokritje stroškov. RazIogL Kar se tiče nastopa pred Šterkovo hišo, Je dokazano, da je bilo tam dosti oseb, ki se niso brigali samo za pečat, marveč tudi za. tujo robo. Klicali so: Doli z njim, da ga bomo sodili. Kobe prizna, da jc bil tam, toda da ni vpil. Toda Šterk je to potrdil in videl je Ko-beja v lice. O Zuglju nam jo povedala priča Rogina, da jo pri Šterku miril. Jasno je, da je bil Šterk v strahu, kakor bi vsak bil, če pride kar sto ljudi pred hišo. Po Gašperšiču je potrjeno, kako je šuntal Kobe proti vladi. Takrat, ko se je to godilo, smo imeli že oblast in oblast se mora spoštovati. Tudi Kobe na Vinici mora znati in zna, da deželna vlada nc dela za svoje žepe, marveč za obči blagor, Gledo na Petra Baltovca je dognano po priči Lovšinu, da jc govoril žaljivo o kralju, sramotenje dinastije so ni dokazalo. Dalje je. dokazano po pričah Lovšinu, Kambiču in Maliču, da je hodil na čelu fantov, kateri so prepevali grde pesmi cikajoč na kralja. Da je kaj takega zmožen, izhaja tudi iz tega, ker so s« zbirali v njegovi gostilni elementi, kateri so tudi popevali take pesmi, on jo pa molčal. O Malešiču je dokazano po poštarju Kane-biču in po Maliču, da jo žalil prestolonasled-* uika. Kar tiče g. župnika Koniga, mu očita obtožba, da jo dne 20. aprila 1919 v cerkvi na Vinici končal svojo pridigo hujskajoč zoper Srbe prebivalstvo Vinice: Vztrajajte v viharju proti našim sovražnikom.« Njegovo obnašanje je bilo, kakor smo slišali, res nekaj čudno, toda o pridigi imamo priče, katere so to slišale in take, ki tega niso slišale. Toda če je to tudi povedal, je to tako splošno, da ne more nihče trditi: to se mene tiče. Sovražnike imamo v verskem oziru in okoli sebe. Dan prejo je prejel pismo, v katerem so mu jo sporočilo, da nameravajo priti boljšoviki na Vinico, da pa boljševiki niso naši prijatelji, to pač vsakdo ve. Občinska seja so pa ni motila, kakor pravi obtožnica, ker občinsko sejo ni' bilo. Pač se je pa delala bivšemu županu Miheliču sija kot zasebniku in sta Kobe in Žugelj imela. Mihe-liča v svoji sredini in se niso podali v tej točki dokazi. Kazen je bilo odmeriti Kobctu po S 100. kaz. zak. s težko ječo od 6 mesecev do 1 leta. Obtežilno jc, ker sta spojeni 2 hudodelstvi in en pregrešek, olajševalno jc priznanje splošno razhurjenje iu hudoben duh, ki jc zavel ta.krat; na Vinici iz Hrvatske; zato smo mu podelili izredno milost in mu prisodili lc 2 meseca tež. ke ječe. Kar tiče krivde B&lkovca in Malešiča, moram reči: »Ni igrača, čo so odreče spoštovanje dinastiji, ki nna jo vse rešila. Po srhske.tn kaz. zak. 8 63. jo bila odmeriti kazen Petru Bal-kovcu iz Vinice z zatvorom od treh do desetih' let, za Melešiča pa od onega do petih let; sonat se je moral pri odmeri kazni ozirati na določilo srbsko kazenske postave, da so v takih slučajih kazen ne sme znižati pod nainižjo moro. Stroški kazenskega postopanja sc naložc obsojencem. * Po razglašeni sodbi priglasi dr. AdleŠič glede na Balkovce ničnostno pritožbo in pri-7iv, za Kobeta in Žuglja pa ničnohtno pritožbo; glede na nonavzočega Malešiča si pridrži njegov e^ offo zagovornik dr. Ivo Česnik pravico, da priglasi ničnost in priziv. Razprava se nato zaključi. L drMšflra hišnih m-sesfnihau n 9Lfii8>Hani. V nedeljo dne 16. t. m. ic imelo v veliki dvorani hotela Union" I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani svoi redni občni zbor. Nad vse delavni predsednik društva g. Frelih je podal obširno, temeljito porodilo o društvenem delovanju, katerega nam žal radi pomanjkanja Diostora ni mogoče objaviti. Iz no- Hinicizem" pred sodiščem. ft Včeraj dopoldne se jo nadaljevala pred deželnim sodiščem razprava proti obtožencem iz Vinice, Čitali so so razni spisi izza preiskave, med drugimi izjava župljanov Vinice, da župnik Konig ni nikdar ščuval proti srbski dinastiji in kaj takega tudi nikoli slišali niso, kar so pripravljeni potrditi tudi a prisego, — Med drugim se je navedlo tudi poročilo, kt ga je prejel dr. Žerjav kot tačasni predsednik dež, vlade. Vsa stvar se je namreč pričela s tem, da so nadučitelj Lovšin, J, Šterk, Peter Golouh ln Cimerman sklonili, poslati predsedniku dr, Žerjavu situacijsko poročilo o tem, kaj se je zgodilo na velikonočni ponedeljek in kako so župana vodili po Vinici. To poročilo je bilo povod vsem nadaljnim preiskavam sodnijskim razpravam. Med drugim se omenja tudi ovadba orož-fliškega stražmojstra Telbana, ki navaja, da je bil najprej napovedan ahocL, ker sc je govorilo, da se je neupravičeno žigosalo bankovce z občinskim pečatom. V preiskovalnem zaporu jo bil župnik Konig od 27, aprila de 29. maja, Peter Balkovec iz Vinice pa od 26. aprila do 29. junija. Dr. Adlešič prosi nato, naj bi se ponovno zaslišal navzoči stražmojster Sorc o trditvi Petra Žuglja, da ga je pred Šterkovo trgovino naprosil, naj gre k šterku in ga prosi, da pride med ljudi in pove, kaj je z občinskim pečatom, da se bo občinstvo pomirilo. Priča Sorc izpove, da se na to več ne opominja, ve le, da mu je Žugelj nekaj pravil. Obtoženec Vlahovič izjavi, da je videl Žuglja govoriti s stražmojstrom Sorcem. Zagovornik dr. Adlešič predlaga nato, naj de zaslišijo priče, ki bodo izpovedale, da Peter Balkovcc ni prepeval po trgu s fanti. Prišel ja ob L zjutraj iz Karlovea ter ostal doma do tričetrt na deset, ko je odzvonilo k maši. Potem je šele šel v srajci pred hišo tor spra: Beval, za kaj gre, Tudi gledo Ivana Kobeta so se ponudile priče pred razpravo, da morejo izpovedati, da Kobe ni hujskal proti Šterku, pač pa vplival pomirljivo. Ros je, da so nekateri ljudje hujskall, toda pri tem so zamenjali Kobeta z drugim, ki mu je podoben. 65 letni mož vendar ne bo šel proti Šterku, s katerim je bil do zadnjega časa prijatelj. Istotako so sc ponudile nove priče gledo Žuglja, da je vplival pomirjevalno na ljudi. Državni pravdnik se protivi zaslišanju novih prič, ki so morebiti colo sodelovalo pri petju protidržavnih pesmi. Kar se tiče zamenjave s Kobetom, naj so navede, kdo jo kriv, ker to bi ne bila denuncija. Proti temu bo potem t.udi po zakonu postopal. Dr. Adlešič pripominja, da so se ponudili ta. priče fantje, ki niso peli, ki pa so bili zraven. Po posvetovanju senata naznani predsednik Vedernjak, da se predlog dr. Adlešiča zavrne, ker bi se predlagano priče morale zasli-Sati kot osumljenci, obenem pa so dosedanje priče že dovolj pojasnile položaj. Govor državnega pravdnika. Drž. pravdnik dr. Modic je na to izjavil: Gg. zagovornika sta skušala stvar opisati tako, kakor da bi bil povzročitelj nemirov nadučitelj Lovšin, češ, da je zaprisegel 11. novembra 1918 ljudi za republiko. To ni res, ker jih je zaprisegel svojčas za prosto Jugoslavijo, kakor je priča sam izpovedal. To jo bilo jako pametno, ker se takrat šc niti vedelo ni, ali n. Pr. orožniki še držo s staro dinastijo. Počotek tega gibanja pa je iskati pravzaprav pri župniku Konigu in pri drugem spretnem agitatorju Kobetu. K sreči se je poslalo vojaštvo, Ici je pobuno še v kali zadušilo. Razprava nam je razjasnila kri vas posameznikov. O Vlahoviču in Balkoviču iz Žil nam ni vedela nobena priča ničesar povedati. Celo Lovšin in Malič sta izpovedala, da sta pomirjevalno vplivala na ljudstvo. Pri Benetu, Juršiniču, Cestniku, Ostro-viču se jc krivda le doloma dokazala, ravno-tako pri župniku Konigu. Kobe, Bal kovic iz Vinice in Žugelj pa so sc izkazali kot glavni agitator j L \ Kobe jo obtožen v prvi vrsti, da je delal eflo županu ter povzročil, da so navalili tia župana in prisili, da je moral z njimi po pečat ter mu tako onemogočili občinsko sejo. Razprava je sicer pokazala, dn. občinsko soje še nI bilo. Toda župan je bil v službenih poslih in zagrešili so pregrešek po S 08 n, oziroma § 93. s. k. z. kot ljudje, ker so s silo navalili nanj, da jim jo moral sledili, ker bi bil drugače ubit. To jo priča župan Mihelič sa.tn izpovedal. Kot storilca prideta lin vsak način v poštev Kobe in Žugelj. Držala sla župana ob strani in sta na vsak način kriva. Zuglju jo dokazano, da je prijel župana za roko in ga pozval, da mora iti k Maliču, Priča orožnik Sorc pravi natanko, da je kričal: »Dol ž njim, da ga sodimo!« Ravno tako pravi Šterk. V prvi vrsti pa jo bil temu kriv seveda Kobe, kar potrdita tudi Lovšin m Šterk, ki povesta, kako je grozil. Priča Gašporšie je tudi potrdil o Kobetu, kako je govoril, »da jc gospoda postavila sama sebe na vlado, da bi si lahko preskrbela službe, on pa da je za republika« Balkovič iz Vinico nam sam pravi, da je socialni demokrat. Da pa so res smatra socialnim demokratom ne samo dejansko, ampak tudi čez mero, so potrdilo priče. Tako je potrdil priča Sorc, da je šc januarja govoril v gostilni, da ni treba kralja in da bi vojaki morali slediti pozivu ljudstva, no pa kralja. Poštar je izpovedal, da so se sploh sbajali pri njem proti-državni elementi. Tudi Malič jo izpovedal, da je Balkovic pel ua velikonočni ponedeljek protidržavne posmi. Kar sc tiče vojakov, je orožnik sam izpovedal, da je rekel proti vojakom, ki so stali poleg častnika, naj vržejo puške proč. Da je te besedo smatrati za resne, jc razvidno iz tega, da jc podobno že prej govoril. Tako pravi priča Cvar, da jc v gostilni, ko je bilo več vojaških obvezancev, govoril, da ni treba iti k orožnim vajam. Kar velja glede Kobeta, velja tudi za Žuglja. Žuglja je spoznati za krivega tudi radi groženj pred Šterkovo hišo. Je sicer nekaj prič, ki so ga videle, kako je miril. Iz vsega pa jc sklepati, da je miril zato, ker je sam hotel govoriti. Kar se tiče Malešiča, jo poštar potrdil, da jo vpil »Dol z Aleksandrom,« ko je videl sliko. Zato je krivda dokazana. Obtoženec Stanko je stal, kakor pravi orožnik Sorc, kakih 20 korakov od šterka in je rokel, da bi bilo dobro udreti v Šterkovo šta-cuno. Ko ga je orožnik opomnil, naj kaj takega ne govoi-i in naj se odstrani, je to tudi storil. Akoravno to ni grožnja, je pa odobravanje kaznjivega dejanja. Po končanem govoru državnega pravdni-ka omenja predsednik Vodernjak, da se jc ljubljansko kazensko sodišče zato delegiralo, da bi razprava v Novem mostu in na Dolenjskem nc zbudila preveč razburjenja. Sodišče ima nalogo, presoditi krivdo obtožencev, zato prosi zagovornika, naj ne vmešavata v zagovore politiko. Zagovornika. Zagovornik dr. česnik omenja uvodoma, da se bo držal navodila senatnega predsednika. Nadalje izvaja: Obtožnica sloni glede župnika Koniga, Vla-hovlča, Cestnika in Ostroviča na domnevanjih. Konigu se očita, da jo imel v cerkvi pridigo, v kateri je hujskal proti Srbom in dejal ljudem, naj vztrajajo proti sovražnikom. Kakor smo slišali od prič, ki so same proti obtožencu, ni Konig na velikonočno nedeljo zoper Srbe prav nič hujskal. Priča Lovšin je priznal, da sam ni bil v cerkvi, ampak da jo to slišal od drugih. Tudi Malič ni čul teh besed. Priča, šterk jo sicer v preiskavi to izjavil, včeraj pa je pojasnil, da ni čul. Včeraj so priče povedale, da Konig ničesar ni govoril. Priče so znale povedati velikonočno voščilo, ne pa inkriminiranih besed. V izjavi, ki je položena kazenskim spisom, stopi nešteto podpisov župljanov, ki trdijo, da Konig nikdar ni hujskal proti državi Nadalje navaja obtožnica, da je nabavil smodnik za veliko noč in da ni pomirjevalno vplival na dogodke. Trditev, da bi bil preskrbel smodnik, je naravnost smešna. Priče so povedale. da jo cerkvcnikov sin sam ukradel mož-nurje in streljal ž njimi. Vsled poslov velikonočnega tedna jc bil utrujen in je slišal ponoči samo v spanju streljanje, ker pa se je tudi prejšnja leta streljalo, ni imel povoda, da bi posredoval. Dno 19. aprila jo dobil pismo od svojega sorodn,Ua v Semiču, da mu bodo boljševiki župnišče izropull. Šel jo k orožniku Tel-banu in mu pokazal pismo. Od 72 letnega župnika Koniga sc nadalje tudi no uiore zahtevati, da bi šol na. cesto, da bi miril ljudi. Naloge, pomirjevati ljudstvo, sta imela županstvo in oroŽDištvo. Nadalje pa tudi ni dokazano po pričali Šterku, Maliču in Lovšinu, v kakem zmislu jo govoril inkriminirane besede in da bi jih bil govoril. Ako smatra sodni dvor, da jih je govoril, kako se strinja potem s tem, da jo dobil dan prej omenjeno pismo. Povsem verjetno je, da bi bili to ravno njegovi sovražniki — boljševiki. Ker ni radi njega ničesar dokazanega, predlagam oprostitev, obenem pa prosim tudi ozira na njogovo sedanjo bolezen in visoko starost. O Vlahoviču, Ostroviču in Cestniku pravi obtožnica, da, so 21. aprila šli pred občinsko pisarno in prisilili župana, občinski pečat. ,vsled česar »o motili ročila je razvidno, da se je odbor društva, posebno pa g. predsednik Frelih, povsod, kjerkoli je nanesla prilika ali potreba, z ono odločnostjo potegoval za pravice in koristi hišnih posestnikov. V razpravo so med drugimi posegli gg.: Kanonik Sušnik, Zupane, polkovnik Drenik, ki jc povedal, da bo mumciia in tudi del smodnika prepeljana z ljubljanskega polja, dalje primarij dr. Gregorič, Kogovnik. Društvo šteje 739 članov. Dohodkov je imelo 3575 K 70 vin., stroškov 3386 K 56 vin., prebitek znaša 189 kron li vin. Sklenilo se je zvišati društveno članarino pri dosedanji članarini 2 do 5 K za 2 K, pri članarini 6 do 10 K za 3 K letno. Sklenilo se je nadalje ustanoviti Zvezo društev hišnih posestnikov za Slovenijo pozneje za celo državol in se je odbor pooblastil, da to izvede. V odbor so bili izvoljeni: Ivan Frelih, Dragotin Hribar, Alojzij Korzika, Stare, Ostermaii, Petkovšek, Jos. Pire, Batelini, Feliks Toman in Josip Urbanič. Za računske pregledovalce: Alojzij Vodnik, Robert Ste-novc in Bučar. Soglasno so bile nato sprejete naslednje resolucije: 1. Ker vlada še danes ni odgovorila in se ozirala na naše esolucije, sklenjene na našerm občnem zboru dne 18. maja 1919 glede preklica še avstrijskega zakona v varstvo najemnikov in drugih poznejših naredb, ponavljamo dne 16. maja 1920 na istem prostoru hišni posestniki to resolucijo. 2. Ker pa je vlada med letom izdala še trše nove naredbe za hišne posestnike, naj-energičneje protestiramo proti temu vladnemu postopanju naoram hišnim posestnikom in slovesno izjavljamo, da so vse te vladne naredbe nepostavne, skrajno krivične, brez vsake prav-utemeljene podlage in če bode tukajšnja vlada še nadalje z nami potopala na: tako krivičen način, bodemo primorani svoje obupne, vsakemu pravnemu čutu v posmeh bijoče razmere v posebni spomenici predložiti naši centralni vladi v Belgradu in skupno z drugimi društvi hišnih posestnikov iz obširne naše do- movine stopiti pred njega Visočanstvo regenta prestolonaslednika in ga prositi odpomoči. Naši vladi pa brez ovinKov tukaj odrekamo kompetenco za izdajanje takih za naš stan tako krivičnih naredb. 3. Odločno zahtevamo za odpovedi stanovanj razsodišče s prvo in drugo inštanco, v katerem razsodišču bodo zastopani tudi odposlanci našega društva. Edinole s tem se bodo odpravila ali vsaj izdatno oblažila nas sprotstva med hišnimi gospodarji in najemniki. Ako bi se to končno ne odredilo iz kateregakoli vzroka, ki ga nikakor ne zamo-remo smatrati za utemeljenega, zahtevamo kot najmanjši postulat, da se ustanovi pri državnem stanovanjskem uradu vsaj komisija, ki bode vse stranke, ki grešijo samovoljno in brez čuta odgovornosti proti hišnemu redu ter delajo škodo hišnim posestnikom in s tem tudi naši državi, vsaj primerno kaznovani in da se bode v slučaju ponovitve take kazni na podlagi dotične razsodbe smelo stanovanje veljavno odpovedati. Tako postopanje je vpeljano v mestu Zagrebu in deluje v vsestransko korist. Razsodišče za odpovedi stanovanj pa je s posebnim zakonom uveljavljeno za kraljevino Srbijo, torej mora veljati tudi za naš del države, ker drugače bi utegnili priti do pre- ' pričanja, da ne Divamo več v skupni državi, 4. Ker imajo skoro vse stranke oddane posamezne stanovanjske dele v podnajem za visoke cene in jih torej ostalo stanovanje stane nič ali prav malo, hišni gospodarji pa imajo radi večje obrabe stanovanj znatno škodo, za kar se jih nič ne odškoduje, zahtevamo, da se za vsak podnajem prizna hišnemu gospodarju primerno odškodnino, ki pa ne bode podvržena hišnonajemninskemu davku. Stranka dobi n. pr. za eno mesečno sobo najmanj 1200 K letne najemnine, za kar ne plača niti vinarja davka, gospodar pa od prejete letne stanarine najmanj 500 K davkov in do-klad, ima samo pri oddaji ene sobe stranka 700 K več dohodkov, kakor gospodar od celega stanovanja. To ie tako očividna krivica, da jo je takoj odpraviti in dati gospodarjem odškodnino, ali pa obremeniti za nove državne potrebe tudi podnajeme. Ker se je s posebno odredbo za Hrvatsko določilo, da se sme podnajem vršiti samo z gospodarjevim dovoljenjem, da mora hišni posestnik prejeti del najemščine, v Srbiji pa se je zakonito podnajem odpravil in ima razpolagati ž njim hišni posestnik, zahtevamo najodločnejše, da se to tudi pri nas nemudoma izvrši. 5. Ker si je marsikateri trgovec in obrtnik pridobil v tuji hiši na škodo gospodarja izdatno premoženje, medtem ko posestnik nc more zadostiti niti navadnim življenjskim potrebščinam, m ker dalje marsikateri posestnik niti sam ali njegovi otroci ne morejo v lastni hiši pričeli s trgovino in obrtjo in je radi tega ogrožena njih eksistenca, zahteva pravičnost, da s-? vsaj trgovski in obrtni lokati izločijo iz zakona v varstvo najemnikov in se da gospodarju prosta volja ž njim razpolagati. To se je dalo morda zagovarjati med vojsko, da se ni k vojakom poklicanih vrglo na cesto in uničilo njih eksistence. 6. Ker je hišnonajemninski davek že nad 100 let star, nastal med vojno v izjemnih razmerah in ker je ostal bivši davčni sistem popolnoma zgrešen, nedemokratičen, krivičen in sedanjemu času popolnoma neprimeren, je naša upravičena zahteva po takojšnji reformi vseh davčnih zakonov. Za hiše je vpeljati samo primerni dohodninski davek, vse doklade in davke je naložiti direktno tudi najemnikom, ker edino le s tem se izognemo neopravičenemu domnevanju, da hišni gospodarji stranke izkoriščajo. Za celo državo pa je takoj vpeljati popolnoma enake davke. Pri tej reformi se mora nas zaslišati in vpoštevati naše nasvete. Ker jc sedaj v Ljubljani v ceii državi najvišji hišni davek, je to za nas velikanska krivica in je treba vsaj ta razloček nemudoma vzravnati. 7. Ker ležijo municijski skladišča, napolnjena z eksplozivnimi tvarinami. ki so velika nevarnost za naše hiše, naše imetje in tudi naše življenje, zahtevamo takojšnjo premestitev istih z ljubljanskega polja v drug oddaljeni kraj in protestiramo, da se to vkljub naši prošnji in dobro utemeljenemu sklepu občinskega sveta še do danes ni zgodilo. 8. Zahteve ljubljanskih dimnikarskih mojstrov smatramo za neprimerno visoke j.n jih ne moremo odobriti. Najodločnejše sc jrreka-mo proti razdelitvi našega mesta v 10 orne-talnih okrajev, ker je lo za sedanii čas, ko povsod vlada prosta konkurenca, neprimerno, ter prav kategorično izjavljamo, da ne bomo nikoli prevzeli plačevanja pristojbm za ometanje štedilnikov za najemnike. Temu se bomo prav gotovo do skrajnosti branili in nas nihče k temu prisiliti ne more. 9. Poudarjamo, da je stanovanjske bede največ kriva vlada sama, ker pusti še vedno nebroj uradov po privatnih stanovanjih, ker bi se ti uradi prav lahko namestili po barakah, vojašnicah, ali pa se združilo več uradov skupaj. _ 10, Pri hišnih posestnikih se sme rekvi-zicija posameznih stanovanjskih delov vršiti samo takrat, če ima očividno več prostorov, vedno pa se mora pustiti vsaj eno sobo več kakor drugim. 11. Dokler se popolnoma ugodno ne reši stanovanjsko vprašanje za hišne posestnike, zahtevamo, da se sedanje stanarine vzdrževalnim stroškom kakor tudi vrednosti sedanjega denarja primerno zvišajo in lo najkasneje od 1 avgusta 1920 dalje. Za pašnike. Poverjeništvo za kmetijstvo je sklicalo na dan 7. maja t, 1. enketo z nalogom, najti način, kako bi se popravile krivice, katere so se zgodile pašnim upravičencem-živinorejcem pri odvezi in uredbi zemljiških bremen na podlagi ees. patenta iz leta 1853. Enkete so sc udeležili poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan, kot vodja zborovanja, glavni poverjenik ministrstva za agrarno reformo dr. Lukan, načelnik gozdarskega oddelka deželne vlade dvorni svetnik Rustia, referent deželne komisije za agrarne operacije vladni svetnik v p. Detela, krajni komisar za agrarne apera-cije na Kranjskem dr. Vrtačnik, krajni komisar za agrarne operacije na Štajerskem dr. Spi]ler-Mys, tajnik Slov. kmet. družbe inž, Lah, bivši glavni ravnatelj Slovenske kmetijske družbe Gustav Pire ter strokovnjaki glavnega poverjeništva za agrarno reformo, gozdarskega oddelka deželne vlade in poverjeništva za kmetijstvo. Po kratkem pozdravu in pojasnjenju enketine naloge od strani vodje zborovanja, poroča krajni komisar za agrarne operacije na Kranjskem dr. Vrtačnik o zgodovinskem razvoju lastninske pravicc in zemljiških bremen glede gozdov in planin, o izvrševanju ccs. patenta iz leta 1853 glede odveze in uredbe služnostnih pravic in o sedaj veljavni zakonodaji, osobito o zakonu iz leta 1911, p0 katerem je mogoča nova uredba, toda le na podlagi pravo-močnih odlokov bivših odveznih in ured-benih komisij. Poudarja, da je šla po tej odvezi in uredbi pašnih služnostnih pravic živinoreja posebno v naših gorskih krajih, kjer je navezana v prvi vrsti na planinsko pašo, nevzdržno rakovo pot. Vzrok temu je to, da se planinska paša vedno manjša, ker se pri odvezi in uredbi zemljiških bremen ni zadostno oziralo na interese živinorejcev, marveč se je predvsem ščiti goxd m lov in so se gozdi od tedaj tako zatr**fK, da so izginile lepe stare planine in ž rijtmi živina na njih. Treba bo najti vsestransko zadovoljiv izhod iz *e;?a položaja, da se pomore hirajoči naši živinoreji in obvaruje tudi interes spjnfeosti na ohranitvi čim obsežnejših gozdov Razvije se nato živahna debata, tekom katere navaja glavni poverjenik ministrstva za agrarno reformo dr. Lukan, da se že izdeluje v Bdgara.du zakonski načrt o reviziji segregacij 't., J. servitutne odveze), ki pa ni uporabljiv aa naše razmere in bo treba izpostovaii, da s« u varujejo pri tej rešitvi tudi naši odnošafl, Predlaga rešitev tega vprašanja v treh stopnjah: Začasno bo dalo poverjeništvo za agrarno reformo v sporazumu s poverjeništvom za kmetijstvo prikladne dele veleposestev v najem kmetovalcem v pašne svrhe, kakor hitro bodo izvoljeni agrarni odbori po deželi, kateri se bodo pozvali, naj stavijo tozadevne predloge po krajevnih potrebah, Pozneje bo izvesti zakonito revizijo odveze služnostnih pravic ter v zadnji stopnji isto združiti z končno izvedbo agrarne reforme. Pri tem naj velja pravilo, da absolutna gozdna tla ostanejo gozd, za planinske pašnike pa naj se uporabijo le ona zemljišča, ki so prikladna za paše ter dovoli slednje le za toliko živine, kolikor je more dotična planina v resnici pre-rediti. Načelnik gozdarskega oddelka dvorni svetnik Rustia poudarja, da pripoznava potrebo kmeta-živinorejca po paši in tudi po paši v gozdu, toda le tam, kjer se ni bati škode za gozd. Po njegovem prepričanju bo vsekako mogoče doseči sporazum med interesi gozdarstva in kmetov-živino-rejcev, ne da bi se uničevali gozdovi. Poverjenik Jan naglaša, da je najbolj pereče vprašanje razširjenja pašnih pravic glede gozdov verskega zaklada, ker so nekatere občine prišle vsled pogozdovanja ob vso planinsko pašo. Glavni poverjenik dr. Lukan meni, da bo ob dobri volji činiteljev, ki imajo v rokah gozdno upravo, gotovo mogoče priti do zadovoljivih uspehov ter predlaga, naj se naroči komisiji za agrarne operacije, da skliče zastopnike gozdne domenske uprave in upravičence k pogajanjem. Po daljši debati, v katero so posegli šc generalni ravnatelj v pok. Pire, ki poudarja posebno velike krivice, katere so se zgodile kmetom, ker so bile odvezne komisije v rokah Nemcev, vladni svetnik Detela in navzoči strokovnjaki, sklene en-keta osvojivši si v glavnem predloge glavnega poverjenika za agrarno reformo, da predlaga sledeče postopanje: V vseh primerih, kjer zahtevajo upravičenci novo uredbo že urejenih služnostnih pravic, se uvede tozadevno postopanje na podlagi zakona iz leta 1918. pri komisarju za agrarne operacije. Če zahtevajo preko ugotovljenih služnostnih pravic upravičenci poprave krivic, ki so se jim zgodile v prvotnem postopanju, obrne naj se krajni komisar, a) če gre za zasebna veleoosestva, naj glavnega poverjenika za agrarno reformo, ki bo razmotrival in upošteval utemeljene' želje upravičencev, b) če se pa gre za državne domene ali pa posestva verskega zaklada, na gozdno ravnateljstvo, ki bo zahtevam ali ugodilo v lastnem delokrogu ali pa povzročilo odločitev ministrstva za šume in rude v Belgradu. Poverjenik za kmetijstvo zaključi zborovanje z željo, naj pomorejo vsi činitejji, da postanejo naše gorske pokrajine slovenska Švica. • • * g Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani prejela jo od neke avstrijske tvrdke obsežno ponudbo za dobavo dinamo-stro-jev za istoimenski in menjalni tok, motorjev, parnih strojev, centrifugalnih brizgal nic, bakrene žice, aluminijevih kabe-ljev, električnih žepnih svetilk, Standard-baterij ter akomulatorjev za avtomobile, električnih likalnikov, svinčenih cevi ter pločevine, aluminijaste pločevine, »Bau-ka«-cina, acetilenskih gorilcev, raznih kotlov za parne stroje, diselnovih motorjev, lokomobil, električnih sušilcev za zelenjavo ter električnih kompresorjev. Po-bližj e podatke zamore podati imenovana podružnica, na katero naj se interesenti obrnejo. g Strojno olje iz Poljske. Stranke, ki so vložile svoječasno pri odseku za prehrano prošnje za odkazilo strojnega olja, dobe nakaznice pri imenovanem odseku proti predložitvi pristojbine 8 kron oziroma 2 dinara za kolek. UprovSzacila. a Prodaja petroleja. Prodajalci petroleja se opozarjajo, da se prodaja petrolej le na svitlomodre A izkaznice, ne na rdeče B izkaznice in na zelene C izkaznice. Izkaznice drugih barv niso veljavne. a Krompir bo prodajala »Vnovčeval-nica za živino in mast« v Ljubljani v Miihleisnovem skladišču na Dunajski cesti vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne dokler traja zaloga. Kilogram velja 1 K 70 vinarjev. Stranke naj prinesejo vreče s seboj. — Izbrana sveža jajca bo prodajala »Vnov-čevalnica za živino in mast« v Ljubljani na prosti stojnici. Vsak komad velja 90 vin. Zgubila se je 17. t. m, črnousnjata listnica z manjšo vsoto denarja. Pošten najditelj se prosi, da jo odda v našem uprav-ništvu. Našel se je plašč in cev z železjem za avtomobilsko kolo. Zglasiti se je pri Ivanu Pirnatu, Dobrava 5 pri čmučah. Opaina Cflhs z električno razsvetljavo H Ot.hu OUUU se odda. — Naslov pove uprava lista pod St. 1950. Proda se manjSa registrirna blagajna (National Casb Register Komp. in niealni Cfrni (Mea') z vidno pisavo. MijUilll Ml UJ — Ogleda se lahko pri K. Jurman, optik, Šelenburgova nlica št. 4 v LJubljani. Pozor Birmanci! Za darila so moderne slike Atelje »Helios. V. Bcštcr, Aleksandrova cesta St. o, Ljubljana. 1913 laMolnl »nji, Jahki in elegantni, štev. 43 se kupijo. Ribiške palice in slične potrebščine za ribolov se iščejo. Ponudbe na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. želi svoje mesto pre-meniti. Ponudbe pod „Mlad slaščičar 1948" upravi ..Slovenca". Mleti slaščičar Pisarniška moč samostojna in dobro izvežbana se sprejme. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo Kendoyi graščinski upravi na Bledu. 7011110 liro popravlja nasproti gl. ABIJ1IK Ul 0 pošte F. Čuden, Sin, urar v Ljubljani. Ifrfn |/p7an iz Cerine se pogreša. — JUiC MLM Služil je pri bivšem Lir. 27, rojen leta 1886, zadnjič je pisal s Karpatov leta 1914. Kdor bi vedel kaj o njem, naj blagovoli sporočiti njegovi materi Mariji Kržan (Spilek) vas Cerina št. 13, pošta Čatež pri Brežicah. Stroški se povrnejo. Naročajte »Slovenca"! Učiteljski zbor n. mestne deško ljudsko šole v Ljubljani javlja pretužno vest, da jo njega mnogoletni član, velečastiti gospod Ivan Srarcskar katohot in opat v sredo, dne 19. t. m., oh na 12. uro dopoldne izdihnil svojo blago dušo. Na j h lažji sporni n plemenitemu možu I V Ljubljani, dne 20. maja 1920. Bpflfjfl CO v bližini Ljubljane in želi uliti UC lezniške postaje hiša, hlev i. t. d. z vrtom in njivo. Vprašati je pod št. 9 poštno ležeče, Ježica. Za zeleno Krmo pripotrena:letlcča grahoro čisto ali pomešano z ovsem po K 4'20 kg lečo za krmo „ „ 4-60 „ grah za krmo „ „ 3'20 „ Sever & Komp. Ljubljana, Wolfova ul. 12. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša blaga žena in mamica, gospa Marija Pollak soproga posestnika In usnjarja v Kamniku danes dno 20. t. m. ob '/< na 1 uro popoldne po kratki mučni bolezni v 41. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage nepozabno pokojnice so vrši v soboto dne 22. t.m.ob3. uri popoldne iz hiše žalosti v Kamniku na domače župno pokopališče. Kamnik, 20. maja 1920. Žalujoči ostali. Mttlni pogrebni zavod v Ljubljani Zanesljivega sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani. prazne, 7/m lit. ku puje v vsaki množini tvrdka Brata Novakovlč Ljubljana (Kolizej) Prodajo se Jenkova nlica št. 7. nove oprave 1958 Prva jugoslovanska milarna in svečama, LJubljana - Vič, kupuje po najvišjih cenah surov in topljen loj, vosek «•. pokvarjeno mast ter priporoča svoje milo znamka „angelj" cerkvene in namizne sveče. GARJE srbečico, hraste, liSafe, nniči pri Človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti K 12'60 poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarn« Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža. 1631 V g ko množino cepljenih hrastovih drv kupi Anton Tiran, Vransko pri Celju. 1966 JVliši podgane stenice, M. m vsa golazen mora poginiti, aio porabljati« moja najbolje preizkušena in ■ploeno hvaljena, sredstva, kot proti poljskim mišim K 10, za podgana m mlSl K 10; za ščurke li loj posebno močna vrsta K 20; tinktura sa stenloe ii 10. j unioevaleo moljev K lo.; prašek proti mrče-aom K. loin 13.; mazilo proti uiem pri ljudeh K S,—10.; mazilo za nšl pri živini 6__10.; prs. šek za uSl v obleki m perilu K B ip 10.; tin. ktura proti mrčesu na sadja in zelenjadl (uničev, rastlini K 10. Prašek proti mravMam K10. Mazilo proti grarjam K 10. — Pošilja po po-vzotju Zavou za eksport y Mer, Petrinlska nlica 3., Zagreli 39. Trgovoem pri večjem odjemu popust. Graščina Gornji grad odda od snje seči v gozd. oddelkih: Grohat v Solčavi okoli 5000 plin., Rogač pri Lučah 2000 do ;;ono plm. smrekovega in jelovcRa lesa, Kolarica pri Ljubnem okoli ■1000 plm. m Mali vrh okoli 1700 plm. bukovega lesa ponudbenim potom. — Ponudbo je poslati po pošti priporočeno do 28. t. m. kn. šk. gozdarski upruvi v Gornjem gradu, kjer se tudi izvedo podrobni pogoji. 1962