Ameriška Domovina
■MEW6A HI— HOIW1EI
AH€k. /(IN SKRIT FOR6IGN IN UNGGAG6 ONLY
CLEVELAND 8, 0, WEDNESDAY MORNING, JUNE 30, 1948
SLOVfNUN
MORNING NfWSPAPGR
LETO L. - VOL. L
VE5TI
1 TL SLOVENIJE
FRANC ŠUŠTERŠIČ, župniki Toda kelih trpljenja še ni bil iz-v Selcih na Gorenjskem je po J pit do dna. Sovražniki vsega dolgem trpljenju odšel po nebe- božjega partizanski komunisti
ško plačilo 19. maja letos. Pokojni je bil rojen v Horjulu dne 7. febr. 1889. ^ mašnika je bil posvečen 15. jul. 1912. Leta 1925 je postal župnik v obširni in hriboviti župniji Selca nad Škofjo Loko. Tam je postal v začetku leta 1941 namestnik dekana za škofjološko dekanijo.
Istega leta 1941 se je začelo njegovo trpljenje. Nemci so ga s tolikimi drugimi duhovniki izgnali iz njegove župnije. V tem pregnanstvu je bival večinoma v svojem rojstnem kraju. Po odhodu Nemcev se je vrnil v Selca.
so ga drugič izgnali. Vrnil se je 6pet v svoj rojstni kraj in tam od žalosti neozdravljivo zbolel. Njegovi dobri domači so zanj skrbeli v teh l«ih težkega duševnega in telesnega trpljenja, dokler ga ni smrt rešila vseh svetnih preganjalcev. Umrl je kot žrtev brezbožnikov, ki danes vladajo.
Pogreb ranjkega je bil 21. maja ob veMki udeležbi ljudstva in duhovnikov. Pogreba se je udeležilo 15 njegovih duhovniških tovarišev. Iz Selc je prihi
qj*U« « i. «tmo
Vojska opravlja delo v angleških pristaniščih
London. — Vlada je poslala je se, da bodo iz solidarnosti
okrog šest tisoč vojakov mornarjev in zrakoplovcev v luke, da bi preprečila nemire in omogočila delavcem, ki so’ voljni prijeti zopet za delo, miren pristop in mirno izvrševanje poslov v pristaniščih. Ko delavci niso hoteli poslušati poziv vlade in voditeljev Unije, da poprimejo za delo, so vojaki začeli vse opravke v pristanišču izvrševati sami. 154 ladij je moralo biti iztovorjenih.
Stavka pristaniških delavcev
^Rtlf/'tStSvcev stavka v Birken-jV head, na reki Mei
Tudi ameriška
vstopili v stavko tudi pristani ški delavci v Southampton.
Položaj v pristaniščih je tako težak, da je predsednik vlade sklical izredno sejo in je vlada obvestila javnost, da bo vsled stavke nemogoče razdeliti dovolj hrane, tako da ljudje ne bodo mogli dobiti niti tega, kar je odrejeno po racijah.
Predsednik vlade Clement Attlee je napadel razdiralne elemente, ki podžigajo nelojalnost med delavstvom.
Nov zobozdravnik vEly,Minit.
•pristaniščih dokler se delavstvo head, na reki Mersey. Pričaku- ne vrne________________________________
Tudi ameriška policija zna delati brez rokavic
Moskva. — Amerikanski voj ni policisti so ustavili in zadržali nad pol ure sovjetsskega maršala Sokolovskega. -Pojici-stl so rekli, da je maršalov avto prehitro vozil. Amerikanska policija je pod tem izgovorom aretirala več sovjetskih voznikov. Ko se je maršal predstavil, se amerikanski policisti niso za to nič zmenili in so zahtevali, da jim maršal mora slediti na policijsko ravnateljstvo. Šele, ko se je maršal temu uprl, so klicali oficirja, ki je pojasnil za kako osebo gre in pustil maršala, da po. polurni zamudi nadaljuje svojo vožnjo.
Tri na dan
Jutri bo Ameriška Domovina naznanila na prvi strani novico, ob kateri bo postalo urednikom Prosvete in Enakopravnosti slabo. Tovarišem urednikom pravočasno svetujemo, da si še danes preskrbe dovolj aspirina, k: pomaga pri glavobolu.
• • •
Ameriška patrulja je v Berlinu aretirala sovjetskega mar šala Sokolovskija zaradi prehi tre vožnje z avtom. Ko se j< izkazal, kdo da je, so ga izpustili. To ni novica, ampak je to da se je sovjetski maršal takrat vozil v luksuznem avtu — ame riškega izdelka. Torej nekaj j< pa le dobrega v Ameriki, ki ji celo Sovjetom všeč.
Pred republikansko konvenci jo je od 815 ameriških časopisov 417 prerokovalo, da bo nominiran senator Vandenberg za predsedniškega kandidata. Ko je pa Ameriška Domovina priobčila slike kandidatov, je postavila Tom Deweya na prvo mesto.
Poizvedovalni količek
Lojzka Zajc iz Domžal St. 103, Slovenija, bi rada izvedela za naslov svojega brata Franc Zajc iz Stožic št. 16 pri Ljubljani in za strica Janče Zaje, doma iz Zagorja pri Litiji. Ce sama bereta te vrstite ali čfe kdo drugi ve za njiju naslov, naj sporoči na naslov: Mrs. Rezka Paulich, 1311 E. 167 St., Cleveland 10, Ohio.
Anton Barle bi rad zvedel za naslov svojega nečaka Silvija Barle, ki živi nekje v Clevelandu in ki je pred kratkim prišel sem iz Italije. Naj se zglasi na
naslovu William Černe, 19713 blagajne in tudi v podporo ka-
Mohican Ave„ Cleveland 19, O.
Avgust Tekatvec bi rad zvedel za naslov svojega očeta Andreja, ki je doma iz Rudolfovega pri sv. Vidu, in za druge sorodnike. Naj mu pišejo na naslov: August TeJcavec, DP IRO Camp, Asten 8-25, Heinrichs-dorf, O. O. Austria.
Franc Benko bi rad zvedel za naslov Svojega očeta Franka Korenjaka, ki je bil rojen 31. okt. 1883 v Novi Cerkvi, Dobrna pri Celju, peta 1908 je odšel v Ameriko. Naj mu piše na naslov: Franc Benko, Troesber-?er Strasse 63, Altoetting, Bayern 13, B, Europe.
Mary Gregorc, 6211 Carl Ave., Cleveland 3, Ohio, bi rada ivedela za prijateljico Mrs. Tilko Pavletich, roj. Plevčak! Doma je iz Majšberga pri Ptuju. Pred 25 leti se je nahajala v Milwaukee, Wis. Naj ji ipfie la gornji naslov, ali pa če kdo irug ve za njen naslov, je prijazno prošen, da sporoči.
Novi USA generalni konzul v Jeruzalemu
Jeruzalem. — John J. McDonald je prispel iz Bombaya, da bo prevzel novo službo kot general ni konzul Združenih držav v Je-.i .jmiim ruzalemu.
Dr. Michael F. Cerkovnik Ely, Minn— Na državni univerzi Minnesota je dne 12. junija 1948 z najboljšim uspehom graduiral in dobil diplomo kot zobozdravnik Dr. Michael F. Cerkovnik, sin znane družine Mr. in Mrs. Michael Cerkovnik Sr., v Ely, 'Minn.
Najprej je hodil v tukajšnjo osnovno in višjo šolo, potem eno leto na Ely Junior kolegij, nato pa pet let na Minnesotsko univerzo.
Brat je tudi dijak na Minnesotski univerzi, drugi brat pa jf umrl v zgodnji mladosti.
Oče in mati sta doma iz vasi Bašelj, župnija Predvor pri Kranju na Gorenjskem. Vsi v družini so člani K. S. K. Jednote.
Dr. Michael F. Cerkovnik
'nrpti .si-nj 7-,W.'
Med Slovenci po svetu
Iz Nemčije
14. junija je z ladjo “Marine Falcon” odpotovalo 55 Slovencev, beguncev iz Avstrije iz Die-pholza, via Bremer-Hafen za Kanado.
Tranzitno taborišče, ki je bilo dosedaj v Diepholzu, se je 17. junija preselilo v amerikan-sko conov mesto Crohu blizu Bremena. Upanje je, da se bodo razmere v prehodnenm tabori-
v st. Michael* Minn. mo mu mnogo uspeha v njegovem poklicu in mu izražamo naše iskrene čestitke kakor tudi njegovemu očetu in materi.
Premične slike v Conneaut, Ohio
V soboto večer dne 10. julija bo pokazal Mr. Grdina slike pod auspicijo društva 49, SDZ, v Conneaut, Ohio. Predstava se bo vršila v avditoriju višje šole tega mesta zvečer ob 7:30.
Ker se nahaja tam tudi več drugih narodnosti, bo slikovna predstava sestavljena iz raznih slik, ki bodo ustrezale v splošnemu občinstvu. Vstopnina bo za odrasle 50c, otroke 25c. Namen -bo v podporo društvene
toliške Lige za begunce. Na programu bo tudi govor, ki ga bo imel dr. Miha Krek, ki se bo odzval povabilu zgoraj imenovanega društva- Rojakom te okolice, kakor tudi drugim, se bo ob tej priliki nudila lepa prilika videti slike tudi Iz »tare domovine. Vsi pridite. — Anton Grdina, lastnik slik.
o------
Titov zaupni sodelavec odstopil
Belgrad. — General Vladimir Velebit je odstopil kot pomočnik ministra zunanjih zadev. Imenovan je za predsednika federalnega odbora za socialno po-
pomena.
Žalosten konec čeških socijalistov-aopoinikov
Praga. — Comunisti so srečno dokončali svoje uničevalno dela nad socijalistično stranko na češkem. V novi, skupni organizaciji stranke je seveda ostal predsednik komunist Gott-wald, generalnega tajnika stran, ke imajo tudi^omunisti in soci-jalisti, ki so vstopili v to komunistično stranko, so dobili brezpomembno mesto podpredsednika.
DEDIČI VOJAKOV DOBE DENAR ZA DAVKE NAZAJ
Kot znano, je kongres lansko leto sprejel postavo, po kateri dobe dediči vojakov, ki so umrli tekom vojaške službe, povrnjen denar za dohodninske davke, ako je vojak plačal v letih vojaške službe kakšne dohodninske davke.
Na primer, da je vojak vstopil v vojaško službo v letu 1941 in je umrl leta 1945 kot vojak. Vse davke, ki jih je vojak plačal v letih od 1941 do 1945, dobe dediči povrnjene, ako se zglasijo zanje. .
Toda ta denar morajo dediči zahtevati pred 1. januarjem 1949. Vsak, kdor misli, da je upravičen, naj se zglasi v vladnem davčnem uradu v svojem mestu, ki se imenuje "Office of Collector of Internal Revenue.” Tam vam bodo vse povedali, kako in kaj.
TITO OSTRO ODGOVARJA NA NAPADE KOMINFORME
Spor je očiten-Bolgari proti Titu - Komunistična stranka Jugoslavije označuje vse obtožbe komin-forme za lažnjive m poziva jugoslovanske komuniste naj zvesto podpira jo Titov režim - Jugoslovanska komunistična stranka izključena
Belgrad. — Amerikanski po- ski uradni organi “postavili v slabo luč sovjetske vojne špeci-jaliste in skušali diskreditirati sovjetsko vojsko.” Dalje listi povdarjajo, da je Kominforma ugotovila, da se je “jugoslovanska komunistična stranka sama postavila izven družbe bratskih komunističnih strank, izven enotne komunistične fronte in Zato tudi izven Kominforme.”
roče valet trdi, da je Belgrad imel lep miren dan brez vseh razburjenj. Nič ni res, da bi bila sovjetska vojska vkorakala v Jugoslavijo, kakor so poročali nekateri listi v Rimu. Tudi ni res, da bi bila v Jugoslaviji kaka vladna kriza. Nasprotno se je maršal Tito pripeljal s svojim aeroplanom z letoviščne rezidence na Bledu v Belgrad in bil videti zelo dobzo razpoložen. Na aerodromu sta ga pričakala podpredsednik vlade Edvard Kardelj in Milovan Djilas, minister za Črno goro, ki sta oba skupaj soobtožena s Titom.
Predsedstvo komunistične stranke Jugoslavije je izdalo proglag, ki je po vsebini bojevit odgovor na obtožbo Kominfor-
muigti v Jugoslaviji. Brez ozira na to kako se bo spor dalje me. V proglasu pravijo jugo- razvijal, je že do sedaj gotovo, da slovanski komunisti, da so "ob- je napad Kominforme na Tita tožbe Kominforme vse neresni- škodoval svetovnemu komuni-
o tako sl
potniki iz ameriške cone nii mogli verjeti, da je taborišče v britanski coni tako siromašno oskrbovano in da imajo begunci, ki čakajo tam, tako bedno hrano,
21. junija odhaja iz Wentor-fa transport beguncev za Argentino. Med njimi je tudi ne-kja Slovencev iz Italije,
Iz Kanade
Iz Kanade piše novi slovenski doseljenec, bivši begunec: “Sem je prišlo več slovenskih visokošolcev. Zaposleni smo kot sezonski delavci na farmah. Delavna pogodba za poljsko delo traja 12 mesecev, toda že pofcimi bomo lahko šli na drugo delo, ker na farmi takrat ne bo posla- Okolica Leih-bridgea je pokrajina kakor naša Gorenjska., V tej kooliči nas je, kolikor sedaj vem, 17 novih slovenskih beguncev, .
Dekleta so ostala v Halifaxu. Odšla so menda v Montreal ali okolico kot gospodinjske pomočnice.
Smo na pravem divjem zapa-du, odrezani od sveta. Edino prometno sredstvo v pol metra globokem blatu, je traktor. Delamo na sladkorni farmi. Plača je circa 100 dolarjev na mesece. Izplačilo bomo pa dobili šele ob pridelku sladkorne pese. Kuhamo sami. Imamo sploh celo hišico v najemu. Hrana je odlična. Smo v provinci Alberta, na njenem zapadnem delu, na moč. Ima položaj člana vlade, koncu prerije Pogorja na me-njegovo delo pa je politično brez J* med Alberto in Britsko Ko-
čne, neutemejlenf in iz trte zvite. Komunistična) stranka Jugoslavije je iskreno/vdana mark»i-avilno Jsvaja socializa-
Proglas pozivaik slogi v komunistični stranki Jugoslavije. Vsi naj zvesto podpftjajo Tita.
LONDON. — Evropsko časopisje se vse peča z napadom Kominforme na Tita. Listi prinašajo nove očitke. Posebno^ težak je očitek, da so jugoslovan-
Rum drobne novic« b Clevelanda In te
okolice
Za lastnike avtov—
Joe Dovgan, lastnik Century Tire Service, 15300 Waterloo Rd., nudi lastnikom avtov zdaj za praznike posebno znižane cene iza avtna kolesa Firestone Standard kolesa so samo po $111.95. Posebno znižana cena je tudi na bicikljih, vrtnih ceveh, na radijih in drugem. Opozarjamo na oglas v današnji številki.
Banke bodo zaprte— Clevelandske banke bodo zaprte v soboto, nedeljo in pon-deljek radi praznika Neodvisnosti. Trgovci in drugi naj se v petek preskrbijo z drobižem-North American banka je ob petkih zvečer odprta tudi od 6 do 8, urad na Union in 98. cesta pa do 4. polpoldne ob petkih.
Pozdravi—
Mrs. Mary Koljat iz 19404 Chickasaw Ave. je na obisku pri sinu in družini v Kansas
Washington. — Z ozirom na bojevit odgovor komunistične stranke Jugoslavije je jasno, da gre res za spor med komunističnimi strankami sovjetskega bloka. Posebno so se izpostavili bol-
garski komunisti, ki so takoj ob- city.To. ImajVr^mTobTo! javiH, da so pripravljem podp.- 2 njo je mi Mrs. Julia VH. rati protititovske grupe med ko-
Iz bolniinice—
John Kordiš se je povrnil domov iz bolnišnice in se nahaja zdaj doma na 1163 E- 60 St. Zahvaljuje se vsem za obiske, karte in darila.
zmu. Pokazal je njegovo notranjo neslogo, Poleg tega so obtožbe na Tita tako očividne debele „ .
laii, da bi mogle obvejlatisamo, [M Q f j GROBOM!
f U ’uft-rjugannvifi pievrati. izvršen in bi Tito ne imel nobene možnosti obrambe. V tem slučaju bi se reklo, da so komunisti po svoji stari praksi, ki jo je posnemal tudi Tito proti svojim nasprotnikom, napisali obtožnico kakršna služi njihovemu cilju ne oziraje se, da je popolnoma izmišljena.
Razne najnovejše svetovne vesti
Delavci v angleških lukah so se vrnili na delo - Har-riman v Berlinu - Berlinski mestni svet apelira na Zvezo Narodov - Komunisti Italije za novo borbo proti Marshallovem načrtu - Stavka v Chicaga
RIM. — Palmiro Togliatti, šef komunistične stranke v Italiji je takoj po povratku s potovanja po sovjetskih državah izjavil, da bo italijanska komunistična stranka z vsemi silami vodila borbo proti Marshallovem obnovitvenem načrtu.
Že v februarju ga je zgrabila bolezen in je moral zapustiti delo- Od tedaj ni več okreval. Umrl je Peter Marinkovioh v tordk malo pred eno uro popoldne. Rojen je bil v vasi Perko v Srbiji.. V Ameriko je prižel pred petdesetimi leti. Živel je na 1118 E. 68 St. in je doživel 60 let starosti. Zaipušča ženo Amo, rojeno Cipar. Delal je v Republic Steel Co. Pogreb bo v petek popoldne ob eni od Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Sava in na rusko pokopališče St. Theodosius. Bil je član drušvta sv. Sava št. 1.
lumbijo od tu še ne vidimo.
Ta del Kanade je precej drugačen, krt smo si predstavljali. Tako primitivnega žviljenja kot je tu, še nisem videl. Ljudje so presneto skromni. Dobra hrana in avto, to je vse kar imajo. Hišice so lesene aii iz lepenke, kot pri nas ciganske barake. Pravi divji zapad kot povestih. Za delavca in pa kmeta je ipa tp idealna dežela. Zasluži se odlično.
SLOVENSKI IZGNANCI BO H REŠILI UK GOLO tmj|. NJI. rOMAGLmO UMI
WASHINGTON. — Berlinski mestni svet je sklenil, da pošlje ap^l na Zvezo narodov, naj nujno posreduje v berlinski krizi. Mestni svet trdi, da je položaj, ki ga je vstvarila sovjetska Rusija v Berlinu, grob poizkus Sovjetov, da bi izstisnili zapadne sile iz Berlina, obenem pa je nevarnost pa svetoven mir. Naš State Department je mnenja, da za enkrat ni še nobena akcija Zveze narodov nujna.
.
LONDON— Stavka luškega delavstva je zlomljena, Delavstvo je sklenilo, da se vrne na del. Vendar so vsled stavke porcije mesa morale biti zmanjšane in bilo je najmanj 1,600,000 funtov škode.
•	»	*
CHICAGO. — 35 tisoč delavcev pri International Harvester Company je stopilo v stavko. Devet podjetij je moralo ustaviti obrat. Stara pogodba med delavstvom in podjetji je potekla, nova še ni podpisana. Podjetje je ponudilo povišanje 11 centov na uro po pogodbi, ki naj bi veljala za eno leto. Do sporazuma z zastopniki Unije ni prišlo in delavstvo je zapustilo delo.
•	•	•
FRANKFURT. — Ambasador in delegat Združenih držav Averill Harriman, ki vodi administracijo za evropsko obnovo po Cleveland — MadSj.r.t- t Marshallovem načrtu, je na poti v Berlin. Izgleda, da je nape- zui Aurel Alth Je zanustil tost v Berlinu nekoliko popustila po sestanku, ki sta ga imela Aurel A,thMpustl1sluužbo general Clay in maršal Sokolovski.
Darovi a begunce
V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce:
Mr. in Mrs. Frank Ivančič, 15416 Saranac Rd. sta darovala $100.00.
Neimenovana je poslala iz Ely, Minn. $20.
Msgr. V. Hribar je poslal ček za $12, darovali so sledeči: po $$5: Miss Mary C. Hribar, 15519 Holmes Ave. in Msgr. Vitus Hribar, neimenovana oseba $2.
Mike Kovach, 1199 E. 61. St. je daroval $10, Mary Cr.talic, 6211 Carl Ave. je darovala $3, Mrs. Uršula Slana, North Chicago, 111.	$2, neimenovana,
Cleveland, $2, John Zupic, Barberton, O. $1.50.
Iskrena zahvala vsem tem dobrim srcem in priporočamo še drugim, da bi darovali po svojih močeh za slovenske reveže.
Madžarski konzul v Clevelandu odstopil
LAKE SUCCESS. — Glavni tajnik Zveze narodov je pozval enajst narodnosti, ki so Sanice zveznega varnostnega sveta, naj se izjavijo ali naj svet razpravlja o možnosti posredovanja v berlinski krizi. Ker se večina ni izjavila za posredovanje, je takoj odstavil zadevo z dnevnega reda.
in izjavil, da noče. več služiti komunističnim diktatorjem, ki uničujejo srečo njegove domovi-en. Rekel je, da je komunistična
stransko kot kak poMM komunistični agent Zato je zapustil službo.
siri Ameriška Domoviiva
1 \1 B I* 1C-/1»
1117 8L CU> An.
(JAMES DEBEVEC, Editor)
Cleveland A Ohio
sovci, pišemo, da bi čim manj ljudi našega rodu prišlo v ne-
srečo.
NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.	
IM	JUNS	SUBSCRIPTION RATES
1	2	J	4	5 C	7	»	»	»	«	2 IS	14	15	M	17	»	» 2D	21	22	2J	24	29	*• 27	21	29	30	United States $o.du per	» $5 for 6 months; $3 for 3 months. I	Canada and all other coun- tries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months.
Entered n aecond-claaa matter January (Mb, 1908, at the root ufflce at Cltveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.	
♦»3	No. 128 Wed., June 30, 1948
O “prevratnih” organizacijah
Tito že dolgo časa z velikim uspehom razbija napredno fronto med ameriškimi Slovenci. Nikar se' ne čudite tej naši trditvi. Kadar titovec v USA dobi pismo svojcev, da je po treh letih neomejene komunistične vlade neomejeno zavladala v Sloveniji koruza, tedaj njegovo navdušeno srce zastaja. Kadar dobi tak naprednik prošnjo sorodnikov za stare cunje, da ne bi kazal “novi svobodi” svoje nagote an za čevlje, da mu ne bi bilo treba nositi cokelj, tedaj litov prijatelj rad ali nerad spozna, da je njegov maršal prinese Jugoslaviji revščino. Kadar bero napredni o vedno novih obsodbah, o streljanju, o tajni policiji, o zidanju novih jec, o prisilnem delu, se njih srca ohlajajo za tako svobodo m naprednost. Postaja jih sram, da so verjeli prerokom okrog Sansa. Tako, pravimo, zadaja jugoslovanski malik sam napredni misli udarec za udarcem. Kljub železnemu zastoru se le zve, kakšna je resnica o Titovini. Kakor divje zveri žro druga drugo, tako se začenjajo gristi tudi komunistični zločinci med seboj. Pred dvema mesecema so odstavili dva najvplivnejša ministra, pred dobrim mesecem so ustrelili deset svojih ožjih pristašev, od katerih so imeli visoka uradna mesta. Ali ni upravičeno vprašanje, ali ne pride nekega dne sam Tito v mlin brezobzirne komunistične mašine. Morda že raste močnejša zver med komunisti, ki ga more kot “izdajalca” raztrgati.
UBOGA NAPREDNA FRONTA
Ali ne pravimo po pravici, da Tito s svojimi nesposobnimi in moralno propadlimi sodelavci pridno razbija vero v tamwiflmia. k M.prednn..f.rontfl.x.Am£iiM,ki,4£ pred njjjh ležala na trebuhu? Saj bi tudi mi radi imeli delež v hnm
D,
Radi teh tedaj ponavljamo, kako takoimenovani napredni listi res zagovarjajo in hvalijo razdiralne sile komunizma. Kako dolgo so razni napredni sleparji sploh tajili, da bi bil Titov režim komunističen! Skrivali so pravo barvo, da so več ljudi zapeljali. Danes ne morejo več tajiti, da je vlada v Jugoslaviji popolnoma v rokah komunistov, pa radi tega ne' nehajo hvaliti vsega, kar ta režim počne.
In kar dela Titov režim v Jugoslaviji je po ameriško — razdiralno. Naj samo na par stvari opozorimo! V Ameriki je zasebna lastnina zavarovana s postavami. V Jugoslaviji so vzeli brez odškodnine tovarne, obrtne, delavnice, trgovine. Tudi mnogim hišnim posestnikom so pobrali hiše in mnogim kmetom njih zemljo. Drugi še pridejo na vrsto. Ali more kdo tajiti, da so titovski listi v Ameriki ta rop hvalili? Ali ni hvala tatvine nekaj protiameriškega?
' Jugoslavija je diktatura ene stranke. Državljani ne morejo postaviti pri volitvah svojih kandidatov. In take “volitve” so titovski listi tukaj poveličevali. To so razdiralci ameriške demokracije.	‘
In svoboda! Če deneš v paket, ki ga pošlješ v Jugoslavijo košček tiskanega papirja, pa je že prejemnik v nevarnosti, da ga zapro. Ali morete reči, da ni tako? In kako hvalijo’napredni sleparji “svobodo” v Jugoslaviji! Niti enega lista ne sme biti tam, če ni odobren od vlade, niti na enem sestanku se ne smejo ljudje svobodno razgovoriti! Kakšna svoboda vere vlada, priča dejstvo, da je otrok katoliških staršev prisiljen učiti se, da Kristus ni živel. To sleparstvo z besedo “svoboda” je popolno nasprotje ameriške ustave. Kdor to zagovarja, je proti ameriški ustavi, je njen razdirač.
ALI HOČETE- BERAČIJO V AMERIKI?
Pa razdira komunizem tudi vse gospodarsko življenje. V treh letih, odkar je vojna minila, se je revščina v Sloveniji strahotno pomnožila. Zgoraj omenjena pisma to glasno pričajo. To so posledice komunističnega gospodarstva. Pred tridesetimi leti je zavladal komunizem v Rusiji pa morajo zapirati svoj, komunistični raj pred tujci, da ne bi videli be*de, ki jo je prinesel komunizem in je ni mogel v tako dolgi dobi odpraviti. Na isti poti je Jugoslavija. 26. aprila je govoril Kardelj o polomiji prvega leta takoimenovanega petletnega plana. Kot zunanje znamenje te polomije so odstavili dva ministra.
Takozvani napredni zagovarjajo vse to komunistično razdiranje. Ali hošejo to hvaljeno uničevanje tudi v Ameriki? “E,” piše, da hoče vrniti ubogo Ameriko nazaj na pot progresa, blagostanja in miru. Na pot kakšnega progresa? Na pot takega, kjer bo komunistična vlada v svoji progresivnosti skrbela, da ne boš smel brati koščka papirja, če ne bo posebej odobren od oblasti. Na pot kakšnega blagostanja hoče voditi napredni list? Na pot takega, da boš zamenjal čevlje ?a coklje. In pravi, da hoče voditi na pot miru. Kakšnega miru? Takega, da vse molči v strahu pred tajno
P 1' f ‘	^	“- ■*
hu in Veneri. Res praivo sužnej-Bfcvo “kulturnih,” “demokratičnih” ljudi, ki so izgubili krmilo nad svojim življenjem, pa plavajo le še z umazanim tokom strasti.
Ko smo že pri zaposlitvi in smo med šolami navajali tudi gimnazijo, moramo povedati, da je gimnazija potegnila nase prav posebno pozornost in sovraštvo; zakaj nenaklonjenost bi bil veliko premil izraz. Tov. novinar pravi: “Poleg raznih verskih organizacij je gimnazija v taborišču najmočnejše sredstvo za poneumnjevanje maldine.” Zato so pa takoj po blejskem dogovoru (sept. leta 1947) na Titovo zahtevo izgna-
147) na Titovo zantevo izgna- grabljicam, up-—---------------------
iz taborišča celo vrsto profe- in njemu podložni hribi ga za-
.	v . •	!•	__- -	lo.rroin 7 VfkHft.
V globoki dolini pod našo so- ura. Jermen sem obesil čez ra-
• -............. -- mo in nemalo sem se postavil,
ko sem koračil s Pepco med hišami in ven na polje pod Sel-ščkorn. Pepca je bila zgovorno dekle in vse je hotela vedeti: kako kaj v šolah, če bom za gospoda, ali kaj bom. “Bi rekla,
sedno vasjo Selščkom izvira v kotu mičnega loga bister studenček. Kar tako, brez posebne hasni za vaščane, razen v košnji, ko teši žejo koscem in Šjpičasto Stražišče
sorjev, zlasti direktorja Marka Bajuka, ki se je takoj že v Ve-trinju z vso energijo zavzel za ustanovitev slovenske gimnazije; potem pa še prof. Janka Sever-ja, dr. Franca Mihelčiča, dr. Franca Blatnika, Božidarja Bajuka. Novinar tudi razodene vzrko izgona teh odilčinih profesorjev: “N« begunski gimna
lagajo z vodo.
Kadar potegne veter, brizgnejo kapljice daleč naokrog in glas studenca se vznemiri kot bi se kdo zahihital. Ce bi pritisnil uho na lišaj asto skalo, bi slišal, kako voda v njem godrnja, kakor gnezdo črmljev.
Voda je mrzla, da ti takoj pordeči roke, če jih pomočiš
resorjev; ->a ucguuniu	■-------
ziji v Spitalu je poučevala dol- vanj. Prav do srca seže njen
.	..	Ul«,/] J« Ita nrizlo u (UTO ' TlVfllVl I

ležala na trebuhu r oaj oi ruai mi iaui imen
proti malikovanju debelega omedaljenega maršala, toda kaj
bi mi zmogli, če ne bi malik sam tako uspešno pomagal!
ga vrsta vojnih zločincev.” — Zopet en izmed neštevilnih primerov. Kdor jim ni po godu, ga napravijo za vojnega zločinca. To so bili odlični profesorji, ki so se v težkih razmerah begunstva z vso vnemo posvetili izobrazbi in vzgoji slovenske mladine. — A žalostno je vse prizadevanje komunistov ker jim ti Angleži izpolnijo sicer njihove zahteve, a ne tako kot bi si komunisti želeli. “Na odločno zahtevo jugoslovanske repatriacijske komisije je bila iaboriščna uprava prisiljena postaviti imenovane profesorje na razpoložen j e.” Resnica pa je, da so morali v novem letu z družinami iz taboriššča, To je že malo več kot “na razpoloženje,” to je izgnanstvo iz slovenske skupnosti v taborišču. “Seveda pa tako vzgoja mladine v urotislovenskem in izda-‘ST
ill zmogli, ec ne ui iiio.uv	— r-----j - c,-
Pa ne smemo pozabiti pri razbijanju napredne tronte slavnega Sansa. Ta je s pomočjo titovskih listov dosegel naslov prevratne organizacije. 28. maja je justični tajnik Tom Clark izjavil, da je Sans subverzivna, to je razdiralna, prevratna organizacija. To se pravi organizacija, ki je naperjena proti ameriškim koristim in te razdira. Ta izjava je naravno v živo zadela vse tiste v napredni fronti, ki so še vedno mislili, da je Sans neka slovenska organizacija, ki se bori za slovenske koristi. Sedaj so spoznali, da so bili strašno osleparjeni in zapeljani; sedaj vse hiti, da z naglico za-puste potapljajočo se ladjo, da z njo vred ne utonejo. Tako je postal poleg Tita Sans glavni škodljivec ameriških slovenskih “naprednih.”
Kako je ta izjava justičnega tajnika o subverzivnem ali prevratniškem Sansu v živo zadela je tovarišica “Enakopravnost” pretekli teden trikrat izpričala. Naš list je pozval tista napredne, ki še Smejo uporabljati svojo pamet (pravi komunisti je namreč ne smejo več!), naj zapustg zmoto. Radi tega se je “E” trikrat zaletela v nas, da bi preprečila, da ne bi kak nekdanji pristaš postal pameten in se rešil. Ves ta napad seveda prav nič ne spremeni dejstva, da bo vsak Slovenec, ki se bo še dal vleči od komunistov za nos, veljal pred ameriškimi oblastmi za prevratnega človeka, ki se bo znašel, če bi grozila Ameriki kaka nevarnost, za železnim zapahom. Tam ne bo nič pomagalo in nič položaja izboljšalo, če bo veliko takih zapeljancev skupaj. Tudi v peklu je vseeno preveč vroče, pa če jih tja pride še toliko!
II1U111M1C110 D‘dgU3Um|C,-l«T« JU IW1........... ....
te tako Ameriko? Kdor hoče take Zedinjene države, kar za Sansom!
VSAK SE BO POKORIL ZA SVOJE NEUMNOSTI
Ob priliki, ko “E.” zagovarja Sans>, pripoveduje — (kot da bi to imelo kako zvezo!) da je Miha Krek v zadnjem času govoril z bivšim kraljem Petrom. To je seveda straš-ba bomba proti reakciji. Njo, mi vemo, da je bil Miha v Clevelandu, ko je bil Peter v Washington in New Yorku, Napredni otročaji imajo pa le svojo “bombo.” Pa kaj bi bilo, ko bi bil Miha govoril s Petrom? Ali bi bil to kak greh? Ali je tovaršica “E.” pozabila, da je Peter imenoval njenega malika Tita za predsednika jugoslovanske vlade?
Peter sedaj dela pokoro za svojo nespamčt, da se je dal ujeti za Tita. Naj bi njegov slučaj spametoval ameriške Slovence. Vsak bo delal pokoro, če ne bo o pravem času zapustil titovske prevratne družbe. ■
■o
zaostala. Za novega direktorja je taboriščna uprava postavila prof. Avseneka, znanega ljub Ijanškega nemčurja in kultur
bundovca.
hlad in ko pride v srce, pravi: “Zdravje, zdravje . .” in srce ga hvaležno slprejme sredi poletnega dneva, ko brizga sonce vso svojo moč čez zemljo, da se dela človeku mavrica pred očmi in se počuti kakor v goreči ap nenindi.
Dobro se še spominjam tiste lepe nedelje popoldne, ko mi je sestrična Pepca pokazala ta Studenc. Voda skaklja v majhnih slapičih do potoka, da jo kakor skrbenn starejši brat po pelje mimo žag in mlinov v Cerkniško jezreo, od tam pa v podzemskih predorih v Ljubljanico in Savo inn naprej v Cmo morje.
Kaj vem zakaj mi je hotela Pepca pokazati prav to lepoto. Menda se ji je zdel studenec naj lepši kras n jene vasi, skrit globoko pod vasjo, tih in skro-
spvutt, flU	~--- —
da bodo imeli pri Grmkovih sa-mo enega gosipoda,” mi je poredno povedala, še predno sem Ji mogel reči da je še ves v božjih rokah. “Meniševski fantički ste neznansko poredni, tako pravijo naša dekleta.”
“Torej nas ne nosite v svojih srčkih v preveč lepem dopada-jenju,” ji oponesem, da bi se potegnil za naše fante. Saj veste, fantje ene vasi morajo držati skupaj v $ili.
“Še od takrat, ko smo hodili v šolo. Menda še nisi pozabil, Japček Grmkov, kako šte nas silili domov po šoli, kadar je bil sneg za kepanje. Komaj smo se mogle me iz Selščka zriniti skozi Blažonov kot, tako se je vsulo za nami. Nekaj se vas je pognalo pa za bezov-skimi in dobskimi.”
"Aha,” sem zopet zagovarjal domačo vas, “drugi dan ste nas pa tožile v šoli in nas po imenu opravljale, kateri je metal naj-debeljše kepe. Učitelj, Janko Leban, nam je potem odmerjal žernado z [enirjem ipo roki, da je ščemelo, kot bi trgal koprive.”
“Kaj smo pa hotele,” se brani Pepca. “Se reče, saj je bilo po- • tem še slabše. Komaj smo po
men, pa vendar tako poln zdra- pouku prestopile šolski prag, se
jiigbf«-
V nedeljo popoldne sem se zglasil v tetitni hiši pri Vebrovih. Gospodar me je pohvalil, da rastem in da me šole niso
bUljtt II*
Glavna težnja ožele, čeprav se nekoliko pozna,
vzgoje v gimnaziji je, vzbuditi v mladini občutek sužeajake pokorščine do vsakokratnih imperialističnih gospodarjev, u-trjevati v njej sovraštvo do svojega naroda in njegove svobodne domovine in jo vzgajati v verske histerike.”
Komunist novinar o naših beguncih v Špitalu
medprekucuhi
Tovarišica “E.” bi rada povedala, da je moral nesrečni Sans kdo zatožiti v Washingtonu, da so ga tam zapisali med prekucuhe. Res malo zaupa “E.” sama sebi! Saj vendar piše dan na dan pohvale božanskemu Titu, saj proslavlja vsak Stalinov korak, pozdravi vsako Wallce-ovo prismodarijo, ko ta rogovili po Ameriki kot kak bodoči Stalinov gaulei-ter. Ali je kak zločin svetovnega komunizma, ki ne bi našel zagovornikov v naprednih listih? Malo da nase “E.”, če misli, da teh stvari ne berejo poklicani. Samo razne naslove treba pogledati pri tovarišici in pri drugih takih časopisih, pa misliš, da imaš v rokah list Titove vlade, ne pa list Ame-rikancev, ki so prisegli zvestobo ameriški zastavi, na kateri nikoli ne bo srpa in kladiva. Pa recimo, da ameriški detektiv niti naslovov ne zna prebrati v “naprednih” listih, kljub temu more pogledati v dvorane, kjer vidi Stalinove in Titove slike kot znake pripadnosti čisto drugemu svetu in n: amerikanskemu. Kar je očito, ne more ostati nikomur skrito. ShnsJe dolgo tožil s svojimi dejanji sam sebe ameriškim oblastem. Posledice naj si ti junaki kar sami sebi pripišejo.
Ko danes zopet pišemo o teh subverzivnih elementih, kot pravi tajnik Tom Clark, ne pišemo radi njih. Tistih, ki zmoto ljubijo, nihče ne spreobrne. O mnogih velja, kar o pi-
Piše begunec s Koroškega
jancu, da se namreč spreobrne, ko se v jamo zvrne. Mi jih
janiU, Ud »c nami ve opiwu.uv, ^ v
obžalujemo, kot obžalujemo pijanca, pomagati pa jim ne moremo. Zato ne pišemo teh vrstic znje, ampak za tiste, ki bi hoteli iz zmote. Pišemo, ker vemo. da vsi ameriški Slovenci trpe na dobrem imenu, ko jih mnogi istovetijo s san-
(Nadaljevanje.)
Pa ao v taboriššču obrtne delavnice, “ki je v njih zaposlen le majhen del 'prebivalcev taborišča.” Tako priznava 'tov. novinar sam. Potem pa je taboriščna zaposlitev: kuhinje, snaga v taborišču, pisarne, šole, bolnica, pošta, redarstvo. Ves svet v taborišču, kolikor ni potreben za promet, je obdelan. Vsa mladina obiskuje šole. Poleg osnovne šole so še kmetijska šola, gospodinjska šola, o-brtna šola, gimnazija. Tudi o-brti se učijo, posebno krojaške, šiviljske in čevljarske obrti.
Seveda družinško življenje je pa v taboiišču ostalo: žena, mati, skrbita za dom, čeprav v skromnih barakah. Pii nas ni kot v Juigoslaiviji, da žena, mati dobita hrano oz. karte le, če sta pridobitno zaposleni enako z moškim. V tem oziru velja krščansko stališče, da ima mati velike naloge v dru,žini: vzgojne, socialne (gospodinja) in kulturne.
Poleg vset teh zaposlitev je pa še “špekulacija in črna borza na račun avstrijskih delovnih ljudi,” kot se je izvolil izraziti F. M. Zakaj bi bilo to na račun avstr, delovnih ljudi, je težko uganiti: S črno borzo in
špekulacijo se pečajo tudi Avstrijci in prav “delovni ljudje.” Pa se tudi Titovi agenti, ki jih ne manjka na Štajerskem in Koroškem, ki so se tudi vgnez-dili v vsa begunska taborišča, veliko celo prvenstveno jiečajo s črno borzo in špekulacijo. Cigarete, ki jih dobivajo po svojih kanalih, so tvorile do zadnjega časa važen predmet na avstrijski črni borzi. Celo ponarejenih živilskih kart (avstrijskih) so dobivali ti agenti iz Jugoslavije in jih tu razpečavali. S svojo črno borzo so ti agenti skušali potegniti v špekulacijo zlasti mlade fante v taborišču, da bi jih po tej poti privedli na slo po zaslužku in uživanju, po Bakhu in Veneri. Potem bi ta mladina bila voljno orodje v zločinskih rokah teh agentov. V nekaj slučajih se jim je načrt res tudi posrečil. To je delo repatriacij ske komisije, ki jim je najbolj grdo, umazano, zločinsko, ta u-kana proti mladiiji. Gotovo je šef repatriacijske komisije na to delo (posebno ponosen. Od angleške uprave pa v tem oziru :es ne moremo pričakovati ni-kake pomoči, ker nima z majorjem vred za to prav nobenega razumevanja: vneto služi Bak-
S tem je komunistični novinar jasno izpovedal svojo credo in pokazal, kaj ga boli. Pone-umnjevanju služi beguska gimnazija, ker ne uči nove zgodovine, kako je Tito “osvobodil” Jugoslavijo. Poneumjevanju služi beg. gimnazija, ker ne uči, da se je človek razvil iz opice. Magister Bohinjc, ki je direktor nove gimnazije v Ljubljani, se je vneto trudil, da razloži učencem ta “znanstvena” dognanja o človeku-opici, pa je videl, da ni uspeha, da gimna-zisti nimajo razumevanja za taka “znanstvena” dognanja. Ralzočaran nad svojo znanstveno sposobnostjo in nad temi dijaki je vzkliknil: “Prihodnje leto vam bijm pa tako razložil, žil, da vas tudi p. Roman ne bo mogel več pripričati o nasprotnem.” Poneumnjevanju služi begunska gimnazija, ker ne uči, da je en bog — Tito, in da ne imej drugih bogov razen Tita. Poneumnjevanjtu služi,i ker ne uči, da je le ena vera — komunistična, in da ne imej druge vere razen komunistične Torej kratko: vse izven komunizma je neumno in vse izven komunistične svobode je suženjstvo. Prav zares, vse so prevrnili na glavo: laž je po stala resnica in resnica laž, svoboda je postala suženjstvo in suženjstvo svoboda! Zato pa gre talko sijajno doli — v tej svobodni, napredni Jugoslaviji! Sam predsednik vlade Kardelj je ubral strune pri debati o proračunu in odkrival goro-stasne stvari iz komunističnega petletnega načrta. Žujevič,
da nimam za zajtrk žgancev in zelja, pa da mi ne bi škodilo, če bi se nekaj raztegnil čez pleča. Če znam streljat, bi rad vedel, ki je bil v mladih letih strasten lovec. Da znam sem se pohvalil in da sem bil že par-krat s Rranjčim Francetom in Cencovim Tonijem v gmajni za zajci.
“Na,” je rekel, snel s stene puško, svojo staro prijateljico, “z našo Pepco.,, stopita doli za vasjo, morda boš sklatil kakšno jerebico.”
Pobožno sem sprejel dvocevko, ki je bila še starega kova, pa vendar zanesljjiva kot zlata
minister in toliko zaslužen genera] v “osvobodilni borbi”, je “odpuščen iz službe” in bo zgubil svoj generalski čin “zaradi sovražnega in protinarodnega delovanja”. Torej noivi zločinci v Jugoslaviji; le vojni zločinci jih ne morejo imenovati, ker vojne ni. Čudna, nam ne-raumljiva je ta svoboda. Danes sediš na ministerskem stolčku, jutri si kot sovražnik naroda v luknji. Kot Žujevič-u se je zgodilo ministru Hebran-gu! Nižje doli je pa še veliko huje. Ko so končali proces proti 15 komunisitčnim zločincem (gotovo so bili zločinci, saj je bilo 11 obsojenih na smrt), že pripravljajo novega, kjer bo čez 50 obtožencev, kot je napovedal ljubljanski radio. Ubogi državni tožilec in njegovi pomočniki, ki imajo spričo svobode in napredka v-Titoslaviji toliko dela! Kako se bo pa še to delo namnožilo pod vplivom komunistične vzgoje mladine, to nam ipa povedo dovolj zgovorno razmere v sovjetski zvezi!
(Dalje prihodnjič.)
-o-
kaj ste bili taki?”	,
“Veš, Pepca, tako je govoril ustno izročilo, ki je šlo od ro da do roda, da smo si nagajali, ki smo polni življenja. Saj hudobni nismo bili, samo iaziposa-jeni smo bili. Zdaj, ko spoznavamo, da je ženski spol za vse kaj drugega na svetu kot za kepanje, se obnašamo do njega spodobno.”
“Še preveč, bi rekla. Zdaj že ne vemo, kako bi se v nedeljo ošemile in kako bi stolpale, kadar pridemo v vašo vas k maši, tako zijate v nas tam pod lipo, da je čudno, če se vam ne zlomijo oči. Same ne vemo, kam bi pogledale v zadregi. Rute vlečemo na oči in v tla gledamo, ko mencamo mimo vas.”
“Veš, Pepca, tako za luno nas spet ne smete imeti, da ne bi vedeli, kako s konci vaših milih očesc švigate po gruči naših fantov ter jih precenjujete, kateri ima bolj postrani klobuk, kateri ima bolj zlikane čevlje in kateremu se bolj poda tisti mah pod nosom.
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
Vaša drobna srčeca vam igrajo velikonočno pesem in vam ratebijajo v prsih, da bi vam skoro modrčke raztrgala. Ko ste metale oči po menišev-skih fantih, bi skoro rekel, da niste izbirale v hudih nakanah tiste, ki so vas včasih malo oke-pali. Ne bom se motil, če rečem, da v poletnih večerih, ko diši po senu in se nebeške zvezdice poigravajo v vsemirju, odpirate 'okenca in nastavljate ušesa med rožmarinom in ro-ženkrautom v sladkem kopr-nenju, da bi vam prinesla mehka sapica od naše vasi melodije, ki jih prepevajo naši fantje, ki ne znajo nikjer na tem svetu tako lepo, kot naši, da boš vedela.”
“Kaj boš, tudi naši sevški in topolski jo tako v soboto večer vzdignejo, da se kar lepo sliši,” brani Pepca domačine, ko stopava po mehki košenini v prijateljskem prepirčku, kakor se to spodobi za bližnje sorodstvo.
'H
h dnevnika elovenekega jetnika
Čeprav si je zlomil nogo, je mora v vrsto. Dva ujetnika sta ga podprla vsak z ene strani pod pazduho in ga držala, da ni padel. V štubo ga nismo vež smeli nesti, ker smo že javili blokažu številčno stanje, ki ga je on raportiral SS-oveu. Hrvat pa je bil javljen med tistimi, ki s ona zboru, ne med onimi, ki so ostali bolni po štubah.
Sicer pa ni bilo še tako dolgo, ko so morali na zbor tudi mrt-veci-ujetniki, ki so tekom dneva ali pri delu umrli — zato se ni nihče čudil, da je moral na zbor tudi tovariš z zlomljeno nogo.
Opoldne smo oddali Hrvata v revir. Ostal je tam kake štiri mesece. Ko je prišel nazaj, je že močno padla epidemija tifusa. Bil je kar zadovoljen, da si je takrat zlomil nogo in da je najhujši čas preživel v revirju.
Tatvine so bile v taborišču na dnevnem redu.
Nezapisano, običajno pravo taborišče je strogo ločilo dve vrsti tatvine: tatvino v pravem smislu ali krajo tovarišu in tako zvano “organizacijo,” to je krajo na škodo taboriščne uprave, SS, ali podjetja, v katerem so ujetniki delali.
Tatvine so bile prestopek zoper ujetniško solidarnost, zato so zanimale v prvi vrsti ujetniško skupnost. Taboriščna uprava se za te prestopke redno ni brigala. “Organizacije” je preganjala in kaznovala uprava. Zato se ujetniška skupnost zanje ni zanimala. Nasprotno, če jih ni podpirala, jih je vsaj tolerirala.
“Organiziral” je vsak, kdor je mogel. Oni, ki so bili pri izvoru, so mogli naravno organizirati največ.
je bilo ne-Posamezne
“Organiziranje” varno in riskantno. komade so bile podvržene dnevnim, druge rednim, nenadnim kontrolam. Ob prihodu in izhodu iz taborišča so SS-ovci preiskali vsakega ujetnika. Kogar so zasačili, so ga kaznovali in redno premestili v drugo komando.
Organizirani in ukradeni predmeti in predmeti iz paketov so prihajali na tajen taboriščni trg. Na tem trgu pa se ni prodajalo in kupovalo, ampak samo menjavalo. Denar ni 'mel nobene vrednosti, za denar nisi mogel ničesar kupiti. Najboljša valuta so bile cigarete. Za cigarete si mogel dobiti vse, dobro komando, pulover, kruh. čim močnejše so bile cigarete, večjo menjalno vrednost so ime-'e. Najbolj cenjene so bile jugoslovanske Morava in belgijske Amadis.
Zimska suknja je stala 10 — 15, pulover 10, dobre volnene nogavice 5 — 10, ustnik za kajenje 2 — 3, žepni nož 3 — 6 cigaret itd.
Starejši ujetniki, ki so imeli dobre komande in ^stalen var življenjskih potrebščin iz paketov ali organizacij, so se pečali največkrat v zveni s SS-ovci tudi z drugimi posli. Kupčevali so z zlatom in dragocenostmi, imeli zveze z zaupniki zunaj ta-, borišča, dobavljali iz taborišča in od zunaj v taborišče. Ta promet je šel po skrivnih, opolzkih potih, zato je bil le malo znan. V našem taborišču ni dosegel nikoli takih ralzimer kot v drugih taboriščih, kjer so mogli u-jetniki priti v stik z zunanjim' svetom, civilnimi sodelavci v tovarnah ali civiisti z okoliee ta-
času pregnanstva bival največ v nje telovadnih vaj. Tud1 pospe-Ambusu, kjer je svoječasno tu- gevanje telovadbe ima vso naklo-
: magacmov m ganizirali ujetniki obleke, plašče, puloverje, srajce, spodnje hlače, nogavice, čevlje. Iz skladišč z živili, pekarije, SS-ovske klavnice, plantaže in vrtnarij so prihajali meso, sir, kruh in krompir; iz revirjev zdravila.
mu
Hon| £ Stonge
ALSO
light expressing
1024 E. tli SL KJE KS*
Bolezni m mehurju In žlezah
Ako Imate težave z vodo ki vas pete v odvodnem kanalu, ali te morate večkrat na votlo aU Cnttte Witte' hrbtu, le to -navuno znamenje.:Posvetujte za z zdravnikom ki ma U let uspete« lakufaje v bolnišnici * tel posebnežu.	_____
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 Citizens Bldg, 850 Euclid Are.
Telefon MAin SUM
Uradne are: to do 4 razen ob mdi In po dogovora
DO YOU OST '
VITAMINS?
Ovoranor"
CMUrt	***■-*•
aratorafcdaytofWQIWt
tE-jxsat
kmgm/
puste vojake, ki vendar niso zakrivili vojne na njihove domove.
NOVE IN NOVE OBSODBE. — Sicer pa ima Jugoslavija do-
IZ. SLOVEIU
.(Nadaljevanle z 1. strani'
telo na pogreb 150 njegovih bivših župljanov. Pogrebne obrede je opravil žifpnik iz Poljan Matevž Tavčar.
VENCESLAV VONDRAŠEK, bivši župnik v Podbrezjem na Gorenjskem se je poslovil od tega sveta 10. maja. Imenovani je bil po rodu Geh, doma iz kraja Purkarci na češkem. Prišel je v Ljubljano v bogoslovje in ostal potem vse življenje duhovnik ljubljanske škofije. Rojen je bil 13. septembra 1865 in v mašnika posvečen 19. jul. 1890. Leta 1909 je postal župnik v Podbrezjah na Gorenjskem. Tudi njega so Nemci leta 1941 izgnali in je v
določajo predvojaško vežbanje fantov in deklet. To vežbanje je priprava na pravo vojaško vežbanje. Teh vaj se morajo udeleževati vsi od 17. leta naprej, če ne postanejo vojaki, se morajo udeleževati teh vaj še do svojega 27. leta. Ljudski odbori po mestih in vaseh morajo organizirati tečaje, kjer se bo mladina vež-baia. Vojaške vednosti bodo poučevali tudi v srednjih šolah in na univerzah, Jugoslavija je pač militaristična država.
USTANOVITEV TELOVADNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. — 18. aprila so ustanovili v Belgra-du zvezo telovadili društev. Kaj je namen pove ime: pospeševa-
« ........■.*....
Pozimi leta 1944 je prišel na naš blok večji transport iz nekega taborišča v šleziji, ki so ga Nemci pred Rusi evakuirali. To taborišče je bilo zunanja komanda Flossenbuerga, kjer je bilo med ujetniki zelo veliko zelenih (poklicnih zločincev, kriminalcev), ki so opravljali svojo obrt uspešno tudi v taboriščih. Med novodošlimi je bil tudi u-jetnik, ki so ga klicali “Tatar.”' Ne vem, ali je bil res tatarskega porekla, ali pa so mu dali to i-me le zato, ker je imel njegov o-braz tako značilne poteze tatarskega rodu. Govoril je čudno mešanico slovanskih jezikov, ki ni bila niti ruščina, niti ukra-jinščina. Vsekakor je bil pripadnik nekega plemena iz pisane množice narodov Sovjetske
di služboval. Pogreb ranjkega je bil v Podbrezjah 12. maja.
PROCESIJE SV. REšNJE-GA TELESA se v mnogih slovenskih krajih letos niso mogle vršiti. Tako ne v Ljubljani in ne v Kranju. Oblast pravi, da morajo ljudje delati in da pro-cesja ovira promet. V nekaterih krajih so opravili procesijo zgodaj zjutraj, ponekod samo v cerkšvi. Na kmetih so bile še ponekod procesije. Tako Je, kjer vlada komunistična svoboda vere. Naj pripomnimo, da je bilo prvega maja povsod prosto in da takrat sprevodi niso ovirali profita. še Več! Takrat so šolski
roči in učitelji morali ali v sprevod ali pa vsaj stati v špalirju ob sprevodu. Vse v imenu svobode.
STARA LOKA. — V Stari Loki je bila prepovedana proce-cija tudi na Veliko soboto popoldne. Zato pa je bila drugo jutro toliko lepša. Res bo komunizem mnoge ,do konca pokvaril, druge pa bo ravno z nasprotova-
njenost vlade, ker to pospešuje vežbanje armade.
ZVEZA STRELCEV SLOVENIJE. — Podoben namen ima tudi zveza strelcev Slovenije, ki so jo ustanovili 9. maja v Ljubljani. Namen vežbanje v streljanju. Predsednik je znani morilec iz partizanskih vrst Stane Semič, s posebnim imenom Daki.
AVSTRIJSKI VOJNI UJETNIKI bodo po poročilu uradne jugoslovanske agencije Tanjug izpuščeni do konca tega leta. Po treh letih odkar je vojna končana še drže države vojne ujetnike kot sužnje, da delajo zanje. Ali ni to čisto podobno staremu suženjstvu? Res zadnji čas, da
MarSal iz voska
Eden najnovejših raztavnih
volj sužnjev za delo na raznih predmetov v londonskem sve-
državnih javnih delih iz domačih obsojencev. Ne mine dan, da ne bi napravili nekaj novih prisilnih delavcev z obsodbami na “ljudskih” sodiščih. Tako je bilo prve dni maja v Murski Soboti spet obsojenih 14 ljudi, češ da so se pečali s špekulacijo. Od kmetov so baje kupovali živila in jih potem prodajali v Ljubljano. Sodelovali so tudi nekateri mlinarji. Vodja prekupčevalcev Milan Osolnik je dobil 8 let, mlinar Erik Deutsch iz Pes-kovc 6 let, mlinar Jožef Sadel iz Genterovc 6 let, mlinar Ludvik Ferenčak iz Tešanovc 5 let. Drugi so dobili nižje kazni od 6 mesecev do 3 let.
SKUPINA INŽENIRJEV PODJETJA “RAD” v Zemunu je bila obdolžena sabotaže. Obsojenih je pet inženirjev na kazni od 14 let do enega leta. Baje so namenoma tako gradili novo livarno v Zemunu pri Belgradu, da se je velik del zgradbe, ko je bil dovršen, podrl. Stebri so bili delani iz tako slabega betona, da niso prenesli predpisane teže. Izgovarjali so se, da jim niso dali dovolj delavcev in dovolj materiala na razpolago, pa vsi zagovori niso nič pomagali.
-------o-------
— Znanstveniki so dognali, da so ljudje začeli živeti v večjih naseljih skupaj že pred 6,-500 leti. Prva. mesta in trgovska središča so dognana že od leta 4,500 pred- Kristovim rojstvom.
faNAto *• **
mUtmtrn tl kmm	m
ssrgxffts.
ton.	__
-jmss
Takrat sem bil na bloku že pomožni pisač, ki so mu rekli tudi delivec hrane (Kostvertei-ter ali Hausl), ker sem sprejemal hrano za cel blok in jo na bloku razdeljeval po štubah. Ta funkcija je bila silno delikatna, ker sem stal pod budnim nadzorstvom celega, sestradanega bloka. Odredil me je na to mesto blokač na predlog blokovnega pisača in štubakov, ki so i-meli v mene neomejeno zaupanje, da bom pravično delil revne obroke hrane. Naj še omenim, da bi mogel ne tem položaju navzlic nadzoru, veliko organizirati v svojo korist, pa nisem, čeprav moje organiziranje ne bi šlo v škodo mojim tovarišem.
Nekoč se mi je ta Tatar skrivnostno približal. Na široko se je režal in muzal in govoril nekaj, česar nisem mogel razumeti. Surovo sem ga vprašal, kaj hoče. Bilo mi je takoj žal te surovosti, pa se nisem mogel premagati. Tatar je imel v svojem bistvu nekaj, radi česar mi je bil odvraten. To srečanj« mi je bilo neprijetno.
(Dalje prfitoinjič.) ---------o------
PomagaJU Ameriki, kupujte
njem Krščanstvu avigniT iz njih otopelosti. Morda prinaša komunistično divjanje slovenskemu narodu tudi nekaj dobrega ob vsem trpljenju.
TITOVA ŠTAFETA. — 56. rojstni diln maršala in diktatorja Tita so morali športniki počastiti s takoimenovano štafeto.. Iz vseh krajev Slovenije so začeli tekači 20; maja svoj tek s palico in voščili za komunističnega voditelja države. V petek 21. maja so se sešle vse štafete v Ljubljani pred Narodnim domom, odkoder je potem ena sama tekla naprej do hrvaške meje, odkoder so Hrvatje nadaljevali tek na čast Titovega dne. h vse države pa so se končno vse štafete sešle v Belgradu 25. maja in izročile častitke jugoslovanskemu maliku. Za vse to ni nihče vprašal ne po -opuščenem delu in ne o oviranem prometu. Šlo je za komunistaične-ga malika, ne za krščanskega Boga.
RAZŠIRJENJE VOJAŠKE SLUŽBE v Jugoslaviji. V začetku junija so izšle uredbe, ki
UČITE Si ARGlEStIN!
k Dr. Kernovega
AN6IAŠKO-SL0VENSKGGA
—!S5"3*i»
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
%.
6113 St Clair Ato. Cleveland, O.
tovno znanem kabinetu voščenih figur, ki ga vodi ma-dame Tus-sand, je maršal Tito. Kot odgovarja navadam tega podjetja, so Tita osebno poprosili, naj sporoči potankosti o svoji osebi, da bi lahko izdelali model čim naravnejše. Tito pa je v od govor na to prošnjo poslal m samo obsežne podatke, temveč tudi popolen duplikat svoje uniforme z vsemi odlikovanji.
Zanimivo je vsekakor, kako glasilo ti razni podatiki:	
Višina telesa	172 cm
prsni obseg	105 cm
obseg pasu	102 cm
teža telesa	85 kg
dolžina čevljev	22.5 cm
dolžina rokavic	21,5 cm
obseg vratu	41 cm
širina klobuka	58 cm
K uniformi, ki jo je maršal	
poslal, spada svilena bela srajca s prišitim ovratnikom, ki ima na prsih izvezen njegov osebni monogram “T. T.”. Dalje je-halne hlače, jahalni škornji, siv suknjič, maršalska čepica in siva samoveznica brez vzorčkov. Hlače imajo ob straneh škrlatno rdeče proge. Suknjič je gladek, brez pasu, ima »tiri mede-, ne gumbe, na katerih je vtisnjena peterokraka zvezda, na ramah so zlate epolete. Na njih je pritrjen maršalski čin, izdelan v srebru. K 12 tim odlikovanjem pripada tudi ruski Suvorov red prve stopnje, pač pa nima nobenega angleškega odlikovanja. Na traku njegove čepice, ki ima črn ščitnik, stoji zapisano “29. X. 43”, to je datum uradno priznanega jugoslovanskega osvobodilnega odbora.
Poleg tega je maršal poslal v London tudi velik sveženj fotografij, da bi se modelirji lahko po njih ravnali. Na njih ga vidimo z naočniki in brez tu. yAVuVaiVh, za kar uporablja cigaretni ustnik v'obliki pipe. Na vseh slikah pa ga spremlja njegov zvesti pes, nemški ovčjak.
(“Feature”, London)
_-----o-----
PomagajU Ameriki, kupujte Victoru bande in znamke.
se priporočamo za popravila fenderjev. ogrodja nr za
BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVELBAR, iMtoJE. ______
Našim naročnikom v Chicago
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST" v Chicagi, na na slovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo.
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je White Star kuhinjska peč na iplin in 3 kose pohištva za družinsko sobo. Vprašajte na 1095 E. 72 St, stranska vratk.
Hiša naprodaj
Na 927 E. 220. St. za 1 družino, 4 sobe, nov furnez na plin. Prodajo jo lastnik. Zglasite se od 4 popoldne do 8 zvečer.
-(128)
DELO DOBIJO
ženske za čiščenje
Ure od 6 zjutraj do opoldne
Plača
Zglasite se v Employment Office
Wm. Taylor Son & Co.
630 Euclid Ave.
v	(128)
Prijetna služba
Sprejme se žensko za hišno delo, da bi pomagala pri kuhi, če ima znanje v tem, mora razumeti angleške. Jako dober dom. Plača. Pokličite FA 2727.
00
DELO ZA MIZARJE Uče se mizarje, stalno delo pozimi in poleti. Dobra plača. Oglasite se na 960 E. 185th St.
(131)
Wanted Besjuty Operator
Wanted . . . part time beauty operator for Friday and Saturday. Must be experienced, all-around operator. Call Michael’s Beauty Salon, 1566 Crawford Rd., TYler 1-1060 (x)
Stalno delo
ženska dobi stalno delo pri pošteni slovenski družini za lahka hišna dela, nič pranja, kuha navadna; ima svojo sobo in dober dom. Sprejme se tudi ženska z enim otrokom iiz mesta ali od drugod. Plača po dogovoru. Zglasi naj se po 11 dopoldne na 434 E. 167. St. blizu Waterloo Rdd., Cleveland 10, Ohio-_______	-(129)
HALI OGLASI
HALI OGLASI
Lepa zidana hiša naprodaj
V bližini E. 185. St., za 1 družino, 6 sob, sprejemna soba, je-dilna kuhinja, 1 spalna soba spo. daj, 2 spalni sobi zgorej in kopalnica, beneški zastori, storm doors, windows and screens, garaža, vrt z nekaj sadnim drevjem, vse je v dobrem stanj« in se lahko takoj vselite vanj. Za podrobnosti pokličite
Edward Kovač Realty i
960 E. 185. St.
KE 5030
W
Vzamemo najboljšo ponudbo
Naprodaj je pohištvo za 6 sob, skupaj, ali kar si izberete. Vse se mora prodati, ker odpotujemo (129) na jug. Vprašajte na 11520 Tem-blett.Ave. blizu Lakeview Rd. tel. GLenville 7517.
(130)
Sobo išče
Moški bi rad dobil opremljeno sobo v Nottinghamu ali East Clevelandu pri .mirni družfni. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 1336 po 4 uri popoldne.
-(129)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je pohištvo za 4 sobe in sicer za parlor, 2 spalnici in kuhinjo. Pokličite EX 3655.
(129)
CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsbnrs, Mich
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-ican-European cooking. ✓
All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, outboard games. Cater to overnight guests.	,
Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112.
Write for folder.
CHRISTIANA LODGE Dominic Krašovec, Prop.
Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg, Mich.
Apartment naprodaj
Naprodaj je apartment hiša za 8 družin, vsaka po 5 sob. Vprašajte na 613 E. 99. St. suite 1.	-(129)
Opij p plamenih. — Zaloge opija, makovih glavic, opijevih pip in dingih narkotičnih sredstev, ki jih je zaplenila policija v Shanghai}*, so znesli m kup m javen prostor in zažgali. Velika množica ljudi se je zbrala m prostoru, da je videla, kako so te dobrote nekateri gorele. Podobno je policija nastopila tudi po vseh ostalih kitajskih, mestih. Uničenje narkotičnih sredstev v deželi pomeni življenje ali smrt kitajskega naroda, se je izrazil predsednik Chiang Kajštk.
Prijetna za 1 družižno
Naprodaj je zelo lepa hiša 6 sob v prvovrstnem stanju. Selite se lahko kmalu. V parlorju je fire place, jedilnica in kuhinja v pritličju, 3 spalnice in kopalnica zgorej; ima podstrešje, moderen furnez na plin, zaprto ve-tando, velika senqna drevesa; lot je 47x140. Zelo lep cvetlični in zelenjadni vrt, velika garaža. Cena je $12,600.
Lake Shore Realty
565 E. 185. St.
KE 1055.
U30)
Trgovski prostor
V najem se odda trgovski prostor nasiproti cerkve sv. Katarine, 3454 E^-93. St. Prostor je 18x47 čev. in zelo pripraven za delikatesno trgovino ali lupeh room. Kurjava Z najemnino, ki je $75 na mesec. Pokličite MI 4331.	—(131)
Ugodna prilika
V North Madison, 0. je naprodaj 17 akrov fine zemlje; jako trdna 6 sob hiša z vsemi mestnimi udobnostmi, plin in mestna voda. Jako velik sado-nosntk z jablani, češpljami, breskvami, 3 akre trte, velik kokošnjak.' Ta prostor si morate ogledati in všeč vam bo. Za podrobnosti pokličite
C. A. Rybak
PO 6727
(129)
ROMAN
Karel Mauser \
kakor kača.
Potlej se je nekoč sredi noči Kar zažr-
spomnil na Micko, la se je miael vanj,
“Kako to, da je deklič potal
razcerfran
plača. Mrkovec samo zobe sti- tako zelen? Kar motovili okrog sne.	kot senca.”
“Ali sem morda premalo na- Misel ni hotela popustiti. Dr-redil?” Komaj zmaguje jezo. žala je Mrkovca za srce in ga Zdaj je vedel, da ga je hla- ni spustila do jutra, pec izdal. Stlačil je denar v “Se ti ne zdi, da se je Piško-žep in zadrleščil z vrati.	tar jeva dekla spreminila?” je
Ljudje po vasi so koj zagna- navsedanje butil ob ženo. li da se Piškotar in Mrkovec “Kja ti ne pride na misel?” ne moreta. Na tihem so vsi se čudi Mrkovka. “Taka je kot vlekli z bajtarjem, očitno pa ni zmerom.”
upal nihče reči. Kdo bi se bo- “Ni,” je svojo trdil Mrkovec. del s Piškotarjem. Zadnjo be- "Kar vase je zlezla.” In sta se sedo ima vselej tisti, ki nekaj oba spogledala, ima. Saj se že Kocjan ne upa Mrkovec se je koj, ko je sto-prav postaviti. Piškotar je Pi- pil na iprag, ozrl proti Medve-'Skotar	dovki. Zlodej vedi, obsedla ga
Mrkovec je grizel svojo jezo, je misel in ni se je mogel otep-dokler ga m najel Kocjan, ki sti. Saj se je stari tudi zone-ga je košnja dajala. Nikamor gatvil z deklo. Mladi ni pravni prišel. Mrkovec mu je rad rtič boljši.
iAY80HW
STANDARD TIRI
ustregel. Če nekaj pšena za-
AND THE WORST IS YET TO COMB —in najhnjše Sele pride
simi u «sa
IBS TRADE-IN ALLOWANCE
Sensational reduced price for the Firestone Standard Tire! Long Mle-agel Silent tread! "Curve-Grxppmg safety shoulders! Gum-Dipped cord body for protection against blowoutsl Save even more because well buy all the UNUSED MILEAGE m your present tires!
RECENT INDEPENDENT TIRE RESEARCH SURVEY SNOWS MORE PEOPLE PREfER
PAT oNLY
PER WEEK
JittSMIUUIUJI*!
_____ I •	_..lp	^	^
Reg. 104.95
Reg. 3.98 toSmWi All-Metal f/MIM Folding muStill A STEP || ]$KA S1001 |«| 1 3.57 I rff
So Sandy «ronn4 the home. Safe and »tardy. Enbber foot prevent slipping. Folds n»t ■when not in use.
n.« 97.50
p, firestone
■ Single Cylinder 3.6 H.P.
OUTBOARD
MOTOR
Quicker starting, smoother performance. Quieter too.
firestone “Vagabond’ PORTABLE RADIO
Ployt AC-DC er Batteries
Psy Only 2.00 a Wtskl
BOYS' and GIRLS'
BICYCLES
MrWi if 'W 1	Reg. $41.50
s* $37.95'
soeedy—ZnU slie tool Strong tnhnlar frames,
sSSsa'ss
stand, chain guard.
Vložite vaše odvisne prihranke na obrestujočo vlogo SEDAJ
Get This Reg. 1.98
I Tirttfottt
I AUTO RADIO
i tSs 49.95
HRANILNA INSTITUCIJA
HEnderson 5670
6235 St- Clair Avenue
With Purchase o»
so Ft. pirtftont
GARDEN HOSE
Hurry! Get this solid _
brass sprinkler NO «95 CHARGE when you Q. . buy Firestone Hose. w F#r
15300 Waterloo Road
KEnmore 3536
Sca-iationai
|ft REDUCEDi '< PRICE!
LAWN SPRINKLER AT NO COST - -
Kdo je morilec?
Kdo?
Pred njo je poteptana ljiibe-zen, so opravljivi jeziki. Trnjevo prekletstvo in trpljenje. Kdo more umaizati Piškotarja? Nihče. Njo vsak.
Misel pobija misel, toda Micka ne more iz obupa. Strah
njala, vrh rože bo kot ob toči.
.
“No, vidiš. Sramote pa le ne bo.”
Kebrovčevka spravlja denar.
“Ne bo sramote, ne bo sramote.”	1
Micka samo j eclj a. Zmedena
uupa.	-------------
jo davi za grto. Samo poslu- je in bleda kakor zid. ša, kdaj bo zaslišala korake I “Čez nož lahko ostaneš tu pred vrati,
Tedaj bo zlomljeno, kar je
jel za vožnjo?” je radoveden Gnnač.
“Živeti bo treba, če nas tudi ne bo,” je ponosen Mrkovec. “Jaz ne bom šel prosit.”
Grmača je skoraj sram. Hlapec ne da besede. Spod čela gleda Mrkovca in zvija cigareto.
Potlej vsi spet kosijo. Vendar je Mrkovcu žal, da je pogovor nanesel na Piškotarja. Hlapčeve oči niso odkrite. Zvečer Piškotar Mirkovca izplača, Mrkovec samo zobe sti-sne.
“Ali sem morda premalo na redil?” Komaj zmaguje jezo.
Zdaj je vedel, da ga je hlapec izdal. Stlačil je denar v žep in zadrleščil z vrati.
Ljudje po vasi so koj zagna-Piškotar in Mrkovec
služi, deber bo. Kjer so otro- Za noben pogovor ni bil. Kar j
Košnja je bila v kraju, seno
ci je vselej budo’Te nT kaj v' taval je okoli.	j po stogih že toliko suho, da so
lonec deti	Ko bi mogel Piškotarja zgra- ga mogla zmetati v skedenj.
Tako je Mrkovec rinil čez po- biti za grlo. Da bi ga mogel »togi se morajo sprazniti.
Tako je Mrkovec rinil čez po- biti za grlo. Da bi ga mogel »togi se morajo sprazniti, m-
ga je le kdo naprosil.	J ki bi ga zabodla, pred katero treba plamti na pfemcQ. Saj
Piškotarja pa ni mogel' poza- bi strepetal kakor pes Ved ši- ne pridež iz dela. Kar na p --------- -----------i- i—.iV-	I«-« Po pšenici bo treba orati
nemirnih nočeh tolikokrat sa-
il

V BLAG SPOMIN
četrte obletnice smrti našega nikoli pozabljenega in vedno od nas ljubečega nesrečnega brata in nečaka
Corp. Frank Hren-a
vine žrtvoval svoje mlado življenje 29. junija 1944 v najlepših letih.
kaj, če hočeš,” ji ponudi Re-brovčevka. Ne, tu Micka ne more več ostati, ne .more se videti v tej prekleti hiši. Se danes hoče biti doma, doma hoče spati, da bo sama.
Pod noč je odšla. Vse jo je bolelo. Bolečina je žgala najbolj v križu. Pekla, je, kakor da. je cdl hrbet ranjen od trnja.
Težko je hodila. Kakor da se jri nekaj opleta okrog nog in jo drži nazaj.
Bog ve, kako bi bilo otroku ime? Če bi bil fantek, bi bil morda Tonček, če punčka pa Marija.
Zdaj ga ni več.
Z nočjo je prišla domov. V hiši se ni oglasila. Naravnost v svojo sobo je šla, se -vrgla pa posteljo in zatulila.
Luči ni prižgala. Vrata je zapahnila. Nocoj noče videti gospodarja.
Morilec 1
Kakor da je otroček pri vratih in škrablja kot miška. Micka mora odpireti in pogledati. Pa ni. Samo veter je, ki maje bezeg pred vhodom.
3.
Delo, samo delo. Končaj je proso opleto, že se za Košnjo
ra biti tudi že repa .	-
Košnja je bila v kraju, seno Samo delo- Ne gmeš se ustavi-
ti in počakati. Kar naprej moraš migati in se vrteti, sicer ne prideš nfleamor. Saj'je še mla-čev vmes, ki prinese prah in pranje.
Mrkovec, čeprav nima veliko, je vsak dan po trikrat tako oznojen, da bi lahko iz srajc«
Kruta vojna, kaj si storila, kako neusmiljen je tvoj meč, brata, nečaka si ugrabila, za nedolžno žrtev izbrala si ga.
Spočij se v zemlji tuji, nečak in bratec dragi, saj križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
BRAT, SESTRA; Tvoja žalujoča teta:
MRS. ROZI MALOVAŠIC.
Cleveland, O., 30. jun. 1948.
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI KAR JE UMRL NAS LJUBLJENI SOPROG IN DOBRI OČE
Frank Petrovčič
Zatisnil je svoje blage oči 30. junija 1947 leta.
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce. ki nam je vedno dobro bilo ves čas. do zadnjega je dne.
nareja. Komaj je bilo, da bi imel vsak deset rok. Ne prideš iz dela. Zvečer padeš na posteljo kakor preralačen snop, oči zatisneš pa že pojo petelini.
Križana gora, kako je težko Vstajanje! Udje so vsi trdi, roke peko, koža na dlaneh je vroča. Človek bi mislil, da do noči ne bo zdržal. Pa le. Kar nekam omaje se pri delu.
Pri Piškotarju je košnja. Nabiralo se je koscev, kakor se spodobi za gruntarja, kot je Piškotar. Mrkovec, Vičar in Grmač pa domači hlapec. Najprvo so podrli travo v Lazah. Mrkovec je kosil naprej, zavil, pa odkašal nazaj. Jej, kako lepo so se videle redi iz doline! Ka kor zelene kače. Vsi hkrati se ustavijo, vsi hkrati brusijo Mrkovec sloni na kosi in gleda proti svoji hiši. Eh, ne bo dolgo, pa bo spet vekalo. Je-zes no, kmalu bo otrok cela raj-da. Kruha pa premalo. Ža Ne žiko je še izpulil trnju nekaj zemlje, za novega pa že ne ve Mrkovec, kam bi se zaletel. Sicer pa ne bo prišel še tako hitro. Mrkovka je samo mimogrede namignila, da bo spet. No ja, pa naj bo, vsaj Mrkov-čevo ime ne bo izumrlo. Nekateri bi otroke radi, pa jih nimajo. Piškotar že. Sicer je videti, da je Piškotarka postala nekam nerodna, a kaj, ko je tako piškava, da bo težko kaj. Bo nemara oboje umrlo. Sicer Mrkovec ne more reči, da je Mrkovka bajs. Ni, drobcena je pa tiha in bledkasta. Toda ob vsakem otroku se popravi.
Žalujoča soproga JENNIE, SINOVI, HČERE in VNUKI, Cleveland, O., 30. jun. 1948.
Mrkovec se mora nesmehni-
NOVA PERIJODA ZA OBRESTI SE SEDAJ ZAČENJA!
Vloge, sprejete na ali pred 12. julijem bodo dobile Obresti od J. julija
Vsi prihranki so zavarovani do svate 85,000.00 Obrestna mera je najvišja in somerna z varnostjo.
“Klensko čedno si njivo ure-vo uredil,” gleda Vižar na Obočmico.
“To bo Nežikin kruh in .Ne-žikina dota,” se smehlja Mrkovec.
Mhkovec se vselej smehlja, kadar misli na otroka. Potlej se pogovor presuče na Piškotarja.
“Bog ve, če nas bo letos na-
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas. podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite
se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA heim umi.šiita
leu. ru pocint-i uu »aw» v*— v/zmujvu, u**	—	. j
za ajdo. O svetem Jakobu mo- stiskal vodo. Bog pomagaj.